Qt^Jorn f-yuAUce... NO. 5 cK‘ koJ*'3-* sSif;" zaiiiMafat^inen :^, of- 6RICAN IN SPIRIT ^1 ' ^4l J-NLV Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NSWSPAWB •*' 1*1 ^ ^ LANGUAGE ONLY Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida. Phoenix, By. Pueblo. BockSprlng* CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. JANUARY 10, 1978 ’LETO LXXX — vol. LXXX Francoski komunisti ne pojdejo s socialisti Komuni stična partija Francije je uradno odločila, da pojde na paria-mentarne volitve samostojno. PARIZ, Fr. — Komunistična Partija Francije je uradno objavila, da pojde na parlamentarne Volitve v prihodnjem marcu sa-bia. Pozvala je vse volivce, naj se ji pridružijo in podpirajo njene kandidate, ker da je ona edina prava in resnična nosilka delavskega programa. Očitno so se komunisti odločili, da store vse, da si priborijo vodstvo v francoski politični levici, ki so ga pred nekaj leti izgubili, ko je obnovljena socialistična stranka začela dobivati pri volitvah več glasov kot oni. Skupno nastopanje levice je socialistom pomagalo do okrepitve. Ko so hoteli svojo premoč v levici uvejaviti tako pri sestavi programa in morebitne Vlade v slučaju zmage pri volitvah, so se komunisti uprli. Oni niso pripravljeni igrati druge Vloge. Vodnik socialistov Francois Nlitterand je bil sprejet pri Predsedniku ZDA Carterju, ki j® v prijateljskem razgovoru 0-rnenil njegove zasluge za Franco in ga svaril pred sprejemom komunistov v morebitno novo vlado socialistov. Mitterrand je sprejel v razgovoru s Carterjem sedanji položaj Fran-cije v NATO. Vse to je razjezilo komuniste, ki so Carterja obtežili “mešanja” v francoske notranje zadeve. Carterjev sprejem vodnikov francoske politične opozicije je naletel na odklon in nejevoljo v francoskem javnem mnenju in nemara tudi v vladi. Pogajanja v Rodeziji začasno odložena SALISBURY, Rod. -- Predsednik vlade lan Smith je zaprosil predstavnike črne večine Prebivalstva v Rodeziji za prekinitev pogajanj o novi ureditvi Rodezije, da se bo mogel posvetovati o tem s predstavniki be-sedaj vladajoče manjšine. Vodniki črne večine, ki se posojajo s Smithom, vidijo v prekinitvi dobi o znamenje. Sodijo namreč, da bo Smith govoril z v°dniki bele manjšine o kompromisnih predlogih. Doslej je kila na stališču, da naj dobi bela manjšina v novem parlamentu eno tretjino mest napram dvem fretjinam mest, ki bi pripadla orni večini prebivalstva Rodezije. Črna večina je načelno na starcu, da naj bodo glasovi črnih in belih volivcev enakovredni, zastopstvo v parlamentu torej na temelju dejanskega številč-negn odnosa. Ob sprejemu tega načela bi bilo zastopstvo bele manjšine v parlamentu malošte-vilno in praktično brez moči. Novi grobovi Michael J. Miklaucic V Rock Creek, Ohio, je umrl preteklo nedeljo, 8. januarja, 63 let stari Michael J. Micklaucic, sin. Antona in Louise (Zavodnik) Miklaucic (pok.), mož Edith, roj. Low, oče Michaela D., Louise Shaffer, stari oče Michaela G., brat pok. Antona, pok. Josepha, pok.. Franka, Jacka, Johna, Louise Plemel, Man' Krall, Ann Miklaucic, Emily Hamm in Dorothy Doer-ger. Pogreb bo iz Miller pogrebnega zavoda v Jeffersonu, Ohio, v cerkev sv. Jožefa v sredo ob 10., nato pa na Trumbull Center pokopališče. Agnes Struna Umrla je Agnes Struna, roj. Gregorc v Clevelandu, z 2119 Pine Ridge Dr., Wickliffe, Ohio, vdova po leta 1975 umrlem možu Johnu, mati Billa (Kirtland), 2-krat stara mati, sestra pok. Antona, Mary Grzincic, Johna (Fla.), Ann Romash in pok. Frances Lovšin. Pokojna je bila zaposlena pri Hillwood Manufacturing Co. zadnjih 5 let in bila članica KSKJ št. 219. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš v Char-donu. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Argentina poslala vojne ladje proti trem čilskim otokom BUENOS AIRES, Arg. — Skupina vojnih ladij z letalonosilko je odplula proti jugu, da podpre stališče Argentine v njenem sporu zaradi treh malih otokov na skrajnem južnem koncu Južne Amerike. Mednarodna sodba je te otoke prisodila Čilu, ki je takoj nato začrtal za sebe del Atlantika ob njih kot čilsko področje. Argentina Čilu ne priznava nobenih pravic v Atlantskem oceanu, te ne smejo seči preko meje med Tihim in Atlantskim oceanom. V Santiagu izjavljajo, da “Čile ne bo sprejel nobenega izzivanja”. -----o-....- Višja obrestna mora Begin svari Sadata Predsednik izraelske vlade Begin je posvaril Egipt, da utegne umakniti svojo ponudbo, če bo ta nepo-pustliiv. JERUZALEM, Izr. — Predsednik vlade Menahem Begin je posvaril Egipt, da bo Izrael u-maknil svojo ponudbo umika s Sinaja za sporazum z Egiptom, če bo ta vztrajal na stališču, ki ga je objavil predsednik Sadat, ko je dejal, da ne bo pustil po BEOGRAD IN SOFIJA STA Sl SPET V LASEH Po pripovedovanju vzhodno-evropskih diplomatov so odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo slabši kot kdajkoli v preteklosti v mirni dobi. DUNAJ, Avstr. — Dunaj je središče Zahoda, od koder zašle- Jugoslavije iz sovjetskega ko-dujejo opazovalci razvoj v mUnističnega občestva v Ko-vzhodni in jugov hodni Evropi, jninformi. V zadnjem času krožijo tu sem qj se je spor zaostreval - , * . - poročila iz diplomatskih virov in popuščal, kakršni so pač bili umaknitvi Izraela s uinaja tam ! vzhodno-evropskih držav o očit- oclnota vied}°s odkionila, počila pa ,cami v boju s Turčijo. ; sko ^ ga Rezka Mihelich iz ,se je okrepiti in razširiti že ob-o (stoječa naselja. Burns se še ni odločil Na splošno sodijo, da je bilo ' WASHiNGTON, D.C. — Na- Beginovo svarilo bolj namenje-čenlik Federal Reserve Boardn no za domačo rabo kot Sadatu, j iz Clevetan. j in okolice Zaradi snežne vihre zaprte vse šole in večina javnih uradov— Snežna vihra, ki divja nad Clevelandom in okolico ter večjim delom vsega severovzhodnega Ohia od pretekle nedelje, je za-vrla in ponekod ustavila promet. Glavne ceste so bile danes zjutraj prevozne, zaprta pa je bila avtomobilska cesta št. 2 v - zahodno smer od E. 55 do E. 9 St., v vzhodno smer pa od E. 9 do Eddy Road. Hopkins letališče so zaprli včeraj in je še vedno zaprto. Če bo po sreči, ga bodo odprli popoldne. Guv. J. A. Rhodes je proglasil zaradi snežnega meteža izredno stanje v okrajih Cuyahoga, Huron in Erie ter poslal prvič od leta 1950 na pomoč enote Narodne garde. Te čistijo ceste in spravljajo z njih avtomobile in avtomobiliste, ki so obtičali v zametih. Sestanek— Starši članov Slovenskega mladinskega pevskega zbora so vabljeni v petek, 13. februarja 1978 ob 6.30 zvečer v glasbeno sobo pod novo cerkvijo Marije; \ nebovzete na važen sestanek. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki bi se želeli zboru pridružiti. Šestdeset let v zakonu— V soboto, 14. januarja bosta Ta spor je potisnil Bolgarijo Gilberta, žena poznanega pevo- 2 zahvalno sv. mašo pri Sv. Vidu stran centralnih sil v prvi vodje Franka Mihelicha. Poko- pravnovala 60-letnicc svojega pana je na pokopališču na Gil-i zakonskega življenja g. Anton I svetovni vojni in jo vodil v povezavo z nacistično Nemčijo v bertu. drugi. Bolgarija se je po predaji mašo “The Washington Post” je v nedeljo objavila, da se je \r- , , , ,thur Burns odločil, da bo Fede- nje, povprečno letno gospodar- ral Reserve Board kmalu potem, sko rast 3.5%, kar naj bi krilo je izjavil v nedeljo v Bernu v ^ kajti proti Beginu se je pojavila pridrU2iia Sovjetski zvezi ir I Janez Šuštaršič skupno s petimi Švici, da se še ni odločil, ali bo .p^ecej močna opozicija, ki trdi, “pomagala” s svojimi vojaškimi1 čgg. duhovniki na zadnji dan ostal v tem odboru, ko bo potek- da je Begin v svojih ponudbah Sllami osvobajati Jugoslavijo. V ' leta 1977 pri veliki udeležbi 10 njegovo načelstvo v njem | Egiptu šel predaleč. Podobne j Beogradu Bolgariji z a v r ačajo ljudi. koncem tega meseca, ali ne. j težave ima tudi Sadat v Egiptu, j vsako priznanje za to “pomoč”,, Pokojna je bila rojena 1909 v Moskva pa jo tu in tam omenja, Zg. Kašlju, žup. D.M. v Polju v Pogreb s pogrebno sv.'in ga. Anna Zallnick s 1058 K 72 je opravil čg. župnik St. Prisrčne čestitke! kvečjemu zaposlitev naravnega ko bo dobil ta novega načelnika, zapustil. Po zakonu bi lahko v prirastka v delovni sili, nikakor ostal kot reden č,an pa ne bi ustvarilo možnosti za števila brezposel- zmanjšanje nih. Prav tako opozarja poročilo na rastoče primanjkljaje v zu- še šest let. Korčnoj še vedno vodi BEOGRAD, SFR. — Viktor Korčnoj in Boris Spaski sta do-nanjih plačilnih bilancah, ki jih slej odigrala 16 od 20 partj, je treba odstraniti, če se hoče- ki bi naj odločile, kdo od njiju mo izogniti trenjem in sporom se bo meril s sedanjim svetov-v mednarodni trgovini, ki bodo nim šahovskim prvakom Anato-nujno vodili do njenega omeje- lom Karpovom. Korčnoj vodi z vanja. 