Tw
l§§@«!«ta$l© $
iiiifc s , M,—
-*.« S@	—
i. 'š^srmštmc H-ftHim. licmsSkM, Äs® &, «. — T«Uk & 2»
: ieođvtoi pOBtfto Hst za ^o?mko IJttdshro.
ü
83. številka.
Maribor, dne 15. decembra 1919.
Mnpy »s m «aa&gM
JI ntMite e» sa««
*wfc »te 41 mS» SSL «K«
Letnik XI.
Ppibifsewic in njegova beogradska wiafia®
Ako pogledamo sedaj po enem letu narodnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev po Jugoslaviji, vidimo povsod občno nezadovoljnost, ki korenini in poganja iz naše slabe in neurejene valute, pomanjkljive prehrane, slabega prometa in korupcije sploh. Vse te hibe v tako idealno \zasanjani in težko upostavljeni državi moipjaro pisati in beležiti na račun sedanje demokratično-socialistične vlade, katere duša In življenska moč je notranji minister Pribiče-vič. Da bomo pa bolje umeli vso delovanje vse kritike potrebne sedanje vlade, si moramo odgovoriti na vprašanje: Eedo je ta mož Pribiče-vič, ki je vznevoljil s svojo vladohlepnostjo celi naš troimenski narod?
Pribičevič še doslej ni pokazal posebne državniške nadarjenosti. Določen za učitelja, je postal časnikar in v madžarski šoli vzgojen srbski politik na hrvatskih tleh. Od madžarskih državnikov, kakor sta bila Kuen in Tisza, seje naučil tistih političnih manir, ki jih hoče sedaj uveljaviti v Jugoslaviji, in tistih političnih metod, s katerimi si hoče v naši novi državi ohraniti moč brezobzirnega samodržtva. Zasnoval je demokratsko stranko, s katero se mu je posrečilo v Narodnem predstavništvu v Beogradu združiti nekdanjo srbijansko opozicijo — samo-stalce, naprednjake in liberalce v demokratsko zajednico.
Odkar si je prilastil Pribičevič moč nad demokratsko zajednico, Je bilo obsojeno čelo Narodno predstavništvo na nedelavnost in politično smrt. Pribičevičn in demokratom ni bila nikdar pri srcu država in njen dobrobit, marveč le oblast v tej državi in moč lastne stranke. Od časa, ko je zavladala sedanja in le začasna politična premoč demokratov, otrovano je bilo celo politično življenje in delovanje v Beogradu. Demokracija, ki jo uganjajo srbsko-hrvatsko slovenski „demokrati“ v sedanji vladi, se mora imenovati s pravim nazivom — korupcija, ki je zavladala na vseh poljih in v vseh panogah politične uprave. Korumpiranje nradništva z na-meščenjem ljudi, ki so se udali demokratom, državi kvarni režim v Hrvatski, Bosni—Herce-
govini in Dalmaciji, protežiranje raznih verižni- I kov in ljudskih izkoriščevalcev pri dovoljenju izvoznic, s katerimi so združeni veliki zaslužki za poedince in za demokratsko stranko, vse to in marsikaj druzega označuje demokracijo sedanje vlade.
Ni se torej čuditi, da so se vsi činitelji, ki jim je pri srcu red, mir in poštenost v državi in pravi gospodarski napredek vseh državljanov, združili ter postavili v bran zoper tako „demokratično“ vladanje. Opozicija v beogradskem parlamentu je jačja od demokratske zajednice.
Da bi se pa obdržal Pribičevič in njegova stranka kljub manjšini na vladnem prestolu, se bavi in ukvarja z mislijo: Odgoditi parlament in vladati samodržno brez kontrole in ljudske volje zastopane po svojih poslancih. V opravičenje tega demokratsko socialističnega in ne ■ čuvano zahrbtnega dejanja psujejo demokratska glasila Hrvate in Slovence s seperatisti in republikanci, sebe pa hvalisajo kot edino državotvorne. Pogled v sedanje razmere pod demokratsko socialistično vladno roko nas pouči, da demokratska „državotvornost“ ni nič. druzega nego dobičkotvornost. Kar se pa tiče Narodnega in Jugoslovanskega kluba je naravnost smešno, zaveznike naj večje in najmočnejše srbske stranke obkladati ter blatiti s priimki seperatizma in
IrepuMikanstva. Republikanizem ima svoje taborišče pri zaveznikih demokratov, pri socialistih in srbskih republikancih. S separisti pa obmetavajo demokrati one ljudi, ki se zavzemajo za upravno decentralizacijo. Slovenski liberalci pa še bodo bridko obžalovali, da so v obrambo svoje dobičkatvorne politike strmljenje za upravni decentrallzem grdili kot seperatizem.
S takšnimi metodami si hočejo podaljšati demokrati svoje samodržno življenje na vladnem prestolu v Beograda. Ker nimajo demokrati in njih sedanja vlada opore med troimenskim narodom, podpira svojo politko in vlado dobič-kotvornosti z nepoštenimi sredstvi, ki so v kvar državi in celemu SHS narodu. Končala se bo ta samodržna sedanja vlada ljudske občne nezadovoljnosti, ko bode pripuščeno enkrat ljudstvo do besede pri volitvah, ko bodo prišle do moči stranke in osebe, ki imajo v resnici za seboj zaupanje srbskega, hrvatskega in slovenskega
naroda. Po volitvah se bo še lahko upostavila močna vlada v Beogradu, ki bo pozidana na. ljudski glas in voljo, pa jej bo sledila tudi državna moč, poštenost in res prava državotvornost.	________________________
iz političnega gibanja v Mariboru.
Nova stranka je stopila na površje. Narodni socijalisti so sklicali v Narodnem domu shod, kjer so ustanovili svojo krajevno organizacijo. Narodni socijalizem se je pri nas izcimil v Trstu že pred vojsko kot posledica tamošnjih socijalnih iu narodnostnih razmer. Del slovenskega delavstva v Trstu je čutil preveč socijalno, da bi zamogel vstopiti v tam obstoječo slovensko narodno stranko, a tudi preveč narodno, da bi zamogel vstrajati v tam obstoječi laški socialistični stranki. Začelo S8 je torej gibanje za ustanovitvijo slovenske narodne in socialistične stranke, ki je iskala in našla posestrimo v čeških narodnih socijalistih, katere vodi Kiofač. Ob enem je slovenska liberalna stranka v Ljubljani ponovno poiskušala ustanoviti nebo stranko, „za nižje sloje“ kot privesek svoje strankarske organizacije, a vedno brez uspeha.
