&t. 84. V Gorici, v torek dne 25. julija 1911. Maja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uit popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom posiljana: vse leta . . 15 K /S i\. • • *> >» Posamične Številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja „Soča.B v vseh tobakarnah. a8064a ima naslednje izredne priloge: Ob novem U*u „ Kažipot po Goriškem in firadiščanskem" in dvakrat v letu „ Vozni red že-leinic, paniko? in poštnih zre*". la naroČila bres doposlane naročnine se ne oairamo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tečaj XL1 Uredništvo ?! nahaja v Oosposki ulici St. 7 Oorici v I. nadstr. na desne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Peht-vrstah, če tiskano l-krit 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost — Tffilftfon §1= S3. — »Gor. Tiskarna" A. Oabrgčck (odgov. J. Fabgjč) tiska in »al. n Državni poslanec dr. Ravnihar je po- . sla! »Slov. Narodu« sledeče pisrno: i Velecenjeni gospod uredniki « Blagovolite tudi z moje strani sprejeti nekaj vrstic v obrambo tovarišev dr. Uregorina in dr. Rvbafa, v kolikor ju javnost utegne soditi napačno in krivično. Na prvem našem. sestanku, ki se je vršil v iparlamentu v nedeljo pod predsedstvom dr. IvčeviČa, sem kot prvi govornik označil svoje z onim rzvrševalnega odbora narodno-napredne stranke skladno stališče. Pred vsem naj se oživotvori v prejšnji zbornici obstoječa »Zveza Južnih Slovanov«, ki bi bili v »jej Hrvati, Srbi in Slovenci, kar jih ni bila združila *Hrvatsko-slovenska zajednica« pod vodstvom dr. Šustersiča. Koristno in idealno bi bilo, da se na to ti dve skupini v obrambo in v svrfio intenzivnejšega zastopanja narodnih pravic Slovanov združita v enoto po primeru češkega in poljskega kluba. Toda danes še ni Čas za to. Boj med obema strankama na Kranjskem in tud-i na Štajerskem je zadobii lake dimenzije "i tako ojstrino, da je sodelovanje tudi na nevtralnih tleh dunajskih nemogoče toliko časa, dokler se doma razmere ne izpremene, nasprotstva ne ublažijo ter ustvari nekak inodus vivendi. Primeroma sem kazal na občinski svet ljubljanski, ki se zgolj vsled nagajivosti nasprotne stranke ne more konstituirati, dalje na celo vrsto, naprednih občinskih .odborov, ki jih vlada na kratko željo S. L. S. razpušča, potem na napoved in izvrševale političnega bojkota s strani S. L. S. i. ,r. Ako je nasprotni stranki res do tega, da pride do sodelovanja, naj pokaže resno voljo s tem, da ustvari doma normalne razmere. Na ta način naj se pripravijo tla in čez čas, i arda na jesen, lahko pride do sodelovanja na pametni podlagi. Za sedaj naj pa kluba kooperirata le od slučaja do slučaja. Dalmatinci so bili z menoj enakega mnenja in naziranja. Zlasti so poudarjali da jim sodelovanje za sedaj že zategadelj ni mogoče, ker se je ves zadnji boj v Dalmaciji vodil v imenu in geslu dr. Šuster-šičevem. Dr. L. {inja je izjavil, da on za svojo osebo ite more — navajal je tudi zasebne' razloge -—• vstopiti v kako »Zvezo južnih' Slovanov«, ampak ostane izven vsake kombinacije, tudi ne vstopi v Hrvatsko-slovensko zajednico. Na to izjavita poslanca Mandič hi Spinčič, da tudi ona dva ne moreta vstopiti z neklerikalnimi Dalmatinci v klub, ako ostane Laginja zunaj tega kluba. Dr. R.yibar hi dr. Gregorin pravita, da se ne moreta ločiti od ostalih primorskih poslancev, ne glede na to, da Zveza južnih Slovanov v stari zbornici ni dokazala živijenske sile. Dr. Rvbaf na to obširno zagovarja veliki pomen in važnost skupne in enotne organizacije vseh jugoslovanskih poslancev, ki naj bi tvorili napram vladi in napram drugim, parlamentarnim skupinam eno edinstveno parlamentarno in taktično enoto. Nasprotstva doma nas pri tem stremljenju ne smejo ovirati, taka in še hujša nasprotstva obstojajo pri Cehih in ' Poljakih, in vendar so vsi združeni. Bo-, diši, da imamo dva kluba, Hrvatsko-slo-, vensko zajednico in Zvezo južnih Slova-' nov ali pa namesto te slednje Dalmatinski < klub iti klub Primorskih poslancev, vse te organizacije morajo varuje svojo avtono-• mijo v parlamentu nastopiti kot enota. To ! pa se mora zgoditi že danes oziroma te ! dni, ne smemo čakati niti trcnofcka, važno je to glede stališča take enote napram vla-di in napram drugim parlamentarnim sku-I pinam, zlasti pa glede zastopstva v od-i sekih. j Z vidika teh različnih nazorov smo | lazpravljali celo nedeljo ter še v ponede-j