ISKRA Črni vrh nas pričakuje Tradicija je vsekakor žlaht "a stvar in tudi letos borne Kot doslej vsa leta, že čez ne *ai rini znova praznovali dai 'skre in borca, to pot na Čr nem vrhu nad Idrijo, prijet nem, a tudi zgodovinsken kotičku naše lepe dežele. Prireditelj tradicionalnega ffečanja, naša idrijska D( Ho torna tika se je vsekako zeto potrudila, da bo organi Racija srečanja zares dobr, ln, uspešna, naša številčni udeležba pa bo vsekakor pri Pomogla, da bo naš družinsk Paznik tudi to pot, kljub šte viinim težavam, tako gmot ne, kot politične narave, čin srčin>VanŠkl’človeški in pr' Pes bi kdo morda več al menj upravičeno zastavi vprašanje, čemu tratenji sredstev spričo zares hude — m* najzaslužnejšim samo zabavnec pomeni širšo afirma 'Skre kot take tudi v pos "6ni smislu, da ne govor nJIjfdljsko in medčlove “»eno uglašeni vsakol i-i___i___a jta_. hnV,? smo prepričan let.. 'ul> novi organizira di0r,e’v!eme-Veče na duh ZVnlštva In dobička, t Zh°*nje še ostal ta Zl0'*™ praznik, prič d, 'e"a ne gre zanemari >Ž»*£Z°3Sio°£, J Ponje v soboto, l.ju števZ. VfhU V č‘m V L: . . . . ... Svetloba in sence v soteski Idrijce pod Rožnikarjem (foto: Jože Janež) Glasilo sestavljene organizacije združenega dela Iskra — 26. junija 1989 — številka 24 Iskra Rotomatika m <^fcrf\L'hxu£l V dcuo crvioruuAj v lsv-vas— / Program prireditve f . A Program prireditve Na Črnem vrhu nad Idrijo bo 1. julija veselo že vse od jutranjih ur naprej. Uvodni program se bo začel že ob pol osmi uri zjutraj. Na prireditvenem prostoru, kjer vas pričakujemo od blizu in daleč se bodo od 11. zvrstili dve gobi na pihala, tamburaški orkester, harmonikaš in folkloristi. Pohodniki se bodo lahko še pred uradnim delom prireditve odpravili na planinski pohod na Javornik, kdor bo želel poslati pozdrave z našega srečanja bo kartico oddal filatelistom, ki jo bodo opremili s spominskim žigom. Kdor si bo po vožnji z avtomobilom ali avtobusom do planote želel ogledati še okolico bo lahko sedel v kočijo, s konjsko vprego, kdo drug pa se bo lahko dvignil z balonom v višave ali se popeljal z motornim zmajem. Nikar pa ne smemo zamuditi uradnega dela prireditve. Bogat kulturni program nam bo predstavilo več kot 50 ustvarjalcev, od gledaliških in amaterskih igralcev do otrok. Pozdravnemu govoru predsednika KPO SOZD Iskra Franca Šifkoviča bo sledil slavnostni govor podpredsednika ZIS Živka Pregla ter podelitev tradicionalnih Iskrinih nagrad najzaslužnejšim članom našega več deset tisoč članskega kolektiva. S predajo zastave organizatorju prihodnjega dneva Iskre in zvoki fanfar se bo uradni del programa iztekel ter takoj prevesil v splet plesa, športno-zabavnega in otroškega programa. Za dobro razpoloženje bo poskrbela skupina za izrazni ples, 5 narodno-zabavnih ansamblov, balonarji, zrna- Kranj Tolmin IDRIJA' ČI\NI vrni V jarji, lutkarji in še marsikdo. Mladi ne pozabite na kupončke, ki smo jih objavili v prejšnji številki našega glasila, odrasli pa bodite pozorni na »pakete« s hrano in pijačo, ki jih boste prejeli po prihodu na Črni vrh. Med plesom in razvedrilom se boste lahko okrepčali in osvežili ob številnih stojnicah in si morda za spomin na bivanje v občini bogati tradicije tudi kaj malega kupili za spomin, ali pa se pozanimali vsaj o tem kako se delajo pristni idriški žlinkrofi. Ob koncu morda samo še opozorilo, da se ob prihodu na Črni vrh nad Idrijo ravnate po nasvetu organizatorjev in miličnikov, ki bodo tiste, ki boste prispeli z osebnimi vozili usmerili na pripravljena parkirišča. Avtobusi pa bodo svoje potnike odložili pri bencinski črpalki in 8.30 —• 11.00 uvodni program 11.00 — 12.00 osrednji program 12.00 — 13.30 zabavno-kulturni program 13.00 — ples športno-družabni program otroški program v __________________________________y nato odpeljali na Avtoprevozovo parkirišče v Godovič. Potniki iz posameznih avtobusov se bodo dogovorili o odhodu, saj jih v obratni smeri avtobusi spet pričakajo, tam kjer so jih pustili. Nasvidenje na Črnem vrhu nad Idrijo, 1. julija! SHEMA PRIREDITVENEGA PROSTORA /y»M Atf*) lljiivv . 7 < /• V//:.,-* ____________________________J / Dvanajsta seja predsedstva KOS SOZD Iskira Sestavljeno podjetje — le na podlagi lastninskih povezav! Jasno definirati vsebino kolektivnih pogodb Iskrini poslovni reorganizaciji pa tesno ob strani stopa tudi sama prenova sindikalne organizacije, o kateri so člani predsedstva nada-1 Ijevali razpravo. Izhodišče nove organizacije, ki so ga sprejeli že na letošnjem poreškem sečanju, je napotilo: sindikat članstva — partner poslovodstvu. O tem so prisotni odpirali različna vprašanja, ki so se nanašala tudi na funkcijo sindikalnih zastopnikov, na nujnost njihovega nagrajevanja v prehodnem obdobju pa na pomen same miselne transformacije, kar je nedvomno Nadaljevali razpravo o ponovi sindikata, ki je tesno povezana s samo reorganizacijo Iskre • Vsebinsko in organizacijsko utrditi sindikat • Enotna mnenja o daljšem procesu preoblikovanja • V tem trenutku od prtih še mnogo vprašanj, med njimi tudi: kako doseči sindikat članstva in partnerski odnos do poslovodne strukture • Veliko težo bo nosilo usposabljanje sindikalnih aktivistov • Do jeseni pripraviti izhodišča o bodoči organizaciji Iskrinega sindikata Iskra — bodoča korporacija? Iskrino sindikalno vodstvo je na četrtkovi seji, ki jo je vodil novoizvo-yeni predsednik Janez Šilc, najprej obravnavalo reorganizacijske procese v Iskri. Nekaj uvodnih, dovolj natančnih besed je podal član Poslovodnega odbora SOZD Iskra Jože Godec, ki je dejal, da stvari tečejo po programu, ki ga je pred ovema mesecema potrdil centralni delavski svet. Reorganizacija sorazmerno enostavno poteka v enovitih delovnih organizacijah, saj v organizacijskem smislu ne gre za velike spremembe, sprejem statuta Podjetja pa pomeni racionalizacijo notranjega življenja, hkrati pa tudi odpravo nekaterih proceduralnih Postopkov, ki so podaljševali čas sprejemanja odločitev, niso pa krepili samoupravljanja. Nekoliko bolj zapleteno pa je v delovnih organizacijah s temeljnimi organizacijami, čeprav tudi pri teh obstajajo določene razlike, saj v nekaterih delovnih sredinah kot nPn v semiških Kondenzatorjih in novogoriški Avtoelektriki nimajo Pretiranih težav s preoblikovanjem v podjetja, medtem ko so se pojavili Problemi v velikih Iskrinih delovnih organizacijah kot so Elementi, Avtomatika in Kibernetika. Prisotne so namreč želje in zahteve, da bi se Posamezne temeljne organizacije ln teh je kar precej, reorganizirale v Podjetja, kar po eni strani slabi celoten poslovni sistem Iskre, po drugi strani pa že lahko rečemo, da vsakemu malemu podjetju v današnjih tržnih razmerah »ne bo dano preživetje«. Pri tem v veliki meri zane-toarjamo kadrovski vidik preoblikovanja, saj veliko število podjetij zahteva tudi veliko število sposob-n|h managerjev — mi pa jih v Iskri Pa tudi v širši družbi preprosto nimamo. . Položaj v teh treh delovnih orga-nizacijah je obravnaval tudi Poslovodni odbor Iskrine sestavljene organizacije, ki je ocenil dogajanja in Podal svoje predloge. Osnovna