Sedaj, ko so nastale vsled vojne popolnoma drugačne razmere in, ker je prišlo toliko Primorcev uslužbencev, delavcev id uradnikov v Slovenijo, je tudi narodno socijalno gibanje bilo novega netiva.
Shod v Narodnem domu je bil razmero dobro obiskan. Govornik iz Ljubljane, Ivan T čar, je nastopil zelo temperamentno. Kot dober krošnjar, je grajal blago vseh drugih strank in hvalil svoje. Razmeroma dobro je še pri njem izišla naša stranka, katere se je dotaknil čisto malo in od strani. Menda je bil mnenja, da naša stranka njegovi ne bo posebno nevarna, ker ima glavno moč med kmetskim ljudstvom po deželi, narodni socijalisti pa računajo največ na proletarijat in nižjo inteligenco po mestih. Čez liberalce je udrihal zelo hudo, obkladal jih z raznimi krepkimi pridevki, kakor: kapitalisti, ko-rnpcijonisti itd. Najhujše se je pa spustil čez socijalne demokrate. Odgovarjal mn je voditelj socijalistov profesor Pavaj, toda njegov govor
LISTEK.
„Dunajsko pismo«“
Za časopise pišem le redkokedaj, toda ker sem Vam zadnjič na pol obljubil, da se zglasim z danajskim pismom za „Stražo“, bi se rad „raz-dolžil“ tega dolga, da bi me g. urednik slednjič ne spomnili na mojo obljubo.
To je bilo torej tako:
Konec oktobra 1918. Dunajčani so Šli spat
s zavestjo, da bo kmalu mir in da so še vedno monarhisti.
Začetek novembra 1918. Dunajčani se prebudijo, si tarejo oči in se čudijo, da je njih srce začelo kar čez noč biti republikansko. Prenehala je godba na dvoru. Radovedneži niso mogli več gledati, ko se zamenja cesarska straža, na sredi dvora so stele vojaške kuhinje, kakor da bi bila vojska v I. dunajskem okraju in ne na Piavi.
Cesar je stanoval z družino v §chönbrunnu, ljudstvo je bilo proti njemu, ker se je (prepozno!) odrekel Nemčiji, kabinet Lammasch se je držal . one:	„Naprej ne vem, nazaj ne smem“,
nihče ni znal, vlada li formalno cesar, Lammasch ali narodni svet. Posamezne bivše kronovine so
odpadale od Dunaja, kakor zrela jabolka, a Dunajčani se še vedno niso zavedali, da niso več središče države . . . Tako smo doživeli 11. november iu s tem formalni konec avstrijskega cesarstva.
Narodni svet Nemške Avstrije, koje meje so bile že itak skrčene na nekaj alpskih dežel, je izjavil, da proklamira v torek, dne 12. novembra, republiko. Kabinet Lammasch je moral mi-I riti vsaj navidezno cesarja ter ga pregovoril, da ; se naj odreče državnih agend. Dne 11. novembra zvečer je bil na vseh voglih Karlov razglas, da odstopa in ob enem razglas nemškega narodne-I ga sveta, da bo proglasil republiko. Značilno za I nervoznost, s katero so sestavljali v pisarnah te I spise, je dejstvo, da ste obe proklamaciji stopili I pred javnost — brez datuma.
Cesar se je odpeljal ob sedmih zvečer že v i temi iz Schönbrenna v Eckartsau, drugi dan pa J so vm tri velike polltiške stranke proglasile — j nemško-avstrijsko republiko, ki naj bo del veli-I ke nemške republike. Toda prišlo je drugače in f; to ne samo raditega, ker je ententa drugače odred la, marveč ker tudi Nemčija ni marala Avstrije.
Na Dunaju se je z novembrom spremenila muzika, toda ne muzikantje. Razni državniki, ki
so prej mislili, da je monarhična misel edino rešilno sredstvo, so bili zdaj kar naenkrat prepričani, da je republika najbolj zdrava državna oblika. In mirne duše so zamenjali cesarski čako z jakobinsko kapo. Pri tem moram prizuati, da so bili gospodje dosledni — kajti njih načelo je in ostane: igrati prve gosli, naj se poje cesarska himna ali pa marseljeza.
Dunajsko ljudstvo, ki je prej polnilo vse u-lice, če se je vozila le ena dvorna kočija, je vzelo cesarjev odstop mirno na znanje; posebnih konfuzij ni bilo in kar naenkrat smo bili v republiki.
Kolikor so prej cesarja hvalili, toliko so ga zdaj grajali; vsi grehi cesarske hiše, storjeni in nestorjem grehi, kojih so se Dunajčani spominjali in nespominjali, prišli so na dan; dinastija je gubila z vsako uro simpatije ljudstva; v tem oziru bila je republika konsolidirana.
Vlado so vzeli v roke večinoma socijalisti, deloma krščanski socijaici in nemški nacijoralci. Kmalu pa se je pokazala i druga plat nove ere. Če je pod cesarskim režimom znal zavladati mi* litarični absolutizem, je prišlo zdaj do ohlokra-tizma; zavladali so elementi, ki niso imeli ne čuvstva za javni blagor, ne sposobnosti za — vlado.	(Dalje prih.)
je tako r*/,burii navzoče N.-Sarje, da je moral prekiniti svoj govor in iti s stola. Potom so n-stanovili svojo krajevno organiaaeijo in izbrali
ja pletarska šola, ki prospeva dobro, ima mnogo dela in zaposluje okrog 120 delavcev, dalje črev-
Crevljarija je menda v tek
Ijarija in mizarstvo.
puščenih Srbiji neko!ko škofij, med dragim stru-
xniäka in bosansko-hercegovska eparhija. Akt L;
...	sjedinjenje autokefalne (samo-
krajevni	odbor.	Drago nedeljo	so	sklicali	socija	f	dneh prenehala, ker ji vlada ni dala več usnja. ,	stojote) črnogorske cerkve s srbsko cerkvijo. Kot	|J(
listi brez narodne	vere	shod	v Göt.«nvn	dvorano	*	Razven pletarske šole »o vsa obrtna podjetja f	odškodnino plača Srbija patrijarhatu v Carigradu	^
močno pasivna, to pa ne vsled slabih pogojev za .	pol drug milj o o, frankov. Vprašanje primanja
obstanek, nego samo vsled slabe ureditve. Ta' f	grških cerkvenih občin v Jagoslaviji se bo r@-	|€
podjetja bi bilo treba oprostiti vladnega jerobstva |	šilo med grško in jugoslovansko vlado.	\-
listi brez narodne vere shod v Götzovo dvorano in na vrt pred dvorano. Prišli so tndi N.-Sarji v večjem številu in mnogo radovednega občinstva. Zborovanje se je začelo s kričanjem na vse plati in nadaljevalo s suvanjem in vunbacanjem. Vrt in dvorišče je izgledalo, kakor pred panjem v jeseni, ko čebele davijo čmrlje. V eni gruči so bili na vrtu tu pravi socijalisti, pri dragi pa dragi. Posledica je bila, da so breznarodni socijalisti vrgli na cesto poveljnika narodnih, narodni pa poveljnika breznarodnih. Slednjič je prišla policija ter izpraznila vrt in dvorišče. V dvorani se je zborovalo dalje in navzoči so zvedeli, da je Korošec iz Beograda pritekel na Dunaj, kjer se dogovarja s tamošnjim? socijalisti kako bi zopet obnovil Avstrijo. Menda se je našlo tudi nekaj odo v, ki to verjamejo. Govorilo se je večinoma nemški, deloma v popolnoma veleizdaj niš kem duhu. Celo ozračje j e dišalo veliko bolj po nemškem socijalizmu, kot po internaei jonajizmu.
