Utejft te PROSVETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote (Jrs4ai*klla»|>r* vnUki l.awndala ■Url •f »v«. Tclapkaaa LETO—year xv. M CllUpfc 5ST CUe*8% poodaljak, 6. marca (March 6) 1922. . STEV.—NUMBER 84. CIJA DE 10 HIŠNI OEUVCEV. TAKO MENI UREDNIK STROKOVNEGA GLASILA STROJ. MIKOV. godbo opira aa dogodke zadnjih Jvojo Wuhingtoa, D. O. (Fed. Press). Naše izkušnje s sedanjo admini-m racijo so nas prisilile zaključiti, di naj delavci nikar ne pričakujejo od njene strani uvaževanja," pravi Fred Hewitt, urednik strokovnega , glasila organiziranih strojnikov, ko razpravlja o odšlo-vitvi tisočerih starih delavcev v mornariških arzenalih. "V nobenem slučaju ni pokazala llardingova administracija, da jc zmožna, da aboljša resni indu-atrijaIni položaj, ki prehaja a sla-begu na slabejo, Četudi je mogoče Kojila želje po izboljšanju polo-žuja. "Predsednik je imel konferenci o brezposelnosti ih obdržaval PEČARJEV ZASLUŽEK JE ZNAAAL V MINULEM LETU PET CENTOV NA URO. VVashington, D. C. — Mrs. Nela P. Rsdick iz Pulte, Minn., je ia San Franeiaco, Calv — (Feder, ® ------ —....... - , , Presa.) — Tu se nahaja Jafei javila zadnji petek pred senatnim DR. SUMJATSENBO PROGLA- Undcberg, Ubežni bankir iz Ta poljedelskim odsekom, da ameri-ški farmar, njegova žena in drugi člani d nižine so v prejšnjem letu zaslužili povprečno pet centov na uro. "Farmar samo orje, seje in upa," je rekla Radickova. Farmarji prodajajo liberti-bonde, jemljejo otroke ia šol in izpremi-njajo družine v poljedelske stroje, pridelajo pa komaj za golo živ-ljenje, davke in obresti. Pradsodnik ZanaUa pobegnil, ko ja fašistična drhal osvojila mesto. SRBSKI KONZUL NAPADEN V PLORENOI Rim, 4. marca. — Fašisti, kate-re vodi poslanec Giunta, so včeraj je farsiarako konferenco. Prva ni popoldne okupirali Reko. Refcki prinesla odpomoči. Mi niftmo bili zuradi tega razočarani in tisti niso pričakovali ničesar, katerim so /nune razmere, v katerih se je rodila. Zadnja — farmarska konferenca; — je bila šalg- Zastopniki farmarjev in delavcev so imeli ravno toliko prilike, da kaj prido-be zase v smislu praktične odpo-moči kot snežena, kepa v Hadesu v pregovoru. • "Odpuščanje uslužbencev mornariškega departmenta na debelo je bilo sirovo; trdosr$no, krivično m nepotrebno i>o6etfc. Zdi se da SEN PREDSEDNIKOM V DNEH V PEKINGU. Tako isjavljajo Kitajo! v Waah-ingtonn, prihajajoči ia jaiaofa Kitaja. •0 eome, Wash., kjer je a krahiral banko in pripravil veliko malih nlagatcljev — nekateri ao Že izvršili samomor — ob vse prihrau-kf. Semkaj ao prišli detektivi iz Tgeome. da ga aretirajo, toda ne morejo ga prijeti. Knkrat ac je postavil v bran z revolverjem. Ilaadniki pravijo, da 4'ne vedo, predsednik Zanella je pobegnil iz mesta na deželo. Boji med fašisti Sunjatsenom, in Hrvati se nadaljujejo. Pašiati so oddali dvajset strelov iz topa v vladno palačo nakar so oblegani vladni uradniki pokazali belo zastavo kapitulacije. Sprva so se hoteli predati samo oblastem Italije, toda Oiunta jim je dal tri minute časa za brezpogojno predajo. Predsednik Zantllg je pozneje objavil sledeče poročilo: "Rezultat današnjih dogodkov je bil, da aem ae moral podati revolucijo iarstvu kaj fttonj, protesti brezuspešni, dolar jc vse, človek je ničla. "Proti takemu početju je en Apeli e0 eeJpoatil narodnemu državljanske- mu odboru, ki je zsčel s tem gibe-njem." \ Fašisti v Rimu delajo velike Kam pripomoček2 .apravite malo- priprave za proslavo zmage na pridneže ven. Delavci bodo imeli letos priliko, da začno s tem dobrim delom, ko se bodo v jeseni vršile kongresne volitve. Načrti *a močno, učinkujočo kampanjo, «1« se počisti večina tistih v zbor« niei in eedno število tistih senatorjev se predlole kasneje. Prvi korak naj se napravi, da se ztnaga P'i primarnih volitvah. P Pričakuje se, da bo letošnje leto polno dogodkov v več ozirih. Napravimo leto tako polno čudež-nih dogodkov za aedanjo admini-»t racijo ,da ae bo čudila, kaj jo je pravzaprav udarilo. Delavci imajo •'•ne, da to lahko izvrše." ZftKAJ NISO VSI POUTtC-III JETNIKI IZPUŠČENI? VERSKI PANATIK ZABODEL I Z NOtEM SpOIAUSTA V KALIFORNIJI feto, kor kapitalistični zahtevajo, da nekdo mora biti v ječi aa vagladl Washington, D. O. (Fed. Preaa. Laurenee Todd). — "Kitajska aa Kitajce" je baje formula, po ka- kako bi ga spravili nasaj v državo teri južnokitajsks vlada v Kantonu preobrača delo Hiigbea-Bai-four-Katonovc razoroŽitvene konference, ko se pogaja z mandžur-skim vojskovodjem Čangcaolinom v Mukdenu. Ravno late brzojavke iz Pekinga, ki poročajo, da je prenehala pckihgska vlada funkcionirati, omenjajo, da ae je podal na pot dr. C. C. Vu. sin in pomočnik ministra za zunanje zadeve kantonske vlade Viitlug-fanga v Mukden, da ae posvetuj«* s Čangcoalinom, da se odstrani general Vupejfu s kitajskega po-zorišla. Zagovorniki južnega Kitaja v Washingtonu tolmačijo (e pojave, da je Cang pričel pogajanja s predsednikom ng Waahington." Državni pravdnik Selden v Tacomi je dejal: »Ako ho država Kalifornija saščitila kri finalnega bankirja, si bo sama 3(pisala plamen radlkaliama, jti odprto ae že govori, da Lin-deherua varuje njegovo veliko bogastvo pred aretiranjem." UllŠ PREPOVEDAL SEPARATNO POGAJANJE. A " Predsednik rudaraka organitaoije |4 obvestil radarja v minoiau, da aaj ignorirajo operatorja. jugu in da je Cang pri volji priznati Sunjatsena kot ustavnega predaednika Kitajske. Sunjatsen vodi svoje čete proti severja, Cang je pa pripravljen marši ca t i s svojo dobro izvežbsno srmado is Mukdena proti jugu, da napade armado Vupejfujn od naaprotitc strani. Vupejfu drži centralne pokrajine, toda on ima malo dobrih čet in tudi s potrebščinami ni dobro preskrbljen. Pričakujejo pa, da Vupejfu apelira na Združoaa acijo aa prisnsnje režima, ki ga on ustanovi v Pekingu. Ako