8.5:7.5. zato sta oba v svojih izjavah za javnost postala trša in odločnejša. V ZDA 218.2 milijona prebivalcev v začetku leta 1978 WASHINGTON, D.C. — Zvezni urad za ljudsko štetje je objavil, da so imele ZDA 1. janu-aija 218.2 milijona prebivalcev, 1.7 milijona ali 0.8% več kot v začetku leta 1977. Lani se je rodilo v ZDA okoli 3.3 milijona otrok, 1.9 milijona kot se ji zdi potrebno ob razbč-. Sloveniji. Tu zapušča moža nem stanju njenih odnosov z Franka in sedem hčera: Ana,' Beogradom. ! Marija, por. S. Ferkul, Helena, Komunisti so še pred drugo por. M. Perčič, Martina, por. B. drugo svetovno vojno govorili o Michals, Teresa, por. R. Thomas, Zvezi sovjetskih republik Bal- Vida, por. R. Lanari in Blažena,1 ROCKFORD, III. — Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Clan Vrhovnega zveznega sodišča William J. Brennan Jr., star 71 let, ki ga je imenoval še predsednik Eisenhower, ima raka na glasilkah, ki pa, kot trdijo zdravniki, je na poti ozdravljenja. AMERIŠKO domovino v vsako slovensko fužino v ZDA in Kanadi! Vremenski prerok v Mrzlo in naletavanje snega cez dan in ponoči. Najvišja temperatura okoli 10' F (- 12 C). Zjutraj ob 6. je kazal toplomer 4 F na letališču Hopkins, v Akronu pa O F. Jutri bo sneg Prenehal in mraz bo nekaj popustil.' Vietnamci so bili posebno nejevoljni, kot je dejal Huang Hua, ko so Kambodžanci izločili iz oboroženih sil in iz uprave one enote in skupine, ki so bile izvežbane po Vietnamcih, podpiranih po sovjetskemu revizionizmu, jih prijeli in postavili pred vojaška sodišča. “To je povzročilo nezadovoljstvo pri sovjetskih revizionistih, ki so zato začeli sejati razdor med Vietnam in Kambodžo,” je dejal Hua in dodal, da je po kitajski sodbi verjetni cilj Sovjetske zveze prodreti v Kambodžo in u-stvariti tam oporišče za sovjetsko širjenje v jugovzhodni Aziji. Hua je napovedal za Sovjete težke posledice, če bodo to dejansko storili. Za LR Kitajsko je Hua trdil, da hoče v sporu posredo- vati, doseči obnovo pogajanj, pri tem pa je izjavil jasno: “Mi podpiramo stališče Kambodže in njenega ljudstva proti sovjetskemu revizionističnemu socialističnemu imperializmu ter ne bomo gledali brezbrižno na noben poseg proti kambodžanski suverenosti ali osvajanju kam-bedžanskega ozemlja po socialističnemu imperializmu. Mi bomo podpirali Kambodžo in njeno ljudstvo v njegovem boju...” Ko je Kambodža prekinila koncem leta diplomatske odnose z Vietnamom, se je Moskva naglo oglasila v podporo Vietnama, ki izjavlja, da je bojevanje začela Kambodža. Pretekli teden je Hanoi v tem sporu podprla tudi Havana ... Vojskovanje med Kambodžo in Vietnamom je po ra-da- kana, Tito in Dimitrov sta ta por. M. Rihtar, petnajst vnu-stari načit po zmagi komunizma kov in šest vnukinj, v domovini v Jugoslaviji in Bolgariji hotela pa brata Franceta in Janeza izvesti. To ni šlo v račun Sta1i- Osmek v Zg. Kašlju. V Ameriko nu, ki je videl v tem nevarnost je prišla leta 1956 k svojemu gospodujočemu položaju Mo- možu skupno s sedmimi hčer-skve. Prav ta načrt je bil tudi kami. V bolnico je šla na Bo- eden izmed vzrokov spora med žični dan. Pri njeni bolniški polj udi je umrlo, vselilo pa se jih j Titom in Stalinom, ki je končno stelji so se takoj zbrale vse je 320,000 več, kot izselilo. privedel do izključitve Titove hčerke iz Železnega okrožja in ____________________________________________.____________________Clevelanda. Menjaje se, so stale pri njej noč in dan in ji lajšale trpljenje. V četrtek, 29. dec. 77. 'dopoldne je žena, mati in stara 'mama mirno za vedno zaspala. Že dalj časa je bolehala na kronični levkemiji. Sedaj pa jo je napadla še pljučnica, j Najhujše je prizadeta naj-mlajša hčerka Blažena. V tednu BOJEVANJE MED VIETNAMOM IN KAMBODŽO - ZAČETEK DRUGE INDOKITAJSKE VOJNE? gi kitajskega zunanjega ministra posl e dica nejevolje sovjetskega revizionizma nad režimom v Kambodži, ki se opira na LR Kitajsko. Veliko vprašanje je, če bo mogoče to vojskovanje končati, pred-no se bo razvilo v vojskovanje med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko, četudi je očitno, da se ti dve skušata takemu razvoju izogniti. Ko je enkrat plaz sprožen, ga je komaj še mogoče zadržati. Tega se zavedajo v Moskvi in v Pekingu, zavedajo brez dvoma tudi v Hanoiu in v Phnom Penhu. Vsekakor je Hanoi veliko umirjenejši kot Phnom Penh. Hanoi ponuja pogajanja za ureditev spora s Kambodžo, Phnom Penh pa odgovarja, da se ne bo pogajal, dokler ne bo Hanoi umaknil vseh svojih sil s kambod-žanskih tal. V Plinom Penhu trdijo, da so od lanskega septembra pa do zdaj skupno imeli Vietnamci v bojih s Kambodžo 30,000 mrtvih in ranjenih, Kambodžanci pa niti desetino tega. Nihče ne jemlje teh trditev resno, ker na splošno sodijo, da je vojaško močnejši in boljše opremljeni Vietnam dejansko uničil vzhodno kambodžansko vojsko, ki je bila na meji Vietnama. Tuji opazovalci pravijo, da je na bojiščih zastoj, ker je Vietnam svoje prodiranje v Kambodžo ustavil, ta pa ni sposobna, da bi mogla uspešno nastopiti proti vietnamskim silam, ki so zasedle “Pa-pigin kljun”. Začasno je tako doslej zagrizeno in krvavo vojskovanje prešlo v besedni in propagandni boj, o katerem ni mogoče predvideti, kako se bo razvijal in doklej bo trajal. pred Božičem je umrl oče njenega moža dobro poznani Frank Rihtar. V tednu po Božiču je Simon P. Nelson, 46 let, je bil včeraj obtožen umora svojih šest otrok v starosti od 3 do 12 let. Pomoril jih je po hudem pretepanju tako da jih ni bilo mogoče spoznati, ko ga je zapustila žena po daljših prepirih. RIM, It. — Predsednik vlade Giulio Andreotti se je včeraj posvetoval dve uri z vodniki krščanskodemokratske stranke o zahtevi komunistov za sprejem v vlado. Poslanik ZDA v Italiji R. Gardner je odpotoval domov na poročanje o položaju. ASVAN, Egipt. — Včeraj je priletel sem na kratek uradni onisk iranski šah Reza Pah-levi in izjavil, da v celoti podpira mirovni napor predsednika Egipta Anvarja Sadata. [umrla pa njena mama Rezka XEL AVIV, Izr. — Izraelske Mihelich. Sadatu okrepili osebno varnostno stražo KAIRO, Egipt. — Predsednik Anvar Sadat je veliko pazljivejše varovan, odkar je začel svoja pogajanja z Izraelom. Njegova okolica resno računa z možnostjo zarote proti njemu. Govorijo o merilnih trojkah, ki jih organizirajo nasprotniki Sadata, financira pa jih libijski predsednik Kadafi, zagrizeni in nepopustljivi nasprotnik Izreala in njegovega priznanja. oblasti so prijele in zaprle 23 let stara Terry Fleener iz Ohia, ki je zadnji čas živela v Teksasu, ker je bila osumljena vohunjenja v korist arabskih gverilcev. Tekom zaslišanja je Terry baje svojo krivdo priznala. NEW YORK, N.Y. — Dolar se je na mednarodnem deviznem trgu popravil, ko je Federal Reserve povišala obrestno • mero od 6 na 6.5%, vrednostni papirji na borzah v ZDA pa so znova padli in dosegli včeraj 784.56, najnižje tečaje v zadnjih dveh letih in pol. ' AMERIŠKA DQMCmwA JANUARY 10, 1978 MEmšm Ponovm^ SH7 St €Mr Ave. - 4S1-0628 - Oeyelaiid, OMo 44X0S ________National and International Circulation Published daily except Wed., Sat, Sun, holidays, 1st two weeks la July NAROČNIN'As Združene dzžave: ?28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 Kanada in dežele izven Združenih državi $39.00 na leto; $15.QP za pol leta; $8.00 za 3 meseca Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $28,00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for S month* Canada and Foreign Countries: $30-09 per year; $15.09 for t> months; $8.50 for 3 month* Friday Edition $10.00 for case year. Carterjevo potovanje na tuje je obnovilo in okrepilo prijateljske vezi z državami, katere je predsednik ; ZDA obiskal, pospešilo je reševanje nekaterih mednarodnih vprašanj, v prvi vrsti pa je predsednika Carterja potisnilo za nekaj dni pred ameriško in svetovno javnost. Koliko je to ugodno za ZDA, je težko reči, koliko je uspelo povečati podporo javnosti v ZDA Carterju in njegovim načrt om, bomo pa skoraj zvedeli. BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 5 Tuesday, Jan. 10, 1978 Carterjevo potovanje na tuje II. Predsedn'k Carter je odletel zadnji četrtek lani iz Washingtona v Varšavo na Poljskem, prvemu cilju na svojem 9-dnevnem potovanju. Poljaki so predsednika ZDA sprejeli z vsemi častmi ob navzočnosti državnih in partijskih vodnikov. Odnosi med ZDA in Poljsko so stari in dobri, polivki častniki so pomagali v revolucionarni vojni, v volni zn neodvisnost ZDA, v ZDA živi preko 6 milijonov ljudi poljskega porekla. Ko je predsednik Carter stopil iz letala in pozdravil svoje poljske gostitelje, je njegov uradni tolmač, ki ga je privedel s seboj, njegov govor Poljakom tolmačil tako, da so ga najprej gledali z začudenjem, ki pa je postopno preha.alo v' neievoljo in mrzloto. Pokazalo se je, da je tolmač predsednikove besede prevajal precej dru- jv . gače, kot so bile te izrečene in mišljene, delno skoraj ’ ,1™el sem čudovite sanje Sa-prostasko, na splošno pa je v jeziku, kot so ga na p0lj- n-Jal° se miJe> da sem postal inskem govorili preči kakimi sto leti. Predsednik ZDA se gat- Zel° b°gat- Tollko zelenih je znašel v sk rajno neprijetnem položaju in se je moral Plldkov .