S tem smo pričeli v Mariboru zanimivo dobo dvoboja obeh socialističnih struj:	narodne
in breznarodne. Pričakovati je, da bo ta dvoboj pokazal še jako zanimive pojave.
ter jih organizirati na zadružni podlagi. Uprava ho potem cenejša in delavec bo delal drugače, ker bo imel zavest, da dela za sebe.
3.	Begunci v pravem pomenu. Tukaj se nahajajo prebivalci iz Opatjega Sela, Doberdoba, Nove vasi, Banjške planote, goriške okolice, sploh iz vasi, ki so porušene od vojske, polje razorano in poteptano. Boljši posestniki so se že večinoma vrnili. Seveda vrnitev ni lahka, ker človek nima nobene možnosti, da bi popravil poslopje in pričel obdelovati zemljo. Boljše delavne sile so večinoma že odšle, ostale so naj več ženske z malimi otroci, sploh najrevnejše in naj slabotnejše ljudstvo. Splošno hrepene vri
Raspust efežlnskltl zastopa. Po Hrvatskem n
so demokratje razpustili vse občinske zastopa in j< namesto njih postavili vladne komisarje. To je F bil prvi korak za občinske volitve. Tudi po Sloveniji je vlada že odstavila več županov in ime- j< novala svoje komisarje. Najbrže je to samo prvi S poskus, kateremu lasajo slediti novi. Če pa vlada misli, da bo potom takih „komesarjašev“ npli- f vala na bodoče občinske volitve, se zelo moti. Zgodi se lahko ravno obratno, da bode ljudstvo nevoljo napram komesarjašem prenesla tudi 'na ^ I stranko, ki jih je nastavila.	z
Cilecfe isašs mm pokrajinske Wiede, katero T
I
O StraiMu»
po vrnitvi, a to ni lahko. Spomladi je šlo nekaj | zbija in sestavlja samodržec dr. Žerjav, krožijo transportov, pozneje jih italijanska vlada ni pu- P°	0 ®evih kandidatih raznih poverjeništev u
stila več. Sedaj poprašujejo ti begunci neprestano:
Za velikem begunskem taborišču „Stmišče“, ki leži v naši bližini se javnost zanima malo. O njem se skoraj nič ne piše la nič ne govori. In vendar je zadeva vredna večje pozornosti, a to iz različnih razlogov.
Prvič je to stvar, ki stane državo silnih milijonov na leto. Če so taki izdatki, je pač tndi umestno, da vprašamo kam gredo. Dalje živi v tem taborišču daleč čez 3000 oseb. Pri našem maloštevilnem narodu to število nikakor ni tako brezpomembno, da bi ga zamogli pustiti popolnoma v nemar. Potem se nahaja v Strnišču veliko naprav, v katere je naloženo ogromnega kapitala in ki so velike dragocenosti: vodovod, kanalizacija, elektrika itd., ne govoreč o barakah, katerih materijal je sam na sebi veliko vreden in mnogo druzega materija.
Opravičeno je torej, da se vprašamo : Kaj naj se zgodi s Strniščem?
Negotovost, ki vlada radi tega begunskega taborišča, je za prebivalce mučna do brezupnosti, za javnost in državo pa škodljiva, ker tonejo radi tega milijonski izdatki takorekoč v močvirju. Vsak čas se raznese glas: „Taborišče bo razpuščeno“ in prebivalcev se polašča brezupna negotovost. Potem pride zopet tolažba: „Vlada je zopet dovolila kredit za toliko ia toliko mesecev.“
Predvsem mora vejati eno: Taborišča ni mogoče razpustiti. Tu leže naprave, ki imajo milijonsko vrednost in katerih ni mogoče prenesti dragam : vodovod, kanalizacija, elektrika itd., barake, ki sicer potrebujejo neprestano popravila, a so vendar dobro uporabne. Tu se nahaja dalje mnogo zavodov, katerih ni mogoče razpustiti, katere bi bilo tudi le z velikimi stroški mogoče prenesti drugam. Tndi se nahaja tukaj več obrtnih podjetij, ki bi pri pametni socijalni ureditvi imela vse pogoje za uspešen obstanek. Dalje je potrebna neka koncentracijska točka za one prebivalce iz zasedenega ozemlja, ki ne morejo domov, ki pa iz različnih razlogov tudi ne morejo najti obstanka drugje,.
Kedaf bo prišlo dovoljenje? Bilo bf pač treba izposlovati od italijanske vb.de dovoljenje, da m vsi, ki se hočejo vrniti, lahko vrnejo domov. S tem bi prebivalstvo taborišča padlo na polovico sedanjega števila.
4.	Ljudje brez dela. V taborišču se nahajajo tudi ljudje brez posla in dela. V vsaki občini jo nekaj delomrznih ljudi, ki hočejo živeti od žuljev dragih. Vsakdo tudi ne more'vsak čas dobiti dela. V Strnišču bo število brezposelnih menda nekaj večje kot po drugih občinah, ni pa tako veliko, kakor se navadno misli, Brezposelnim se mora seveda preskrbeti delo in če nočejo delati, so proti njim različna sredstva na razpolago.
