The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage i GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 118 CHICAGO, ILL,, TOREK, 20. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 20, 1933 LETNIK (VOL.) XLII AMERIŠKA VLADA POKAZALA SVOJO NEZADOVOLJNOST, KER EVROPSKE DRŽAVE NISO IZPOLNILE SVOJE OBVEZNOSTI IN PLAČALE OBROKOV, ZAPADLIH 15. JUNIJA. — NAJBOLJ TRPKI ODGOVOR PREJELA FRANCIJA. Washington, D. C. — Odgovori, ki so jih prejele od Ame- J rike evropske države, katere niso poravnale svojih obrokov, zapadlih 15. junija, dolžnih A-meriki na vojnih dolgovih, so , pokazali celo ogorčenje, ki vlada med ameriškim prebivalstvom nad besedolomnimi narodi. Niti fina običajna diplomatska oblika, v katero so ti odgovori zaviti, ni mogla za- g kriti trpkosti odgovorov. Niti l Italiji, ki je plačala milijon dolarjev na svoj obrok, kateri f znaša 14 in pol milijonov, ni ^ bilo prizaneseno. Nasprotno . pa je mala država Finska, ki ' je plačala svoj obrok v celoti, ^ dobila od Amerike pohvalno priznanje in dovoljeno ji je ] bilo, ne da bi prosila za to, da -se glede svojih nadaljnjih pla- t čil pogaja z Ameriko. V odgo- g voru Franciji pa ni bilo ome- j njeno niti z besedico o kakem ( pogajanju. Iz vsega tega se razvidi, da s je Amerika sicer pripravljena, i da vodi ipogajanja z evropski- i mi narodi glede vojnih dolgov, j toda z vsako posebej in v taki ] vrsti, kakor so one izpolnile i svojo dolžnost napram Ameri- i ki. Med njimi bo Francija zad- 1 nja in ako bo hotela, da se jo i bo sploh jemalo v poštev, bo ! morala najprej plačati svojih 19 milijonov, katere je ostala dolžna še od 15. decembra. V odgovoru, ki ga je poslala Amerika Franciji, se najprej potrjuje prejem francoskega obvestila, da ji ni mogoče plačati obroka, nato pa sledi: "Vlada Zed. držav mora z vso odkritostjo opozoriti na probleme, ki so nastali, ko francoska vlada ni izvršila svojega plačila, zapadlega 15. decembra 1932, kar do zdaj še ni rešeno in se ni o njem niti razpravljalo." V odgovoru je ameriška vlada popolnoma prezrla prošnjo Francije, da bi se pričela z Ameriko pogajanja. Odgovor Belgiji ni bil sicer tako oster, vendar pa drugače podoben odgovoru Franciji. V odgovoru Italiji pa stoji: 'Vlada Zed. držav bi ne bila povsem odkritosrčna, ako bi ne izrazila svojega mnenja, da se plačilo enega milijona dolarjev na skupno dolžno plačilo več kakor 14 milijonov dolarjev utegne smatrati v Zed. državah kot nezadostno in u-tegne povzročiti razočaranje med kongresom in prebivalstvom Zed. držav." Odgovori državam so bili odposlani od pomožnega drž. tajnika Wm. Phillipsa. Kljub temu pa, da je Phillipsovo ime podpisano na njih, se je u-gotovilo, da je celotno besedilo sestavil predsednik Roosevelt sam in se v njem tudi o-pazi njegov karakteristični način izražanja. Razvidno je iz tega, da Roosevelt v tem oziru ne bo tako popustljiv, kakor so evropski narodi pričakovali od njega. DOLAR ŽELE JV1ŠATI Evropske države zavidne A-meriki za njen ugodni položaj vsled znižane vrednosti dolarja. —o- London, Anglija. — Evropski narodi, zastopani na tukajšnji ekonomski konferenci, se na vso silo trudijo, da bi dvignili ceno ameriškemu dolarju. Zmanjšana vrednost dolarja je namreč v veliko pomoč a- c meriški zunanji trgovini, a ta -konkurenca seveda škodi ev- , ropskim državam. Te države l nameravajo zdaj izdelati načrt, po katerem bi dolar u-metno vzdrževale na višini, in so pripravljene, da zložijo sa- g me skupaj posebni ekvaliza-cijski sklad v ta namen. Do tega načrta je prišlo, ko se je izvedelo, da je predsednik Roosevelt nasproten načr- s tu za stabilizacijo angleškega j funta in ameriškega dolarja, j kakor so ga zasnovali finančni s izvedenci na konferenci. Po q tem načrtu bi moral Roosevelt z tudi odložiti inflacijo za poz- s nejši čas, ali jo pa sploh opu- r stiti. Po načrtu se je določilo, c da se stabilizira vrednost ame- r riškega dolarja na $4.05 za r en angleški funt. j -o--i SLOVENSKA PESEM NA , RADIO £ Sheboygan, Wis. — Ženski pevski zbor podružnice štev. 1 S.Ž.Z. bo pel na radio postaji WHBL, Sheboygan, Wis., v torek večer, 20. junija ob pol osmi uri. Pele se bodo sledeče ] pesmi: Vse mine — A. Foer- f . ster; Ptice so pele — K. Ada- ( mič; Rožici — K. Adamič; f , Kukavica — F. Kimovec; Sijaj, sijaj sončece — F. Kimo- 1 vec; Would God I were the : Tender Apple Blossom :— W. ' Felton; Lahko noč — Narod- ! na. — Voditelj pevskega zbo- ] ra je $rof. Joseph Feustel. Ve- j | selilo nas bo, ako se poslušalci tega programa zglasite potom telefona ali kartice, kako se " vam je program dopadel. — 3 Pozdrav vsem, ki boste poslu- 2 šali. — Za ženski pevski zbor " J. M. 3 -O- " ŠPANSKA LETALCA PRIDETA V CHICAGO " Madrid, Španija. — Armad-e no poveljstvo je dalo dvema " španskima vojaškima letalce-cema, ki sta pretekli teden i pretekli teden preletela Atlan-;. tik iz Španije na Kubo, da b smeta obskati tyrdi Zed. drža-o ve in si predvsem ogledati sve-i- tovno razstavo v Chicagi. Le-i- talca se bosta najprej odpravi-!- la v Mehiko in od tam v Chi-)- cago, in sicer začetkom tega i- tedna. Tamkaj se bosta udele-z žila kot gosta zračnih tekem, u ki se bodo vršile začetkom ju->r lija. li -o- »IRITE "AMER. SLOVENCA"! ■■■ w ■■■■■ ______ ■ ■ ■" .■■ -.::■■:■■ .-. .i :■■.:.. ":.. .. -i. -.. - _■- - ,, Pogled na mesto Seattle, Wash., nad katerim so se nedavno vršile zračne vojaške vaje. Okrog 60 aeroplanov je ob tej priliki obletavalo mesto in ga napadalo s slepimi bombami. ZA OBNOVI- . TEV AVSTRIJE - r Stara Avstro-Ogrska se naj bi s upostavila v gospodarskem j smislu. t —o— t London, Anglija. — Kakor i se glase vesti v nekaterih listih r je čehoslovaški zun. minister Beneš priporočal, naj bi se u- i stanovila poprejšnja Avstro- ] Ogrska. Vendar pa naj bi se to ; zgodilo le v gospodarskem ] smislu in ne politično; to po- ] meni, da naj bi se odpravile ; carinske meje med posamezni- ( mi državami, ki so nastale poj razsulu Avstrije in bi vfadala j ] prosta trgovina med njimi. — : Vsaka posamezna država pa naj bi ohranila še v naprej svojo politično samostojnost. -o- AMERIKA ŽELI USTAVITI AMERIŠKO INFLACIJO London, Anglija. — Zastopniki evropskih držav na tukajšnji ekonomski konferenci bodo skušali, kakor se glase vesti, vplivati na predsednika Roosevelta, da odloži svoj program za inflacijo in dvig življenjskih potrebščin, in sicer, dokler bi se ne uredila stabilizacija dolarja na mednarodni podlagi, o kateri se točasno vrše pogajanja na konferenci. --o- POLICIJA UBILA DVA BAN-DITA Chicago, 111. — Uspešno se jima je sicer posrečil pobeg iz tukajšnje okrajne ječe, a poizkus, da bi nadaljevala svoje zločinsko življenje, sta plačala s smrtjo. 