kaj takega izvrši, tedaj pričakujejo, da se pstrijotični Kitajci v njegovem lastnem teritoriju obrnejo proti njemu in ga prisilijo, da se umskne iz jsvnega življenja. I' "Dr. Sunatsen. bo vpostavljen Reki v nedeljo. Bivši reški legijo narji, katere vodi kapitan Palaz-zoli, so brzojavili d'Annunziju, naj pride v Rim in se udeleži parade. Fašisti bodo korakali v pro- predaednikom v Pekingu v teku eesiji h grobu neznanega italijanskega vojaka, kjer bodo prokla-mirali aneksijo Reke k Italiji. Poročilo o dogodkih na Reki ae glasi, da je bil karabinjerski poročnik ubit in mnogo mož je bilo ranjenih na obeh straneh pri ns devetdeset dni", prerokujejo tu kaj Kitajci iz južnega Kitaja. "General Čangcoolln, tako se pričakuje, ost sne vojaški poveljnik v Mandžuriji, ker je delal za vzpostavljen je kitajske narodne a-note. Duh, o katerem zdaj poro- LOCKWOODOV KOMITEJ ŽIVEL ftE ENO L3T0. BO Dovoljena pa ara ai bila poaabna oblast, da poaaio bolj globoko v truatovske razmere. Albany, N. T. Lockwoodov komite j, ki jc odkril precej ko-rup, i j,, v atavbinski industriji, ta-k<» dn .je /.asmrdelo po vsej deželi, ,M» /ivel ae eno leto. Zbornica in fc,nat slu »prejeli potrebno rezolu eijo. Komitej je vprašal, da mu legi-*lshir« podeli posebno oblast, ds '"»l i globoko pogleda v trustov-kk" metode.' Legislatura je odklo- ",1m zahtevo. VELIKO GRMENJA PA MALO DEŽJA... York, M. T. — Ned t™ k n, wyorški dnevniki kriče rodi rak ik mešetarakih podjetij ^'nanih pod imenom "bueket ki ao oeiganili ljudi, kate-r< ^ vrgli v špekulacije, piše J^nuH l'ndermyer, šiba za boga- " '"»lopridneie, da jo bile borza v pretrklfHiti vedno dosti močna, 1,1 '» prišla pod kontrolo v inte vlagateljev in končno vfjrs- šsj,: Iimeaten izgovor poato-Jl - moč borzo ne podvrže 'Mni uravnavi In aodnijakemn vP"*l»du, da ae prepreči zloraba 4,1 pravica V < padu na vladno palačo. Fašisti ao «ajo, da prevladuje na aeverju ln hoteli bombardirati palačo s top-f*I»." Kitajaka^ ničarke v luki, toda neka Italijan-» Kitajce' To je izjava realiz.-ska torpedovka je to preprečila. da veleaile ne boki fašiat z imenom Fontana je bil ubit in na olnh straneh je bilo več ranjenih Fa-šistična drhal, oborožena z bombami. ročnimi granatmi ln stroj-nieaml je tskoj nspadla vladno palačo, ki je bila oblegana vso nočni drugi dan v petek. Več ko sto granat je bilo vrženih, tods /m nella je držal svojo postojsnko. Končno ao faUsti privlekli top in pričeli streljati v palačo Florcnes. Italija. marra -Okrog tfsšislov je v petek demonstriralo pred srbskim kon-jrulstom v tem mesto aaradi do godkov ns Reki. Fašisti so med vpitjem "viva ltalia", Finme *' pobili vaa okna na kon-znUtn In uničili srbski grb ns vrstih. Vojaške Mte so rszpršile drbsl. _ . (Dalje no 3. alranl.) ZAKLJUČKI KONVENCIJE NE SKEJO BITI KRftBNI. Indianapolis, Ind. — John L. Lowis, predsednik rudarske unij« Ui M. W. of A., je zsdnji petek braojavil Fr. Farringtonu in drugim odbornikom okrožne organi-aaeije v Illinoiau, da program rudarjev, aprejet na izredni konvenciji v Indianapoliau, alisolutno izključuje vsako ae parat no pogajanje med operatorji in rudarji v pOaamtianih državah. Valed taga odbprnlkov v akem oktvžju—glasi Lewiaova brzojavka — da zavrnejo vabilo illlnoiakih premogovniških operah torjov na separatno konferenco. Chicago, III. ~ Lokalni kapitalistični liatl ao prinesli v soboto veat, opiraje ae na neko telefon-ako poročilo iz Hpringfielda, da ja Frank Farrington, predsednik rudarske organizacije v illitini• akem distriktu, dejst, ds se lio se-paratna konferenca ined rudarskimi zastopniki in operatorji vršila v Chicagu enkrat pred :il. marcem brez ozira na to, kaj pravi Lewia. Iz toga aledi, da bodo operatorji poaku&ali kapitalizirati znani PRAVI IPUONI SO ftE DAVNO NA Waahiiigtou, 1). C, — (Feder. Preas.) — Profesor Hrott Nearing je dejal ua tukajšnjem ahodu aa amneatijo političnih jetnikov, da ao kapitallatiČni interesi odgovorni za nadeljni zapor 112 političnih jetnikov. Jetniki, ki so še vedno v zaporu zaradi kršenja vojnih zakonov, ao večinoma člani organizacije Induatrial Work-crs of the World. "VNaka dol* ima dve kulturi," je rekel Nearing. "Prve je kultura vladajočega razreda, druga pa tistih, ki vefujejn v boljšo formo socialne organizacije. Zgodovina nam dokasuje, kako je kultura sledila kulturi; vedno je bilo tako, da ju novejša zamenjala atarejšo. Dokler je atara kultura še močna, dovoljuje mirni razvoj naaprotni novi kulturi; kakor hitro pa prva začuti, da je v nevarnosti, tedaj plane naujo z beanostjo zveri, ki se bojuje za svoje življenje. Pred vojno je bilo v Ameriki mnogo orgauizaeij, ki so Imlj od Kaliiiaa, t'al. Feder, 1'reas.) Robert Treat Palnr. kipar iu iataraai znaul smdalistični predavalelj, je bil zadnji te dustrijalni red. ls tega razloga so bili izbrani iained vseh drugih pa-cifičnih orgaaiaagij aa t*r6o.na- niza Kitajsko, da je bila ivaahingtonska konferenca farsa, da so ameriške in druga vlada celo vedele, predno je pričela konferenca, da se jc pekingska vlada zrušila in je bila v resnici ob ša-»u tukajšnjih razprav mrtvo tru-plo.