Taborišče v Strnišču ima torej v sebi vse pogoje, da bi se razvilo v dobro procvitajočo obrtno naselbino. Poleg nje bi našli tam obstanek vsi že obstoječi dobrodelni zavodi. Ako požira- tako velikanske vsote In visi vkljub temu nad prepadom, ni krivda, taborišča samega, ampak vlade, ki nima istoteko, kot drugod, tudi tukaj nobenega načrta in ni zmožna nobene velikopotezne akcije. Neprestaeo eksperimentiranje drži prebivalstvo v mučni negotovosti. Vse visi vedno v zraku in vsled tega so tudi vsi izdatki, kot bi jih metal v brezduo. Sedaj nimajo ljudje nobenih drv in zmrzujejo grozno po mrzlih barakah. Ako hodijo krast v bližnje gozde, jih preganjajo gozdarji in groze s streljanjem. Sedaj je dovolil grof Herberstein, da smejo pod gozdarjevim nadzorstvom enkrat na teden nabirati v njegovih gozdih suhljad. A koliko bo nabrala ženska v enem dnevu. Zakaj se ni brigalo za kurjavo pravočasno ? Obrtna podjetja so vsa vsled uradnega birokratizma silno pasivna in pri tem sistemu bode vedno treba doplačevati. Treba bi bilo velikopotezne akcija. Stmišče naj bi se spremenilo v popolnoma avtonomno obrtno naselbino, ki bi vladi polagoma amortizirala investicijo. Samo dobrodelne zavode naj bi vzdrževala država. Ker se pa ničesar ne stori, plačuje država milijon za milijonom iz žepov davkoplačevalcev.
različne vesti. VLS pri tej Žerjavovi vladi ne bo ^ zastopana. Poverjeništvo za notrajne stvari se * bo bale nevtraliziralo in izročilo liberalnemu urad-
1
Resent Aleksander se mudi v Parizu v zadevi vojne odškodnine Srbiji. Njegova tozadevna Begunsko taborišče „Štrnišee“ namreč ni jj pogajanja v vrhovnem svetu so uspela. Srbiji se
nobena enotna 3000 prebivalcev,
1.	Dobrodelni zavodi.
stvar. V njem se nahaja čez I bo priznala vojna odškodnina iz reparacijah ega v, ki so v zelo različnem položaju:	fonda in Srbi zahtevajo 2 milijardi. Na to svoto
Tu je otroško menda zavezniki ne bodo pristali, ampak izpla-
zavetišče, katero so najprej na Dunaju ustano- čala se bo v resnici manjša, svota, ki bi naj po
vili poljski j udje, z Dunaja se je selilo po raznih nemških krajih in z razpadom Avstrije je priromalo v Stmišče. Oče je padel na vojski, mati je umrla, kot begunka, ostali so sami otroci. Take otroke so pričeli na Dunaju zbirati poljski Judje in so ustanovili slovensko zavetišče. Pristopila j® gospodična Maienceva iz Gorice, prev-
vzdignila našo valuto.
I !z leSiSilda prihajajo vesti, da se govoriči I med beogradsko vlado o odgoditvl Narodnega v predstavništva takoj po povratku regenta Alek-
l sandra iz. Pariza.^ tri	v.tri?
Mali ministri demokrati in socialisti pridno f potujejo po Jugoslaviji, ker vlečejo na- potovaa-
zela vodstvo in se z celo dušo oddala podjetja, \ jih dokaj mastne dnevnice po 100 dinarjev, preromala ž njimi vse postaje Križevega pota f Srbska PfifÜSlaiia CefpeV SlUHSt®!®* „Riječ in ga - odi še sedaj. Poleg tega je v Strnišču f bolnišnica in hiralnica. Pravzaprav ti zavodi ne spadajo na račun begunstva, ampak državnih j
nika iz Beograda Baltiču. Pravosodje bi prevzel staro!iberalee dr, Ravnihar. Za uk in bogočastje pride v poštev demokrat Vajda, ravnatelj ptujske gimnazije. Socijalisti bi pa vrifiiii v vlado: Prepeluha, Golouha in Jakliča, Samostojna .baje kandidira za kmetijsko poverjeništvo Uroka.
ii Češkem se že pojavlja kulturni boj. Če-boslo vaška socialistična in kapitalistična vlada je že izdala naredbo, potom katere nima več Cerkev zastopstva v okrajnih in deželnih šolskih svetih, čehoslovaški naučni minister Hahr-mana je izjavil, da bo predložil še pred volit-;){ vami v narodno skupščino zakon o ločitvi Cerkve od države. Na obletnico osvobojenja čeho-slovaškega naroda je zastopnik ČebosIovaŠke v ? Londonu priredil slavnost v počast tega praz- -nika. Vršila se j© pri tem slavlju tudi cerkvena ; slavnost, a ne v katoliški, ampak v — protestante vski cerkvi. Na polju kulturnega boja st* si Čehoslovaška In naša beogradska vlada pravcati sestri.
V tirolskem deželnem zboru so sklenili resolucijo, v kateri zahteva Tirolska priklopitev k Bavarski. Ta sklep tirolskega deželnega zbora so telefonirali dr. Rennerju v Pariz s prošnjo, naj ga predloži vrhovnemu svetu v potrdilo.
M Avstriji je sprejel odbor za socijalno upra vo zakon o upeljavi osemurnega delavnika.
Avstrilskl državni kancler dr. Renner šel v Prago. Kako se časi izpreminjajo. Včasih so hodili Cehi na Dunaj prosit tega in tega. Sedaj se je moral ukloniti ponosni Dnnaj is predsednik avstrijske republike «e j* moral odpraviti v Prago prosit usmiljenja in pomoči. Dnnajčene je * 1 prisilila lakota in mraz. Premoga nimajo niti za najpotrebnejše obrate, prebivalstvo je»brez kuriva, hrane je silno malo, je grozno draga in še te bo kmalu zmanjkalo popolnoma. Dunaj umira ia sedaj je prišel šele k spoznanju, da mu je treba sprave s sosednimi narodi.
D’AnnunzlieV prihod pričakujejo v Zadru ia »e že vršijo tozadevne priprave v mesta. V Zadru kopičijo D’ Annunzijevci velike množine municije, orožja in avtomobilov. V Zadru se go vori, da gre za napad D’Anminzija na Split.