tendenca je namreč, da se ti postopki čimprej zaključijo, ob zavedanju, da reorganizacija pomeni sredstvo za boljše poslovanje, ne Pa. da je namenjena sama sebi. Nasproti nam gre tudi zakonodaja, ki zahteva zaključek reorganizacij-skih procesov do konca letošnjega leta. Po drugi strani pa novela Zakona o podjetjih prinaša novosti pri združevanju v sestavljeno podjetje, ki se ne nanašajo samo na organizacijske elemente, pač pa tudi postavljajo nov pogoj: sestavljeno podjetje lahko ustanovijo samo tista podjetja, ki bodo vanj vložila svoj kapital — torej samo na podlagi lastniških povezav. Tudi upravljanje poteka na osnovi deleža vloženega kapitala (kakšen bo ta delež v Iskrinem sestavljenem podjetju še niso natančno opredelil), kar poenostavljeno pomeni, da bo imelo »več glasov« tisto podjetje, ki bo v sestavljeno podjetie vložilo več svojega kapitala. Vodenje v okviru Iskrinega sestavljenega podjetja naj bi potekalo na ravni podpredsednikov, ki bi bili zadolženi za strateške, korporacijske in razvojne funkcije in na ravni programskih podpredsednikov, oz. strokovnega štaba, ki bi predlagal odločitve na programskih področjih. Slednji naj bi predstavljali že zametke divizij v sestavljenem podjetju. Pri tem je Jože Godec nakazal tudi na možnost izločanja nekaterih podjetij iz Iskre, pri čemer pa je opozoril na dejstvo, da bodo združena sredstva, ki so v Iskro že vložena, obravnavali kot korporacijski kapital, hkrati pa podjetja, ki se bodo izločila iz sestavljenega podjetja, ne bodo smela, v tržnem smislu, uporabljati Iskrine blagovne znamke, kar v današnjih časih ni tako zanemarljiv moment. Sporazum o združevanju v sestavljeno podjetje bodo dali v jeseni v javno obravnavo. V razpravi, kjer so kritike letele tudi na dosedanjo Iskrino sestavljeno organizacijo, so člani predsedstva posamično predstavili razmere v svojih delovnih organizacijah, kjer so nekateri že tik pred referendumskim sprejemanjem statutov, drugi pa se srečujejo z že omenjenimi posameznimi težavami. Vsi pa so nakazovali na določene probleme, posamezne nejasnosti in ponekod tudi na zmedo, kar pa je najbrž tudi cena prehodnega obdobja v reorganizacijskih procesih. povezano s potrebo po vzpostavitvi celovitega sistema šolanja sindikalnih aktivistov. Nedorečen je še sistem financiranja, s tem, da obstajajo še velike nejasnosti pri vsebini kolektivnih pogodb. Govorili so tudi o neodvisnosti sindikata, ki naj bi delovala samostojno in neodvisno od poslovodne strukture. Nenazadnje pa bo potrebno še naprej vztrajati na vzpostavitvi močnejšega panožnega sindikata. Torej dilem o transformaciji sindikata, ki bo prav gotovo daljši proces, je še ogromno, zato so se člani predsedstva dogovorili, da bodo pripravili izhodišča o bodoči organiziranosti Iskrinega sindikata in ob tem tudi njegova stališča do sindikata v širši družbi. V jeseni pa bi leta obravnavali in predstavili tudi na Koordinacijskem svetu. Ob koncu četrtkove seje so govorili še o zadnjih pripravah na Iskrine športne igre in na dan Iskre ter sklenili, da bodo o vseh Iskrinih skupnih prireditvah razpravljali na eni izmed naslednjih sej predsedstva In stvari, ki so še nejasne, skušali doreči. VŽ SOZD Iskra, DSSS Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3 V skladu z letnim planom izobraževanja v Iskri razpisujemo strokovno uposabljanje po programu: 7. razvojno-raziskovalno šolo v Iskri v času: I. tematska skupina od 23.10. do 27.10.1989 II. tematska skupina od 20. 11. do 24.11.1989 III. tematska skupina od 4.12. do 9. 12. 1989 Izobraževalni program je namenjen obstoječim, predvsem pa predvidenim vodjem raziskovalno-razvojnih enot v Iskri in vodjem projektov in projektnih skupin. VSEBINA: Program tvorijo izbrana poglavja iz naslednjih tematskih področij: 1. Vodenje inovacijskih procesov 2. Človeški dejavnik v raziskovalno-razvojnem delu 3. Informatika v raziskovalno-razvojem procesu Program vsebuje posebna interdisciplinarna znanja, ki so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega raziskovalno-razvojnega dela s končnim poudarkom na Iskrini problematiki. ORGANIZACIJA: skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgovornejša dela in naloge v raziskovalno-razvojni dejavnosti Iskre. ČAS IN KRAJ: s programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli dne 23.10.1989 ob 9. v Hotelu Transturist v Škofji Loki, II. in III. tematsko skupino pa v Hotelu Kompas v Ribnem pri Bledu. PRIJAVE: izpolnjene prijavnice pošljite najpozneje do 6.9.1989 na nastov: SOZD iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije Informacije lahko dobite po telefonu: 061/222-212. Razgovor z Brunom Štiglicem — Vlaganje v znanje ni strošek, temveč Ptinovidna naložba V prvem delu razgovora s prof. dr. Brunom Stii glicem smo se osredotočili na njegovo dosedanjo poklicno pot in predvs em na njegovo delovanje v Iskrinem predstavništvu v Santa Clari v Ameriki i. V drugem nadaljevanju pa poskušamo pojasniti nekatere vidike vlaganja v strateške razvojne programe v Iskri s posebnim poudarkom na vprašanju mikroelektronike. bodo del Iskre za bistven korak spravili naprej. Zato jih ne bi ločeval od drugih. Strateški programi za Iskro so del strateških programov Slovenije. Slovenija' Ima danes vrsto strateških usmeritev, kar je povsem nevzdržno, saj nimamo denarja niti za eno. Lahko pa bi imeli eno usmeritev, ki bi se glasila: v Sloveniji razvijamo usmeritev, ki porabi manj surovin in energije in v katero lahko vgradimo več znanja. Naša prednost je namreč vtem, da navkljub pomanjkanju energije in surovin premoremo dovolj ljudi, ki imajo znanje. Predvsem pa bi se lahko Iskra znotraj sebe tako obnašala, da bi dala okolju zgled, se pravi, da se bo nujno potrebno preusmeriti na izdelke z več vgrajenega znanja. — Izdelki z veliko vgrajenega znanja so prav gotovo mikroe-lektronska vezja. Po likvidaciji tovarne Mikroelektronika zdaj1 iščejo nove osnove za nadaljnji obstoj in rast te visoke tehnološke proizvodnje. Kaj se pravzaprav dogaja v Mikroelektroniki in kakšne bodo te nove rešitve? Mikroelektronika je bila postav- • Ijena kot tovarna, ki naj bi skrbele i za tehnologijo mikroelektronike . Za tehnologijo pa lahko skrbi le i nekdo, ki nekaj proizvaja, se pra- ■ vi za tehnologijo mikroelektronike naj bi skrbel tisti, ki bi uporabljal mikroelektronska vezja. Konflikt se je pojavil med idejami te ■ tovarne in idejami uporabnikov. Uporaba mikroelektronskih vezij se ne more koncentrirati v eni tovarni. Velike svetovne firme, ki' imajo svoje tovarne mikroelektronike, sodelujejo tudi z drugimi tem, kaj je to strateški program, tovarnami mikroelektronike zato, Pri naših konkurenčnih firmah da pokrijejo celoten spekter svo-vedo. da ie za tak omaram do- jih potreb. Tovarna mikroelektronike tako ne more skrbeti za po- — Pred nedavnim ste postali v. d. član PO SOZD za RR dejavnost; katere spremembe v organiziranosti bi vam omogočile učinkovitejši pristop na področju strategije razvojne dejavnosti? znano je, da doslej ni bilo dovolj moči, da bi z ravni SOZD lahko bistveno