|e bllo> da nlS8m .V8ctel opravičevati ra to, kar bi se nikdar ne moglo in smelo ^am ^ njrnu. Vedno vec jih je zgoditi S ; ,Mo Tlacl1 sem Ph v zePe’ za Poiiškega tolmača je dalo predsedniku na razpola- j^ko^a^o'TfetSra^koil0sem go za na pot ,)rzavno tajništvo. Državni tajnik Cyrus. j toha, riž Prevei sem CHICAGO, 111. — Na večerne in kamne prireditve ne hodim več. Rad ostajam doma in mislim na to in ono. Nisem več za šumno družbo in kričečo muziko, ki je takšne vrste, da bi o-glušel in še govoriti ne moreš. Zato sem tudi letos Silvestrova1 kar doma. Sam, ne popolnoma, na mizi je stala steklenica dobre kapljice in okusna potica, dar dobre duše. Ob polnoči, ko je bil hrup zunaj naj večji, sem v zri kozarček vina, napil najprej sebi in želel vse najboljše za leto Gospodovo 1978 vsem nenavzo-čim prijateljem, vsem, ki berejo Ameriško Domovino in mojo kolono, na misel sta mi prišla tudi naša duhovna gospoda pri fari in še mnogi drugi. Odbrenkal sem desetko “roženkranca” in R. Vancs je bil v predsednikovem spremstvu, v njem pa vsul v vodo in je narastel, da je se in bil sem ves poten od strahu, kam naj skrijem te dolarje. Spoznal sem, da so bile to le sanje. Nasmejal sem se in rekel sam sebi. ‘Toti Staj ere, iz te moke pa ne bo kruha... Da bi bil jaz bogat, to se ne bo zgodilo nikoli.” Drugi dan, ko sem bolj trezno mislil o teh sanjah, mi je pad1 o v plešasto glavo, da bi le bilo prav, da bi imel kaj več, kakor je bil tudi predsednik >v posebni svetovalec Zbigniev ! štedilniku in BrzeZinski, po rodu Poljak, ki dobro razume in govori 1^° tS.Tam nafSriJem S poijsko. Ta so je na testna usesa prepnSa!, kaj se goni. >zel me je d> ^ ‘•Poljsko tolmačenje je naglo slo po vsem svetu m ta je . ne ^Mde zbudil ^ z začudenjem m neverjetno poslušal in gledal, kako je kaj takega v Lej dobi mogoče. Da to ni bilo ZDA in posebej predsednika Carterjil ter njegovim neposrednim sodelavcem v čast in ponos, je razumljivo. Na splošno je Carterjev obisk na Poljskem z izjemo tolmača bil uspešen. Okrepil je stare vezi, v kolikor zadeva poljski narod, med Poljsko in Ameriko, uspešen tudi za poljsko vlado, ki ji je Carter dovolil novih 200 milijonov dolarjev kredita za nakupe v ZDA. V Iranu je obisk Carterja potekal kot predvideno. Predsednik ZDA se je razgovarial s šahom Rezo Pahle-vijem, pričakal skupno z njim novo leto, naslednji dan pa razpravljal če o položaju na Srednjem vzhodu z Jordani jskim k: aljem Huseinom. Ni mu ga uspelo pridobiti za vKljučdcv v pogajanja med Egiptom in Izraelom. Iran in Jordanija sta stara zaveznika ZDA. Iz Irana je letel Carter v Indijo, kjer so ga sprejeli navdušeno in kjer je govoril večji množici kot kdajkoli doma. Hvalil jo indijsko demokracijo, ki se je lani rešila iz težke proskušnje. Poskušal je indijsko vlado pridobiti za sprejem nadzora nad uporabo jedrskega goriva, ki ga bodo ZL A v okviru pogodbe dobavile Indiji. Ta je to odklonila. Predsednik Caiter jc med sprejemom v veri, da mikrofoni uNo vključeni, dejal državnemu tajniku C. R. Vanče ju, da bo po povratku domov treba poslati indijski vladi “trdo pismo”. Mikrofoni so to pripombp razglasili po vsej dvomni in naslednji dan so jo prinesli vsi časopisi v Indiji in drugod. Carter se je zopet znašel v nepfijetn: zadregi. Obisk Carterja v Indiji je Indija sama razglasila za velik uspeh in Carter je našel zadovoljstvo v navdušenem pozdravljanju množic in prijateljskem odnosu, ki ga je pokazala v'a da Indije do njega osebno in do ZDA. Njegova izj?.vr? o potrebi “trdega” pisma je vendar pustila na tem obisuu temno liso. V Savdski Arabiji se je Carter razgovarjal s. kraljem Kaledom in s prestolonaslednikom princem Fahdom, ki je istočasno tudi predsednik vlade. Obema je izrazil zadovoljstvu in zahvalo za doseg zamrznitve cene olja za prihodnjega pol leta ter poudaril trdne vezi med Savdsko Arabijo in ZDA. Carter bi rad pridobil Savdske vodnike za javno podporo Sadatovega napora za iskanje sporazuma med Arabci in Izraelom. V tem pogledu ni veliko dosegel. Savdska Arabija je za enkrat odločena stati ob strani In razvoj le posredno podpirati. Predno je Carter odšel na svoje potovanje, je na televizijskem sporedu odklonil ustanovitev posebne države palestinskih Arabcev, za kar se javno zavzema egipt-ski predsednik Sadat. Ta se je čutil prizadetega in je svoje razočaranje nad Carterjem in njegovim stališčem tudi javno pokazal. Prišlo je do trenj med obema in Carter se je odloči' za kratek obisk pri Sadatu v Egiptu, da bi zadevo spravil s sveta. Zdi se, da je v tem uspel, pri tem pa je vzbudil zaskrbljenost v Izraelu. vem letu mislimo tudi na to in radi prispevajmo. S seboj ne bomo odnesli v večnost nič, dobra dela nas bodo reševala. * Slovensko silvestrovanje, ki je bilo v Farnem centru, je nad vse lepo uspelo. Dobra večerja, katero je pripravila s svojimi sodelavkami ga. Pepca Amon, je bila odlična. Slovenska folklorna skupina ŠARC je pripravila prav lep program: slovenski narodni plesi in venček slovenskih narodnih pesmi pod vodstvom ge. Corinne Leskovar in Janka Arka. Prav je, da se tudi naši fantje in dekleta znajdejo na glasbenem področju, ne samo ob polki, ampak tudi v slovenskih pesmih. Nekoč smo imeli odličen Mladinski zbor. * Za Baragovo nedeljo, 29. jan., bo spet mladinska maša in po maši sestanek v spodnji dvorani, s kratkim programom. Po maši in sestanku se bomo vsi u-deležili Baragovega kosila v Farnem centru, kjer bodo naši mladinci od ŠARC podali spet nekaj lepega. Tudi bo takrat letni sestanek Baragove zveze. Kuhinjo za Baragovo kosilo ima v oskrbi ga. Rusova. Vstopnice so po $4. * Na seji mestnega sveta ?8. sept. 1977 je ta izglasoval soglasno resolucijo, ki obsoja zatiranje človekovih pravic v Jugoslaviji in zahteva takojšnjo izpustitev dr. Djura Djuroviča, Mihajla Mihajlova, Marka Ve-selice in Franca Miklavčiča. Poziva vlado ZDA, da podvz?