Ententa zoper Nemfljo» Nemčija se brani izpolniti mirovne pogoje. Zlasti se obotavlja radi dveh točk : vojnih jetnikov in odškodnine za potopljeno brodovje. Nemčija je namreč po mirovni pogodbi dolžna popraviti porušene kraje n» Francoskem in v Belgiji in bi radi tega morala dati zadostno število delavcev, Ker pa teh delavcev ni poslala, ne pošljejo Francozi domot nemških vojnih jetnikov. Tudi bi bila Nemčija morala izročiti ententi svoje vojno brodovje. Tega pa ni storila, ampak ga je raje potopila. Sedaj zahteva ententa odškodnino za to brodo' vje. Nemci so računali na spor med ententimi drža vami-.se obotavljali izpolniti zahteve. Sedaj je pa ententa - poslala Nemčiji kratek in zelo o-sfer dopis, v 'katerem odločno zahteva, da s« mora ukloniti v vsem. Slednjič bo Nemčija, če
SHS“ poroča-: Pogajanja med posebno srbsko misijo (odposlanstvom) in ekumeničnim (vesoljnim) patrijarhatom v Carigradu glede osamo- | prav godrnja, morala izpolniti vse zahteve.
svojitve noroosvobojenih (pravoslavnih) škofij | I^IPq RemElji S6 zelo razširja protirevolucijonar
dobrodelnih zavodov, toda prenesti jih ni mogoče, ker imajo tu vse pogoje za obstanek in bi prevažanje stalo ogromne stroške. an«pfc »M
Obrtna podjetja. V Strnišču se naha- f pisan medsebojni sporazum. S tem aktom j© pr®- 1 d® Viljem kraljevi prestol v Prusiji,
I jugoslovanske države, ki so bile dozdaj podložne f no^gibanje. Kraljeva stranka raste ter se razšir \ ekumeničnemu patriarhatu, so končana in je pod< | ja od do dne. Nemčija je v nevarnosti, ia ztstf
V Švici je bil izvoljen za zveznega pred se d-, izseljence prosimo za prostovoljne prispevke, ker sika svetnik Scbulthess.	brez denarnih sredstev odbor ne more razviti
U Pari2U so sestavili odbor za preiskovanje ; svojega delovanja. Danes zvečer je odborova seja, nemških grozodejstev v svetovni vcjni. ^Ödfibr jpončem tedna shod zaupnikov. Začasni naslov: %o začel delovati takoj po ratifikaciji miru. f Krajevni odbor Narodnega sveta za zasedeno o-Msd Vatikanom in Francii® se bodo upostari- zemlje v Mariboru, Mestno gledišče. j0 v najkrajšem času diplomatične zveze. Kot kandidat za mesto francoskega poslanika se ime-öUj9 žid in bivši poslanec Lazar, ki si je že ba
tudi samo železje razbitih voz, veliko množino 2 mm žice, starih rabljenih železnih obročev, starih pil, nekaj jermenic. Večina tega blaga je spravljenega v saperskem skladišču na Friškov-I cu v Ljubljani, le železni obroči so v škofjeioš* I kem skladišču. V Zalogu je med staro bodečo Planinski pl@s se vrši v Mariboru dne 1. fe- \ žico tudi nekaj take, ki je porabna za ograjo, bruarja 1920 v vsili zgornjih prostorih Narod- I V Jugoslovanski milarni v. Sp. šiški je večja nega doma. — Vse eenj. dame in gospode, ka- 1 množina trdega špirita in še precej praznih za-
JJUJ9 Z1U [U mvsi pusiauouuaaai, ni jo o«, noga uuuia. — vsa ctjuj. USiiiB m gOSpOue, Ka- ' množina xruöga spiTXia m se precej pianinu z,ar
j8 veliko prizadjal za prijateljske odaošaje med | teri hočejo sodelovati na tem plesu, kakor tudi J bojev. V Škofji Loki in Zalogu so še velike Francijo in Vatikanom.	§ vsi predsedniki odsekov, so uljudno vabljeni, da j množine starega železa, ki se oddaja veleindu-
Boigarskl ministrski predsednik Stambulinski j se udeleže seje aprovizacijskega odseka, ki se jo predlagal izročitev in obsodbo bivšega kralja vrši v sredo, dne 17. t. m., ob 7. nri zvečer v
Bolgarov Ferdinanda in Eadoslavova.
Bolgarija J*0 podpisala mir in pod sledečimi pogoji: Bolgarija ima 10 milijard vojnih dolgov. Vojna odškodnina znaša 21/* milijarde v zlatu. Bolgarija mora poravnati vso škodo povzročeno Srbiji v vojni. Zavezniškim obrtnikom ne sme zvišati carine in je ne pobirati v zlatu. Bolgarija, se zavezuje preskrbeti Srbijo ter Grško s premogom. Bolgari smejo vzdržavati samo do
Čitalnici. — Odbor Mariborske podružnice SPD.
„Narod“ poroča glede elektrarne na Fali. Elektrarna na Fali prične z obratom prihodnji mesec. S Fale dobijo električno luč v Mariboru vsa ona podjetja in zasebne hiše, ki so že opremljene za električni tok. V mesecu marcu dobi s Fale razsvetljavo tudi mariborsko mesto.
Kmečka ima priredi v nedeljo dne 21. t. m. po prvi sveti maši shod somišljenikov v Dram-
ločeno število čet, ki bodo vzdrževale red in f Ijah. Govori župan Kranjc stražile meje. V Sofiji bo sedela mednarodna j Nemška nepoštenost Krčmar Bendel v Obraj-
fcomirija, ki bo nadzirovala vse vladine posle. 1	-----------------~*-----------------------
Ta komisija bo tudi pobirala davke.
Sedenja bolgarska vlada, sta«$uimski pri
privija zakon o delavni dolžnosti. Ta zakon bo veljal za vse moške in ženske od 19—45. leta.
Vsi ljudje v tej starosti bodo zavezani zakoni tim potom izvrševat? dela, katera, bo zankazo
ni priporoča v nemških listih svojo trgovino a svinjami, perutnino, s živili in krmo, tudi z govedo in teleti iz inozemstva. To „inozemstvo“ je naša država; nemški poštenjaki spravljajo naše blago deloma iz Prekmurja, deloma f iz Slovenskih goric pri Apačah čez Muro. To si | samo vtihotapljeno blago, marveč nakradeno, V i
strijam v ta namen, da je prelije. Kder reflektira na tako železo, naj si je hitro ogleda in, če najde kaj primernega, takoj prosi zanje. Ogled saperskega skladišča in jugoslovanske milarne je dovoljen le proti vstopnici, ki se dobi v pisarni Gospodarske komisije v Ljubljani, Sodna ulica 1, pritličje.
Kronska vrednost. Krona v Avstriji je padla od'3*20 na 2'75 centimov. Češka krona od 9*35 na 8, nemška marka od 10*40 na 9*50 in francoski frank od 47 na 43 centimov. Iz tega kratkega pregleda je razviden oči viden padec valute v Evropi.	^4
Naša vlada fe aaročita pri tvrdki Berndorf kovanje novcev po 50, 20 in 10 par v skupni vrednosti 25 milijonov dinarjev. Novcev po 50 par se bo nakovalo za 9 mil., po 20 par za 11 mil. in po 10 per za 5 mil. dinarjev ter jih bo vseh skupaj 35 vagonov. Kovani bodo ti novci iz takozvane kovine gama, sestavine cinka in bakra v razmerju 98—2. Novci po 10 in 20 par bodo nekoliko večji in tanjši od novcev po 10 in 20 vin., novci po 50 par pa
dnevnem redu; c slo konje, krave ia svinje vsak j kih norcev.