251etni J. Holland, • 182 So. Morgan St., in 221et-. ni C. Neal, 1527 Gullerton St., sta v petek zvečer padla od i policijskih krogel, ko sta sku- • šala izvršiti neki rop. Holland i je pobegnil iz ječe 25. maja, - Neal pa pretekli torek. Neka - oseba je v petek javila polici- - ji, da nameravata ta zločinca - oropati nekega H. Orzaka. Na - njegovo stanovanje so bili na-i to poslani štirje detektivi, ki - so skriti pričakali zločinca. — , Komaj pa sta stopila skozi - vrata z revolverji v roki, so že tudi padli policijski streli in oba zlikovca sta na mestu kon- ! čala. KRIŽEM SVETA - i 'i — Poona, Indija,. — Mahat-ma Gandhi je si|er prestal svoj tritedenski post, vendar i pa ie celi čas od tedaj v resnem položaju. Šest-zdravnikov ga ima v stalni oskrbi, a ne izražajo dosti upanja, da bi ga s mogli rešiti. I — Berlin, Nemčija. — Par- c nik Bremen nemške linije j North German Lloyd je do s zdaj prevozil 10 milijonov ' potnikov. Desetmilijonski pot- i nik je bil preteklo soboto neki ' ameriški dijak, ki je kot tak 1 dobil prosto vožnjo. j( j — Šanghaj, Kitajska.—Do- J ! lina reke Jangtze je v nevar- i nosti, da jo zopet zadene po- 1 plava, kakoršna je nastopila 1 leta 1981, ko je tisoče ljudi izgubilo življenje. V soboto je 1 voda reke narasti a za 41 čevljev nad normalo. — Mukden, Mandžurija. — V stanovanje Amerikanca G. A. Flynna, ki je tukaj v službi neke ameriške tvrdke, so vdrli trije kitajski banditi, ki so ga zabodli v trebuh in nato izro-pali hišo. -o- IOWA BO GLASOVALA O PREKLICU Cedar Rapids, la. — V tej državi se ta torek vrše volitve delegatov za državno konvencijo, ki bo imela odločiti, ali se naj obdrži ali prekliče 18. a-mendment k ustavi. Obe stru-ji, mokri in suhi, so zadnje dni ; pred volitvami napenjali , skrajne sile, da pridobe voliv-■ ce na svojo stran. Upa se, da • bo ta država sledila svojima - bližnjima sosedama Illinoisu , in Indijani in bo s pretežno ve- - čino glasovala za preklic. -o- 1 MALI RAKETIRJI San Francisco, Cal. — Otro-1 ci z soseščine so zahtevali od , neke Mre. Th. Churchill, da i jim mora plačevati na teden - po 15 centov, da ji bodo varo-i vali njen vrt pred hišo. Ženska a pa je zahtevo odbila in mali - banditi so se maščevali nad i njo. Nastlali so ji vrt s smet- - jem vsake vrste in nametali ,i nanj kamenja, steklenic, kant, e itd. Na pritožbo je policija n prijela tri dečke, stare 7, 8 in i- 9 let in jih naznanila njih star- !šem. ii ZA SPRAVO i Z NEMČIJO \ i Avstrijski kancler upa na j spravo spora. r Dunaj, Avstrija. — Avl$n> ski kancler Dollfuss se je v so- j boto povrnil iz Londona in je j ob svojem povratku podal iz- g javo, da je prepričan, da se be 0 sedanji spor z Nemčijo na lep c način rešil; vse skupaj da ni ^ nič drugega kakor nespora- ^ zumljenje, je dejal. V sploš- g nem pa pravi, da Avstrija ni r osamljena, njarveč da lahko ^ račjima na simpatije celega g sveta; tak vtis da je dobil v c Londonu. kČas njegovega pri- l hoda se je. držal tajno, da se f preprečijo "morebitne sovražne r demonstracije. j -°- NAPREDEK ZDRAVNIŠKE , VEDE Milwaukee, Wis.— Na kon- < gresu ameriške zdravniške zveze, ki.se je zaključil pretekli petek, je dr. E. B. Mc-Kinley iz Washingtona javil, da se mu je posrečilo izolirati bacil, ki povzroquje gobavo ' bolezen, katera se je doslej smatrala neozdravljivim. S tem se upa, da se bo v naprej , lahko pomagalo nesrečnežem. -o- I UGRABITELJI NA DELU St. Paul, Minn. — Policija ■ je koncem preteklega tedna i apelirala na javnost, naj ji po-i maga, da izsledi bandite, ki so - v četrtek ugrabili bogatega pi-i vovarnarja Wm. Hamma in i zahtevali zanj odkupnino 100 i tisoč dolarjev. V pismu, ki so - ga naslovili na nekega uradnika pivovarne, so zagrozili, da bodo Hamma umorili, ako ne dobe zahtevane svote. V pis- - mu je Hamm sam pripisal o-1 pombo, da pooblašča svojo i družbo, da izplača odkupnino, i Pismo je dostavil neki taxi - voznik, ki je dejal, da mu ga a je izročil neki moški in mu je i plačal za to delo $2. Po sliki, i ki mu je bila pokazana n» po-;- licijskem urad;ir, je voznik lili gotovil, da moški, ki mu je od-t, dal pismo, ni nihče drugi, ka-a kor neki Verne Sankey, kate-n rega išče policija že več mese-r- cev, ker je osumljen tudi par drugih ugrabitev. Izpred ljubljanskega sodišča |ts Ljubljana, 28. maja. — Že ^ pred par tedni je bilo poroča-no o prof. Ernestu Turku, da ' je bilo proti njemu uvedeno tc sodnijsko postopanje radi ža- n Ijenja časti, ko je nekemu di- c jaku na gimnaziji pred pou- n kom zaplenil časopis, na kate-rem je bila obsodba takozva- s< nih "pirnktašev" in se žaljivo v izrazil proti obsojencem, češ. da so to "zadnji ostanki pasje- '' ga plemena", da so "plačanci . drugih držav, ki zaslužijo svi- -1' nec v hrbet". Žaljeni tožitelj! s so Janez Brodar, župnik Mati- z ja Škrbec, Alojzij Ilija, Tom. Ogrin, Peter Cerar, Ant. Um- 2 nik in še pet drugih, katere je zastopal odvetnik dr. Krek, ki je pri obravnavi ostro protesti- s ral in posebno povdarjal, da 6 je bil na dijake, ki so bili po- C zvani za priče, izvajan silen r pritisk.