vplivali na sfero razvoja? Zadnji osnutek reorganizacije predvideva, da se bomo združevali v skupno podjetje zato, da se združuje kapital in da se odloča o vlaganju tega kapitala na ravni SP, seveda po vloženem deležu kapitala. Šele potem bomo prišli korak naprej. Strategijo razvoja lahko izvajamo le, če je mogoče ustrezno vlagati kapital. Ena izmed bridkih resnic, ki jih pri nas nismo pravočasno razumeli je, da je mogoče pridobivati več denarja le z denarjem. Brez ustreznih vložkov, le z napori in znanjem, tega ni moč napraviti. — Dosedanje združevanje za strateške razvojne programe v SOZD Iskra m bilo dovolj uspešno, kar kaže tudi to, da delovne organizacije v zadnjem času niso več izpolnjevale dogovorjenih obveznosti tako, da je postalo očitno, da je potrebno to združevanje ukiniti ali pa znova vzpostaviti na nekih novih osnovah? Dosedanje združevanje za SRP mi že lep čas ni bilo všeč in sem že leta nazaj predlagal, da bi ga zastavili bistveno drugače. Namesto šestih do sedmih programov v Iskri bi morali priti na manj, mi pa smo se odločili za dvanajst, kar je bilo v nasprotju z vsako strokovno predstavo o vedo, da je za tak program potrebno zagotoviti kritično maso ljudi, denarja, opreme, znanja. Pri nas pa smo načrtovali strateško nalogo ali program in zanj planirali tudi po 0,3 inženirskega leta, kar drugje pomeni spremljajoč proces, ki ga opravijo ljudje, ki so sicer neposredno vezani na proizvodnjo. Če iz take naloge pride nek nov izdelek, pomeni to zgolj naključje. — Ali bomo po novem opredelili metodologijo, po kateri bomo ločevali strateške programe Iskre od tistih, ki so skupni za nekaj DO, oz. podjetja? Strateški programi so tisti, ki krivanje načrtovanja in uporablja- ■ nja mikroelektronike za vse dele in potrebe Iskre. Mikroelektroniko uporabljati pomeni tisto, o čemer sem govoril že prej, se pravi manj energije, manj materiala in več znanja. Dokler te strategije ne osvojijo posamezne delovne organizacije, tudi ne bodo čutile potrebe po uporabi mikroelektronike. V svetu mikroelektronike ntt uporabljajo zaradi mode, temveč zato, ker je tako mogoče doseči večji razpon med vloženim materialom in prodajno ceno, s tem večjim razponom pa lahko razpolagajo. — Pri nas še verjetno ne znamo ali pa nočemo izračunati, koliko nas kaj stane v proizvodnji? Izračunati že znamo, vendar se tega nočemo resno lotiti. V naših bilancah vlada brezbrižnost do obsega materialnih stroškov. Ukvarjamo se predvsem z osebnimi dohodki, ki v strukturi prodajne cene znašajo 8, 9 ali 10% materialni stroški pa dosežejo tudi 50 ali več %. Naša konkurenca prav tako za plače nameni 11% prodajne cene, pri tem pa njihovi prodajni stroški znašajo 20 ali celo 15%. Obvladovanja stroškov se doslej nismo lotevali s potrebno pozornostjo, je pa to izredno pomembna postavka, v kateri se bomo nujno morali primerjati s svetovnimi izdelki. Če je izdelek po svetovnih cenah konkurenčen, obstaja možnost, da takšen izdelek proizvajamo v tujini. S tistim, kar bi zunaj zaslužili, lahko ustvarimo boljše pogoje za proizvodnjo doma. V zvezi s problematiko zmanjšanja stroškov pričakujemo uporabo več mikroelektronskih komponent v naših novih izdelkih. Vendar pa se moramo zavedati, da bomo velik del teh komponent kupovali zunaj. Naša poraba mikroelektronskih vezij predstavlja sorazmerno široko paleto različnih izdelkov mikroelektronike v sorazmerno majhnih količinah, nekaj 10 ali 100 tisoč kosov, torej gre za specialna vezja, ki zahtevajo specialne tehnologije proizvodnje. V naši Mikroelektroniki si ne moremo privoščiti, da bi za vsakih 10 tisoč kosov menjali proces. Zunaj firme vežejo nekaj različnih tovarn mikroelektronike kot svoje partnerje in ko kupec pride z neko osnovno zahtevo po vezju, se skupaj odločijo, v kateri tehnologiji in tovarni bodo vezje izdelovali. Obstaja možnost izdelovanja vezij, ki delujejo na uporabi neke naprej uporabljane splošne sheme, v kateri naročnik sam napravi določene povezave, obstajajo pa tudi druge izvedbe, ki jih je treba v vsakipodrobnosti načrtovati posebej. To so vezja, ki so ustrezna za izdelovanje v velikih količinah, vsaj nekaj milijonov ali več kosov, sicer se načrtovanje ne izplača. Se pravi, pri mikroelektroniki ne gre le za tehnologijo procesov, temveč tudi za tehnologijo načrtovanja, za predpripravo posameznih sestavin. ~ zlit................... Različnih tehnologij tudi po Bruno Štiglic svetu ne zmorejo obvladati v eni tovarni, najmanj pa v taki, kjer lahko proizvedemo le nekaj milijonov kosov, saj ne more biti rentabilna. Mikroelektroniko pa uporabljamo predvsem zato, da dosežemo nekaj prednosti, torej da vgradimo več znanja in dosežemo boljše funkcije v izdelku. S tem tudi znižamo stroške testiranja izdelka ker so mikroelektronska vezja že testirana po svojih sestavinah. — Torej v kakšni smeri bo šla obnova mikroelektronike na osnovi teh spoznanj? Vemo, da na sanaciji delata dve strokovni ekipi, ki pripravljata, tako strokovno tehnološke, kot finančne rešitve? Nameravamo obdržati tisti segment produktov, ki jih obvladamo in ki v takšnem obsegu za ustrezno ceno lahko povrnejo stroške, da tovarna normalno posluje. Vzdrževati bi morali vsaj enostavno reprodukcijo, saj v svetu le redke tovarne uspejo zaslužiti za nadaljnja vlaganja. Se pravi, hočemo vzpostviti takšno proizvodnjo, da bo omogočala ustrezen ostanek dohodka za normalno poslovanje tovarne. To je cilj nove Mikroelektronike. — Ali bodo v tej zasnovi pre-vladani konflikti, ki so se doslej pojavljali v odnosih, z laboratorijem za mikroelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko, saj je področje dela zelo široKO, oz. kako naj bi v prihodnje vzpostavili sodelovanje? Bporm odnosi lahko odstajajo le takrat, kadar mislimo, da smo v Iskri edini pooblaščeni za to, kar se dogaja na nekem področju m da se nihče razen nas ne sme s tem ukvarjati. Mikroelektronika v iskri naj bi pomenila infrastrukturo, ki je potrebna in obsega znanje sodelavcev, možnost pristopa do tehnologij, do načrtovanja kjerkoli v svetu, med drugim tudi na fakultetah pri nas. Če bomo le tako gledali na stvari, potem teh konfliktov ne bo. Vsakdo se bo obrnil na organizacijo ali skupino ijudi, ki nam bo lahko pomagala pri reševanju njegovega problema. V bodoče ni nihče izključno pristojen za vse stvari, zato tudi do konfliktov ne bo prihajalo. Odkar sem prevzel dolžnosti v. d. člana poslovodnega odbora, ni bilo nobenih konfliktov, kar smo se želeli pogovoriti ali kjer smo iskali pomoč, tudi na fakulteti, smo uspeli najti skupne točke in oblikovati skupna stališča. Na fakulteti so spoznali naše poglede na reševanje problematike in so jih tudi podprli. Ne vidim razlogov, zakaj bi v bodoče moralo prihajati do konfliktov na tem področju, prepričan sem v nujnost obsega sodelovanja, ki ga bomo tudi uresničili. (se nadaljuje) Članom stanovanjske zadruge Iskra Obveščamo,-da je v glasilu Iskra št. 23, z dne 19. junija 1989 prišlo do napake in sicer je za zunanje člane Stanovanjske zadruge ISKRA provizija pri poslovanju le v višini 5% in ne 8% kot je