-me potrebne korake za izpust1-jtev vseh političnih pripornikov ,v Jugoslaviji. imam. Mislil sem na tolike po- j trebe, ki vstajajo pred nami 1 vsak dan, pa jih mnogi ne vidijo in nočejo videti. Naj jih naštejem: Imamo reveže, ki so potrebni pomoči. Fara tudi potrebuje mnogo, zlasti za šolo, ki je njeno naj večje breme. Podpora našim listom, kakor Ameriška Domovina, Ave Maria, Slovenska Država. Ali kaj. misliti' na slovenske koroške dijake? Brez naše podore bi ne mogli študirati na slovenski gimnaziji v Celovcu. Ti so naše upanje! Iz njih bo vzrastel branik Mohorjevke so že prispele, a še ne vse. Tudi nekaj knjig “Škof Rožman III” je že prišlo. Dobite jih pin poverjenici ge. Ani Gaber. Mohorjevke so prav lepe. Za prihodnje leto bodo stale $14. Tretji zvezek J. Kolaričeve knjige “škof Rožman” je tako zanimiv, da bi ga moral brati vsakdo, ki je šel skozi morje bridkosti 1941-1945. Zeli dragoceni viri in zanimivi zgodovinski podatki. * V glasilu SŽZ “Zarja” je v proti nemškemu šovinizmu in !zadrijih številkah napisala nekaj nacizmu, kateri hoče uničiti zibelko slovenstva — slovensko Koroško. Še in še sem razmišljal o naših vsenarodnih potrebah, kjer bi mi vsi morali priskočiti m pomoč. Mohorjeva družba npr. Koliko dobrega ta stori za ohra-njenje slovenstva na slovenskem štu- Ohi.sk v Iranci ji in v Belgiji je potekal po programu, Carter ri v obeh državah zagotovil trdno podporo ZDA svobod; i varnosti Evrope. V obeh je bil sprejet skoraj prisrčno tako od uradnih vodnikov kot od Ijud- atoia. Koroškem in za slovensko dirajočo mladino. Kaj pa slovenske sobotne šole? Brez ozira, kje delujejo, ali v Chicagu, v Clevelandu, v Jo« lietu in drugod. Velikodušna podppra in sodelovanje je na mestu. Tudi moramo misliti neslovenske misijonarje in misijonarke, ki prinašajo Luč resnice poganskim narodom v Afriki, Aziji, na Japonskem, ki se posvečajo ubogim in bolnim, gobavcem, kakor npr. Mati Terezija iz Skoplja. Potrebe so velike, le videti jih ne maramo, ker smo preveč zakopani v v svoj lastni “jaz”. Skoraj bi pozabil podporo Baragovi in Slomškovi zadevi. Koliko smo doprinesli dosedaj tej i vtani vs^Loveaski akciji? V no- i prav zanimivih in tudi dragocenih zdravniških navodil glavna podpredsednica SŽZ ga. Nežka Gaber. Jaz bi ji prisodil D.M. degree. V božični številki je napisala tudi nekaj o dieti, o nesoljeni hrani. Skozi dva tedna so me “futrali” v Bolnici sv. Ancona z nesoljeno hrano. Ko sera prišel domov iz bolnišnice pred skoraj dvemi leti, sem poskusil nesoljeni kruh nesoljeno juho in meso. Pa je bilo kot bi jedel — pleve. Sklenil sem, “ne boste m° okrog prinesli s tako neužitno hrano. Obljubo še danes držim. Ni nič slabše, nič boljše. Sem zmeren tudi v tem pogledu. Ge. Nežki Gaber pa čestitam in želim, da bi še kaj napisala v Zarji in morda tudi v AD. In še, hvala za okusne piškote. * . Vse slovenske rojake, ki berejo to kolono, prav lepo pozdravna “Toti štajerc” v Darujmo za Kožmanovo zavetišče v Angentiui! Politika stvarnosti? TRST, It. — Najhujši udarec tržaškemu slovenstvu je bil spor Jugoslovanov s Stalinom na pragu petdesetih let. Tržaška komunistična partija je tedaj potegnila z Moskvo in razbila vsa slovenska prosvetna društva, zaukazala svojim slovenskim članom, vpisati otroke v italijanske šole in tistih sedemdeset tisoč Slovencev v mestu, ki so vzdržali fašističen pritisk, je klonilo. Po poravnavi med Moskvo in Belgradom je prišel z jugoslovanske strani v Trst ukaz, naj se razpusti levičarsko politično stranko Neodvisno socialistično zvezo, organizacijo tkm. “titov-cev”, nje člani naj se vključijo v italijansko komunistično ali socialistično stranko. Tako se je zgodilo in poitalijančevanje s strani italijanskih strank je sedaj zajelo še one levičarske organizacije, ki so bile poprej neodvisne, dasi podirane od jugoslovanskega soseda. Pustimo sedaj ob strani -komunizem ali socializem in se o-mejimo samo na državno politično in diplomatsko plat. Da je bila takšna politika jugoslovanske strani do zamejstva zgrešena, si danes nihče več ne dela utvar. Bila je pač del politike zloglasnega Rankoviča, notranjega ministra. Pod krinko mednarodnosti in mednarodnega proletarskega gibanja naj bi se zamejski Slovenci včlanili v tuje stranke in se v njih potujčili, Slovenci v jugoslovanskem okviru pa bi bili samo še “Jugoslovani”, pred Evropo in pred svetom. V Sloveniji se je ta namen prav dobro čutil, toda odkrito se o zamejskih rojakih ni moglo razpravljati. Kdor bi to vprašanje načel, bi bil obdolžen “nacionalizma” in imel bi težave na delovnem mestu, pri napredovanju v poklicu itd. Razmere so se izboljšale šele po letu sedemdeset, jugoslovan-slra stran v odnosu do zamejstva ne vztraja več togo na levičarstvu in glede vključevanja v tuje stranke, se zdi, da gleda celo bolj naklonjeno na samostojno nastopanje. Najprej zato, ker so bile z odstavitvijo Rankoviča na najvišjem mestu odrezane težnje zakulisnega jugoslovanjenja. Samostojen slovenski nastop v zamejstvu ni v ničemer napoti jugoslovanski politiki, ki se sedaj označuje bolj kot kdaj poprej kakor skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Drugič zato, ker se tudi v Jugoslaviji začenjajo zavedati, da manjšine v zamejstvu niso zgolj most sodelovanja in razumevanja med sosedi, ampak tudi naravna obramba same jugoslovanske države. Vzemimo v poštev možnost, da Sovjetija znova pritisne na Jugoslavijo. S kom bi v tem primeru potegnila italijanska komunistična stranka? Nobenega dvoma ni, da z Moskvo. Nobenega dvoma tudi ni, da bi bila italijanska partija pripravljena narediti marsikaj, če bi ji Sovjetija obljubila Istro in dele Dalmacije. Po drugi strani pa lahko spet z gotovostjo sklepamo, da Slovenci v zamejstvu ne le, da bi se v nakane proti Jugoslaviji ne mogli vklj uče vati, ampak da bi se postavili proti tem nakanam, pa naj danes tudi kritično gledajo na matično državo. Seveda je to odVisno od tega, koliko bi ostali še Slovenci. Zakaj potuj-čeni rojaki bi ravnali kvečjemu' še ostreje proti njih nekdanji matici ket pa tujci. Zato se zdi, da je danes končno čas, da se opusti ideologija' in se stvarno presoja položaj. Žalovati za nekdanjimi izgubljenimi pozicijami ne bo prineslo nobenega izboljšanja. Pač pa. samo pametna gospodarska, politična in obrambna razčlenitev položaja. Kako naj bi rojaki v zamejstvu postali'čimbolj neod-visoi? Lemonfske drobtinice Prva skrivnost častitljivega dela: Ki je od mrtvih vstal. Velikonočno jutro. Jeruzalem še spi — a Marija bedi. Ko bo vzhed zažarel — bo Jezus prišel . . In glej, je že tu ... Take sreče do zdaj še ni občutilo njeno Srce, tudi takrat ne, ko se je rodil kot Dete. V objemu brez govorice... Jezus in Marija... Samo njuni Srci govorita... ljubezen, sreča. Kalvarija, križ; vse trpljenje je minilo ... Raduj se, Kraljica nebeška, .aleluja ... ker je Gospod res vstal — aleluja! Kako je prišlo do srečanja Jezusa in Marije? Sv. pismo tega ne omeni, najbrž zato ne, ker je pač umljivo samo po sebi, da je Jezus moral najprej k Materi, ker je z Njim sodelovala v odrešenju in se mora prva radovati Njegovega zmagoslavja. Kako je Jezus vstal? Nobeno človeško oko tega ni videlo. O dogodkih, ki so spremljali vstajenje, se pa vsi štirje evangelisti razpišejo, tako da dobimo, če pri grobu počaka nanj. PetfJ stopi v grobnico in vidi rjuho,' katero je bilo zavito telo, D‘ tleh. .Material, v katerem je b’!| zavita glava, pa leži lepo zložd pri vzglavju. Majaj e z glavo j1 zapustila grobnico. Janez ved1 je: Vstal je! Peter ne more jeti — hoče dokazov. Magdalena čaka zunaj P vhodu. Po odhodu apostolov 5 nagne in jokaje pogleda v gr°‘ Vidi dva angela, eden stoji °1 vzglavju, kjer je ležal Jezu: drugi pri nogah. Vprašata j( ‘ Žena, zakaj jočeš? Koga išče?’ Ker misli, da je vrtnar, odgovC ri: “Gospod, ako si ga Ti vZe mi prosim povej, kam si ga & in bom šla ponj!” Ubožica! ^ ne pomisli, kam ga naj pol°' A Obrne se, da bi šla naprej. rija!” jo pokliče Jezus. Sufl^ ma se obrne. To je glas Gosp1 dov. “Raboni!” in pade k NjeP vim nogam. To je eden naj hi ših prizorov v evangeliju o vst' jenju — razen tistega, ko se P( kaže Jezus svoji Materi. prečitamo vse, kar so posamez-; Tudi drugim ženam, ki so I' ni napisal, lepo sliko, celotne, tele od praznega groba, se sestavljeno iz kamenčkov mo- prikazal in jih pozdravil: zeika. bojte se! Mir z vami!” S temi' Marija Magdalena, Marija ma- 'je poplačal za njih zvestobo, ^ ti Jakobova in Saloma, mati Ja- so vztrajale pri Njem do A nezova in še nekaj drugih žen njega in so Mu še po njeg0 so zgodaj vstale in se napotile smrti služile. Tudi njim je nsr proti grobnici, da mazilijo Jezu- čil, naj povedo Njegovim uce sovo truplo. Skrbi jih, kdo jim ; ceni, da je vstal in da naj gre( bo odvalil težki kamen. Naen- v Galilejo, kjer ga bodo' vi^e krat se strese zemlja ... Kaj je j Sedaj mora še k Petru, ki5 to? Obstoji... Naj se vrnejo? no žaluje, da ga je trikrat z^ Ne, morajo naprej. V bližini jil pred žensko. Mora mu nas srečajo rimske vojake, ki bežijo mem povedati, da mu je že v proti mestu, kot bi gorelo za odpustil, da ni zdaj med nft, njimi, žene pospešijo korak, nobene pregraje, ki bi jp lo^ Grob je odprt! Na kamena, ki Kristus ve, da bo Peter °5' ga je prej zapiral, pa sedi an- zvest in bo umrl, da s gel, oblečen v belo svetlobo, smrtjo zapečati in izpriča rri Njega so se bili ustrašili stra- co, da je Kristus-Odrešenik ! žarji, ki so jih srečale. V prvi vstal od mrtvih, grozi so popadali kot mrtvi na j Popoldne sta šla iz JeruZ*1 tla, a ko so se zavedli, da se tu ma dva mladeniča — KleoP