— Sodnik Branko Gos- j lar je razglasil kratko, da se v c smislu kazenskega zakonika 1. obdolženec prof. Turk oprošča t, od obtožbe radi prestopka zo- z per čast in da se zasebni toži- č telji obsodijo, da plačajo stro- c ške tega procesa. Oprostilno c razsodbo je sodnik utemelje- v val tako, da je priče ločil v tri t skupine, o katerih je rekel, da se nobeni skupini ne more odrekati verodostojnosti. Prva skupina je trdila, da je prof. 1 Turk izgovoril inkriminirane j besede. Drugi dve skupini pa , vsaka po svoje pobijata, da bi j bile te besede izgovorjene v j namenu koga žaliti. Na ta na- ; čin je bil profesor oproščen. ( -o-- Ni zaupal denarja hranilnici Kmet Jovan Milutinovič v Berinem Izvoru na Hrvatskem je pred časom prodal neko njivo za 10,000 Din. Denarja pa radi vsesplošne krize ni hotel naložiti v posojilnici, temveč ga je skril v posteljno blazino, ki je bila napolnjena z navadno slamo, in se podal od doma po opravkih. Po nekaj dneh se . je vrnil domov in tedaj mu je ; ženica ljubeznivo dejala, ka-■ ko prijetno bo spal nocoj, ker ; da je že staro in obrabljeno - slamo v blazini nadomestila s i svežo, staro slamo je pa vrgla ) kravam v jasli. Ves prestrašen ) je kmet hitel v hlev, prebrskal - cele jasli, a o tisočakih ni bilo 1 ne duha ne sluha, niti o listni- 2 ci. V svojem obupu se je po- - služil še zadnjega sredstva, - da morda le še reši denar. Šel i je in takoj zaklal vse stri kra-i. ve. V želodcu ene je res našel i listnico, ki pa je bila že vsa a zgrizena in scefrana, z ban-e kovci vred. — Kmetič prav go-i, tovo ni posebno sladko spal i- kljub sveže postlani postelji, i- —>-0- [- Žalosten dogodek i- V Grajen pri Ptuju se je zgodila žalostna igra, ki je >- globoko pretresla 1 -o-- Občine se združujejo ■1 Po novem red.ir, katerega a sedaj z vso močjo uveljavljajo i- v Jugoslaviji, bo veliko manj 1- županov, kakor jih je bilo v il stari Avstriji. Več manjših občin se namreč združi v eno veliko. Tako poročajo z Dobo-ve, da so se okoliške občine e zedinile in pristale na to, da e sedež vseh županstev, oziro-d. ma da bo samo eno županstvo ;č za vse dosedanje občine in si- 2-| cer županstvo v Dobovi. mmm» i' i..:'/" n.. rSersa 9 ^ AMERIKAlvSKI SLOVENEC —' ' I - mm « ;. -> vijorok, 20. junija 1933 | &MERIKANSKI SUOVENEC [jPm in najstarejši slovenski i. The first and the Oldest Slovene _ list v Ameriki. Newspaper in America. pBP1' Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon- ieljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. \ ——— 1 Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: J849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 ' - - Naročnina: Subscription: Za celo leto ....______________________________$5.00 For one year ....................................$5.00 Za pol leta ______________________________ 2.50 For half a year ................................ 2.50 Za četrt leta ................................... 1.50 For three months ............................ 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto __________:_________________$6.00 For one year ________________1_________________$6.00 Za pol leta ______________________3.00 For half a year ------------------------- 3.00 Za četrt leta _____________________________ 1.75 For three months _.......................... 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ Angleški upliv v Perziji Spor, ki je nastal med perzijsko vlado in Anglo-Persian Oil Co., je bil te dni poravnan s prijateljskim sporazumom in obnovitvijo petrolejske koncesije. Za mirno poravnavo ima brez dvoma največje zasluge češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je kot poročevalec Društva narodov posredoval med obema strankama. Nova pogodba je za perzijsko vlado seveda mnogo ugodnejša. Predvsem zmanjšuje koncesijsko ozemlje za polovico rn določa poleg tega po vzgledu pogodbe, ki jo ima že iraška petrolejska družba, namesto prejšnje 16-edstotne soudeležbe na čistem dobičku, v bodoče dajatev 4 zlatih šilingov od prodane tone, s čemer postajajo dohodki perzijske vlade neodvisni od gibanja cen petroleja na svetovnem trgu. Ce sinemo verjeti vodilnemu angleškemu listu "Daily Herald", nova pogodba med perzijsko vlado in anglo-perzij-skim petrolejskim koncernom nima le trgovskega, temveč tudi političen pomen. V kratkem pričakujejo v Londonu posebnega odposlanca šaha, ki se bo pogajal z angleško vlado glede sklenitve prijateljske, trgovske in nenapadalne pogodbe. Istočasne, bo perzijska vlada storila vse, da se zmanjša cbseg trgovskih poslov med Sovjetsko Rusijo in da se odpravi sovjetski vpliv v severni Perziji. Nova pogodba bi vsebovala varnostni pakt in jamstvo medsebojne pomoči, splošne smernice diplomatskega sodelovanja med obema državama, olajšave glede angleških zračnih zvez, ki dosfedaj ne smejo voditi preko perzijskega ozemlja in pa zgraditev proge, ki bi vezala Irak z Indijo. Anglija in Perzija bosta skupno vršili policijsko službo v Perzijskem zalivu. Angleški državljani bi imeli prednost pri gospodarskih komisijah v Perziji. Anglija bi sodelovala pi'i reorganizaciji perzijske vojske in njenega letalstva, zlasti pa pri utrjevanju severne meje napram Rusiji. Odkar je perzijska revolucija uničila pogodbo iz leta 191)7, ki je delila P'erzijo v angleško in rusko interesno območje, je bil eden glavnih ciljev Anglije, skleniti s Perzijo pogodbo, ki bi popolnoma izrinila ruski vpliv. To se ji je tudi posrečilo. Leta 1919 si je namreč pridobila pogodbene pravice, da sme nastavljati v Perziji svoje "svetovalce" v vseh u-pravnih panogah in celo v vojski. Toda v javnosti se je prav kmalu pojavil odločen odpor proti temu dogovoru. Prišlo je celo do prevrata, ki je končal z zasedbo prestola po Rizu kanu. Spočetka so sicer tudi novega vladarja smatrali za prijatelja Ahgležev in nasprotnikov Rusov, a neupravičeno. Prav kmalu se je namreč zapletel v nasprotja z angleškimi oblastmi, ki so pokazala, da ni prav nič podvržen tujemu vplivu. Mogoče je sedaj ugodna pogodba z Anglo-Persian Oil, predvsem pa težaven finančni položaj, res prepričal perzijskega vladarja o potrebi ozkega sodelovanja z Anglijo in cla se je posrečilo angleški diplomaciji ustvariti na podlagi čisto trgovske pogodbe novo zvezo, katere ost je očividno naperjena proti Rusiji. S tem, bi bila tudi zamašena ona vrzel v angleškem sistemu mandatov, protektoratov in zvez, ki se razteza od Indije do Egipta. Razne okoliščine kažejo, da je vest Daily Heralda utemeljena, čeprav so njegovi nadaljnji