bilo pomotoma objavljeno. Nadalje vas obveščamo, da smo sklenili dogovore o poslovnem sodelovanju z navedenimi gradbeno prodajnimi centri, kateri nudijo članom Stanovanjske zadruge »ISKRA« dodatne popuste od 2% — 7% pri nakupu gradbenega materiala z naročilnico zadruge. Prodajni centri: — SLOVENIJALES Trgovina Ljubljana, Titova 52 LESNINA TOZD GRAMEX Ljubljana, Verovškova ul. 72 — KURIVOPRODAJA Ljubljana, Letališka 1 — ASTRA Veletrgovina Ljubljana, Titova 77 — ELEKTROTEHNA DO SET Ljubljana, Pod trančo 2 — POLIKEM CHEMO Ljubljana, Maistrova 10 — ABC POMURKA DO Tabor Grosuplje, Adamičeva 14 — ABC POMURKA DO Napredek Domžale, Titov trg 1 ~ METALKA Ljubljana, Dalmatinova 2, katera med drugimi nudi tudi brezplačen prevoz za polni kamion v oddaljenosti do 25 km. Za delavce Iskre Avtomatike-TOZD Stikalni elementi Dobrepolje in občane posluje stanovanjska zadruga vsako sredo in petek od 10. do 11. ure. Delavci ISKRE in drugi občani lahko do nadaljnjega pristopijo v članstvo zadruge. Vse dodatne informacije dobite v Stanovanjski zadrugi. Stanovanjska zadruga ISKRA, p. o. Ljubljana, Stegne 15 b tel. 555-720, 556-141 int. 408 ^_24-, 26. junija 1989 Iskra Iskra, Industrija anten in elektronskih naprav Vrhnika Iskra Antene Vrhnika Idrijska 42 Ali želite delati po načelu podjetništva, ste ustvarjalni? Z našimi programi satelitski sistemi, antene in profesionalna elektronika želimo biti čim uspešnejši, zato vabimo k sodelovanju: 1. Komercialiste za področje trženja, izvoza, uvoza in za nabavo na domačem trgu Pogoji: — višja ali visoka strokovna izobrazba elektrotehniške smeri —elektronika ali ekonomske smeri — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika — ZT registracija za izvoz in uvoz, za trženje je zaželeno — tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah — vozniški izpit B kategorije Za področje nabave na domačem trgu Pogoji: — srednja strokovna izobrazba elektrotehniške smeri — elektronika ali strojne smeri — dve leti delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah — vozniški izpit B kategorije 2. Razvijalca zahtevnih izdelkov Pogoji: — višja ali visoka strokovna izobrazba elektrotehniške smeri — elektronika — zaželene delovne izkušnje na podobnih delih in nalogah 3. Vodja računovodstva Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri — štiri leta delovnih izkušenj na področju računovodstva Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidati sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pismene prijave s kratkim opisom vaših dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjenih objavljenih pogojih pošljite kadrovsko-splošnemu sektorju Iskra Antene Vrhnika, Idrijska 42 v 15 dneh po objavi. Če vas karkoli zanima v zvezi z objavo ali potrebujete za dokončno določitev dodatne informacije, pokličite na tel. št.: 751 -079 ali 752-937, vodjo kadrovsko splošnega sektorja ali pa se osebno zglasite pri nas. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. _____________________________ Zanimivosti P, ijanost ' V laboratorijih švicarske farmi acevtske družbe Hoffmann-La Rc »che so odkrili sredstvo, ki pre-pr< ačuje pijanost. Pijanim podgana m, ki so negibno ležale na tleh, so vbrizgali novo sredstvo. Že po ne kaj minutah so se zbudile iz al-kol bolne omame in se gibale po-vs< 3m normalno. Substanca, z la-bo ratorijskim imenom Ro 15- -4513, je daljni sorodnik družine benzodiazepinov, h katerim so ,d'i tudi valij. Nastaja pa že prak-tičvvi problem. Če bi pijani vozniki vzfjill novo protialkoholno sredstvu d in sedli za volan, bi prav tako lahl ko povzročili nesrečo. Pija-nos it bi navidezno sicer prešla, ven idar bi učinek alkohola na je- tra in srce ostal. Zato je družba Hoffmann-La Roche prekinila vse poskuse in sredstva ne bo proizvajala. Laboratorijski poskusi pa vzporedno potekajo tudi v ZDA. Farmakologi z univerze v Kansasu so odkrili, da Ro 15-4513 hitro zbudi bolnike iz narkoze. To pa je zelo dobrodošlo po operacijah. Zaradi tega je vfeliko vprašanje, če bo švicarska tovarna dejansko lahko ustavila proizvodnjo omenjene snovi. (DM) Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj Informacijska tehnologija in znanje — pog oja prihodnosti? Poskus vedno znova opozoriti na usoden pomen, ki ga informatika ima na razvoj družbe — pravzaprav na njeno preživetje ali pa vsaj kaki ovost življenja, trči že v uvodu pa hipoteke preteklosti, saj so se z nekaterimi dilemami, s katerimi se zdaj ubadamo pri nas, sodobne družbe uspešno soočile tudi p nsd več kot dvajsetimi leti. V času globalizacije svevovne trgovine in dosežkov sodo Ione teleinformatike in komunikacij, so nam danes mnoga spoznanja dosegljiva pral Mično čez noč, zato je prene-katera tema, s katero se ukvarjamo zdaj in tu, svojevrsN en anahronizem in potrditev marginalizacije naše družbe. Miselni preboj te, vse bolj vidne pasti in blokade, je predpogoj, da bomo zmogli preskok skorajda enakovre < ten tistemu iz devetnajstega v enaindvajseto stoletje. Nič novega ne bi povedali, če ponovimo znano misel Thomasa Jeffersona, da »pričakovanje o tem da bi neuko ljudstvo lahko bilo svobodno ljudstvo, pomeni pričakovati nekaj česar nikoli ni bilo in ne bo!« Če s konsenzom o tem, da oba tesno povezana sinonima nove kakovosti življenja — informacijska tehnologija in znanje, nimamo več pomislekov pa nam vsekakor precej teže gre od rok operacionalizacija ustreznih strategij ter predvsem razmejitev strateških, taktičnih in operativnih odločitev, vse od ravni družbe pa do slehernega posameznika. Tudi pri nas kaže priznati, imajo manifestacije informacijske tehnologije izjemno medijsko pozornost, ki pa žal prepogosto zaide v voluntaristični scenarij ali pav nekakšen Science fiction, ko se v ospredje neupravičeno prebijajo le tehnološki vidiki t. i. informacijske revolucije. Le redki so, ki skušajo opozoriti na medsebojno soodvidnost, interakcijo in interdisciplinarnost tistega, kar štejemo v sicer še vedno semantično sporno kategorijo informacijske tehnologije. Pri tem kaže posebej opozoriti na dejstvo, da IT prepogosto vidimo z vidika tistega, ki informacijo ustvarja, prenaša, oz. posreduje, procesira ali obeluje, precej manj pa z zornega kota tistega, ki jo uporablja. Oče sodobnega managementa, P. Drucker je v svojih esejih že v 60 letih opozarjal, »da je strahoten pok in trušč podirajočega se drevesa v gozdu zgolj navadno zvočno valovanje, ki postane zvok — torej informacija šele ko ga zazna človeško uho!