*' Hamoposehi se rszuma, da bo ta aenzacionslns sprememba v kitajski politiki, sko ae še nadalj« razkriva v tej luči, vplivala na glasovanje v senatu o pogodb! Hi rih ali. Državni department jc vztrajal, da je pekingaka vlada edi na atalna vlada na Kitajskem, i katero ac lahko veleaile dogovar jajo. Kantonaka vlada nima moči še na avo jem laatnem teritorij« Ali zdaj ae pokazuje, da amo na predvečeru, da ai kantonaka vta da priavoji vao oblast v Kitajo in celo nevtralni vojaški poveljnik Vupejfu se nahaja v tak! aevar nostl, da je obkoljen od močne j ših vojaških čet. ln najbrž ae po da brez bitke. Kitajska ao nahaja v procesu, da Izloči iz sebe proja poneki režim in vsposUvi pravo kitajsko vlado. Pogodba Štirih si in kitajske pogodbe postajajo ža litev za Kitajsko in aenatorji. ki nasprotujejo odobren ju * po-fndh, ao dobili v tem veliko opo ro. Iz tega ae rodi še več. Prav ae zgodi, da dobe tndi Bri ca rad i raaedeoja Tibeta (Mmartirali so v Tibet in razpo atavili vojaške posadke na ogvom nem teritoriju do katerega n\mm jo najmanjše pravieo. strah! kapitalističnih inhtreaov. Sprejem prntlšpljonažnega zako- veleporoto. ki je iinels preiskati kazpjlvo aktivnost nekaterih u-radnlkov v zvezi z nekim bančnim bankrotom. Država toaao aa lahko pob«lis, da ao al I na dejaaja. Tolpa maakiraneev je iatrgala bliao Tenarčane na je dal tem interesom orožje v|worot j, ^fovlh rok in ga p*. roke, na kskršnegs ao že dolgo pAr|la do smrti a vrelo smolo, To čakali in prvič po dolgih letih aoNni(,| |), Kelly/ proatem. Nekatere špljone je po Ja ^ d|)|)f0 Vacgn milosti I že »»rediM-dnk Wilsou - MfptM#ii 4|rh)l, v^kla v ured edino člani I, W, W. so ši. v Jr-lt-tw mtk(,B(l 1Im1b ,n tlllll mu j„ čah, v katere ao bdi oliaojeni najl|k(||{|<|tt |iaJ ^ Mk(|J ^ pet do dvajset let. |pretepli, Kelly ae je bal, da mil Njihov edini progr(«šek je, da y ll(, n(,|<,|l, |n ^ «|il, da jc grdo ravnal a svojo 'družlao. Tako ac lepo vrele naailni dr- Japonci mpraanijo Sontnng Tokijo, ft marca. — Vnanje mi niatraivo naznanja, da prične Ja-'thal«ki čini drug fa drugim, ponakc kmalu z izpraznjevaajrm kitajske province Asntung. Ja-plinske 4cte zaptiate ftenlung v treh meaecih. Chleago in okolica. — Torek dež s snegom, Zmerni severno zapadni vetrovi. Temperatura zadnjih 24 ur; najvišja !W. naj nižja X*. Hulnee izide ob «i:l? zaide oh ft 4S. KUOHES ODSTOPIT ' ■ Jr imo Waahingtotl, D i\ V aO»H»|o se Je rariieola govorica v trla vnem meat«, da Imi državni lajtilk llugb«> |Nidal ostavko pred Juul Jem nakar la« kandidiral za zveznega M-natorja V državi Nen Vork llnabMi ae vrne danea (pon> deljek ) V Wa-bin«ioit a svojih počitnic na Hermndi P R O S V E T A| [«!« ffi ffiK jTOfc n«eeee; Chicago $«.60 m lote, M » n GLASILO SLOVEMI Fa ■ lata ta|l*tf ss trt 11.66 u tri »saecal to — liisisamfee "PROSVETA" 2I57 U S«. Lmwmdml* A "THE EMLIGMTgll Of|»» ml Natisi t^fh — V naši fre- iiki okolici ni mogoie dobiti ___delo in oni, ki delamo, tudi __naredimo ve* kakor tri aH itiri ^'Idni na teden, kar bo trajalo malo časa več. Pripravljamo ae na stav ko, kater« izlivajo tukajšnje pre-mofovne družbe Pred par tedni ao naznanili, Ua bodo utrgali plačo za trideset od stoikov na dan. Izdale ao nekak< liatine, katere bi marali njim po-voljno izpolniti, da ae vrnemo na "MKMBRK of Tka PEDERATTD PRK8S" Dat mm T •U^oTik i« s SLEPA REN JE LJUDSTVA NA DEBELO. psrjilari r1"1" pod narekovano mezdo. Ne kaj jih je podpisalo dotične Hsti večina po jih niti pogledala i, ker ve, kaj ima pričakovati po podpiaanju takih listin. Nemogo čf nam je delati za znižano »e-zdo, kajti draginjo pri nas obču timo čezdalje bolj. Nekatere kompanijc ao nazna . I nižinam svojih rudarjev, da morajo umakniti is kompanij-h prebivališč. Z najvejo preka ostjo so ae drulbe lotile naših skusile so drugo sa drugo aamo s nado, da bi nas napravile ie veje sužnje kot smo sadsj unij, Menda se nikjer na svetu ne pojavi toliko navihanih sleparjev kot v Ameriki, ki oderejo ljudske mase »a mf-Ijone dolarjev, ne da bi jim vrnili za en cent vrednosti Na vzhodu se pojavi neki Ponzi, ki odere ljudi zal^^J^"^ u reihno iz Uga par miljonov. V začetku ga slave kot novo zvezdo, ki se obupnega poidaja je, da ae sdru-je prikazala na finančnem nebu. Naenkrat kar čez ndč žimo t*r poleg drugega nastopimo pride polom. Sleparja zapro, veliki dnevniki prinašajo p™" vedno bolj nemosijivcmu po cele sfrani o njegovih sleparijah. ^^^[Tt^Z, Kratkega k siromašnih delavcev je osleparjenih za njih prihranke. I m - hnamo lJo t apriU Sledi sodnijska obravnava, slepar dobi par let ječe, ki jih dneva, ko hočejo pri naa kakor seveda presedi. Ko pride iz kaznilnice, vživa plen, ki si drdgod iirom Unije zopet vpeljaU Ka je »pravil n. varno, ie pred«, «0 ga prijeli j^fc^-lT^"^ vedal se je resničnega pregovora, da vrč hodi le toliko l M kj|jtl vedeJi u d(| ^ x časa po vodo, dokler se ne razbije. Zanj se izplača sedeti, aprilu bi prejemali isto plačo kot Kajti ko preračuni plen, ki ga je skril, se prepriča, da je doslej, vsako leto, ki ga je presedel v ječi, "zaslužil0 do dve sto Kompanijc obljubljajo, da bo-tiaoč ali pa ie več dolarjev. Ulja^l«*^ Sleparija ie ni posabljena. V Chicagu se rodi nov Lj» dovolj. Ne po.iuš.jmo jih, ker finančni fcenij. Ne pUe se Ponzl, ampak Bischoff mu je vemo, da potem ne bodo nbiu vef ime. Nekaj čaaa ga občudujejo kot finančnega ženlja, aH|PT~y, polom pride ravno tako, kot je priiel pri Ponziju. še ni zaključen, afera ni končana, sodnijsko preiskovanje ki ao ae na isti način dali apeijati. še tudi ni končano zaradi sleparije, pri kateri so bili revni Ne sledimo torej obljubam j*>v J« * hi solidarnosti, vanski delavci pritožujejo, da so vložili svoje prihranke v1 neko podjetje sa izdelovanje filmov. , |AV1IA rm/ADUlPA ' Tako ae vleče veriga varan ja preprostega ljudstva. JAvIVA uUVUKnilA. Te sleparije nam Se me pokažejo popolne slike. ^^ _ Med tem ko se vrše te sleparije v velikem obsegu, J" hodijo drugi aleparji med preprostim ljudstvom okoli, ki1 u rrown9' ao pravi specijalisti v sleparijah. Nekateri prodajajo ljud-i Nekaj tednov v Ohicagi. stvu stroje za izdelovanje "pravega" denarja, drugi zopet v aneg je bila savita pekraji oddajajo hraniti navadnim delavcem kovčege, v katerih na ,mn}c Minneaote. sicer tako M nih*Jf f16 *!