sklepi morda še lireuranje-ni. To dokazuje zlasti nenadni padec vsemogočnega ministra dvora, Timurtaši k»na, ki je veljal v Perziji za voditelja ruso-1'ilske struje. Da je padel v nemilost pri šahu, se pripisuje Vsekakor porastu angleškega vpliva v Perziji. Vsekakor je doživela sovjetska diplomacija v Aziji nov hud udarec. Človek močne volje in duha .Borec za svobodo Indijcev, Mahatma Gandhi, je zopet izpuščen na svobodo po večmesečnem zaporu. Tudi sedaj ni klonil, marveč napovedal nadaljevanje borbe za neodvisnost Indije. Odkod jemlje ta čudoviti človek svojo brezprimerno silo ? Pripovedujejo, da je bila njegova mati čudovito dobra, u-smiljena do revežev in radodarna. Njeno življenje je izžarevalo samo ljubezen. Vse to je prevzel njen sin in te lastnosti še poplemenitil. Pred odhodom v londonsko šolo je materi obljubil, da se nikoli ne bo dotaknil ne mesa in ne vina. Njegova politika je politika duha. Pridiguje o zakonu trpljenja, ki očišča človeka in ga krepi za silen odpor proti tujcem. Posebno uči ljudi silne volje, poguma in ljubezni. Mrzi angleške krivice, a spoštuje angleški narod. In kar je največje na njeni: Kar nasve-tuje in uči ljudstvo, to dela tudi sam in ker ima popolnoma v rokah sebe, ima v rokah tudi ljudstvo. PRAZNIK PRESV. REŠNJEGA TELESA V Clevelandu je izmed 93 žup-njih le par, katere bi imele na nedeljo v osmini sv. R. T. slovesen obhod — procesijo sv. R. Telesa. Med temi je fara sv. Lovrenca ena izmed tistih, ki že več kot deset let izkar. 'je živo vero v slovesni procesiji Najsvetejšemu Zakramentu. Zato ni čuda, da'se par tednov razgovar-jajo o tej slovesnosti po naselbini, kako bodo okrasili in postavljali oltarje, odkod bodo možje pripeljali zelenja, kje bodo dekleta pletle vence, kako bodo fantje postavljali mlaje! To zunanjo pripravljanje je dokaz in mora biti le izraz notranje žive vere v sv. Evharistijo! Kajti slovesni obhod na praznik presv. Rešnjega ('Telesa ali na nedeljo v njega osmini je najlepša slovesnost za vsak kraj. Kakor da se je vrnil čas Kristusovega zemeljskega življenja: Jezus hodi med nami in našimi domovi in nas blagoslavlja! Zato mu najlepše okrasimo Njegovo pot in mu pojemo najlepše pesmi. Tako zahteva slovenska obredna; knjiga ljubljanske in lavan-tinske škofije iz leta 1930. Po tej knjigi, po katerih navodilih se ves obred moli in pojejo štiri evangeliji v slovenskem jeziku, se je vršila procesija tudi v naš,i fari. V tej beremo navodila na strani peti: Kolikor mogoče dostojno naj se okrase cerkve in hiše ob potih, koder poj de sprevod, s preprogami, zavesami in svetimi podobami; posvetnih in nečemur-nih podob ali nepristojnih o-kraskov naj ne bo. Tudi naj se počedijo vsa pota in ceste, koder se bo Najsvetejše nosilo. Na štirih različnih krajih, ki šo obrnjeni proti štirim stranem sveta: proti vzhodu, jugu, zahodu in severu, naj se postavijo štirje leseni oltarji z baldahinom ali streho in naj se lepo'ter dostojno okrase; na oltarjih naj se razgrnejo snažni korporali, cla se' nanje postavi monštranca, ko se poj o evangeliji. Določi naj s ga pogrešal," je pristavil. "Sreča Jc % nami La, nič se ne boj." "Ne vem, kakega plemena bi naj bili ti ljudje," je dejala La, "kljub temu najdenje sulice je dobro znamenje." Tarzan se je dobrohotno nasmejal in pristavil: "Tako jc in pa še vač zna biti," — je-še pristavil. "Kar se tiče, pa tega.pl s-mena, pa nama ne preostane drugega, kakor da si'ga ogledamo." Zdaj je Tarzan vzel v naročja La m se z njo, pnstil na veliko drevo. La je-občudovala njegovo moč, ko jo je z tako lahkoto nesel na drevo. "Poglej!" je pokazal globoko pod njima in La je zagledala z visokega drevesnega vrha o-grajeno icamorsko naselje. Pa kako naselje je to bilo. Ograja okrog in okrog. Z drevesa pa so visele nekake iz srabotja spletene klobuku podobne stvari, ki so se zibale sem in tja. Tarzan je šel na bližnjo drevo tri videl, da so bile to nekake viseče ute, ki so visele na spletenih moč. nih vrveh, spodaj so imele te ute luknjo, ki je služila za vhod. V ute so prišli plezajoč po vrvi, ki je visela iz vsake ute. Spodaj pod temi utami na drevesih pa je bilo več zamorcev, ki so se gibali semtertja. To pleme, je bilo Tarzanu prav tako tuje in nepoznano,-kakor so bila njihova bivališča na dreyju. Vsi so bili skoro nagi, brez kakih okraskov, razun po obrazu so bili namazani z nekimi barvami. Postave so bile ti ljudje močne, zlasti so imeli močne in dolge roke, noge pa so jim bile krajše, kakor drugim normalnim ljudem. Obraze so imeli zelo spačene, dolge čeljusti in zelo nizko čelo. . . DENAR dostavljamo v Jugoslavijo in druge države točno in zanesljivo. Denar se dostavi direktno ; na dom po pošti brez odbitka. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Lire: Z a $ 2.00............'. 90 din Iv. $ 6.75 ............ 100 lir " $ 5.00 ............ 250 din " $ 13.20 ............ 200 lir " $ 9.65 ....:....... 500 din " $ 19.50 ............ 300 lir " $10.00............ 5TO din '' $ 25.85 ............ 400 lir $18.70 ............1000 din " $ 31.75 ............ 500 lir «' $20.00 ............1070 din " $ 63.50 ............1000 lir " $50.00 ............2710 din " $126.00 ............2000 lir ....Pri večjih svotah dovolimo sorazmeren popust. Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih. Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Torek, 20. junija it);',3 AMERIKANsKI SLOVENEC y Stran 3 ^ 4 Tvoj nedeljski tovariš. | '3 TEDENSKI KOLEDAR 2(5 Ponedeljek — Sv. Janez in Pavel, muč. 27 Torek — Marija Pomočnica. 28 Sreda — Sv. Irenej, škof. 29 Četrtek — Sv. Peter in Pavel, apost. 30 Petek —> Spomin sv. Pavla apostola. 