« Potemtakem informacija ni namenjena sama sebi, ampak »komuniciranju« — kot komplementarni podatek drugi informaciji, kot ukaz stroju ali napravi, kot pomen in vsebina človeku. Nekaj naštetih vzorcev razmišljanja, nam vsaj delno ilustrira tisti značilen pa-ternalizem, s katerimi smo to področje dolga leta obravnavali ter ga nekako tragikomično kot prevroč krompir na dlani porivali v roke direktorjem ali vodjem nastajajočih se centrov za avtomatsko obdelavo podatkov, češ saj gre za kompleksna, vendar povsem »strokovna računalniška« vprašanja! Vse to je počasi prispevalo k dejstvu, da smo zanemarjali družbene implikacije informatike, zlasti potrebna znanja, ki so elementarni predpogoj transformacije iz industrijskega v informacijski produkcijski (družbeni) način, oz. odnos. Podobna, napačna medijska prioriteta je veljala tehnično sicer gotovo vznemirljivemu razvoju sredstev informacijske tehnologije, ki pa so za celotno družbo posledično manj usodni, kot tisti vplivi in posledice, ki jih je njihov eksplozivni razvoj povzročal. POSLEDICE SO NEIZOGIBNE Informacijske tehnologije danes nihče več ne skuša enačiti s pojmom računalništvo, kot smo to bili vajeni marsikje še do nedavnega. Časi, ko je IT (beri računalnik) svoje zmožnosti »dokazovala« v stroškovnem knjigovodstvu ali pa s pre-kašanjem hitrosti m človeških zmogljivosti v povsem logičnih operacijah, so seveda že davno mimo (upajmo, da so to opazili že vsi tudi pri nas!). IT danes jein- " tegraten" sistem in skupek vseh vhodnif r in izhodnih parametrov iz kakršnegako li sistema — podjetja, organizacije, prak -tično že celotne družbe. S svojimi pojav -nimi oblikami vpliva na: — organizacijsko strukturo podjetja — na proizvode in storitve — na konkurenčno usposobitev pod -jetja — na »tehnologijo« dela v tehničner n in organizacijskem pomenu besede — na interaktivno vpetost organizacij' ei v okolje — itd., itd. Ves arsenal »orožij« (bioračunalniš i -tvo, nevralne mreže, digitalna tehnolog i -ja, mikroelektronika, mobilne zveze, ir integrirane mreže, umetna inteligenca ekspertnimi sistemi, optični vodniki, eno I -ni protokoli in standardi računalništva i pv telematike, itd.) integrirajo počasi celotn i: družbo in ne več zgolj le posamezn <5 subjekte v njej v interaktivno harmoničn 15 celoto, kjer prepletenost mreže povzrc > -ča, da je uporabnik informacije hkra t i tudi ponudnik. Vse teže in vse bolj n; t -silno izločimo iz takšne mreže pos: i -mezni subjekt. Takšna ozka obravnav 'j a ne nakazuje več ne potrebne strategij' E:, ki jih more uporabljati posamezna org; j -nizacija pri načrtovanju svoje prihodnt 3 -sli, kajti vse bolj je ta povezana z okolje t n — dobavitelji, kupci, bankami, zavaro valnicami. znanstveno-raziskovalnir r il ustanovami, izobraževalnimi inštituciji i -mi, itd. V tujini že napovedujejo, da bor 1 o ključne osebnosti organizacij na prel o-mu stoletja, informacijski direktorji (C IO Chief Information officer). Pri nas 1 š e vedno ne prevladuje mnenje, da bi mor e 1-li takoj načrtovati vsaj informacijsl < o strategijo na ravni celotne družbe, kajš file, da bi naj tudi ključni nosilci razve 1 ja operacionalizirali svoje lastne podjetni! >-ke strategije vstopa v informacijski pr c >-dukcijski odnos. Da ta prenova sega šie dlje, prav do ravni slehernega posame nz-nika, katerega obveznost bi bilo samo i: z-popolnjevanje in pridobivanje eleme 11-tarnega znanja, marsikje že ne dvom i jb več! Naše šole in fakultete — veliko bolje t ni tudi pri marsikateri obliki dopolnilne c ja funkcionalnega izobraževanja, še ved II no vzgajajo generacije za SVET, KI GA INII-KOLI VEČ NE BO! Tako še naprej pc > Ir-jujemo, da nam ignorantskega in volt 1 n-tarističnega naboja še ni uspelo predi -j Eti in da nam niso jasne integralne dimenzije informatike, še manj pa kako se naloge povezane z znanjem (izvajalcev, uporabnikov, vseh zaposlenih) sploh lotiti. V »tolažbo« nam je (kar prehitro!), da čarobne formule niso našli tudi v tujini saj je interdisciplinarnost potrebnih znanj precej trd oreh tudi za bolj organizirane družbe kot smo sami. Nekateri skušajo zadrego reševati s t. i. dualnim dodiplomskim izobraževanjem, drugi se ogrevajo za specializiran podiplomski specialistični študij — seveda, ko gre za vrhunske profile! Nihče pa ne zanika, da to ni dovolj in da brez mobilizacije pravzaprav slehernega posameznika za prenovo lastnega znanja ne bo šlo. Med posebej zanimive pristope, ki tudi pri nas niso več popolna neznanka, velja uvrstiti t. i. inkubatorje. Gre za oblikovanje posebnih teamov (TASK FORCES), ki že zelo zgodaj v izobraževalnem procesu kombinirajo skupaj ekipe mladih strokovnjakov z zelo številnih področij, ki skozi skupno izobraževanje, eksperimentalno in raziskovalno delo ter poznejše neposredno skupno delo, edini lahko dovolj celovito odgovorijo kompleksnim izzivom informatike. TEHNOLOŠKE RAZSEŽNOSTI IT Ne glede na dejstvo, da smo opozorili na preveč poudarjeno medijsko pozornost zgolj tehničnim dosežkom IT v svetu pa je logično, da ciljev, ki jih zasleduje in omogoča IT na vseh (družbenih) področjih človeškega udejstvovanja ne bo mogoče dosegati brez akceleracije infrastrukturnih tehnologij, zlasti seveda mikroelektronike in teleinformatike, po katerih se vse bolj meri tudi celotna razvitost neke družbe ali okolja. V 90 letih bo polarizacija na družbe, ki te tehnologije obvladujejo in tiste, ki jih ne, že povsem popolna, s tem pa tudi delitev na razvite in nerazvite, na tiste s prihodnostjo in tiste brez nje! Načrtovanje in zavestno spodbujanje razvoja tehnoloških zmogljivosti na področju mikroelektronike in teleinformatike ima pri nas nekaj ne prav bleščečih trenutkov v preteklosti, če abstrahiramo seveda objektivno skromnejše kadrovske in materialne zmogljivosti. Na eni strani je šlo za dokaj romantično zanesenost, da je možen frontalni, širok in neselekti-ven razvoj pravzaprav skoraj vseh mani- festativnih oblik IT, kar se je (pre)pozno izkazalo za utopično, saj je zaradi izredno pičle akumulacije izostala potrebna širša družbena pomoč. Te ni bilo tudi zaradi že navedenega »nesprejemanja« družbenih implikacij IT, zato smo prav hitro (in lahkomiselno!) pristali na to, da posamezni kolektiv okličemo (ali pa se je sam!) za nosilca razvoja določenega segmenta IT. Prav zaradi konvergence številnih infrastrukturnih tehnologij (računalništvo in telekomunikacije na primer!) se je kmalu izkazalo, da ni možen izoliran, avtohton in avtarktično vase zaprt model razvoja, ampak je rešitev projektno mobilizirati številne družbene resurse skupaj. Ta mobilizacija nam še do danes ni uspela in z vsakim dnevom, ki ga zamujamo, izgubljamo stik s sodobnimi informacijskimi družbami, ki so znale tudi v pogojih tržne konkurence maksimalno integrirati potrebne resurse in kritične mase. Z vsakim dnevom izgubljamo tudi že možnost imitativnega razvoja in rešitve so zgolj v takojšnji vpetosti v internacionalne tokove kot »pod-dobavitelj«. Slednjega ne gre jemati tragično, saj v pogojih globalizacije in internacionalizacije svetovne trgovine ne obstaja več nihče, ki je sposoben kompletnega razvoja z IT povezanih tehnologij. Pomembna je le razporeditev moči, ki je odvisna od družbnega in ekonomskega spodbujanja inovativnega obnašanja, usposabljanja kadrov, razvoj-no-raziskovalnega dela, pretoka kadrov, sodelovanja in realnih možnosti skupnih vlaganj. V kolikor družba ne bo našla odziva na krizo nekaterih infrastrukturnih sodobnih tehnologij pri nas (mikroelektronika, te-leinformatika), ki jih vztrajno vulgarizira-mo na raven primerjav s kompleksi kot so Jesenice ali Kidričevo, nas čaka nadaljnja marginalizacija, ki jo je