dogaja nekaj nenavadnega, so Luka v Ernavs. Bila sta vs31 junaško pobegnili. Niso imeli trta in pogovarjala sta se ° ‘ časa misliti, aa jih lahko zadene zuscvi smrti Pridružil težka kazen . .. Proč od tod! Tudi žene so zbegane, a angel jih pomiri: “Ne bojte se! Vem, da iščete Jezusa, ki je bil križan. Ni ga tukaj! Vstal je, kot je rekel. Pridite in poglejte prostor, kjer je ležal, in potem hitite in povejte Njegovim učencem: Vstal je od mrtvih in bo šel pred vami v Galilejo. Tam ga boste videli. Polne svete groze in veselja so zapustile grob. Marija Magdalena je zapustila družbo žena in tekla naprej naznanit novico Petru in Janezu. Revi se je najbrž zavrtelo, mislita in ne verjameta. A kje je truplo, zaskrbi oba. Morata pogledati, kaj se dogaja pri grobu. Oba tečeta. Peter starejši komaj ovi sapo. Janez ga pusti zadaj, a se J je Jezus — nista ga spoznal3 in ju je poučil, da je Jezus f ral trpeti in umreti. Ker st3; povabila s seboj k večerji, V je ustregel. Pri “lomljenju ^ ha’ sta' ga spoznala (najb'ž bilo to sv. obhajilo).. Izginil ma je izpred oči. Učenca sh takoj vrnila v Jeruzalem h1’ vedala apostolom, da je vstal in jedel z njima. In krat stoji Jezus med njimi-z vami!” jih pozdravi. njih strah, jih skuša potf>!f češ, da ne vidijo duha, ah11 Njega, živega. Pusti jim, & otipavajo, da se prepričajo, res živi, da je res Kristus. ša jih, ako imajo kako jed, blizu. Takoj mu prinesejo L ki je ostala od večerje. In sede in je ... Apostoli pogk jejo začudeni drug drugeg3. se dregajo s komolci. On je' nekoč! Zdaj vsi verujejo. T3, čer ustanovi Jezus tudi z3'" ment sprave (spoved): “K rim boste grehe odpustili, S°1 In tu se nam pokaže korist odprte meje med Jugoslavijo m sosedami. Ne samo to, da so zaradi številnih jugoslovanskih 'kupcev v Trstu in trgovine danes iskane osebe, ki znajo Slovenski jezik in da je mnogo ita- odpuščeni,'katerim jih bost« lijanskih ljudi, ki ne morejo držali, so jim zadržani.” najti zaposlitve, ker ne znajo Vsi apostoli so zdaj vet0] slovenščine, potrebno je tudi y Jezusovo vstajenje. Saifl« podpirati slovenske organizaci- maz si ni dal dopovedati, ^ je, banke, trgovska podjetja, po- 'res videli Vstalega, ker ri samtznike v zamejstvu, tako da 'z njimi tisti velikonočni ',e' jim poveri zastopstva, orno-1Bolj, ko so mu dopovedo' goča izvoz in uvoz iz matične, bolj je trdil svojo: ‘Neveri dežele. Vse v dvojni prid, v ju- dokler ne položim svojih gosiovansko trgovsko korist in'v Njegove rane.” Prihodnjo v kerist zamejskega slovenstva, ;deljo, ko je Jezus zopet ki si s tem utrjuje svojo gospo- .'njim, je bil neverni Tomaž1 darsko podlago in obstoj. Saj je 'šoten. Zdaj je veroval. “Moj ‘ drugače izpostavljeno hudemu 'spod in moj' Bog! in je pad«1 pritisku s strani italijanskega ;kolena pred Jezusom. 'HP velekapitala. veroizpoved je bila Vsta^j Zamejstvo je domovina, tu n*- j všeč, a je vseeno povedal, so “Slovenci v svetu”, v zdom-jMu že bolj ugaja. “Ker S* stvu. Imajo svoje skrbi, kako se j videl, si veroval; blagor Vs] ohraniti pred odkritim in prikritim pritiskom italijanskih oz nemških sosedov. Veliko stori'cJ ki bodo kdaj verovali . t ... : . -ifll j ki ne vidijo in vseeno veraPj j S tem je Jezus mislil na vS«, kultura, toda brez gospodarske ; tudi na nas, ki ga ne T, podlage ne gre in ne brez samo- 'in vendar verujemo ... G°Sl stojnega nastopanja. Pa tudi ob pomnoži našo vero! meji z matično deželo je treba, j ge en dogodek v zvezi z žaradi življenjske nuje, ustva-jiim Jezusom moram oriel [riti določen dialog, j (Dalje na 3. strani) &MEKISKX DOMOVINA; JANUARY 10, 1978 AINADSK iekaj pripomb h knjigi Franci Strle: Veliki finale na Koroškem II. i slu, da bi se to doseglo pri kak- Na strani 14 navaja F. Stde | snih pogajanjih, kot je bil to zanimivo povelje Arse Jovano- ; slučaj za hrvaško vojsko, vica, načelnika štaba NOV in Pisec omenja tragedijo vrnjene POJ (ubit 1. 1948, ko je bežal v! slovenske vojske in sicer pravi' Romunijo) koncem 1. 1942 naj 1 ‘ Splošno znano je, da je bila vese vse slovenske brigade in od-j čina vrnjenih domobrancev naj-redi umaknejo na Hrvaško, v ; huje kaznovana. Po kratkem za-Gorski Kotar in Liko, češ da :slišanju so bili na smrt obsojeni Slovenija ni primerna za parti-;in pokončani pripadniki domo-zansko vojevanje. Temu pov°-' branskih udarnih bataljonov itd. lju se je uprl E. Kardelj kot Kot mi je znano iz zasebnih vi-škodljivemu za razvoj revolucL rev, se ni nič bolje godilo izdaje na Slovenskem. ! jakem drugih evropskih naro- Knjiga tudi omenja likvid?.- ; dov s klasično meščansko demc-cijo 28 žitev (Kragher itd.) v krači j o.” grudnosti. Emigranti ne ogro- bode v oči na vsakem koraku? žajo oblasti KPS, . nevarnost je na čisto drugi strani, to je na strani elementov, ki zagovarjajo stanje, kot je trajalo do leta 1948. Peter Urbanc Turjaškem gozdu 4. maja 1915, Ker je pisec imel na razpola- kar je bdo nedvomno nepotreb- go emigrantsko literaturo, ki jo no. Kot vemo, so potem iz'ma-j tudi citira, ter so mu tudi nje-ščevanja po vojni na istem kra- gbvi privatni viri doma poveda-ju padale nove žrtve (Veliko-,h, da je gornja informacija, kot nja itd.). je bila tudi informacija prof. E. Ker je knjiga tudi posvečena Kocbeka in M. Djilasa že prime-vsem, ki so padle za pravice ko- ren korak, vendar še vedno sa-roških Slovencev in ker naj bo mo polovičen do grozne resnice, ta žrtev naboljših sinov opora ki pravi: za koroški narodni boj, poglej- | Pobili so ne samo domobrance mo, kaj se je v tem obdobju na- od 18 let naprej, nego cel kup pravilo za Korošce v narodnem tudi mlajših, v Teharjih so po-smislu. Ker je zadnje čase ne- bili tudi veliko število žena in kaj govora o koroških partiza- deklet. Na odprtem vozu pred ni h, velja ugotoviti dejstvo, da taboriščem je umrlo v enem Ohranimo svoj materin jezik! MONTREAL, Que. — Spoštovani pr> Ameriški Domovini! Zopet je čas, da opravim svojo dolžnost in poravnam naročnino za Ameriško Domovino, naš slovenski list, katerega bi moral vsakdo, kateri čuti vsaj malo odgovornosti za naš obstoj, podpirati vsaj s tem, da bi bil njegov naročnik in ga s tem pomagal ohranjati za naše poznejše rodove. Ko prebiram članek za člankom, besedo za besedo, kar ne- Ali bi ne bilo priporočljivo za vsakogar, da ohrani svoj materinski jezik, s čimer bi lahko naš list ostal za vedno samo slovenski. Vsem tistim, kateri se spotikajo ob tiste, katerih imena spominjajo na našo preteklost in zgodovino, kakor tudi ob Volks-deutscherje, bi svetoval, naj c-pustijo to besedno vojno, saj tudi oni spadajo med nas, ker mi le nismo Balkanci. Naša kultura je kultura Srednje Evrope; tam so se naši predniki naselili, tam naš narod še danes živi. Pozdravljam vse dobro misleče Slovence po širni Ameriki in tudi vse tiste, kateri imajo takšna imena, vsled česar jih po-edinci smatrajo za odpadnike. Vam pa pri AD želim, da bi nas še mnoga leta zalagali z !;-stom v naši materinski besedi in V Kvibeku razpravljajo o u-stanovitvl lastne pokrajinske vojske, ki bi bila potrebna v slučaju ločitve Kvibeka od o-stale Kanade. Znani tednik “Le Jour”, ki se vnema za neodvisni Kvibek, je obsežno razpravljal o tem vprašanju. * Odgovorni načrtujejo nove jedrske elektrarne, pa tudi nove začasne shrambe za porabljeno jedrsko gorivo. Med tem iščejo možnosti za stalna odlagališča porabljenega jedrskega goriva, ki ni več uporabno. Sodijo, da bo to treba spravljati globoko v zemljo, kjer njegova radioaktivnost ne bo nikogar ogrožala. * Lani je bilo obratovanje osebnega avtomobila srednje velikosti 9.5% dražje kot leto preje. Milja vožnje je stala povprečno kam oživim in se ta trenutek ' prilagam vam denarno nakaz- 22.2 centa napram 20.3 centa le- poontim, kot da bi živel na naši nico za enoletno naročnino, o-slovenski zemlji v krogu svojih stanek pa kot darilo za tiskovni domačih. Vedno se vprašujem, sklad, zakaj mora ta naš list prenašati i Vas vse lepo pozdravlja toliko angleščine, katera nas itak Štefan Sorko RAZNE NOVKE DOMA IN PO SVETU jih knjiga omenja samo mimogrede in jim ne dodeljuje nobene vojaške vloge, omenja samo, da je bilo par njihovih čet v zimi 1944-1945 likvidiranih. Tudi omenja Koroško OF, toda brez omembe vrednih uspehov. Boris Kidrič-Peter je poslal maja meseca 1945 v Celovec Vido Tomšičevo in. še posebej naročal: “Treba je že vnaprej preprečiti vsako