* f°,arJeV' W 80 j,h ^JE^oS^ Um v A laski, ko SO kopali zlato. je tulil ter prenašal mrzle, ane|e- Vse take sleparije se ponavljajo. Zakaj? Kazni so «« drobce, ki ao rezali v okras sa take sleparije nizke. Ako se slepar ni poslužil pošte ^bar- pri svojih sleparijah, prejme včasi tako nizko kazen, da|SV*fll še vredno ni govoriti O nji. In ko aem *ital vremenska poro Proti takim sleparijam so potrebni strogi zvezni ^ drlllfniiV^ši Z o^' koni. Navadno tak slepar ne ocigani samo enefta Človeka, bUnega^iza. VeSkrat"^*^ ampak navadno je žrtev njegovih sleparij več tisoč de- mol v načrtu, da bi šel v Chjeago lavcev. Dokler se te vrste sleparji kasnujejo po kazenskih J" n;*ašaaje to mrav •S _ I« , * P ' prijatelje ter se aeznanil z tam' pari je znižajo. kaj iiveifeai Mevenei, alaati t* s Zakoni sami pa tudi ne bodo preprečili takih sleparij, 111ženske narodne pd.1-•aj imamo s. druge zločine tudi ostre kasni. Ampak at^I^JIS dem je priporočati, da ne zaupajo sladkim jezikom, ki jim uresničim, obljubujejo, da bodo v par dnevih obogateli. Ako je pod- Pnaedši na Union postajo i jetje res na dobrih nogah In se nahaja v ugodnem gospo- «« i« pričakoval mo darskem položaju, tedaj se navadnim ljudem ne ponujajo I s «?nll delnice, menjice In obveznice na prodaj, ampak take vred- avoj dom, 'kjer naju je priteka-nostne papirje pokupijo ljudje, ki imajo premoženje. vala njegova boljša polovica Najbolje je, da se ljudstvo samo čuva sleparjev. N^ *osito* bolje pa to stori, ako čiU dobre čaanike, ki oposarjajo dolTh uSh 1pil take sleparije. KRVAVI PROFITll stopil svoje prijatelje ter jim čiul na o-Čeh, da ao ml ostali svaati. Tau-ehei* in njegova Žena Živita kot dva golobčka v svojem toplem in ena lepa harmonija, ki slad i in a-srečaje aakonako življenje Po knaihi me je prijatelj Tau- da mi je eker peljal na glavni urad Slovensko narodne podpornr jednote in me predstavil ondotnlm u-rsdnikom Kot ssaraikdo tako ali i glavnega | prwj pogodil, samo ■ je nekoHka bolj k uradnika. Camkarja. Odškodninska postava v državi Pennsylvaniji je v veljavi samo ftest let. V tem času Je smrtno ponesrečilo na dHu 16, raatla in, ker je valed toga treba tudi novih uradniških moči je umevno, da ae je proator v glav nem uradu precej omejil, kar ae veda dela neprilike pri poalova-njji. Zdi se, da je pred nami ne veČ daleč odlašajoča. naloga ras širjenje glavnega urada. Čimpr ae ta zadeva vzame v pretres tem bolje. Važno pri tem je, da sc napravi natančen načrt, kako se bo urad razširil, da bo odgo Varjal zahtevam modernega praktičnega urada. Slovenska na rodna podporna jednota je insti tueija s približno 40,000 članov n kot taka je zmožna poatavit ii uradno poalopje, na katerega 90 članatvo lahko ponosno. Za čaaa mojega bivanja v Ch cagi aem ae udeležil več zabavnih prireditev, med temi tudi veaeli ee z igro, katero je priredilo Dra matično društvo v Čeiki dvorani* Program te prireditve je bil jako bogat in proizvajalci iatega ao v splošnem še precej dobro rešili svoje uloge, le žal, da ni bilo občinatva. Dejatvo, da je Dramatično druitvo poleg požrtvovalnosti in aitnoati ki jo je imelo a to prireditvijo napravilo še okrog $50 de ficita, je dokaz, da ae naše ljud atvo ali noše zanimati za domačo umetnost ali pa ao vzrok poli ti&ne razprtije. Slovencem v Chi-eagi je potrebno akupnoga, har moničnega delovanja; njim je potreba lastnega zbirališča — Slovenskega doma. Slovenaki dom bi bil takorekoč srce slovenskega naroda v Ckicagi, kamor bi ae iztekal ves slovenski živelj hrepeneč po razvedrilu, izobrazbi in umetooati. Slovenski dom naj bi bil dom v/eh podpornih in izo braževalnih društev. Tam naj bi se prirejsle dram. predatave, plesi in veselice. Tam naj bi ae ob gotovih večerih poučevali naši rojakov angleškem jeziku. Pou čevala nSj bi ae pa tudi naša mla dina v slovenskem jeziku in slo venski zgodovini. Je potrebno, da naša mladina tukaj v Ameriki natančneje spozna naš jezik in našo agodovino, in da spozna, da ima tndi naš mali in tlačen narod onatran širnega oceana nekaj lepega in zanimivega, in da tndi on aasluži svojega spoštovanja. V Slov. domu pa naj bi ae ustanovi-la tudi prepotrebna knjižnica 1 Slovenci v Chicagi imajo zmož-aost, imajo tudi aredstva (vsaj toliko kot v drugih naselbinah.) samo treba je — ilela, vztrajnega in požrtvovalnega dela. V Chicagi som v družbi Tau eberjeve družine obiskal več slovenskih družin, kjer ae nam je poleg drugih dobrot postreglo dobro. V takik slučajih amo postali navadno precej razigraae volje, kar nas je navadno saple-tlo v šaljive dovtipe. Zalaznik mo- je povabil na večerjo, ki je bila napravljena ia Ajdovih žganeev, kislega aelja in kraaj-akih klobaa. Rila je priproata, a meni tako draga in akusna jed. prav žal, da me ni večkrat povabil. Zala en ik rad zapoje tiatot " Piške pečene in pa savber dekle." A jas sa mojo o-s*bo ksdsr me revno nobeden ne čaje pa rad zakrolim kitico najnovejšega pesniškega dela, ki as glasit tem pkiu bi bilo vae dobro, če ne bi bil Pvanea Magajna tako atra- no požrešen na poljube. Meni primer je odnesel najlepši po-jub ravno izpred nosa, in še vso — frisuro mi je zmešsl. Magajna je prav tak, kot aem ai ga predi vljal, ko aem čital njegova pesniška dela. Bodi, zato pot mu o prostim z upanjem, da ae do pri todujega leta aaj nekoliko po »oljša. Ako ne, naj ae njegovo ime iapremani v Nagaja. Nežne mu apolu ae na tem mcatu naj-topljeje zahvaljujem za njihovo prijaznost in naklonjenost, na zabavnih . prireditvah. Po tiate valčke, sa katere sem vas napeo aii, pa pridem prihodnjo r.iano Pa nikar ne pozabite. Sedaj pa še nekoliko o mestu Chicago. Chicago je miljonsko mesto ki ima mnogo lepega tn zanimivega pa tudi mnogo grdega in tudi za niniivega. Tu vidiš ljudi vseh na rodov sveta. Tu vidiš aakupi«"eno bogastvo in lepoto pa tudi naku pičeno revščino in . zanemarjenost. Revne proletarake družine tudi tukaj čutijo ailnO peto ka pital Etičnega sistema. Glavni d<-meata je strašno preobložen