čas izginejo. In taka tatinska trgovina se sme jv Za markirane bankovcev določeni zavodi na Spod.-
vala država. Ako bo sprejet ter izveden ta za- I Slovenskih goricah so velike in male tatvina na f bodo srednje velikosti prejšnjih enokronskih in dvekrons-kon. bo Bolgarska že v nekaj letih poravnala J	1	*—	*- ■ v,k
vso škodo, za katero je oškodoval Bolgarsko vstop v svetovno vojno pod nemško, avstro-ogrsko in turško zastavo,
Tedenske novice.
Tržaškemu škofu Or. Karlinu, ki je meseca
novembra pod pritiskom razmer, nastalih vsled silne agitacije framasonski in reacijonalnih italijanskih krogov odpovedal se škof. stolici sv. Justa v Trstu, podelil je ljubljanski škof dr. Jeglič mesto rektorja v šentvidskem zavodu, katero mesto je že 6. tek. m. nastopil. Prejšnji
v Avstriji javno priporočati! Podpiranje tatov in enakih zlikovcev je proti mednarodnem pravu, tatvine ne sme podpirati nobena civilizirana država. Če bi a pr. na naši štreni kdo začel trgovati z nakradenim avstrijskim blagom, takoj bi avstrijska vlada to sporočila v Pariz iu prišle bi Bog ve kakšne komisije. Naša rdečkasta vlada pa nič ne vidi iu nič m sliši. Seveda
ker rdeči sociji na vladi držijo z Nemci in ker | rdečkarjem tatvine itak ni prestopek. Ta uma- f zans trgovina z ukradenim blagom v Ob rajni je pa najsijajnejši dokaz, da državna meja ne more iti južno od Mure, kakor bi Nemci radi, marveč
rektor in ravnatelj gimnazije dr, Gnidovec je f le ob Muri, ker ie tam se dajo lažje vloviti ti-vstopii v Ljubljani v kongregacijo misijonarjev J hotapci in tatje iz ene ali druge države.
sv. Viaeencija Pavlanskega (Lazaristi) istega dne. Dr. Karlin je bil ob tej priliki imenovan titularnim škofom v Temiseyri, starodavni škofiji na južnem delu Črnega msrja ter prisednikom sv, Stolice. Uboga slovenska duhovščina in verno ljudstvo, ki bo vsled prisilnega odhoda svojega višjega pastirja izpostavljeno še hujšemu pre-ganjaojanju in večjim krivicam ; nimajo ne eni ne drugi več blagega, a odločnega zagovornika in branitelja cerkvenih ter narodnih pravic. Mimogrede omenjamo, da ima tržaško-koperska škofija 174 župnij, od katerih je le 43 italijanskih ; a še od teh tretjina vsled sile razmer, ker ni bilo zadostnega števila slovanske duhovščine, je imela do pred enim desetletjem slovansko bogoslužje in uradni jezik.
Predsednikom Mišjega šolskega sveta r Ljubljani bo imenovan ravnatelj ljubljanske realne gimnazije dr. Stanko Beuk.
Promocija. Dne 22. p. m. je bil sin vodje celjskega davčnega urada gospod Rafael Dolinšek na češki Karlovi univerzi v Pragi promoviran doktorjem vsega zdraviljstva. On je brat pogrešanega rezervnega poročnika in bivšega profesorja na slovenski gimnaziji v Gorici.
Umrl ja v Št. Juriju ob južni želez, trgovec g. Kartiu, oče mariborskega zobozdravnika g. dr. Kartina, Pogreb se je vršil v torek, dne 10. de-I cembra.
Specijalist za ženske bolezni in porodništvo univ. med., dr. Benjamin Ipavic se je preselil v Maribor in ordinira v Gosposki ulici štev. 46,
IMPS predsvanjc. Prihodnjo nedeljo, dne 21. t, m. priredi Slovanska čitalnica v Mariboru ob 10. uri predpoldne v mali dvorani Narodnega doma javno predavanje. Predaval bo g. dr*. Fr. Kovačič o svojih utisih v Parizu izza dobe svojega sodelovanja pri jugoslovanski delegaciji v Parizu. Vstop prost.
Narodni snet za »draš« domovino- lzsei-
jenei in begunci, ki prebivajo v okraju, saj sestavijo seznam prebivalcev in izvolijo zaupnike. Najbolje, da pošljejo iz vsake občine posobej imenik članov, ter natančen naslov zaupnika, ki jih zastopa. Doslej so tak se* poslali «din® k še iz Rak. Premožnejše
Tihotapstvo — trojna nesreča- Na celi črti
od Radgone do Dravograda cvete tihotapstvo.
Vsak dan gre za več stotisoč kron blaga tam v Nemško Avstrijo. Tihotapci spravljajo v našo državo sam ničvreden denar. Kjer cvete tihotapstvo, kmet ne more dobiti delavcev. Tihotapstvo spravlja cele družine v nesrečo. Pijančevanje
in lenoba se širi. Dobivamo poročila, da so straže	..	.
“ meji preveč prizaI.e,lji.., Me pr^e.ua t.ho- ,	Kdor pa nima položnica, p» nlj pošlje
Štajerskem in Koroškem prenehajo s svojim poslovanjem v obče dne 13. uradna zvečer. Izjemoma pa še bodo davčni uradi na Sp. Štajerskem in Koroškem, kakor tudi Avstro-ogrska banka, podružnica v Mariboru, markirali naprej do vštevši 20. grudna 1919. Do tega časa markirajo tudi Š9 vsi zavodi v Prekmurju. Občinstvo, ki še morda do sedaj iz kateregasibodi vzroka ni predložilo svojih bankovcev v markiranje, se na to opozori s pripombo, da se z 20. t. in. markiranje definitivno zaključi ter pozneje ne bo mogoče dati več bankovcev.
Koledar Slovenske Kmeiks Zneze za’leti? 1920.