zlahka dokazati s podatki recimo o številu telefonskih priključkov na 1000 prebivalcev, stopnji digitalizacije javnega telekomunikacijskega omrežja, primerjavi razširjenosti videoteksta in telefaksnih naprav, mobilnih ali telekon.ferenčnih zvez itd., itd. Iskra je pred časom predstavila projektno študijo TELEINFORMATIKA -Danes za jutri, ki je sicer izzvala precej polemično obarvanih razprav (in ugovorov) vendar se že mesece spet (po navadi) ni zgodilo nič, saj še kar naprej tekmujemo v tem, kdo bi naj udejanil operacionalizacijo te sicer le načelno postavljene platforme razvoja teleinformatike, ki pa gotovo ne zadeva zgolj Iskre, ampak predvsem še mnoge poslovne in tehnološke sisteme (strojegradnje, kemije, predelave hrane, PTT, elektrogospodarstva, železnic, itd.). Očitna je nesposobnost in neobvladovanje projektnega pristopa k projektu TELEINFORMATIKE, ki vsaj v nečem v celoti soglaša s temo našega posvetovanja — namreč, da glavni omejilni dejavnik niso (le) milijarde dolarjev naložb ali tisoči potrebnih inženirskih let, ampak predvsem pomanjkljivo znanje, saj bi po nekaterih ocenah danes vsaj 50% zaposlenih moralo povsem inovirati svoje znanje. Samo za realizacijo projekta samega nam primanjkuje več diplomantov na fakulteti za elektrotehniko kot jih je ta sposobna ponuditi v naslednjih nekaj letih skupaj! Vsekakor bi tudi to posvetovanje moralo biti prispevek večji neprizanesljivosti do jalovosti pri artikulaciji družbene platforme razvoj IT, saj je ta edina perspektiva sodobnega, svobodnega in v vseh pogledih tudi duhovno bogatejšega človeka. In najbrž nam je kaj do tega, mar ne? Brane Gruban — P. Drucker. Science. Tec.mology & Soaety — ISKRA-TELEINFORMATIKA - Danes za jutri. 1988 — M. Porter — How Information technology gives you compeimve advantage, HBR 1987 Seja sindikata Vse za pospeševanje uresničevanja razvojne politike Minula sreda, 14. junija bo zapisana v Iskri Avtoelektriki Nova Gorica kot sreda pomembnih odločitev. Na ta dan je bilo namreč zasedanje delavskega sveta delovne organizacije, svoja zasedanja so imeli tudi delavski sveti temeljnih organizacij in skupnih služb, sejo pa je imelo tudi predsedstvo konference osnovnih organizacij zveze sindikatov. Skozi vse seje se je kot rdeča nit vlekla poglavitna točka dnevnega reda in sicer obravnava novega statuta Iskre Avtoelektrike ter samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju Iskre Avtoelektrike. Na delavskem svetu DO pa je bil sprejet tudi razpis referenduma o sprejetju teh aktov in sicer za četrtek, 29. junija. Na seji predsedstva konference sindikata, ki jo je vodil predsednik Miloš Vodopivec pa je bila še ena pomembna in zavezujoča točka dnevnega reda in sicer opredelitev nalog in sredstev za pospeševanje uresničevanja zastavljene razvojne politike tega 3700 članskega kolektiva. Delegatom konference je obširno o tem pomembnem poglavju spregovoril glavni direktor Robert Žerjal ter poudaril, da temelji zastavljena razvojna politika Iskre Avtoelektrike na realizaciji dveh strateških ciljev. Na prvem mestu je gotovo usmeritev k hitremu povečevanju izvoza izdelkov Avtoelektrike za prvo vgradnjo na razvita zahodna tržišča. Cilj te strateške naloge je tudi v tem, da bi že prihodnje leto izvozili več kot polovico vse proizvodnje na ta tržišča. Kot drugi cilj pa je glavni direktor izpostavil hitro povečevanje realnega proizvoda na zaposlenega tako, da bi ga že do leta 1993 povečali za sto odstotkov. Seveda pa je za uresničevanje teh usmeritev potrebna vrsta neodložljivih akcij: 1. Uspešen razvoj in osvajanje sodobnih avtoe-lektričnih izdelkov, predvsem s področja motorne avtoelektrike, kamor štejejo zagon, energija, vžig in upravljanje motorja; 2. Se učinkovitejši sistem zagotavljanja kakovosti, ki naj temelji na obvladovanju procesov in proizvodnje brez izmeta; 3. Sodobni tehnološki postopki in avtomatizirana ter sinhronizirana pretočna proizvodnja brez zastojev z možnostjo dobav točno takrat, ko jih kupec potrebuje in povsem brez Pomanjkljivosti; 4. Obvladovanje trga tako po prodajni in nabavni strani, kot po finančnem povezovanju. Glavni direktor je razgrnil tudi sredstva, ki vplivajo na dosego navedenih akcij. V ospredju je še nadaljnje pridobivanje visokos-trokovnih kadrov tehničnih usmeritev za delo predvsem na razvoju avtoelektričnih izdelkov, dalje na projektiranju in izdelavi tehnoloških postopkov, tehnološke opreme in orodij, na izvajanju in dograjevanju sistema zagotavljanja kakovosti, na nalogah učinkovitega sistema vzdrževanja in vodenja ter krmiljenja proizvodnje ter na nalogah organizacije in informatike. Za uspešne nosilce teh naštetih nalog je potrebno zagotoviti učinkovito nagrajevanje ter permanentno strokovno izpopolnjevanje. Nadalje so pomembna pospešena in učinkovita vlaganja v opremo za razvojno dejavnost za posamezne izdelke, v avtomati- zacijo proizvodnje in posodabljanje tehnoloških postopkov, v zagotavljanje kakovosti ter v informatizacijo celotnega poslovnega procesa. Nadaljevati z iskanjem poti za dolgoročno povezovanje s strateškimi kupci izdelkov Iskre Avtoelektrike kot so francosko združenje PSA, Renault, Volksvvagen, Fiata, BMW, itd. ter proizvajalci avtoelektrike in avtoelektronike v Zahodni Evropi kot so Bosch, Siemens, Valeo, Magneti Marelli — Lukas, itd. na temeljih skupnega razvoja in specializacije proizvodnje. Da bi bili kar najbolj učinkoviti pri časovnem terminiranju, izbiri in kvalifikaciji sredstev za doseganje omenjenih ciljev, je glavni direktor določil tudi glavne nosilce akcij, med katerimi je tudi potreba, da mora produktivnost, oz. Robert Žerjal, glavni direktor Iskre Avtoelektrike je na seji sindikata podal opredelitev nalog in sredstev za pospeševanje uresničevanja zastavljene razvojne politike realni produkt na zaposlenega v Iskri Avtoelektriki rasti z letno stopnjo minimalno petnajst odstotkov ter da bi v Avtoelektriki obvladovali temeljne tehnologije za proizvodnjo izdelkov. Poto-rebno pa je širiti tudi kooperacije, oz. specializacije za manj zahtevne proizvode povsod tam, kjer zahteva proizvodnja veliko ročnega dela. Pri organizacijskih posegih v proizvodnem, oz. tehnološkem procesu na posameznih linijah pa je potrebno težiti k združevanju proizvodnih in kontrolnih operacij ter nalog nastavljanja in enostavnega vzdrževanja strojev. Iz nalog in akcij, ki smo jih opisali, bodo v Avtoelektriki pripravili predlog organizacijskih posegov, prednostnih vlaganj ter predlog politike zaposlovanja, izobraževanja, štipendiranja in nagrajevanja. Naštete akcije bodo tudi osnova za konkretizacijo povezovanja na skupnih razvojnih nalogah in specializaciji proizvodnje (elektro fakulteta, Inštitut Jožef Stefan, Motorola, Feriti, Bosch, Siemens, itd.) ter za opredelitev dolgoročnega povezovanja tudi s strateškimi kupci in dobavitelji Iskri Avtoelektriki Nova Gorica. M. R. Delavski svet razpisal referendum Delegati delavskega sveta Iskra Avtoelektrika Nova Gorica so na zasedanju, ki je bilo minulo sredo, 14. junija po zaključeni javni obravnavi, določili predlog samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije in določili predlog statuta družbenega podjetja. O tem, kako bo po novem organizirana in delovala Iskra Avtoelektrika, smo v našem glasilu že pisali, zato tokrat povejmo še, da bomo o tem dokončno odločili delavci na referendumu, ki gaje delavski svet razpisal za četrtek, 29. junija letos. Ce bo glasovanje na referendumu uspešno, se bo Iskra Avtoelektrika organizirala kot družbeno podjetja, kot enovit kolektiv z večjimi možnostmi učinkovitejšega poslovanja. M. R. Osnutek samoupravnega sporazuma o spre/rnbah v organiziranju Avtomatike določen Na 1. izredni seji delavskega sveta delovne organizacije Avtomatike, ki je bila v četrtek, 16. junija, so delegati na predlog kolegija poslovodnih organov TOZD in DO določili osnutek Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju, oz. o preoblikovanju TOZD v podjetja. Hkrati so sklenili, da se v vseh temeljnih organizacijah opravi temeljita in organizirana poprejšnja obravnava, v okviru katere bodo poslovodni organi pojasnili delavcem razloge za reorganizacijo ter medsebojna razmerja med podjetji, združenimi v Skupnost podjetij. Kot je bilo v obrazložitvi, ki jo je o poteku reor-ganizacijskih procesov v delovni organizciji tako na skupni seji poslovodnih organov in predsednikov delavskih svetov TOZD, seji KOOS, kakor tudi na že omenjeni seji delavskega sveta podal glavni direktor Avtomatike, Rudi Pirc, večkrat poudarjeno, je predloženi osnutek rezultat večmesečnih razprav, katerih začetek sodi že v lanski september, v obdobje pred sprejemom zakona o podjetjih. V večmesečnih razpravah, v katerih je sodelovalo tudi vodstvo SOZD Iskra, je bilo doseženo soglasje kolegija poslovodnih organov, da se vse temeljne organizacije z izjemo TOZD Razvojni inštitut in TOZD Trženje preoblikujejo v samostojna družbena podjetja. Pri tem omenjena TOZD — skupnega pomena prenehata obstajati, njuni delavci pa skupaj z delavci delovne skupnosti preidejo v skupnost podjetij, ki se ustanovi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi. Predloženo besedilo osnutka določa preoblikovanje TOZD v podjetja s tem, da opredeljuje (izhajajoč iz predpostavke), da bodo tudi v bodoče delovala v okviru sestavljene organizacije, oz. sestavljenega podjetja Iskra. Pri tem je potrebno še dodati, daje bilo doseženo tudi soglasje vseh temeljnih organizacij, da TOZD Elementi za avtomatizacijo ne bo sodelovala v tem postopku, ker se bo sama preoblikovala v podjetje s tem, da se izloči iz sestava delovne organizacije še pred odločanjem o sklenitvi samoupravnega sporazuma. Seveda s predpogojem, da predhodno uredi medsebojna razmerja glede programov, tržnega nastopa in do skupnih dejavnosti, prek katerih je povezana z obstoječimi subjekti v delovni organizaciji. Bistvene novosti, ki jih prinaša osnutek Samoupravnega sporazuma v organiziranju, so predvsem v opredelitvi novo konstituiranih podjetij, kot ekonomskih in poslovnih samostojnih enot, v okviru katerih delavci uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti ter v celoti razpolagajo z vsemi sredstvi, s katerimi so razpolagali kot TOZD do dneva statusne spremembe. Medtem ko sredstva, pravice in obveznosti, s katerimi razpolagata TOZD Razvojni inštitut in TOZD Trženje postanejo sredstva, pravice in obveznosti skupnosti podjetij. Namensko združena sredstva v računalniški center in center za računalniško tehniško informatiko pa ostanejo in se vodijo kot združena sredstva tudi v prihodnje. In sicer v skladu s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami, oz. postanejo deleži podjetij za začetek poslovanja skupnosti podjetij, kar velja tudi za sredstva, ki so v uporabi delovne skupnosti. Skupnost podjetij naj bi za združena podjetja opravljala dejavnosti s področij trženja, razvoja in strokovno administrativnih zadev. Obseg in način bodo določili, oz. opredelili s pogodbo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v skupnost. In sicer s samostojno odločitvijo posameznega ustanovitelja o tem ali bo omenjene dejavnosti opravljal prek skupnosti ali pa bo organiziral opravljanje teh del in nalog po svojih delavcih, oz. prek drugih organizacij. Osnutek določa tudi, da do vpisa konstituiranja podjetij, oz. skupnosti podjetij v sodni register, poslujejo TOZD po sedaj veljavnih samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih TOZD in DO. Prav tako ostanejo de- lavci do sprejetja novih razvidov del, oz. nalog razporejeni na istih delih, oz. nalogah, kot so bili razporejeni do statusne spremembe po predlo- ženem osnutku sporazuma, razen če je potrebno zaradi takojšnjega uresničevanja zastavljene politike delavca razporediti na druga dela, oz. naloge, ki niso določene v razvidu. Že pripombe in predlogi, ki so bili podani na sami seji delavskega sveta, čeprav je bil s sklepom osnutek šele določen in se čas poprejšnje obravnave zaključuje z 22. junijem, kaže na interes večine TOZD, oz. delavcev Avtomatike, da se na podlagi pripomb in predlogov iz poprejšnje obravnave izoblikuje takšen samoupravni sporazum, v okviru katerega se bodo uredila notranja razmerja med subjekti in podale za večino sprejemljive osnove za referendumsko odločanje. Š. D. Zanimanje sovjetskih strokovnjakov za Iskrine transPhne sisteme V času od 12. do 17. junija je bila na delovnem obisku v Iskri petčlanska delegacija MOSGORISPOLKOM iz Moskve v sestavi: M. L. Brojnin — načelnik transportne uprave mesta Moskva, V. K. Mazalov — namestnik generalnega direktorja MOSLJEG-TRANS — Moskva z O. O. Janickajo kot glavno dispečerko in V. S. Nabim — tehničnim strokovnjakom dispečerskega centra za taksi promet ter V. A. Savojsin — načelnik glavne uprave avtobusnega, trolejbusnega ter tramvaj in metro prometa. Njihov obisk je povezan z odločitvijo vpelje avtomatsko upravljanje in kontro-vodstva mesta Moskva, da se postopno la mestnega prometa in okolice iz enega mesta. Z dobrimi 8 milijoni prebivalci je glavno mesto Sovjetske Zveze pravo velemesto. Dnevno kroži po njegovih ulicah cca 14.000 taksijev, odvisno od prometnih konic. Velike količine transporta iz enega predela mesta do drugega, (velike razdalje) pa nikakor ni možno kontrolirati in uspešno upravljati le z lokalnimi sistemi, ki že delujejo. Prav iz navedenih razlogov je dobila omenjena skupina strokovnjakov nalogo, da prouči ponudbe proizvajalcev tovrstne opreme, oz. izvajalcev kompleksnega projekta, ki bi seveda vključeval tudi domače in tuje partnerje. , Xl. . , Tako so si med štiridnevnim obiskom v Iskri ogledali in imeli razgovore v delovnih organizacijah: Elektrozve-ze, Delta, Telekom, Elektrooptika in Avtomatika. Slednja je na sovjetskem tržišču že vrsto let prisotna s programom prenosa informacij po daljnovodih visoke napetosti, s sistemi brezprekinitve-nega napajanja ter kompletnim programom elektronskih naprav in sistemov za avtomatizacijo strojev. Prav na segmentu avtomatizacije cestno-mestnega prometa pa si je pridobila že nekaj domačih in tujih referenc. Goste je v sredo, 14. junija v Centru si- Sternov za