prometom, tako, da človek, volitev premotijo, da volijo, ka kor sc jim narekuje od kosami je. Če ae delavne boji aameriti iu da hi izgubil delo, gs jim ni težko pridobiti na svojo stran, ds voli kakor mu narekujejo, čeprav je nje asu aaascmu v Škodo i je v apioteoati tako početje Škodljivo; ai aami lahk i mislimo. Možje bi morali gledati, da t. ne t*l edini opravek *ea*k pn gospodinjstvu, kajti prepričam, srrn, če bi bile ženake enak oprav n<> z pnažkimi, bi imeli pri volu vah več uspeha. Olaa delavske ž. ne velja sa glas delavca, tipom, njam ae, ko je nekdo pisal v Pro-aveti, da če bi ženake vladale, da bi se svet liarobe obmtl. Mislim, da bi ne bilo fako in Če bi Se obr nil narobe, ali bi ne bilo za de-lavako ljudstvo boljše, čc bi bil konec t^ga trpljenja! fiedaj k<» moški vladajo, ne »itoji avet ne» pokonci in ne narobe in tega poševnega življenja, v katerem je za de lavako ljudstvo toliko trp Ijenja, ie ne bo konec. K društvom pri nas tfobro napredujemo, kar je dokaz, da smo prispevali vsak po svoji moči in zgradili društveni dom. — fotie članica št. Si. živ- mogoče rtima kake sigurne ljenske "zavarovalnine", mora biti previden, kam položi svoje stopalo. Mesto ima dva velika muzeja Art Institute in Pielc Museum. Oba muzeja nudita obi skovalcem bogate izložbe 11 Fllf*t niških in geologiških predmetov Oba muzeja sta človeku v pouk aato ne vem kateremn naj bi >dal prednoat. Tisti, ki ima. čas, priliko in zanimanje aa umetnost ia geologijo, naj ai oba muzeja natančno ogloda. Kot aem rnsvidel, ima mladina v Cliicagi jako malo prilike za rasV.edrilo v prosti naravi, kajti mesto ima v primeri prebivalci jako malo parkov. Jezerako obrežje, kjer bi bili lahko prekraani naravni park*, jo pozidano z mogočnimi stavbami. Da ae je v tem oziru napravila velika napaka, ae danea opaža in ta napaka bo atala miljoue, v, čemur bo ljudatvo dvakrat občutno prizadeto, prvič, ker jc mnogo izgubilo pa vžitku in drugič v gmotnem osiru. , omenim še majhen dogodek, ki ae mi je pripetil v spal nem vozu na vlaku med Chicagom in Minneapoliaom. Ko aem se spravil v poateljo, sem vgaanilj®*1**11^ luč in tako niaem opssil, da ni-aem sastrl zaveac ob poatelji. Komaj aem zadremal, ko sem začutil neko brskanje po glavi. "Kaj mi čečkaš po pleši!" sem zaren-taČUT "Oprostite, je rekel zamorec, ki je oskrbovsl tisti del spalnega voza, mialll sem vas le o-pomniti, da bi bilo lepše če bi apravili vaše koleno pod (rdejo." Ta je pa bedak, aem si mislil, ts-ko velik, pa še danes ne vo rarti-ke med plešo in kolenom. Člave-ku se pa res vae pripeti. Sedaj aem zopet nazaj, sicer 3e v precej mrzli, a vendar tako lepi Mihnesnti. Pueblo, Oolo. — Bilo je mnogo govorjenja, da bodo sopet pričeli z delom v tukajšnji veliki železniški tovarni. Priiel aem tudi jaz sem zs,delom a aem ae selo zmotil, kor tu je starih delavaev že na stotine, ki čakajo na dalo. Kakor vidim, tudi dclk ne bo tako kmalu tu. Čudim ae, kako morejo tukajšnji ljudje živeti ob borni plači, ki jo ima delavec v železniški tovarni za naporno delo. Zdi ac mi, da ni moglo biti slabie leta 1850 zp sužnje. VHel aem prej marsikaterega mladega ln zdravega delavca, a je aepiaj tu v Pueblu berač. Šel sem le malo jpo mestu in nafttel 36 mladih in starejših mož, ki so me vprašali za malo vsotieo, da bi si kupili* kaj za jesti. I/ zdravih in močnih delavcev so torej napravili berače. Nič čndno se mi ni zdelo to beračenje, ker sem že sam skusil leta 1915, ko nam je bil ie Wils6n sa predsednika in leta 19W Ms! pa sem'se takrat raje "bread line", kar je prišlo v navado pti tako visokih i možeh kot sta zadnja demokrat in repu- Tuksj adrav in čist je svak, _ nebo je jaano nad menoj. ^ Breaakrben apet je moj korak, odprta pot je pred menoj. Poljana v aneg je i* ssvits, gozd je še sanja vo tih, kot aladka misel v prsih skrita, ki rahel jo izraša vzdih . . . M. B. Miklavčič. .•lil nortatičea pr*ri«tsvljal ao raivilega čtavoha a goeto bradico in s velikimi brkami. Tisti, ki posnajo Turka lahko razvili, jo, da aem Napravil precajiaje pomoto, kar ae liA* h radie* ia br. Zavertnika, urednika "Pre- Kranjake klobase, in selje iu žgančke. in pa — nauber dekle napolni želodec, ogreje arae.— o V če« i h po res prav pride, če je *W»+'k peanik. V Chteagi aem po dolgih b tik so prt plesal "poviter taae". Na Johnston Gity, 111. — Obrato- vanje v.induatriji ae je pri nas nekoliko izboljšalo. Po štiri dni v tednu delajo. Kompanije ae tu-f" di hočejo založiti a premogom, da bodo lahko dale med prihodnjo atavko dovolj počitnic našim moiem. Ponekod ' bodo mogoče delali vaak dsn, Če bodo pri tem kaj saalužili ali ne. Glavno je, ds dovolj producirsjo in a tem delajo ikodo stavkujočim. Od nekaterih rojakov ia Gallu-pa, N. Mex. sem čula. da ae jim tam ne aplača atavkati, kakor bodo naredili premoga rji v Illinoi-au, tako naj bo. Kar bodo oni pridobili, a tem, da bodo tudi pre-mogarji.pri njih aadovoljni. Kar bodo rudarji tu pridobili, to bodo tudi eni pripravljeni uživati.' Če bi bili složni in delovali skupno, bi aploh ne bilo take kri-se in delavci bi bili saJavaljni aato pa ae ne ememo zanašati na to, kar bodo dragi pridobili, temveč delovati, da do aledajaga vsi rudarji ia val delavei pristopijo k uniji. I Kompanijaki bosi ia superin-tendeati najpogosteje delajo na-(hko priobčimo ta, da dela vee posebno ob čmu Poadrav 1 Delavci, ali bomo ie volili take visoke može, katerim ao ljube dolge krušne vrste! Čas je, da srna tramo enkrat dolge krušne vrste za največjo sramoto in beračenj«* za največje ponižanje ter za vedno zapustimo take, ki bi lahko to odpravili, a ee beračenje za njihove dobe šele bolj Širi in krušne vrste aaljiajo. . Ko aem bil v Created Butteju, Colo., je prišel iz Puebla agent, ki jc prodajal lote blizu Minikua jezera, v Pueblu. Rojakom • svetujem, če jih bo obiskal podoben s-gent, naj ne kupujejo tskih lotov, katerih nikdar niste videli. Oni, ki ste kupili te lote, zahtevajte denar nazaj, ko jih boste prišli pogledat in vam ne bodo ugajali, kajti požneje, ko boate lote že videli, nc boste denarja dobili več, ako ga ue zahtevate takoj. Agent prodaja lote po $80 do $100. Svetujem vam', Če jih hočete ravno kupiti, tedaj jih pridite ssmi izbrati, da jih l>oete dobili bližji* mesta in boljše lote, ter jih bost' dobili po $20 do $25. Predvsem pa: "Ne kupujte mačka v žak |ju". —• Stave Maleniek. Indija ni več varna sa princa London, 4. marca. — Britske oblasti v Indiji so omejile potov* nje prestolonaslednika, prinea Waleaa. Ta korak je bil storjen is razloga, da se smanjšsjo stroški vojaškega spremstva. Zadnja čase je bil o potrebno povečati spremstvo valed naraščajočih nemirov. Izgredi domačinov, bojkot, civilna nepokorščina in dru ge metode indijakih nacionalistov v boju z Angleži ao povzročik velik defleit v blagajni indijsk' vlade. Pa. — Vaega dopi« ne smemo priobčiti a podpise* "Prijatelj organiatranega delav otva". Ali smerne priobčiti depU kot je, a polnim imeoeaal Ako i* pustite zadnji del v depiao, ga Is »*4SV£TA stom pravo «Jiko o življenju navadnega vojaka v atrrlakih jar-kih in zakupili. Ne razume, zakaj toliko razburjenja. Piaal je rei». nieo in ne more pomagati. Vai kan rakterji, ki nastopajo v knjigi, so mu osebno znani in zapisal je njihove doživljaje natančno tako kakor jih je sliial iz njihovih ust. vse drugo je pa videl in doživel on sam. , Neki bivši ameriški prosUk na Francoskem, ki je čital knjigo, se je izrazil o njej sledeče: "Vsi doaluženi vojaki bi morali vstati in se odkriti Dos Passonu. On je njihov pravi prijatelj;'on je zagovornik tistih nemih sto-tjsočev, ki so zrli na življenje v armadi In armado samo ravno tako kakor je zapisano v tej knjigi; njihovo razočaranje in njihov obup je zdaj prvič odkrit v tej poKteni knjigi. Želim, da sleherni oče in mati, ki imata neodranlega sina, čitata to knjigo, ker potem bosta znala, kaj čaka njunega sina, kadar džingoti nanovo zapo-jejo o 'slavi strelskih jarkov' in zažono bojni klic mržnje za bodočo vojno." » . PREDLOGA. » tO. LAWNDALE A VE., Q*UC*GO, ILLINOIS. ItTri«vabi odbor: UPRAVNI OOSMC« Vogriek, uprUuSTiUSL' AZSODBA SODNIKA MAN TO-A JE RAZKAČILA TISKARSKE DELAVCE. Waahinfton, D. 0. — Želesni-Sko delavstvo bo najbrž zahtevalo po bratovščinah viakoprsmae-ga oaobja na svesnsm sodišču sodnijsko prepoved proti žslssni-komu delavskemu odboftt, ker izdaja svoje odrsdbe prati šele-zniškemu osobju in s takim bose-dilom, ds so diskrimatorftie. Vr> sU odlokov, k* jih je izdal železniški delavski odbor z osirom na delavni čas, jo povsrofiila asssup-nost pri železniških delsvcih, ker so ti odlolri podsljšsli dsisvni Delavčeva šola znanosti. VONOŽEC NARAVOSLOVNI FRAYWIC1 Hpiaal Prtvedel tiaeče krilatih mravelj j« vrelo m prosto. Hilo jih je toliko, da ja bila vm zemlja okoli brežuljkg v trenotku pokrita ž njimi. Tekale in letal** in skakale so. solno* pa je zijalo na njihova nežna. prozorna krila. "življenje je krasno T jo vpila objestna princezinja. M Nikoli ver ne grem v temni brežuljek." **Pazite nanjo!" j« opominjala stara mravlja. Kmalu so bila tla okoli brežulj- rimi mravljami, katere je odločila j stara. (DaljaJ K ** Holnee niti ne al je Ae, gospoda moja." je rekla atara mravlja ■Semna noč je m aolnee vzide šele _________________ _ ^^ v dveh urah. Ce hočete poelušati(ka |J|||0 ^^ kriutih mravelj, da mledim kraljieam raalične koi Ali mravlje je niao izpuatileJP lokoijeft ae ja odigrala natančno ista Igra z devetindvajeetimi dru Ujgfcti «o lelale njihove perutnice ileg trupel moiakov. In adaj gremo notri!" je rekla Mravlje ao ae postavile y dve I vrati in ae rfoboko priklanjale a prekrtlanimi tipalkami, medte mlade kraljice stopale stsrs sa kraljice brežuljke Hotele ao edletetl, eli straže ao jih držele. Ko ao besnele nekaj čaaa. ao ae{ko so pedale, in poroke ao ae vele a veliko sloveenoatjo. b nada drevesnih uši je tekle v tekih, stara mravlja je govo _ govor ca govorom in predstavljala nebile smo se množice aodrge Jameena kraljica "Zdaj ae odpočijem od napora in ležem jajca," je rekla. ]n naalednjega jutra je zneala petdeset ličnih jajec. "IIm/ je menila. "Bilo bi prav lepo, Če bi imele ataro babnico tu ia Ae par drugih. Afogl a nič, sama moram delati." Mich., prišli bi s mravljišče. "Zdaj gre vae oatalo je menila stara. "Hvala da je dan arečno minul! Isr bi bila preproat delavec in ne po- Našemu brata Anten Drebnitu, ka Uri je iaffubU življenje ae tako n«-.„ pričakovani način dae 12. februarju av 192?. amo želeli iskasati naše bratok, od ljubezen a tem, da amo vai trije bratj.-,1,, John Drobnich iz Mountein Iron«, llinn., Jakob Drobnich is McKtnleyj<. bi paziti na jajca. Ampak zdaj ne Mion in jo^ph Drobnich is Detroita da Ra zamoremo zopet dihati tu v bre , <^rajt)a B m sprejmemo k zadnjem« počitku, žal ln krepko je prijela za delo, kot p^ da brata iz MinaaMte nista pre-■ en - Ijela porodila e pravem čeoa nista mogla biti prisotna pri Prav lepo se asanattiMp-bratje D*pbnich, Slovencem v'Chi in tako pri pogrei.u vsi trije izkušeno mravljo, atorite nejboljae, de ostanete lepo r||4 lMnHj "Poletimo v zelenje dreves in praznujmo avatbo. Zakaj pe ima- Latefo, najlM _ in ae mileotno nekoliko vadite. perutnicami. Vi ste še teko mladi. gospode moja, in poznate tako malo življenje." Ali mledi ljudje ae niao hoteli imvzeti pameti. > "Mi hočemo ven, mi hočemo gori . . . pripravite nem aolnea!" ao vpili. . . Najporednejša je bila prineezi-nje, ki se je že v bubi obnašala objestno. : "Ali aem princeainja, eli nI aem f" je vpila. "Olej, da nabaviš takoj aolnce, aleer te dam ol»e-siti" "Vaša miloat