Vkljub tiskarskemu štrajku se je Kmečki Zveri posrečilo, da se je koledar KZ za leto 3 920 do-tiskal in že izšel. Koledar vsebuje več zanimivih gospodarskih člankov in navodil ter 64 strani prašnega papirja za zapiske. Cena trdovezanemu koledarju ja 4 K 30 v s poštnino vred, t. j. približno toliko kot stane V* liter vina, torej gotovo na preveč. (Poštnina sama znaša 70 v pri komadu,) Prosimo zaupnike KZ, da začnejo takoj zbirati za kmetski koledar naročnike ter ga skupno naročijo za člane čimprej pri Tiskarni sv, Cirila v Mariboru. V 14 dneh začnemo z razpošiljanjem koledarja. Za pošiljatev denarja
tapcev spravljajo nemoteno živila v Nemško Av strijo. Zahtevamo, da se tihotapstvo zatre s po močjo najstrožjih kasni.
Žerjavova „Obuvalilkr‘. Dr Žerjav je surove kože, usnje in usnjene izdelke v Sloveniji dal pod zaporo. Ljudje povprašujejo, kdaj se bo zaplenjeno usnje začelo razprodajati; saj ni bilo še nikdar tako veliko in občutno pomanjkanje obutelji kakor sedaj. Deželna vladana vprašanja po ljubljanskem dopisnem uradu uradno odgovarja, da sa je ustanovil državni urad „Obuvalnica“, ki bo posloval v Ljubljani (Turjaški trg, št. 3), ima pregled čez zaloge usnja kakor tudi čez čevlje ter bo ljudi oskrboval s ceno obutvijo. Zima se je začela, ljudje nimajo obutelji in zato željno pričakujejo, kdaj bo državna „Obuvalnica“ jim začela oskrbovati ceno obutelj.
Zoper plese iu zabave. Zveza čeških žen je _
pozvala policijsko ravnateljstvo v Pragi, naj ta- f koj omeji število plesov in drugih zabav, kjer |
denar po nakaznici. Naša skrb bodi, da pride koledar KZ v vsako kmetsko hišo ! — Tajništvo Kmečk® Zveze.
Iz pisarne slov. mestnega gledališča, Repertoire za tekoči teden: V torek slavn»stna predstava v čast godu Njegovega Visočanstva regenta Aleksandra „Orkan“ Abonemennt B 13. V četrtek: „Gaudeamus“ Abonemennt A-15. V soboto : „V Ljubljano jo dajmo“ in „Brat sokol“ Abonemennt B-14. V nedeljo popoldne „Snegulčiča,, zvečer: „Veseli dan ali Matiček se ženi“. Izven abone-mennta.
«EsmfPitreiiM
Novi orlovski znaki so na razpolago pri
se porabi tako veliko kurjave in svetlobe, med g Orlovski zvezi v Ljubljani, Jugosl. tiskarna. Te tem, ko revni ljudje zmrzujejo in nimajo luči ia | znajce smej® nosti Je člani in članice. Znaki za po dobrodelnih zavodih,	bolnišnicah, poro dišni-	f	gian|Ce	so v	obliki zaponke, za	člane pa se pričah, šolah |ako primanjkuje svetljave in kuriva.	|	pöejo z iglo	na obleko. Ti znaki se bodo raz-
Papel Čehom- Papež je poslal Cehom okrož- | pošiljali od 20 komadov naprej na odseke. Znak nico, v kateri prepoveduje vpeljavati slovansko \ 8tane 7 K
bogoslužje v cerkvi, zlasti pri sveti maši ia pri f	1A ■	<« »._
delkvi zakramehtov. Obenem prepoveduje tudi ‘j MladjSt 10. m 12. '	• 8 J0 zakasni a radi
»a podlagi okrožnice papeža Benedikte XIV. «arekega štrajka. Mladost bo preurejena m po ,F	i vsebini bogata. Vsak Orel mora imeti ta list.
mmm.	j vsako razpravljanje o crfib»tai (nezenitvr d^ov^ ^ yg.	za „Mladost!“
mariborskem j rukov,) katerega imenuje ponos m moč svete |	1	J ”
■ cerkve.	'	* ' Za' ©fiH^Ski Sklad naj se prične zbirati pov-
Gospodirska kiHSSija	za stfarno demebiliza-	j	sod po	vsej	deželi in ob vsaki	priliki. Kdor ne
m v Ljubljani ima med	demobilizacijskim bla-	jj	dela v	Orlu	dejanski, mora pa	biti pripravljen
gom naprodaj slasti sledeče: Nskaj pločevina- | žrtvovati drng^če nekaj zanj. Tak» k® storit stega im kovnega žslesa, vež j o množino voz in * vsak izmed nas svoje.
Mala naznanila.
Sveže sagersko ajaia ae dobi pii tvrdki C. Pickel, Mirili w, V.lk»-gartenstr. 27.	1782
Proda se psesatvo, pripravno za
obrtnike aii uaairovaljence, obstoji iz dobro ohrajenega hišnega poslopja z gostilno, novoga gospodarskega poslopja, 3 njive, vinograda z okrog 3000 najboljšimi amerikanskimi cep. trtami, sado-nosnika, kateri donese do 45 hi sadjevca, ter starega bukovega gozda, ki meri okrog 6 oralov. Gena je 65.000 K, plaćati je ob kupu vsaj polovico, na drugo se lahko počaka. Posestvo leži v kotu dveh okrajnih cest, četrt ure ©d cerkva, do postaje Hoče ali v Ptuj ali v Maribor je 10 km. — Natančno se izve pri posestnici Mariji Fersnc, Sv. Barbara pri Mariboru.	1761
Kupujem skr ogel les za žago na
š oru ali na žago postavljen ali drugače po dogovoru. M. Vračko, Polzela.	1781
Izgubil je listnico z dokumenti v Mariboru dne 17. sept. Emil Brišar. Kdor bi jo našel, naj jo pošlje proti dobri dobri nagradi na «pravo.	1766
Zlata zapestnica se je našla v gostilni pri Kmečki posojilnici v Kamnici. Dotična gospa, katera je že vprašala po njej, naj pride po njo.	1786-—244
Šofer se sprejme pri okrajnem
glavarstvu v Mariboru. Predstavi se naj v sobi št. 16, I. nadstrop. 1788
Dobroidoia gostilna
v bližini Maribora se odda na račun. Vpraša se v upravništvu. 1774
PUŠ-Suknjlca, črna, za 10-12 letnega dekleta, nova, se proda za 400 kron. Natlov: Stržina, Pobrežje, Cesta na Brezje št. 16.
¥ Maribor
1785 se ie preseiši
univ. med,
dr. Benjamin Ipavic,
mnogoletni asistent ženske in porod, klinike v Ljubljani, večletni operater ženske in porod, klinike prof. Ernsta — Wertheima na Dunaju. —
Ordinira
v Gosposki ulici št. 46
I. nadstropje od 15—16. ure
za ženske bolezni in porodništvo.