obliko slovenskega nacionalizma med našimi akti- dnevu, ker so bili izpostavljeni soncu pred očmi mater, ki so to Kvibek in gospodrsko stanje sko vlado novembra 1947, štiri sta glavna predmeta razgovorov mesece pred začetkom sovjetske pa tudi glavna skrb odgovornih, blokade Zahodnega Berlina, re-izza bodeče žice gledale, večje 'predsednik zvezne vlade Pierre ceno, da je v treh tednih možna število dojenčkovi O kakšni sod- g Trudeau je v govoru za ko- vojna s Sovjetsko vojno zaradi bi, ? azpravi, zagovoru seveda ni nec leta svaril, da bo uporabil prostega dohoda do Zahodnega bilo govora in to pisec knjige vojsko za ohranitev edinosti Ka-Zadnji jinale točno ve. nade, če bo pokrajinska vlada Piscev i privatni viri so toč- Kvibeka iskala neodvisnost poni v toliko, da je bilo na zahodu krajine ali njeno ločitev od o-od Norveške do Francije sojeno S[;aie Kanade izven zakonitih ne kontra-revolucionarjem, am- p0(-p Dotlej pak izdajalcem, ki so sodelovali rnnenje, da zvezna vlada ne bo z okupatorjem in pri tem sode- skugaia preprečiti ločitve Kvi- visti in pri naši vojski, ljudsko lovanju tudi zakrivili velike keka s silo. Berlina. Winston Churchill ]e dejal, da vidi to vojno tako jasno in očitno pred seboj, kot je videl prihajanje druge svetovne vojne. Kingu je dejal, da so A-prevladovalo 'merikanci pripravljeni uporabiti proti Sovjetski zvezi v slučaju vojne jedrsko orožje. oblast pa graditi samo na protifašistični podlagi.” To za koroške aktiviste sicer ni bilo nič novega, zakaj vedno so se strogo držali teh načel, pravi knjiga! Vida Tomšič je 13. maja 1945 v Celovcu razlagala politično u-smeritev KPS za rešitev koroškega vprašanja. V tej razlagi je samo izjavila, kje je OF prevze- tragedije svojemu narodu. Tudi , Slovenci smo imeli take med komunisti in kontrarevolucio- Svarilo predsednika vlade Trudeauja je povzročilo precej n . vznemirjenja, v Kvibeku pa narp, vendar število m presega- lasen od Bivši konservativ. lo Par desetin Med drugim je ni dsednik vlade John Dip. ves Zahod sodil m justificiral po fenbaker je izjavii; da je Tr,.. vojni 2000 ljudi, ako vzamemo deau yil g svojirn svari_ za resnico piscevo trditev da je lom Kanadi in njeni edinosti bilo, recimo, 10,000 likvidiranih ^ usl Zagovorniki ločit- .................. Slovencev po vojni izdajalcev, ye jo utegnejo naW uporabi. la oblast in kateri politiki so OF j potem pridemo do rezultata, ce ti y dporo svojim trditvam, naklonjeni. Dr. Zwitter F. je biJ vpostevamo število prebivalcev, da franc0'ski del Kanade ne uži. da pride na enega izdajalca na označen kot “naš”, dr. Petek in dr. Tišler pa kot pozitivna. Za časa jugoslovanske zasedbe ni znano, da bi se postavil kak slovenski napis, ali da bi se sem ugotovil, da pisec samo na napravila kaka druga narodna J strani 202 imenuje pravilno slo-gesta. Knjiga ne pove, toda kas- j vensko opozicijo KP in sicer neje so ugotovili, da je noč vze- lk ont rarevolucionarje, drugače va enakopravnosti, da francosko ta 1976. Upoštevaje nakup, popravila, zavarovanja, olje, gaso-lin je lani stal avto povprečnega Kanadčana $2,218, leto preje pa le $2,025. & • Po 1. juliju 1978 bodo uspa valna in pomirjevalna sredstva, ki so sedaj v prosti prodaji, samo na recepte. Predvsem to velja za produkte, ki vsebujejo bromide. S: Največja kanadska zavarovalna družba “Sun Life” je sklenila, da bo svoj glavni stan premestila iz Montreala v Toronto. Finančni minister Kvibeka je nato izjavil, da bo morala družba plačati 400 milijonov dolarjev, če zapusti Montreal, ker da je tam zbrala toliko več denarja, kot pa ga je vložila. mmm •sni Ementalec z Vrhnike Vrhniška mlekarna že od leta Sevnica obnavlja grad Precej zapuščen sevniški grad 1974 vse mleko predela v sir ?- bo v naslednjih letih obnovljen, mentalec. Pot od bele tekočine Trenutno obnavljajo jugovzhod-do velikih hlebcev luknjičaste- ni stolp, v katerem so znane ga sira je dolga in zamotana. freske s posvetnimi motivi. Postopoma bodo nadaljevali dela obnove gradu. Tako bodo Zahodu kar 500 slovenskih govoreči'Kanadčani nimajo pra-I Vrhniški mlekarji-sirarji dnev dajalcev . Lep narod! vice do sam0odločbe, ki je sicer n° narede tono ementaka, za ( Ko sem prebral celo knjigo, l nana cel lemenom y Afrl_ kar je potrebno predelati 12,000 .pridobili prostore za muzejske la 139 ljudi, verjetno Slovencem in KP nenaklonjenih, brez preiskave in sodbe... Omenjen je duhovnik dr. Mikula, ki je na svojo roko zopet uvedel slovenščino v cerkev in pregovoril še nekatere druge in to 1. aprila 1945. Knjiga omenja majorja D. C. Owena, šefa britanske misije pa še vedno letijo psovke, kot nazadnjaški politiki, obskurno katoliški politiki, beli izdajalci, vse to jemlje knjigi vtis resnosti in kaže na neko slabo vest, ki se je današnji oblastniki (u-cteleženci revolucije) ne morajo znebiti. Kdor nima pravih argumentov, tak človek pač psuje in zmerja. Po 32 letih še vedno ! V Kanadi je bilo lani proda- beograjski razstavi je dooil no rekordno število novih avto- diplomo. pri štabu 4. operativne cone, ki ,ista primitivna pot, ki nujno vo-naj bi največ pripomogel, da j di v konfrontacijo. Politična e-vrnili slovensko vojsko, vendar migracija ne misli na spravo s je to samo domneva pisca. Ta- KP (narodne sprave ne rabimo, ko ostane še vedno tajnost, kdo .ker z narodom nismo skrega-je največji direktni krivec za i ni), ker to ne bi bilo realno gle-vrnitev. Pisec te “časti” ne daj« jdanje, toda človek bi pričakoval jugoslovanskim oblastem v srni- vsaj malo umirjenosti, široko- KOMPAS POTNIŠKA AGENCIJA V letu 1978 smo glavni kontraktorji za še odobrene čarterje kanadske družbe za potovanje v Ljubljano. Kueing 707 — Cena $469.— od 28. junija do 8. avgusta od 12. julija do 8. avgusta od 28. junija do 22. avgusta od 12. julija do 22. avgusta Prav tako smo tudi glavni prodajalci za Wardair potovanja v Zagreb z novim DC-10. Cena začne z $449. Zahtevajte popolno listo. Vse navadne, čarterske, mladinske in turistične karte za povsod. — Florida, Hawai, Karibsko morje. Res prava strokovna postrežba za najem avtomobilov, davčne prijave, knjigovodstvo, potne liste in vizume. DR. KAREL ŽUŽEK Toronto, Ont. Tel. 534-8891 PETER URBANC, notar 63 A Bloor Street West " mobilov — 813,681 napram 802,-027 leta 1967. I * V ZDA so lani zgradili skupno 12,695,930 novih avtomobilov, avtobusov in tovornjakov. * V Belgiji so pretekli teden zs-segli na neki tovorni ladji pet Ion modernega orožja, ki je bilo na poti v Severno Irsko. Sodijo, da je prišlo orožje iz Libanona, kjer ga po končani državljanski vojni ne potrebujejo več v prejšnjih količinah. ❖ Patricia Hearst se je obrni) a na zvezno prizivno sodišče, da bi razveljavilo njeno obsodbo v zvezi z bančnim ropom 15. a -prila 1974, deset tednov po ugrabitvi s “tovariši” v Symbiones« Liberation Army”. Prizivno sodile je priziv odklenilo in od-jvetniki obsojene so izjavili, da se bodo obrnili na Vrhovno \ I zvezno sodišče. | Porota, ki je spoznala Patricio 'za krivo, je odklonila stališče j njenih zagovornikov, da je bila i prisiljena k sodelovanju s svo-ijimi ugrabitelji. litrov mleka. Vrhniški ementa- zbirke in razstavno dejavnost, lec sodi med najboljše v SFRJ. Sv. Tomaž dobil otroški vrtoc Odprli so nov otroški vrtec. Doslej je bil prostor za predšolske otroke v šoli. Vrtec ima prostor za 60 otrok. Z otvoritvijo Sto let gasilcev v Vitanju Tu so slavili gasilci 100-letni-co svojega delovanja. Na sloves-1 vrtca pri Sv. Tomažu, v osrčju ni seji, ob visokem jubileju dru- Slovenskih goric, so v ormoški štva, so najbolj zaslužnim pode- občini obeležili teden otroka. lili priznanja, osrednji dogodek ---- pa je bila prav gotovo otvoritev Cerknica napreduje novega gasilskega doma, katere- Ob prazniku cerkniške občine ga graditev in ureditev sta ve- so v Cerknici v neposredni bli-Ijali blizu 1,200,000 dinarjev. žini Zdravstvenega doma polo- ---- žili temeljni kamen za novo le- Boljša cestna zveza karno, ki naj bi po sedanjih na-Pred nedavnim so odprli ne- Črtih sprejela svoje prve obi-kaj več kot 6 kilometrov dolg skovalce že jeseni, odsek asf a tirane ceste od Trebi- Poleg tega so v Cerknici polo-je do Sovodnja. Novi asfalt ni žili temeljni kamen tudi za navedka pridobitev le za krajane vo, 2,000 kv. metrov veliko pro- in gospodarstvo Sovodnja in o-kolice, marveč je pomemben tudi