zahteve nekaj ne mogočege," je dejala atare. -Tudi kraljice ima avoje meje in Uplneti ne more zapovedoveti. "Potem nočem biti kreljiea." je |*iiU princezinja. "Potem hočem frtll aolnce." "Na to pazite poaebno dobro!" pošepetale atara večim mladim vijem. "Te ne smete pustiti edletetl. V nji tiči prave kretjev-Ifca kri . . . Njo obdržimo." Trideset mravelj je aklenllo ta-} koj krog okoli prineeainje in jc nlao več apuatile izpred oči. Ona pa je begala po hodnikih, zmerje-le in vpila, teko de je bilo mogoče Aatl, da je ugled nejša osebnost "Najboljše je, de zapremo vre ■Ig," je rekle atara. "ftleer je ne 'varnost, da mladi divjaki pobeg ne jo venkaj in poginejo ponoči.' Končno je nepočile jutro. Hlara je šla pogledat, kakšno jc vreme zunaj. Nebo je bilo modro in aolnee ae je amejalo. | "Boljšega vremena ae avatbo si nlamo mogle ieletl," je rekla. "tMprHe!" Tedaj ao ae odprla vrata in na ao hodile druga po drugi. Tadej je mo krila f Takoj je odletela večjo navzgor. Izgledalo je, kot da viei oblaček nad gozdom. Ostale pe ao strmele za njimi. "Le pustite jih odleteli!" je jih je še dovolj. Pazite aemo ne trideaeterico, sej veste!" Zdaj polet im jez/ je rekla ne-počakana princeainja. "Izbrala sem ai moža in hočem na avatbeno potovanje. Pozdravljen, ateri bre luljekT Pri teh besedah je razpela krila, ali v iatem tretiotku jo je zagrabile za vaako zadnjo nogo mrav I ja, in šest mravelj se je poklonilo do zemlje in klicalo: "Vaša miloat naa ne ame žepu atiti ped nobenim pogojem. Hkle-nile amo, da poatanete vi neši prva izmed trideeetih novih krg Ijic in bile bi neutoUžljive, še bi odleteli." Izpnatlt/ me!*' je klicala prin eezinja. "Sva t o vat i hočem gori v zelenju dreves." Tedaj je pritekla atara mravlja razburjeno in klicala: "Niti misliti ne to . .. Tekoj ae bo obhajale avatba, ljuba moja!" Vendar pa ae je prestrašile avo-jih nespoštljivih besed in dodale ponižno: "Pomirite se, vala miloat I Bamo še trenotek in natočena vam bo nejimenltnejše limoneda listnih uši. Ce izvolite praznovati avojo poroko tukaj pri hrežnljku, vam bodo vaše podanice takoj kot prvi kraljiei prisegle, zvestobo. Ali princczinje je kričela: "Is-pustite me! Izpustite met£l o.j- Proti večere ao bili njihovi je čisto pijani in so pebešali rutniee. ' "Spremite kraljice k počitku!"{vseh je za povedala atara. P Vedite jih v prostore, ki ao pripravljeni zanje. litiji^ tfb *r**0 ni T mravljišči nobenega moškega več. Želela bi le, da srn« obdržale trdoglav*> prihcczinjo. Bi)a je najboljša od *A Obračala je jajca, jih poknva-1 le, če je deževelo, in jih noaila na fcBBI^M^M ttfcha v Mtškk cagu, ker so nam tako prijazno ftli no roke in simpatirirali z nami ter aem I Potem pokorno počakamo trenot- tela a svojimi perutnicami skozi Svojeglava princezinja pa je le- aoinec. Ko ao | prinašala jim je hrane. "Ni dovolj," je menila malo-dnšao. Ne moretn jih nasititi." (Dalje prihodnjič.) privolji pomapti v vaeh ostrig Jočih se-nesreče in sadev. VJ ka, ko prieno z lego jajec. gozd in življenje ae ji je w\elo Kaj nej zečnemo z možmi T"! S meni t no. je vprešele neka mravlja. j Srečala je mnogo drugih krila- "Ogrizite jih do aiprti!" je od tih mravelj, ki ao brenčale okoli vrnila starka. "Kej nem koriatijo nje; m več kot eden mladih go-požeruhif" apodov ae je poganjal za njeno In ena, dve ,tri! so poslale roko. moške v večnost, naker ae je začel »Hvala lepa ze čeat ,ali jaz aem evečan vhod v brežuljek. Že omožena! Moj mož je mrtev in Ampak kdor ae je opiral, je bila zdaj ni več ničeaer začeti z me-ena trmaata, objeatna prineezi noj," je odgovorila anubačem in nja. . • Jaz nočem v brežuljek," jc rekle. "Videle aem na laatne «*Mdovol|l kako ate puatile atradati atare1 letgU dalje. . t . . , , I Ali ko je letala cel dan, je Imela I _______pravzaprav nima kraljice in kako ate jih ne to ve,lko ^ wM »» §i j«. priznala. žrle. In zdej ate umorile mojega L^. m|pno #VHenje ima avoje — A1. DmaI k a/.ahs '' I ______.... "Potepanje na ljubega može. Proč hočem. ' S krepkim aunkom ae je iatrgala streli in ae povzdignila v srak. "ftkoda, škode T je ječala atara "Bilo je plemena v nji. Ampak mi rijetnoati. Mialim, da bi uatano-vila novo mravljišče." Rečeno, atorjeno. Poiskala je v jelovem gozdu Ua^fmBm^ JlOZrifc s|esile odponrjoc Zd srbečice % CENA 30 € Dliu je uiriuriin v uj«. «m> -----, - . , . . imamo - hvala Bogu! še oatalih Proator, ki ji je ugajal, ac spuatiU devetindvajset " na tla in pričela grabiti z nogami Potem je aapovedala, atražo, ki in ***** je atražila tako alabo, takoj umo- "Bedaatc Perutnice so mi v nad-riti. In ko jc bilo to dovršeno, pri- lego," jc rekle. "Tudi ne vem klonile se je globoko pred deve. kakšnemu namenu da naj še alu-tindvajaetimi mladini kraljicami Tako mi jc v duši, kot dal aem rekot: . atara in pametna in ozdravljena " Veličanstva nam bodo oproati- vaeh muh. Odtrgam ai jih." la, da vem zdaj iztrgamo perut- Legla je ploako na trebuh, raz-niee. Bile bi veličanatvom v bre proatrla perutnice, položila avoje žuljku, kjer teko ni mesta ka leta nogi nanje in ae vzravnala z enim nje, aemo aepoti. Sicer nekoliko sunkom. boli, empak veličanstva bodo uvi- Rač . . . tu ao ležale perutnice, dela, de ae dogaja to aamo njim vi Potem je koptt]a dalje. Do ve P^ " čera je izkopala nežno majhno Kraljice ao kričale neznoano, ali luknjo, približno tako veliko ka nič jim ni pomegalo. V naslednji kor oreh. 5EVERAs e Ei K G Ai|iTsepltc«|e [VlporocljiVo 1 zdrdVljenjb nzn«h bokztf. VpeešeJ« pr( Oiieej leHoejU. W F 5F.VERA CD. LUAH HAPiaS lOWA tika jočih aeeaarsče in sadev. V d<-1 setdnevnem času, ko amo bili v Chicagu nam je bilo mogoče pronajti, da je Wl naš pokojni brat Anton Drob nich precej posnan in je imel velik« prijateljev in dober urled med rojaki v Chicagu. Da je bil delelen tegs ugleda izpričuje te, da je bil član | delavska unije in socialistične strank«-in kot delavec precej dobro preskrb jI jen za alačai brezpoaelnoati aH bolezni. Prepričani smo, da provzroči Ulja njegova prerane smrti zadane zaalužeaa kasen po zakonu deiele Torej še enkrat naša lakrena hvala vsem, ki ste se žrtvovali za našim po kojnim bratom kakor tudi vsem rojakom v Chicagu. Joseph Drobnich, 1085 Hendrie ave., Detzoit, Mich. (Adv.) -1,............. i ' '---- MA PRODAJ PARMA Proda ae 40 akrov . farma, do bra zemlja v bližini mesta. 