1 Sobota — Praznik presv. Krvi. 2 Nedelja — Obiskanje BI. Device. -o- Rev. J. C. Smoley: TRETJA NEDELJA PO BINKOŠTIH Sv. oče Pij IX. blagega spomina je odredil, da se ima po vesoljni katoliški cerkvi petek po osmini praznika presv. Iieš-njega Telesa praznovati praznik presv. Jezusovega Srca, da bi tako bila dana vsem pravovernim kristjanom priložnost, da bi toliko bolj vzljubili in ljubili ranjeno Srce njega, ki je nas nad vse ljubil in nas umil grehov s svojo prelito krvjo. Srce je središče človeškega življenja. Ljubezen pa središče duševnega življenja, in vse, kar dela, ustvarja človeški duh, je takorekoč prešinjeno z ljubeznijo. Človek osredoto-čuje v sebi telesno in duševno življenje, obedve življenji ste tako med seboj spojeni, da lahko rečemo, da je srce sedež ljubezni. To središče telesnega Jezusovega življenja in njegova božja ljubezen, ki prebiva v njegovem Srcu, sta predmet po-božnosti današnjega praznika. Jezusovo Srce bije za nas vse, v tem Srcu prebiva še sedaj ogenj goreče ljubezni, katero Bog neprenehoma izkazuje vsakemu človeku. Grozi svetu, da se ljudje odtujijo drug drugemu, grozi razdor človeške družbe. Zato nas pa cerkev opozarja na Jezusovo Srce, srce polno dobrotljivosti in ljubezni, da bi se naša srca razvnela v novi ljubezni. Saj edinole čista, sveta ljubezen obiažuje člpveka, napolnjuje njegovo dušo z zadovolj-nostjo. Poglejmo na Jezusa, kako kliče in išče v puščavi izgubljeno ovčico. Pusti vse in gre za to, ki se je izgubila, in ko jo najde, jo vzame na svoja ramena. Njegovo srce se radirje, odpušča izgubljeni ovčici, nese jo nazaj k ostali čedi, hrani, živi jo z testnim Telesom, z lastno Krvjo, da ne bi poginila. Kakor odpušča oče otroku, ki ga je razžalil in ga prosi potem odpuščanja, pa mu ne sam'o odpušča, marveč sga z novo ljubeznijo pritiska na svoje srce, tako objame in pritisne na svoje srce še z veliko večjo ljubeznijo vse, ki se v resnični skesa-r.oSti in spokornostjo vračajo k njegovemu presv. Srcu, da ga prosijo za odpuščanje — saj je v tem Srcu milost, v tem Srcu tolažba, v tem Srcu siprava za naše grehe. Ako imate le eno solzo prave pokore, le eno samo iskrico resnične skesanosti'v svojem srcu, če v resnici iščeš Gospodovo Srce, potem bodite uverjeni, da boste dosegli odpuščanje. Proroške besede sv. Janeza Krstnika: "Glejte'Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta", so se izpolnile. Kristus je umrl, daroval je svoje življenje za naše grehe, prinesel je za nas daritev največje ljubezni. Svojo ljubezen darujemo človeku, ki nam izkazuje časne, svetne dobrote, svojo ljubezen darujemo zvestemu prijatelju, ki z nami resnično, pošteno misli; otrok daruje svojo ljubezen očetu, materi — kaj je vse to v primeri z ljubeznijo njega, ki je odprl svoje srce, da bi nam pripravil v njem prijetno bivališče. Tam boste našli mir, ki vam ga svet ne more dati, tam boste našli varstvo in obrambo proti vsem nevarnostim, tam boste našli silo in moč proti vsem sovražnikom. Glejte na to odprto, s trnjem ovenčano srce, ki je za vas toliko pretrpelo. Imeli bi srce trše ko kamen, ko bi, premišljujoč to neizmerno ljubezen, ostali hladni in malobrižni. RAZNE NOVICE IZ NEOMEŠENE DOMOVINE Gospodarska katastrofa istrskega kmeta Istrski kmečki dolgovi so dosegli v letu 1932 skupno svoto 108;070.000 lir. Število dolžnikov je narastlo na 10,-964. Med temi je 698 kmetov dolgovalo raznim zavodom od 100 do 2000 lir, 3376 kmetov1 od 2000 do 5000 lir, 6899 kmetov pa jo o 5000 in več lir. Samo za kritje svojih finančnih obveznosti, za davke, amortizacijo hipotekarnih posojil, obresti in za dolgove pri trgovcih so morali kmetje v letih 1931 in 1932, izplačati skupno 46 milijonov lir, medtem. ko so znašali njihovi celokupni dohodki 57 milijonov. Z 11 milijoni naj bi bilo torej okrog 100.000 ljudi krilo vse svoje ostale stroške in izdatke za dobo 2. let. Poleg najnuj-neših kmetiških pridelkov, ki si jih je kmet obdržal za dom, naj bi bilo vsakemu posamezniku zadostovalo za življenje v dveh letih 110 lir. Pa to je samo povprečna številka, ki za veliko večino malih istrskih posestnikov niti od daleč ne pride do veljave. — Spričo tako katastrofalnega položaja je bilo jasno, da je morala fa-* šištična vlada ukreniti že karkoli, da vsaj na videz ohrani svoj prestriž in pomiri razburjenje v fašističnih krogih. — Lansko leto koncem julija jej bil uveljavljen zakonski dekret o sanaciji istrskega kmetijstva. Vlada se je poleg drugega obvezala plačati del obresti kmetiških dolgov. Na ta način so računali, da se bodo znižale obresti dolgov povprečno 10 na 6.5 ■ (. Vlada bi izdala na račun te podpore nekaj manj kakor 4 milijone lir. Tedaj so po vsej Istri sprožili silno fašistično propagando ž a fašistično vlado, češ, da je fašistična vlada rešila propadajoče istrsko kmetijstvo. Od tedaj bo skoro leto, a o teh borih štirih mlijonih ni še do danes ne dfoha ne sluha. Dogna-no je, da jih ni prejel ne.kmet-dolžnik, ne njegov upnik. Via-, dni dekret je ostal lepo na papirju, defiar pa, če je bil sploh izplačan, se je nedvomno izgubil v žepih — sedaj spet pomirjenih — fašističnih gospodarskih mogotcev. Ti kmet pa čakaj, stradaj in trpi. -o- Novo gnezdo poitalijančeva-nja v Istri Po štirinajstih letih odkar, je istrska dežela izpostavljena prodiranju italijanstva v hrvatske kraje, imajo istrski fa- šisti še vedno veliko opravka, ko Istranom vsiljujejo svojo fašistično kulturo. Kljub vsemu pustošenju in požigom pred leti, kljub zakonskemu nasilju v zadnjem - času ki ga izvaja fašistična vlada nad ubogim ljudstvom in kljub vsej bedi in pomanjkanju, katero sedanje fašistične oblasti do skrajnosti izrabljajo v svoje politične namene, se ljudstvo celo v krajih, ki so bili že od nekaj večali manj izpostavljeni italijanskemu vplivu, izredno vstraj-no brani njihove osovražene kulture, njih jezika in njihovih idej. V okolici Kanfanara so si fašisti do^ga leta zaman prizadevali duševno zasužnjiti tamkajšnje hrvatsko ljudstvo. Že nekaj let so poitalijančene vse šole, po vaseh delujejo z veliko agilnostjo razna kulturna in politična društva, pa se je sedaj naenkrat izkazal«), da vse to ne zadostuje za dosego njihovih ciljev. Zato so po prizadevanju pre,fekta Foschija, balskega podeštata in "zaslužne" nacionalne podporne drvržbe "Italia Redenta," v Karmedu pri Balu ustanovili novo dečje zavetišče. Pri tej ustanovitvi ima velike zasluge tudi žena ravnatelja italijan-skonemškega instituta za morsko biologijo, Marcosantijeva, Ljudi iz bližnjih vasi so prisilili, da so svojo deco vpisali v zavetišče, da se je moglo tako z vso fašistično slovesnostjo in pomposnimi ceremonijami odpreti. Kljub vsemu prizadevanju, bo kakor skoro povsod, trajalo to delovanje zavetišča kvečjemu nekaj tednov,.'dokler se fašistično navdušenje ne poleže ,nakar se bo omejilo na morda 10, kvečjemu 20 otrok, kakor je to po vseh takih šolah. To so uspehi fašistične vlade, pri raznarodevanju slovanstva v zasedenih krajih. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Edina športna zabava, s katero se bavi predsednik Roosevelt z zanimanjem, je plavanje Da mu bo mogoče uživati to zabavo vsak dan, se mu je v Beli hiši zgradilo kopališče, ki ge caže gornja slika. Stroški zanj so se pokrili z nabiranjem med predsednikovimi prijatelji. PROSTOR ZA PREDSEDNIKOV ODPOČITEK Postojnski fašistični tajnik 'odstopil O priliki, ko se je v Postojni •vršilo zborovanje fašistične stranke, je bil poleg drugih fašističnih mogotcev iz Trsta in Krasa, tudi polyajinski tajnik Dr. Perusino (nekdanji Perušič.) Konec tega zborovanja je postojnski tajnik fašistične stranke Zanoni, ki je ob enem podeštat v Postojni in vrši pri fašističnih organizacijah še druge- funkcije, nenadno podal ostavko službe fašističnega tajništva, katero je opravljal cela štiri leta. Vprašanje, zakaj je Zanoni odstopil, bržkone ne bo tako kmalu rešeno. Izgovarjal se jo sicer, da ima veliko preveč posla že samo pri upravi občine, a mu ni tega nihče verjel, ker tako ;mastne placfe, kakor jo prinaša fašistično tajništvo, se kar tako ne meče na cesto Najbrže je, imel na glavi preveč sleparskega masla in se je radi tega umaknil, predno se razkrijejo njegove nepravilnosti. --o- Kaznovani, ker se niso udeleževali predvojaških tečajev Odkar velja v Italiji zakon o obveznosti predvojaških vaj, so v veljavi tud zakonske kazni proti onim, ki se tečajev ne' udeležujejo, ali pa jih zanemarjajo. Drugod po Italiji se te kazni ne izvajajo tako strogo, v Julijski Krajini pa se. Zlasti Slovenci in Hrvati se radi tega pogosto postavljajo pred sodišča in strogo kaznujejo. — Nedavno je bilo pred sodiščem v Ajdovščini zaradi tega 22 slovenskih posestnikov iz Rihemberka, Št. Vida nad Vipayo, iz Lokvce in drugih krajev v območju ajdovskega sodišča, katerih sinovi niso redno zahajali k predvoja-škim vajam. Obsojeni so bili vsak na 50 lir denarne globe. BANKIR PRED SODIŠČEM Požar na Vipavskem V Dobra vi j ah pri Ajdovščini je bil pred kratkim velik požar, iz do sedaj še oiepojas-njenega vzroka je začelo goreti v hiši posestnice Ide Vov-kove. Ker je pihala močna burja, se je ogenj naglo razširil na stanovanjsko hišo posestnika Ivana Slokana in na hišo posestnice Marije Ilroba-tove. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Ajdovščine, pa so se zaman borili proti silnim plamenom. Posrečilo se jim je rešiti le nekaj opreme, gospodarskega orodja in živino. Poslopja je ogenj do tal uničil. Škoda je velika. SIROM JUGOSLAVIJE Orožje V Gabrovljah pri Konjicah je neki moški^ napadel 28 letnega dninarja. Viktorja Obrala, kateremu je nastavil puško na prša. Obrul je hotel odbiti orožje napadalec je sprožil in krogla je Obrala zadela v nogo in obtičala v stegnu. -o—— Poškodba V Celju je neka ženska v prepkjU; zvila 73 letni delavčevi ženi Mariji Toplakovi levo roko tako močno, da ji je zlomila podlehtnico. Za napredek občine Županstvo občine Št. Jurij pri Grosupljem je izposlovalo od oblasti, da bodo sedaj naprej v občini Št. Jurij dva sejma na leto za v govejo živino, prašiče, kakor* tudi za razne domače izdelk^. Eden sejem se bo vršil spomladi, drugi v jeseni. - Društvo zboruje vsako prvo ne-4 deljo v mesecu v Knausovi dvorani? ob 1. uri popoldne. V društvo »e sprejmejo člani (ke) od 1«. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa do smrtno zavarovalnino in ■• »iter na $»50, $5»". »1M0. SUM in $2«M | posmrtnine. V dr uit se sprejemajo todi otroci od 1 . dneva do 16. leta. Za bolniiko podporo pa 57.90 in SM.O« tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj so naznani pri tajniku samo. da dobi zdravniški list in karto in nii) se ravna po pravilih. SLOVENCI LASTNIKI GARAŽ, ki imajo prazne garaže, bodisi za en aH več avtomobilov, in bi iste radi oddali v najem, se naj prijavijo pri Slov.-amer. klubu, bodisi pri g. Joseph Gregonsičhu, 1849 W. Germafc Road, ali pa pri goap. Joe Kukmanu, 1837 W. Cermak Road, ter naj sporoče naslov, na katerem se garaža nahaja ter za koliko kar imajo prostora. Zadeva je namreč, da že mnoge slovenske družine; prihajajo na svetovno razstavo z avtomobili, za katere naš klub oskrbuje prenočišča, pa tudi garaže za njih kare. Torej, kdor izmed slovenskih posestnikov ima na razpolago garažo, se naj javi klubu čimpve je in klub bo skrbel, da ae bodo garaže Slovencev dajale posetnikom razstave po potrebi v najem. SLOV.-AMER. KLUB. ■ Stran '4 AMŽRIKANSKI SLOVENEC Torek, 20. junija 1933 iVi Izpod »Golice SLAVKO SAVINŠEK. — Povest z gorenjskih planin — V PRVO POGLAVJE. "Se ti k Lizi mudi?" ga všipne širokopleči Mohor. "Ti se le kar Korošice tišči, pa pusti na miru naša kranjska dekleta," ga zavrne Matija. "Mraz mi je!" "Ti bo že Liza čaja skuhala!" mu vrača Mohor. "Mir, pa pojdimo v božjem imenu!" opominja Matevž in zadene tovor ter se požene do vogala. "Tilen, pojdi, gremo!" pokliče tiho stražeče-ga dolgina. "Prav, saj je že mraz!" Nemo natovorijo, oprezno stopijo izza koče •in se tiho spuste drug za drugim za Matevžem, ki jih vodi zanesljivo. Vsako stezico in vsak grm pozna Matevž po Golici in po Rožici tja do Kepe in na drugo stran do Kočne in Medjiga dola pod Stolom. Vso mladost od otroških let je prebil pri kozah in ovcah po goliškem in prej, ko ni bilo še državne meje pod staro Avstrijo, je cesto utekel na fužino v dolini ob železnici, da se je nagledal sveta. Pozneje je dr-varil 'Italijanom, ki so izsekavali koroške gozdove. Po vojni, ki ji je srečno utekel, pa je pričel tihotapiti. Ni mogel mirno živeti doma brez svojih gora in planin, in tako ga je samo od sebe vrglo med tihotapce. Pa se je dobro zaslužilo pri tem opravilu, čeprav je bilo nevarno