Poslovodja
za vodstvo kmetijske zadruge, katera vzdržuje trgovino z mešanim blagom, manufakturo in
poljskimi pridelki se išče. Ponudbe na Zadruž 10 Ziezo v Mariboru, Šilerjeva c. 10.	1778
Naglavni robe?, barhentiza obleke sukna, sifone, črn klot, vse vrste krtač, britve, glavnike, toaletno milo. krema in vasebn-mast s a čevlje itd
po naj nižjih cenah
pri
Alojzij Gniušek,
kem. skladišfie v Mariboru, Glavni trg
OGLAS „UNION-PROPAGANDA4, MARIBOR.
INDRA CAJ
1782
raspoliiia v škatijioai* na dobelo
“BALKAN“ Coloniale MARIBOR.
Spirit 95 odstotni, dokler v zalegi I
Loj, mast, olje,
in surovi Eti kupi vsako množino za naj-višjo dnevno ceno:
Prva mariborska tovarna za milo v Mariboru,
telefon 47, brzojavni naslon: Milana.
Prosijo ae ponudbe z vzorci.	1739
Mariborska eskomotna banka v Mariboru.
Prospekt.
Izredni občni zbor z dne 9. septembra 1919 je pooblastil «pravni svet Mariborske eskomptne banke, da sme zvišati svoj akcijski kapital od 2 na milijonov kron. V ta namen naj izda 10.000 komadov novih delnic pod sledečimi pogoji:
1.	Starim delničarjem se pri tej emisiji ne dovoli opcijska pravica.
2.	Emisijski tečaj novih delnic znaša K 560’— netto.
3.	Nove delnice so deležne na čistem dobičku od 1. januarja 1920 dalje.
4.	Po odbitku stroškov in kolkovne pristojbine se dodeli dobiček na tečaju re-zer memu zakladu.
5.	Zajedno s prijavo se mora vplačati polovica kupnine. Oslanek po se mora po ložiti najkasneje do 31. decembra 1919, Denar, kateri se vloži v svrho subskripcije se bode obrestoval do 31. decembra 1919 s 5 odstotki. Za tozadevno vlogo dobi stranka posebno potrdilo ter se ji bodo pozneje proti vrnitvi istega izročile nove delnice.
6 Prijave se sprejemajo pri centrali v Maribora, pri njeni podružnici v Murski Soboti. Čas vpisa je določen od 1. novembra do 31. decembra 1919.
7. Repatricijo delnic si pridružuje upravni svet.
Maribor, dne 31. oktobra 1919.
1779-520-242
Upravni svet Mariborske eskomptne banke.
FRANC URSIC
mmm mm Glavnem trgu
V MARIBORU
prodaja goveje, telečje in ggyinjsko meso najboljše kakovosti ter se priporoča za dbilen obisk.
1687
Štev. 1168.
1784—522
Naročila amerikanskih trt!
Berva Kemično «sti
vsakovrstno blago.	1695—438—208
obleke.
Pere in svetlolika
ovratnike, zapestnice in srajce.
Tovarna JOS. REICH,
MARXBOB, Gosposka nlioa št. 38,
Poštna, naročila se izvršujejo točno.
■ Kdor oglašal*, ta napreduje;
posebno pa preko
ZAVOD ZA OGLAS IN REKLAHG
UNION-PROPAGANDA“
Maribor, Gosposka ulica 25.
Iz javnih trtnih nasadov na Štajerskem bo oddati prihodnjo spomlad približno 100.000 cepljenk, navadnih vrst, cepljenih na različne amerikanske podlage, 40.000 vkoreničenih amerikank navadnih vrst in tudi križank (hibridov) in večje število amerikanskih ključev.
Cene trtam so in sicer za tisoč komadov:
1200 K za cepljenka prve izbire;
600 „ za cepljenke drage izbire;
200 „ za korenjake prve izbire;
100 „ za korenjake drage izbire;
50 „ za ključe prve izbire.
Te cene veljajo le za manjše kmečke posestnike, ki doprinesejo tozadevno potrdilo od pristojne občine. Vsem imovitejšim posestnikom in vsem, ki ne zadostijo predpisanim pogojem se bodo zaračunile trte za 100 (sto) odstot. dražje.
Na te trte imajo pravico le spodnještajerski posestniki, ki se zavežejo, da bodo trte sadili na lastni zemlji
Naročila se sprejemajo pri vseh državnih trtnih nasadih, kakor tudi pri podpisanem nadzorništvu do najkasneje 25. decembra t 1. Po tem roku se bodo trte razdelile sorazmerno med vse naročnike in izdale tozadevne nakaznice.
Tndi je več tisoč dveletnih orehovih in kostanjevih drevesc, žlahtnih vrst, na prodaj, po dve kroni komad.
Maribor, dne 15. oktobra 1919.
Državno vinarsko nadzorstvo v Mariboru.
E. ilimčni asistent in operater na Dunaju
dr. Janko Dernovšek
ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni od 2. do 4. ure.
Maribor, Pfsrhofg, 2, II. nidstrop.
9»
Raznašalci
Slovenci širite naše liste! |
za naše liste se sprejmejo proti dobremu zaslužku. Cirilova tiskarna.
Potrebujete trpežne čevlje
Oglejte si zalogo pri
JAKOB LAH ss MARIBOR
Glavni trg 2.	p
Tam dobite zanesljivo močne, na roko izdelane mošt ženske, deške in dekliške čevlje po najnižji ceni,
Zaloga galant, blaga, trpežnih torbic, potnih koša
Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroj stavbeno in «metno ključavničarstvo, meh&niči
delavnica za kolesa m avtomobile
FRANJO FARK
Maribor, Pobrežje.
Specijaliteta s Izdelovanje peči za kemikalije, motorjev na bencin in o finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, štalacija plina in vodovodov Popravljalnica
vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
Vlivanje železa m medenine v lastni tovarni. — Kap
larii
stare železo! —- Lastni inženirji za izdelovanje na
? tovar d.	1514—2
Slovenski slaščičar
MILAN KÖSER: MÄRIB0I
Grajski trg
se priporoča cenjenemu občinstvu v poset in za nar< finega in navadnega peciva in slaščic za gostije in mače potrebe.	i
««•easeeobSMMsoaM
Nainovfijšal
Sv. Evangeliji in Dejanje apostolom
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika molitvenika lična. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Cirili
v Mariboru.
I
Slovenci! Sežite po znameniti knjigi I
m
fzfWatoö in aaJofaik: Konaorcij „Straža.*
Dogovorni n rednik 4; ¥eßo@lav Stupao*