15 akrov poaejano Žito, 6 akrov vin aka trta, 10 akrov je gozd. Par mladih konj, 5 krav, kopa kokoši, aeho, žito, kmetijako orodje in dobra hišna poelopja. Se proda za $3,000. Polovica ae plače takoj, oatalo pa pozneje. Pridite hitro predno ae proda. H. B. Proctor, 17 Waahington Street, Orand lia ven, Mich. Dobro idoča trgovina čevlji in moderna popravljalnlca čevljev z vaemi potrebnimi atroji ee prode iz važnih vzrokov za zelo nizko ceno. Trgovina ae nahaja v arodini alovenake naaelbinc v Chicagu. Za pojaanila obrnite ae oaebno ali pismeno na naalov "Cavljarna" 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. F. K. Deglejevskij: - BESI (Dalje.) "Bazume ae, de vam ne vežem rok; kje hi ai ll! Maj ne gre, da nc bi aledill; aemo gnezda ne Rešite pred čaaom — v tem se zanašam na vaš in vašo izkušenost. Svojih lovcev in vohunov Imate menda dovolj pripravljenih, hehehct" je bleknil Pjotr Mtepanovlč » veselo lahkomiselnostjo mladega človeka. "Ne vem," ae je prijetno naklonil von Ile včeraj ga je bil prejel '/. gnevom, ki ga je komaj skril, jc brsl Pjotr Htepsnovič sledeče t "Vsša ekaeelencs! /sksj po službi rim gre ts naslov H tem pismom nsznsnjsm o atrntstu ua življenje visokih dostojanstvenikov in domovina, ker vodi naravnost k temu. Sem eem trosil mnoge let neprestano Hrezbožnoat tudi. Pripravlja ae puiit, proklama' i j je nekaj ti«oe, iu ra sleher no fxtjde sto ljudi čes dro in stru, če jih go «po«ka prej ne pobere, raksj mnogo j r obljub Ijeliegs % plsčito. preprost« tjudatvn ps ji- ne umno, in še to žgsnje povrhu Pred prs\im krivsem ims ljudstvo rešpekt, zato p« ugonab tja ns desno ln levo, in v strshu pred trm in oaim sem m- skeaal tega. Česar nisem bil dele žen, aekaj takšne ao moje razmere. Ako hočete, RAD BI UVRDIL da ovadim v obrano domovine, kekor tudi cer-eLa nitenČen naalov Marije Kužni-atva in avetih podob, aem jaz edini vatanu toda Lar \r kolikor je meni znano, biva a pogojem, da dobim brzojavno odpuščanje iz, n(,kje v derelandu, O., in rad bi tretjega oddelka, nemudoma, in jaz edini izmed vaeh} ostali naj ac le zagovarjajo. Z znamenje poatavite vaak večer ob aedmih avečo na . akno pri vratarju. Ce jo vidim, bom verjel ter pridem poljubit usmiljeno roko iz preatolnice, tode pod pogojem, de dobim penzijo, zakaj s čim pa se naj preživim. Ne bo vam žal. aaj ac vam obeta zvezda. Treba jc previdno ravnati, drugače mi zavijejo vrat. Vaše ^kacelence obupani človek * i pade pred vami na kolcua akesani avobodomiacle lneognito." Von Lcmbke je pojasnil, da je bilo piamo včeraj položeno v vratarjevo lužo, ko ni bilo nikoger tam. "Tek kaj mislite vi?" je vprašal Pjotr#Hte-panovič akoraj oaorno. "Rekel bi, da je anonimen paskvil... v po-smehovanje .,." , ^ u Najhržc je tmli tako. Vaa ni lahko potegniti za noa." "Najbolj me moti, da je tako neumno." "Pa ate dobili tu še kaj podobnega?" "Dobil, dvakrat t obakrat hrea podpisa " "Nu, to ae ve, da ae ne bodo podpiaovall. Pa slog in piaava T Sta bila druga f" "In priamojena, kakor toleT" MDe, priamojena in... veate, zelo oatudna." "Nu. če ste jih še dobivali, bo gotovo tudi to pot lato," "(llavna reč je to, de je tako neumno. Ti ljudje ao vendar omikani in ne bi piaali teli beda-ato." "Nu da. nu da.M < > "Ali kaj. če bi hotel v resnici kdo kaj ova-ditltM "Ne verjamem." ae je auho edresal Pjotr Htepanovič. **Kaj pomeni brzojavka iz tretjega od* delkaf In penzijaf Očividen paskvil." "Da. da." I7 Ho. l«au'udale Ave.. Chicago, 111. (Adv.^ Za lcuhanjo piva doma imamo v zalogi slad hmelj, sladkor in vae druge potrebščine. Poskusite In se prepričajte, da je doma pri naa, vedno le aajboliši In naioe-Dobiti je tudi zbirko sodov, le ln raznih loncev, itd. Ml vam dostavimo naročilo po pošli, točno v vse kraje. OreceriJam, sladčičarjem In v prodajalne šelesnine damo primeren po-M HH Pi*lte pe ste V Joeeekvtle. Ogrska ^ a •ke ia Bolgarijo, Via Debrev. alk ali Tret. ITALIJA .........Mareh 24. Vošaje gaOJM la davek KM Vožnja pe šeleaniei de Ljubljane $1.65. Via Saaeala ............Mod T. Aq«itaade..........Mareh 21 Bit pri večjih naročili! ormacije na: t FRANK OGLAR. Aveeee, Clevelamd. O. DENARNE POSl-UATVE V JUGO-lVUO PO POSTI KAtfLOGRAMl Dinarji faa dolarji po nk jnlš ji ceni. PAROBRODNE LIST- KC ZA vse ČRTE. PIŠITE PO NAS CENIK EMIL KISS, bankir, 133 SECOND AVE., NEW YORK, N. Y. kl Vam nudi tolnoat la nizke eene. Za vsa nadsljaa pojaanila ae obrnite aa alovenake banke r » I * •' " Zikrijiik k Cmrk 70 — 9tk Avo^ Now York CHy. Zrno do zrna - pogača, kamen do kamna - palača! Vložite Vsi denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno sa Vato starost Na vloge pri nas plačujemo do dalnjega 4% "special interest account" (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi Državno nadzorstvo I Vlagatelji, izven New Yorka, kateri hočejo napraviti redne mesečne vloge nam na,...... ostala na mo v preg aietji. izven wew iorna, Kaien nočejo napraviti redne mesečne vio-»j [Koljejo denar po pofti; sa prvi polog izdamo knjižico, katera bi želio pri nas v pologu, ter jo po polletnem obrestnem pripisu po*lje- ied. — ■ ■ ■■ > — FRANK 8AKSER STATE BAN GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BAN NKE. B2 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.