vsled pazljivosti obojih financarjev. Ker pa je vedno hodil sam samcat in se ni dosti brigal za ljudi, so ga že na koroški strani malo poznali, kaj šele na kranjski. Tako se je zgodilo samo posebi, da je postal vodja svojih peterih tovarišev in jih je varno vodil, da so dosedaj vedno utekli stražnikom in v njihovo jezo mnogo pretvorili v eno kakor v drugo stran. Naravnost od koče po strmem pašniku vodi Matevž. Oprezno in nalahno tone v nižini, da čimprej pripelje do globeli desno doli od Spodnje koče. Brž je kakih dvajset korakov pred tovariši. Vseh Šest komaj upa dihati, tako napeto poslušajo in ogledujejo na vse strani, najbolj pa na levo proti Spodnji koči. Kadar se zabliska, kot na povelje vsi počepnejo in sklonijo glave. Vedo: mnogo tihotapcev je že blisk izdal. Ko ugasne bliskanje, se brž zravnajo ter še bolj pospešijo korake po mehki in spolzki travi, da čimprej preidejo nevarno točko. Med kočo vrhu Golice in Spodnjo kočo ter na levo od Kočne, pa na desno od Jeklevega po rasti ega hrbta se razprostira strmo padajoč pašnik brez drevja, poln v travi skritih čeri ter pečevja. Če greš navzgor, rabiš od Spodnje do Gornje koče dobre pol ure, če si hoden. Navzdol pa zdrčiš v desetih minutah, seveda če si vajen take reči. Ta odprti pašnik je našim tihotapcem najbolj nevaren, ker je pregleden iz Gornje kakor iz Spodnje koče, in če so v eni obeh financarji ter jih opazijo, so jim brž s puškami blizu. Zato tudi ne gredo tihotapci po poti, ampak kar naravnost od Gornje koče navzdol, da se čimprej umaknejo morebitnim pogledom iz Spodnje koče ter izginejo v varno zavetje svetokriških borštov, ki liže vanje gosto porastli Jekel. Sicer sega pašnik daleč v glo-bel, ki se v njej peni Jesenica, vendar se od obeh strani zožuje in grmovje je posejano po njem proti dnu, da nudi vsaj malo zavetja na kritju. Srečno so preko najbolj nevarnega dela in Matevž pričaka tovariše na stezi, ki pelje povprek od Jekla v pečine pod Spod. kočo in od tam dalje na navadno pot proti Dobravi. Tihotapci obstoje, da se malo oddahnejo od prestane nevarnosti. Tudi dež pojenjava, le bliskati se je pričelo še pogosteje. "Kmalu bomo na varnem!" pošepeta Matevžu Matija, ki je stal poleg njega in se naslanjal na debelo drčavko. "To salamensko bliskanje me jezi!" šepeta Matevž. "Čisto te oslepi, da ne vidiš minuto niti koraka predse! Da bi bili že vsaj čez Je-senico!" Niso se smeli predolgo muditi na še vedno odprtem in zato še vedno nevarnem svetu. Z dolgimi koraki se prične Matevž spuščati naravnost po drči proti globeli, kjer šumi od deževja narastla Jesenica. Misli so Matevžu samo pri poslu, samo v oprezanju ima oči in ušesa odprta za vsak najmanjši šum. Matija ne tako. Matija misli na Lizo, ki ji tudi zdaj misli uhajajo k njemu in ga težko pričakuje. Povedal ji je zadnjič, da bo nocoi prišel v Dobravo in da bo kaka dva dni ostal doma, da se tnalo odpočije ter se kaj pomenita. Saj mislita že jeseni iti pred oltar. Zato ie treba tembolj delati, da bo kaj zaslužka. Ko bosta poročena, ne bo več tihotapil, ker je prenevarno in bi bila Liza vedno v skrbeh zani. Samo da bi bil preko vode, misli Matija. Tam je svet poraste! in njemu dobro znan. Po stezi ob vodi so brž pri hišah in tam je laže uteči. Na koncu vasi, prav ob glavni cesti, pri Lovraču nn ž" čaka Šimen, ki jim bo odvzel nadaljno skrb za tovor. Jutri bodo blago že odnesle ženske na fužino in ga tam raznečale. Nekaj pa ga bo šlo še dalje, gori do Kranjske gore in notri v Ljubljano. Pa še dalje na Dolenisko in Hrvaško in v Štajersko. Dobro prodajajo ženske in znajo se izviti financarjem. Zato se splača tihotapski zaslužek, čeprav je nevaren. Za nrvi čas moževania ima že prihranjenega. računa Matija sam pri sebi, nekaj se bo pa nabralo še do jeseni. Tako misli vsak svoie misli, ko se spuščajo vedno niže v globel. Za vse skupaj pa misli Matevž, ki nima razen sestre nikogar, ne svojih, ne dekleta, in mu je vsa misel obrnjena samo v planine in v tihotapstvo. Dež pojenjuje vedno bolj in vedno močneje se sliši Jesenica v globeli. Zdaj so že med drevjem, grmičevje je gosto zarastlo, pod nogami ne drsi več, ker je pot od hlodov izdolbena do žive skale. Zato je pa tudi korak glasnejši in treba je stopati tiše in previdneje. Nalahno se spuščajo proti vodi. Matevž jim da znamenje, naj malce počakajo, in se v skoku požene čez peneči se potok. Tam se prituh-ne v tla in napeto posluša. Gleda po stezi navzgor, po stezi navzdol ob vodi. Vse je tiho, vse mirno, še celo dež je prenehal popolnoma. Le posamične kaplje udarjajo ob veje in na tla. In v blesku bliska more razločiti Matevž dobro prav tja do ovinka steze. Nikogar ni. Z roko da znamenje tovarišem, naj gredo*za njim. Drug za drugim poskačejo čez vodo. Vsak malce postane in prisluhne, nato pa stopi do Matevža. Že so vsi čez in na stezi. Oddahnejo se, ker je najhujše za njimi. Tu je korak gotov, breme ne žene navzdol in če le malo ste-češ, si kmalu pri hišah, kjer se da laže skriti, posebno ponoči. Sfjr TISKARNA ^Amerikanski Slovenec^ Izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. ^; Amerikanski Slovenec A N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ^MB NAJBOLJ PROMETNA ULICA NA SVETU ''Drevored zastav", ki vodi na prostore svetovne razstave v Chicagi, se lahko imenuje najbolj prometna ulica na svetu. Dan za dnem je namreč natlačeno polna, ko se sprehaja po njej na desettisoče posetnikov. RAZNOTEROSTI. INDIJ — NAJDRAŽJA KOVINA Platin smatramo običajno za najdražjo kovino, a to je pogrešno, kajti indij, ki so ga odkrili pred kakšnimi sedmimi desetletji, je še desetkrat dražji od njega. To je umlji-vo, če pomislimo, da znaša letna produkcija te kovine komaj nekoliko kilogramov. To je zelo škoda, kajti indij ima razne lastnosti, ki bi ga delale zelo vporabnega v mnoge svrhe. Je zelo mehak in raztegljiv, a vendar silno odporen. Topi se že pri 155 stop. Celzija, njegove soli pa so v nasprotju s skoraj vsemi solmi težkih kovin nestrupene, zaradi česar bi imele v medicini lahko veliko ulogo. -o-- POGODBA MED FRANCIJO IN RUSIJO London, Anglija. — Med