avtomatizacijo v Stegnah, sprejel Drago Podlogar, strokovni svetovalec glavnega direktorja Avtomatike s sodelavci. Po uvodni predstavitvi delovne organizacije, njene razvojno-pro-gramske usmeritve in poslovanja, se je nekoliko podrobneje zadržal na predstavitvi že več kot desetletje trajajočega poslovno-tehničnega sodelovanja s sovjetskim gospodarstvom. V prostorih Izobraževalnega centi a je nato sledila predstavitev sistemov: za vodenje mestnega prometa (semaforizacija), za vodenje in nadzor mestnega javnega prometa (avtobus, trolejbus, taksi, tramvaj), informacijskega sistema za nadzor parkirišč v koordinaciji s centri za vodenje mestnega prometa in sistema za vodenje prometa v podzemskih železnicah, pri obrazložitvi katerih so sodelovali: mag. Leon Kos, Marjan Klopčaver, Vladimir Balon, dipl. oec., Martin Tomažič, dipl. ing. in Danilo Lovišček, dipl. ing. Gostje so si ž zanimanjem ogledali tudi video kasete referenčnih objektov, v nadaljevanju pa še projektiranje in proizvodnjo mikroračunalniških sistemov za vodenje transportnih sistemov, vključno z RTI centrom. Š. D. MIS 92—3000 P./.CO. V 20. številki Glasila Iskra smo v okviru članka Razširitev ponudbe iz TOZD Naprave za energetiko predstavili sistem MIS 92 serije 1000 in MIS 92 serije 2000. V današnji številki pa vam predstavljamo karakteristike in uporabnost osebnega industrijskega računalnika MIS 92 — 3000, ki so ga razvili v Sektorju mi-kroračunalniške naprave omenjene temeljne organizacije. Osebni industrijski računalnik MIS 92-3000 P.I.CO. predstavlja gradnik sistema MIS 92 in je rezultat večletnega dela pri razvoju procesnih računalnikov, ki temeljijo na PC tehnologiji, katere prednost je predvsem v razširjenosti programske in strojne opreme, poleg tega pa je na svetovnem trgu možno najti programska orodja, ki zelo pospešijo razvoj programske opreme za različne apli-kacije ter s tem vsaj delno sledi razvoju apa-raturne opreme, Kompatibilnost znotraj MIS 92 je dosežena z LAN karticami in standardnimi komunikatorji. Sistem P.I.CO. je zasnovan kot PC-XT v enojnem in kot PC-AT v dvojnem evropa formatu ter C-MOS tehnologiji. Računalnik je konstituiran za delo na področju avtomatizacije, kontrole ter zajemanja podatkov v specifičnem industrijskem okolju, ki bistveno odstopa od standardnega okolja pisarniških Pr diagonala • I f| ' ^1 pravokotni j | , |)g| popolno daljmsko upravljanje možnost prednastavitve 55 programov možnost izključitve tona I C7) I avtor koru na antenski vtičnici m več Signala Maloprodajna Maloprodajna cena s prometnim cena s prometnim Prihranek davkom davkom in popustom Barvni televizijski sprejemnik TV 9059, ekran 59 cm popolno daljinsko upravljanje TV 9051, ekran 51 cm 17.288.240.— 9.508.530,— 7.779.710,— popolno daljinsko upravljanje TV 8456 CATV, ekran 56 cm 15.709.950,— 8.640.470,— 7.069.480,— popolno daljinsko upravljanje • 13.832.780,- 7.608.030,— 6.224.750,— TV 8256 CATV, ekran 56 cm brez daljinskega upravljanja 12.437.960 — 6.840.880,— 5.597.080,— Z enakim popustom nudimo tudi vse modele črno belih TV sprejemnikov in brivnikov. Nakup izdelkov je v tovarniški prodajalni — Iskra Videomatika, Andreja Bitenca 68, Ljubljana, vsak dan razen sobote od 7. — 13. Plačilo kupnine v celoti ob prevzemu blaga v tovarniški prodajalni ali plačilo na žiro račun 50104-601-25617. Informacije dobite na telefonu: (061) 51-167. Količina izdelkov je omejena. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST isKra Delta IZOBRAŽEVALNI CENTER DELTA bo v juniju in juliju 1989 organiziral naslednje tečaje s področja informatike in usposabljanja za delo na računalnikih: Izobraževalni center Delta, Kidričeva 7, 65000 NOVA GORICA, tel.: 065/23-812, fax.: 065/23-841, tlx: 34-372. NAZIV TEČAJA DATUM IZVEDBE KODA TRAJANJE ASA06 Vodenje projektov v AOR Skrbništvo IDA BAZE 10. 7. 89 10. 7. 89 APA04 IZOBRAŽEVALNI CENTER DELTA Izobraževalni center Delta, Prušnikova 74,61210 Ljubljana—Šentvid, tel.: 061 /51 -086, fax.: 061 /328-887, tlx.: 31-366. NAZIV TEČAJA TRAJANJE DATUM IZVEDBE Osnove mikroračunalnika z MS - DOS ABD01 5. 7. 89 10. 7. 89 12. 7. 89 17. 8. 89 MS DOS in pomožni programi . ABD02 Za vse dodatne informacije nas pokličite! AVTOR: RUDI MURN ŽENSKA KI KAJ STORI DREVESNI KUŠČAR Ijužno- AMERi KAČA VELI- | KANKA RIMSKI HIŠNI BOG STARA PRESTOL. BABILONIJE R6DU ■ M DIVJI KOZEL ! _ J »ir Al j JAPONSKI POLITIK PREDSED. 1972-74 *• I 3 DEL POHIŠTVA GRŠKA ČRKA $ ■ PRED- GOVOR — ELEMENT DIHANJA ZASTAR KRAP 3LtEoTO OVITEK OKRAJŠAVA ZA DINAR REKA V SIBIRIJI ZGORNJI ZGLOB MESTECE V VOJVODINI OB DRAVI j POMORSKI OFICIR V ZDA VELETOK SIBIRIJI OBČUTEK V ZOBEH 2. IN 1. SAMOGL. KODRAVEC KDOR VODI EKONOMAT LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU SZ JUGOSLOV. LETALSKO 'podjetje NARTU Poenotenje električne napetosti Povečanje izmenične omrežne napetosti od 220 na 230 voltov od leta 2003 naprej Zelo različne izmenične napetosti omrežja, ki so sedaj v rabi po vsem svetu, naj bi po letu 2003 poenotili tako, da bi poslej veljala v Evropi in po večini držav sveta ena sama elektriška mera, namreč 230 voltov. To mednarodno poenotenje bo zadelo tudi našo državo. Da se bodo proizvajalci električnih aparatov, predvsem pa proizvajalci svetil laže pripravili, bo zvišanje napetosti postopno. Do leta 2003 naj bi veljala napetostna norma od 207 do največ 244 voltov. Od leta 2003 naprej pa od 207 do 253 voltov. Danes velja pri večini evropskih držav norma 220,voltov z 10 odstotnim odstopanjem plus ali minus. Torej najmanjša 198 in največja 242 voltov. V poprečju 227 voltov, kar je odvisno predvsem od daljave krajevnega transformatorja in obremenitve z električnimi aparati in napravami. Povišanje omrežne napetosti na 230 voltov bo vplivalo na življenjsko dobo električnih aparatov in zlasti standardnih svetil. Tako pade življenjska doba svetil pri 10 odstotnem povečanju napetosti od približno tisoč ur na polovico. Pri 20 odstotni prenapetosti celo na 250 pogonskih ur. Seveda je mogoče dobiti na tržišču svetila tudi že za pogonsko napetost 230 voltov. Na fluorescenčna in neonska svetila to ne bo bistveno vplivalo, razen da bodo ta svetila bolj žarela in porabila nekoliko več električne energije. Komaj se bo poznalo to pri električnih aparatih z vdelanimi termostati. Električni likalnik se bo prej ogrel in prej avtomatično izklopil. Pri aparatih brez termostata, kot so sesalniki in mešalniki, tudi ne bo škodljivih posledic, ker so ti aparati le kratek čas v pogonu. Na splošno velja, da porabniki električne energije sploh ne bodo čutili posledic, medtem ko se bodo morali proizvajalci aparatov, naprav in distributerji ustrezno pripraviti. Že sedaj bi kazalo pri nakupu novega električnega aparata pogledati na tablico s podatki, če je napetost deklarirana z 220 do 230 volti. Marjan Kralj .] ... [Mala oglasa Prodam novo kuhinjo MATEJA PASTEL, Svea Zagorje — 30% ceneje. Informacije na tel.: 213-213, int: 35-84. Brako kamp prikolico ugodno prodam, telefon: 068-56-358 ali 56-230, int. 263. Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.