za prometno povezavo med Gorenjsko in Primorsko. Od Trebije preko Sovodnja in Klad-ja do Cerkna je bil že dosRj močan promet, ki pa ga je najbolj ovirala prav slaba makadamska cesta med Trebijo in Sovodnjem. izvodno halo kartonažne tovarne na Rakeku. Pridobitev v čateških toplicah Za še hitrejši razvoj zdraviliškega in drugega turizma v tem ku sezone letos začeli obnavljati | čiška Dolinšek; in ji dogradili prizidek, s čimer v Mariboru: Lado Janžekovič, bo, seveda sporazumno, prene- desembra hala biti last planinskega dru- y Ljubljani; Boris Gostinčar, Ivanka Lovišček, roj. Trbež- štva. Gasilci v Murski Soboti v skrbeh Soboški gasilci so na gasilskih vajah ugotovili, da jim manjka ustrezne opreme, predvsem visokih lestev. Kar imajo, sežejo le do petega nadstropja, v Pomurju pa je že precej stavb, ki imajo več kot pet nadstropij. Groharjeva izbirka V Sorici, v rojstni hiši slikarja Ivana Groharja, so odprli razstavo njegovih del, ki jo je pripravil Loški muzej. V Sorici je loško muzejsko društvo že 1°-ta 1960 odprlo prvič zbirko Groharjevih mladostnih del. Zbirka je gostovala nekaj let v župnišču, potem pa so jo zaprli. Medtem je muzejsko društvo iskalo rešitve, ki jo je s pomočjo prosvetnega društva v Sorici našlo v slikarjevi hiši. Prostori so Dili sedaj last Kmetijske zadruge Škofja Loka, ki jih je odstopila Loškemu muzeju za malenkostno odškodnino. Lutkarski tečaj Komisija za lutkarstvo radgonske občine je pripravila seminar za režiserje lutkovnih skupin. Seminarja, ki je bil prvi take vrste v zadnjih letih, se je udeležilo 15 lutkarjev, ki so z zanimanjem sledili razlagi znanega strokovnjaka s tega področja Tineta Varla iz Maribora. nik, Anton Šterman, Ivana Je-lenec, roj. žužek; v Podkraju pri Velenju: Franc Fricelj; v Dravljah: Vera Hribovšek, roj. Železnik; v Škofji Loki: Stane Širok; v Dovškem: Albin Gošek; v Tržiču. Franc Golmajer; v Celju: Marica Stante, roj. Koderman; v Potočah (pri Senožečih): Frančiška Čehovin; v Škofljici: Nastja Zupančič. Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117. ---------------o------- Lemontske drobtinice (Nadaljevanje s 2. strani') ■cer je velike važnosti za sedanje čase, ko nekateri katoličani ne priznavajo papeža za vidnega poglavarja Cerkve. “Peter je rekel nekega dne prijateljem: “Grem ribe lovit. Gremo s teboj!” Pridružili so se mu: Tomaž, Jernej, Janez, Jamb in še dva druga učenca. Vso noč so delali, a niti ene ribice niso ujeli. Razočarani so veslali zjutraj proti bregu. Tam je stal Jezus. Vpraša jih: “Prijatelji, ali ste kaj rib ujeli?” “Ne,” odgovore. Bili so le kakih 100 jar- O h nova kulturnega doma v Gornjem Seniku Tu je bila slovesnost ob zaključku obnove kulturnega doma Ureditev kulturnega doma v Gornjem Seniku v Porabju je pomembna vzpodbuda za narod- ;dov od bre£a' Vrzlte mreze ^ nostne kulturne delavce, saj so- desni strani! Ub°glal so' Mreza di mešani pevski zbor “Avgust Pavel” med najstarejše kulturne sooblikovalce narodnostnega kulturnega delovanja med Slovenci na Madžarskem. Grosuplje za kulturo Pred kratkim so se Grosupeljčani zbrali v prenovljenem kulturnem domu. Dom ima sodobno urejeno dvorano, v kateri je prostora za 200 ljudi, v njej bodo kino predstave in razne druge prireditve. V domu bo prostora še za razne druge kulturne dejavnosti. Višnje bodo gojili Severovzhodna Slovenija bo do 1. 1980 na 100 hektarjih pridelala okoli 130 ton višenj na leto, od tega polovico na Goričkem v Pomurju, kjer bodo z višnjami zasadili 50 hektarjev. Višnje bo prevzelo Slovenija-sadje, ki jih bo uporabilo za predelave, del pridelka pa bodo izvozili. Metlika se uveljavlja Približno leto dni je minilo, odkar so v Metliki odprli nove proizvodne prostore Novoleso-vega obrata za predelavo akrilnega stekla, ki ga delajo v Trebnjem, vendar so se že pojavili z izdelki iz akrila na nekaterih sejmih. V Sloveniji so umrli 26. decembra V Ljubljani: Janez Škrl. Milan Ogrinc, Karla Pogačar, roj. Pečenko, Danilo Ribaš, Peter Kotnik, v Sevnici: Gvido Krevelj; v Selcih: Matevž Dolenc; v Černivcu: Ivana Sturm, roj. Grelijo, 1 Nov most čez Kolpo Več kot tisoč ljudi iz občin Vrbovško, Delnice, Črnomelj m | Nekdanji predsednik kanad-[Kočevje se je zbralo v Starem .ske vlade .Mackenzie King je v trgu k slovesnosti na okrašenem svojih spominih, ki so bili ob-'prostoru pri vasi Sodevci na le-javljeni pretekli teden, zapisal, vi strani Kolpe, kjer bodo zgra-da mu je bilo na seji z Rritan-1 dili novi most čez Kolpo. delu Slovenije bo pomembna [v Podpeči: Janez Zdešar; pridobitev novi hotel “Terme”, jv Podkraju pri Velenju: Marija saj bo s prostori za zdravstveno [dejavnost ter športno-rekreacij-skimi površinami zagotovil kvalitetno in pestrejšo turistično ponudbo. Planinsko kočo bodo obnovili Staro Mozirsko kočo na Gosteh bodo predvidoma po zaključ- Kotnik; v Zgornji Besnici: kli; v Strmcu pri Celju: Hren; v Slov. Konjicah:1 Anica Bračko, roj. Žveplan; <'rane Ttn- Hedvika je bila naenkrat polna velikih rib — 153 jih je bilo. Ribiči so kar strmeli. Janez pravi Petru: “To je Gospod!” Peter skoči v vodo, da bi bil prej pri Jezusu — drugi pa privlečejo ribe na breg. Tam že gori ogenj, v katerem se peče riba. Dodajo ji še nekaj svojih, ki so jih ujeli, in Jezus razdeli med nje tudi hlebe kruha. Kje je dobil ribo in kruh? Tam, kjer je v puščavi, ko je še živel, nasitil 4000 mož. In zdaj se začne zajtrk, ki je prišel v zgodovino zaradi izredno velike važnosti. Ko so bili želodci apostolov potolaženi, se o-bme Jezus k Petru: Slovesno ga vpraša: “Simon, Jonov sin, ali me ljubiš bolj kot druge?” Petru je sitno. “Da, Gospod, Ti veš, aa Te ljubim!” “Pasi moja jagnjeta!” In še dvakrat mu stavi isto vprašanje in dobi isti odgn-vor in Njegovo naročilo je zopet: “Pasi moje ovce!” S temi besedami je postavil Petra za vidnega poglavarja svoje Cerkve. Istočasno mu je tudi napovedal, da bo izpričal svojo vero Vanj s smrtjo na križu. Papeži so Petrovi nasledniki, Kristusovi namestniki in katoličani jim dolgujemo ljubezen, spoštovanje in pokorščino. Molimo za sedanjega papeža Pavla VI., ki mu njegovi lastni otroci spletajo trnjevo krono. s. M. Lavoslava CLEVELAND, OT IVIALI OGLASI Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalpicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 73L-1070 Odprto od 9. do 9. Help Wanted Woman or Couple to take care of semi-invalid lady in St. Vitus j area. Modern living quarters na Vrhu nad Mokronogom: Ani- provided and salary. Robert A. ca Mikec; Novak, 6013 Glass Ave. 391-3333. v Podgorici pri Šmarju: Fran- (x) xamsA BOMoviSA, mam a, m BREZ DOMA Hektor Malot “06r kako te je spremenil Pariz!* Preden si odšel, bi gotovo ne bil govoril tako.” “Mogoče. Toda gotovo je to, ee me je Pariz spremenil, da me je tildi pohabil. Kako naj zdaj preživljam sebe in tebe? Nimava več denarja. Krava je prodana. Še sama ne bova kmalu imela kaj jesti, kako naj torej rediva še otroka, ki ni najin?” “Moj je.” “Nikakor ni tvoj, niti moj. Tudi ni to kmečki otrok. Gledal sem ga med večerjo. Nežen je; in slaboten.” “Najljubkejši otrok je v vsej vasi.” “Ljubek? Tega nikakor ne ta-jim. Toda ali se bo mogel s svojo ljubkostjo vzdrževati? Ali more postati dober delavec, ko je pa tako slaboten? Mestni otrok je in takšnih tukaj ne potrebujemo.” “Toda zelo dober otrok je, duhovit in nenavadno dobrega srca. Gotovo bo delal za naju.” “Toda dokler ne doraste, Si morala midva delati zanj. A jaz he morem delati več.” “če ga bodo njegovi starši iskali, kaj jim boš tedaj rekel?” “Njegovi starši! Ali sploh ima starše? Če bi jih imel, bi ga bili nedvomno iskali in tudi našli v teh osmih letih. Veliko neumnost sem naredil, ko sem misiji, da ima starše, ki ga bodo nekoč iskali in naju nagradili 33 to, da sva ga vzgojila. Bil sem pragi tepec. Ker je bil povit v tepe plenice s čipkami, s tem še ni rečeno, da ga bodo starši iskali. Morda so medtem tudi že umrli.” “A če še živijo? Če pridejo nekoč ponj? Slutim, dp bodo nekega dne prišli.” ‘ “Kako trmaste, so žjenske!” “In če pridejo?” “Poslali jih bomo pač v sirotišnico. Toda dovolj je tega! Sit sem že tega govorjenja. Jutri ga odvedem k županu. Nocoj pa grem še pozdraviti Franca. Čez eno liro se vrnem.” Vrata so se odprla in spet zaprla. Odšel je. Tedaj sem se naglo dvignil in poklical mater Barbesrin. “Mati!” Prihitela je k moji postelji “Ali boš pustila, da me odvedejo v sirotišnico?” “Ne, ne, moj mali Remigij.” Nežno me je objela in me pritisnila k sebi. Njena nežnost mi je vrnila pogum in nisem več jokal. “Torej nisi spal?” me je nežno vprašala. “Saj tega nisem sam kriv.” “Ne karam te zato. Torej si slišal vse, kar je dejal Jeronim?” “Vse. Ti nisi moja mati: toda tudi on ni moj oče." Teh besed nisem izgovoril vseh z enakim naglasom; kajti če sem bil potrt, ko sem izvedel, da ona ni moja, ma^i, sem pa bil srečen in skoraj ponosen, da Barberin ni moj oče. Od tod nasprotje, ki se je jasno izražalo v mojem naglasu, ko sem izgovoril te besede. Zdelo se je, da mati Barberin tega ni opazila. “Morala bi ti bila morda povedati resnico,” mi je dejala. “Pa bil si tako zelo moj otrok, da ti brez povoda nisem mogla povedati, da nisem tvoja prava mati. Slišal si, ubogi malček, da tvoje matere ne poznamo. Ali sploh še živi? Ničesar ne vemo. Nekega jutra, ko je Jeronim v Parizu šel na delo in hitel skozi ulico, ki se imenuje Avenue de Breteuil in je široka ter ob njej rastejo drevesa, je nenadoma zaslišal otroški jok. Zdelo se je, da prihaja izpred vrat nekega vrta. Bilo je v februarju in še zelo zgodaj. Približal se je vratom in zapazil dete, ki je ležalo na pragu. Ko se je oziral, da bij koga priklical, je zagledal nekega moškega, ki je prišel izza nekega drevesa in zbežal. Nedvomno se je ta mož skril za drevo, da bi videl, ali bo kdo našel otroka, ki ga je on sam položil k vratom. Jeronim je bil v. silni zadregi, ker je dete kričalo na vse grlo, kakor da bi razumelo, da je prišla pomoč in da je ne sme izpustiti. Medtem ko je Jeronim premišljeval, kaj naj stori, so ga dohiteli drugi delavci in sklenili so, da ga odnesejo policijskemu komisarju. Otrok ni prenehal kričati. Go tovo ga je zeblo. Toda ker je v komisarjevi pisarni bilo toplo in se otrok le ni hotel umiriti, so vsi rekli, da je lačen. Nekdo je stopil po neko sosedo, ki naj bi ga podojila. Ženska je vzela ,v naročje. Bil je res zelo lačen. Ko ga je nasitila, ga je razvila poleg peči. Bil lep deček petih ali šestih mesecev, rožnat, velik in rejen. Povoji in plenice, v katere je bil povit, so pričale, da je bil otrok premožnih staršev. Gotovo ga je kdo ugrabil in potem izpostavil. Vsaj tako je dom neval komisar. Kaj naj storijo z njim? Ko je komisar napisal vse, kar je Jeronim vedel povedati, in je poleg tega popisal še otroka in njegove povoje, ki niso imeli nobenega znamenja, je izjavil, da ga bo oddal v naj-denišnico, če ga nobeden izmed navzočih ne vzame v svojo oskrbo. Bil je lep otrok, zdrav, močan, ki bi ga ne bilo težko ■ vzgojiti. Njegovi starši, ki ga bodo nedvomno iskali, bodo gotovo nagradili tistega, ki bi se ;zanj zavzel. Jeronim se je pri-bližal komisarju in dejal, da vzame otroka s seboj. Dobil ga je. Jaz sem prav tedaj imela 'dečka približno iste starosti. Ni mi bilo težko negovati dva. Tako sem postala tvoja mati.” “Oh, mamica!” “Tri mesece pozneje sem zgubila svojega otroka in tedaj sem tebe še bolj vzljubila. Kar pozabila sem, da nisi moj pravi otrok. Žal pa Jeronim tega ni pozabil. Ko je po treh letih videl, da te tvoji starši niso iskali ali da te vsaj niso našli, te je hotel oddati v sirotišnico. Slišal si, zakaj ga nisem ubogala.” “Oh, nikar me ne pošljite v sirotišnico!” sem vzkliknil in se je krčevito oprijel. “Mati, nikar me ne daj v sirotišnico! Prav lepo te prosim!” “Ne, ne, otrok moj, ne boš šel tja. Vse bom uredila. Jeronim ni slab človek; videl boš. Le razburjen je zaradi zgubljene pravde in ker se boji pomanjkanja. Delali bomo. Tudi ti boš delal.” “Da, vse, kar boš hotela. Samo da ne pojdem v sirotišnico.” “Ne boš šel tja, a le pod enim pogojem: takoj moraš zaspati. Ko se Jeronim vrne, ne smeš biti več buden.” Objela me je in mi obrnila glavo proti zidu. Rad bi bil zaspal. Toda bil sem preveč razburjen in se nisem mogel pomiriti. Mati Barberin, ki je bila tako dobra in tako nežna z menoj, ni bila moja mati! Katera je torej bila moja prava mati? Ali je bila še boljša in še bolj nežna? Oh, ne! Saj to sploh ni bilo mogpče! Toda razumel sem in čutil, da bi oče bil manj trd kakor Barberin in bi me ne bil gledal s tistim hladnim pogledom in dvigal palico nad mano. Hotel me je oddati v sirotišnico. Ali se bo materi Barberin posrečilo, da to prepreči? (Dalje prihodnjič) -------o------ Podpirajmo Rozmanovo zavetišče v Argentini ANGLOAMERIŠKE MERE DOLŽINSKE: 1 inch — 12 lines — 2.54 era I foot = 12 inches = 30.48 cza l yard = 3 feet = 91.44-cm 1 mile = 1760 yards = 1609.3-1 m PLOSKOVNE: l square foot — 144 sq. inchafl = 929.03 cm^ l square yard = 9 square feel — 8361.12 cm2 l square mile = 640 acres = 2.59 km2 PROSTORNINSKE: l cubic foot — 1728 cubic inches = 28,316.70 cm2 1 cubic yard = 27 cubic feet =s 0.76 m3 TEKOČINSKE (Vel. Britanija) I pint = 4 gills ~ 0.571 1 quart = pints — 1.141 l (Imperial) gallon = 4 quasSs = 4.551 TEKOČINSKE (ZDA); I pints = 4 gills = 0.471 l quart = 2 pints .= 0.95 1 l gallon = 4 quarts = 3.79 ] UTEŽI: l grain (troygrain) = 64.8 mg l dram = 3 scruples = 1.77 g l ounce = 76 dram = 23.35 g l pound (libre, lb.) — 16 ounces I- 453.59 g ! stone = 14 punds (lbs.) = 6.35 kg 1 hundredweight (centweigM, cwt.) = 112 pounds (lbs.) = 50.8 kg 1 ton (long ton) — 20 hundred' weights (cwts.) = 1016.04 kf 1 ton (short ton) — 20 cental = 907.18 kg MERA ZA ŽITO je bushel. V Vel. Britaniji: Imperial bu- shel = 36.37 1; v Ameriki: Winchester bushel = 35.25?! MERA ZA BOMBAŽ: l bale = 205 kg. V r-; V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI SOPROGA IN OČETA Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem, povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled! LUDVIKA VESELA Preminul je dne 7. jami a ra 1975. Leta tri te zemlja krije, V tihem grobu spiš. Srce tvoje več* he bije, Bolečin več ne trpiš: Nam pa žalost srca trga, rosijo solze nam oči,, dom je prazen in otožen, kar te več med nami ni. žalujoča žena Justina sinovi, Ludvik z ženo Kati, Viktor in Franci, Bratje in sestra ter ostalo sorodstvo v Mihvaukeeju, Clevelandu in: Sloveniji Milwaukee, Wis., 10. januarja 1978. ¥ BLAG SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI NAŠE SRČNO LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE uimm CHERVM ki je umrla 10. januarja 1974. Že 4 leta Te zemlja hladna, krije, v gomili tihi mirno spiš srce ljubeče več ne bije in Ti se več ne prebudiš. Kako pozabiti to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Žalujoči: sin Joseph E, snaha Vickie, hči Virginia in Tony Mlack, zet. vnuki in vnukinje, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo v Jolietu, 111. Wickliffe, O, 10. jan. 1978. SRDiNOVA POGREBE« ZAVODA LOSS East 62 Sli 17010 Lake Shose ESl^d. 431-2088 531-6306 GROMOVA TRGOVKA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1233 NAROČITE S3 DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI Ob tretji obletnici se spominjamo smrti mojega moža, našega očeta, starega očeta, brata in strica LOJZE ZAJEC Umrl je 27. decembra 1974 v Clevelandu, Ohio. Spavaj mirno v tihem grobu, Bog Ti večni daj pokoj, upamo, da v svetem raju Združimo se spet s Teboj. Spominjamo se ga: IVA Zajec — žena; MARJETA WAYLI — hči z družino; LOJZE — sin z družino, ANITA, DENES in DUGLAS — vnuki; Bratje: Ciril, duhovnik v Cmi gori v Jugoslaviji, MILAN in CAROL z družino v Clevelandu, FRANCE z družino v Argentini. Sestri: REZKA, PEPCA z družino v Sloveniji. Cleveland, Ohio, Črna gora in Slovenija v Jugoslaviji, dne 10. januarja 1978. _______ ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Moi stari naslov: Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA NAJSTAKEJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske In ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. * Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke, » SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! « ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOSTI Za podrobnosti ki pojasnila stopite takoj v stik s sledečim) tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, UL 60431). RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131 GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, HI. 60091 PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, TeL 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235