Francijo in Rusijo se vodijo pogajanja, ki so že skoraj za- ključena, za trgovsko pogodbo v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Francoska vlada bo dala garancijo 70 odstotkov za vse nakupe, izvršene v Franciji in namenjene za izvoz v Rusijo. -o- ZDRAVO SPANJE Človek ima, prav tako kakor žival ali rastlina, nekak ritem v spanju. Dognano je, da se najbolje odpočijemo od dnevnega dela, ako gremc vsak večer spat ob isti uri. Duševno razburjenje, pa naj ga povzroči razburljiva vest v listu ali napet film, prav tako sedeče delo, drugi napori, ropot in delo, ki se vrši pod pritiskom, povzročajo, da današnji rodovi slabše spe, kakor nekdanji. Naši predniki so kljub slabim posteljam in neprezračenim spalncam bolje spali kakor mi danes. Branje lahke knjige v postelji se je vedno izkazalo za dobro uspa- VABILO Vsi oni naši rojaki po Ameriki, ki se nameravajo udeležiti svetovne razstave v Chicagi, so uljudno vabljeni, da se čimpreje priglasijo za prenočišča na Slovensko-amerikanski klub. Nihče naj s priglasitvijo ne čaka na zadnje dni, ker takrat bo naval velik in ne bo mogoče rezervirati prenočišč, kakor sedaj. Za praktično uporabo objavljamo spodaj tozadevni kupon, katerega izpolnite, izrežite ter ga pošljite na urad našega Kluba. - KUPON ZA PRIJAVO, ZA PRENOČIŠČA ITD.- SLOVENSKO-AMERIKANSKI KLUB, 1849 West Cermak Road, Chicago. HI. Cenjeni: — Podpisani prosim, da mi rezervirate stanovanje za časa mojega bivanja v Chicagi na razstavi. V Chicago pridem dne .................................................................................. Tam ostanem....................dni .......................................................................... Z menoj pride še ............................................................................................ Nas bo skupaj .................................................................................................. Pridemo z autojem aH železnico ................................................................ Želim za »Hto garažo...................................................................................... Želim, da oskrbuje hrano Kljub? .............................................................. Želim .prenočišče pri slovenski družini ali na hotelu?............................ Podpis. Naslov: ...................................................................... Mesto: ........................................................................ vajoče sredstvo, če si izbral pravo knjigo za večerno čtivo, potem te bo ta odvrnila od dnevnih skrbi. Pozabil boš tudi na skrb, da bi dobro spal. Do trenutka, ko te začne ob-jemjati spanec, bo tvoje živčevje znatno popustilo po preizkušnji med dnevnim delom. Če se privadiš na branje v večernih urah, je gotovo, da boš zaspal s knjigio v roki tudi ob mestu, ki je morda v vsej knjigi najbolj zanimivo. -o- ROPARSKI NAPAD NA KITAJSKEGA DUHOVNIKA P. Laurent Hou, župnik iz Meytana (apostolski vikarijat Kweiyang v provinci Kwei-chow), je že drugič ušel iz roparskih rok. Ko so ga ti napadli, jim ni hotel izročiti 200 pastrov za odkupnino, češ, da nima pismenega pooblastila cerkvenh oblastev. Med tem časom je pa že njegov katehet obvestil vojaške oblasti. Ko je prišel poveljnik redne vojske na to mesto, je zasačil roparje, ki so bili obesili duhovnika . na drevo in ga bičali, da bi izsilili iz njega obljubo visoke odkupnine. Roparji so se prestrašili in so pobegnili. Take je bil oče Iiou rešen iz tolovajskih rok. -o- ANEKDOTA Italijanski pisatelj Pizzigril-li je vnet radio poslušalec. Pri- atelji so nekoč zatrjevali, da i mogoče spoznati v njego-em aparatu nobenega glasu, er so strahovito popačeni. — ladio postaja je v tem času rinašala cirkuško predstavo i je zadonelo iz zvočnika pas-e lajanje. Pisateljev psiček e je takoj tudi oglasil in pla-iil k zvočniku. — "No," je magovalno rekel Pizzigrilli ibiskovalcem, rned katerimi ta bila dva ugledna glasbeni-;a, "zdaj ne boste več trdili, la pokvari moj radio glasove!" -o- ČESAR MNOGI NE VERO Ciganski primas Racz Pali ma 48 sinov, ki so postali vsi zvrstni goslači. * * t- Najkrajša rodbinska imena o na Francoskem. V pariškem idresarju dobimo n. pr. 7 dru-:in z eno samo črko v priim-tu. Znan vinski trgovec se menuje O, člani stare pleme-litaške družine so "markiji J". * * * V Braunau ob Inu so postavili spomenik možu z najdalj-io brado. To je bil mestni glavar Hans Steininger z nad šest čevljev dolgo brado. :|s * * Kneževina Lichtenstein obsega 159 kv. km, a v deželici živi 300 milijonarjev. Kaj takšnega ni nikjer več na svetu. * * * Švabski "učitelj" Jak. Hae-berle je sestavil sledečo stati-stko svojega SOletnega plodo-nosnega vzgojnega delovanja v "starih, dobrih časih". V teh 50 letih je svojim učencem naklonil 911,527 udarcev s palico, 124,010 udarcev s šibo, 20,909 udarcev na konce prstov, 136,715 udarcev za ušesa, 10,230 udarcev po licu, 1,158,800 ;udarcev po glavi in več nego 800,000 drugih občutnih kazni . . . -o- Katoličan naj vedno čita in naroča le katoliške liste! * * * Pri zbiranju 'ima večina ljudi to srečo, da izbere vedno najslabše. * * * Ljubezen se pojavi v srcu in možgani nimajo prti tem ničesar za opraviti. * * * Velika nesreča je za miško, če sreča črnega mačka. KDO VE, kje se nahaja Matija Križan? Njegov zadnji naslov je bil I8I/2 Lake St., Leroy, N. Y. V Ameriki je bival nad 45 let in mora biti star okrog 70 let. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Janez Križan. — Kdor bi vedel kaj o njem, ali za njegov naslov, naj to javi na: John Šimec, 1834 W. 22d Place, Chicago, 111. 7 dni do JUGOSLAVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU BREMEN • EUROPA POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi "Cnerbourga. ~~ Ali Potujte z ekspresnim parnikom COLUMBUS. Za podrotinostt vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD m—mmmm 130 W, RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL.j^—M Društvo 'SV. JERONIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16. Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.