ijek dopoldne. Zaključek bil je ta, da so ; Primorski poslanci sklenili osnovati svoj klub, »Narodni klub«, h kateremu pristopiti so pregovorili tudi dr, Laginjo; zajed-j no pa so sklenili, da naj ta klub takoj stjpi j v zvezo s Hrvatsko-slovensko zajednico v svrho združitve v višjo organizacijo. Na zadnji konferenci v ponedeljek zjutraj smo Dalmatinci in jaz še enkrat pov-¦darVutt, da smo tudi mi načeloma za tako J organizacijo, da pa ta trenotek ne snia-I tramo ugoden za ustanovitev te orgami-j zacije, naj se pripravi teren, da bo tudi ' nam omogočeno sodelovanje, naj eventu-eluo Primorski poslanci prevzetno posredovanje, ker ponudba ne more iti z naše strani. To je torej — »dejanski stari.«.' Po-'. drobnosti izpuščanj Naj kdnstatujem, da je po mojih mislih mogoče vspešno zagovarjati eden ali idrugi teh na naših konferencah izraženih nasprotujočih si nazorov. Vse drugače tudi izgledajo stvari, ako ;jwi motrimo s tržaškega svetilnika ali pa ako jih gledamo z ljubljanskega 'gradu. Prisojam Primorskim poslancem opthnam fidem! Oni še niso dobili občutiti klerika-lizma, zlasti pa ne terorja slovenskih klerikalcev; izvzel bi morda dr. Greigorma, ki je imel klerikalnega protikandidata, toda na Goriškem stvari §e daleč niso tako dozorele, kakor na Kranjskem, kjer so klerikalci s pomočjo poslušne jim vlade vpeljali pravo strahovlado in. kjer smo naprednjahi danes faktično brezpravni. Lahko je torej primorskim poslancem postaviti se na višje stališče i« to stališče 'udi zagovarjati. Zategadelj jim za svojo osebo in s tega njihovega stališča ne zamerim, ako so s svojim Narodnim klubom ' vstopili v Hrvatsko-slovenski klub. Pogrešek ali recimo taktično napako . pa so napravili s tem, da niso hoteli Obnoviti prejšnje Zveze južnih Slovanov. !Ni bilo nobenega ali vsaj nobenega tehtnega razloga za ločitev. Ako je imel dr. Lagi-' nja svoje posebne razloge, ostati izven naše kombinacije, tedaj ni bilo zadržka, da se združimo mi ostali, zlasti še, ker je dr, [ Laginja poudarjal zase tudi zasebne razloge in ker je izrecno izjavil, da ne vstopi v dr. Šusteršičev klub. Vsi razlogi, ki jih navajajo Primorski poslanci proti obnovitvi Zveze južnih Slovanov, mene in tudi Dalmatincev niso mogli in ne morejo prepričati. Razdvojitev ni bila potrebna, tem ! manjc, ker bi ob združitvi Primorski po- slanci lažje in prej dosegli svoj cilj, nas 37 jugo.sl. (poslancev videti združenih v enotni parlamentarni organizaciji, kakor pa sedaj, ko se Dalmatinci čutijo užaljene in ibriskirane. Pogrešno se mi tudi vidi naziranje Primorskih poslancev v tem pogledu, da le ustanoviti enotno organizacijo sedaj ali pa nikoli in da čisto mič ne upoštevajo sedanjih abnormalnih razmer na Kranjskem in v Dalmaciji,, ki nam toliko časa, dokler trajajo te razmere, branijo sestavno in organizovano sodelovanje s S. L. S. Tudi v tem oziru njihovi argumenti niso prepričevalni. Na podlagi tega resničnega položaja torej naj sodi slovenska javnost. Prosim samo eno, četudi smo z gg. Primorci v gori navedenih vprašanjih različnega mnenja, ne idimo zaradi tega s kolom drug na drugega. Priznavši jim dobro vero stavi njihovim argumentom nasproti svoje — toda ne ubijaj! Za danes priporočamo le pafcljivo či-tanje dr. Ravniharjevega pisma. Povrnemo se na to pismo prihodnjič. DOPISI, Iz sežanskega okraja. Repentabor. — V »Primorskem Listu« z dne 20. t. m., štev. 29. se zopet oglaša mož, kojemu je laž in sramočenje bližnjega najvišji vzor. V »Soči« z dne 6. julija, štev. 67. s^m onemu dopisniku na dopis v »Primorskem Listu« z dne 28. junija povedal, Molči in ne jezi me!« zavpije Monestrel. 4mam pravico storiti kar se mi zljubi, to te nič ne briga!« Ko je zvedela 'Lucija o očetovem namenu, je rekla: »Potovanje nima pomena, saj veš, da ne bom vzela Tenina.«.' »Vzela boš, kogar bom jaz hotel.« »Vzela bom Alberta in nobenega drugega, ker njega ljubim.« ' i '! »Satanova hči, molči, poslušati nočem ne tebe in tvo-io mater, zapadli ste obedve peklu.« Teran je prišel po Monestrela m obadva sta se odpeljala s pošto do železniške postaje 'in od tu v Veience. Granat je zabičil svojemu mlademu sorodniku, naj popolnoma zalaga Monestrela, ter mu da! pismo na njegovega očeta. Ravno tistega dne je prišel Galtier iz Grenobla domu. Bil je jako začuden, ker je zagledal ha glavni cesti pred klubovo kavarno veliko množico ljudi. Ko se je pri-bližal, da bi zvedel kaj naj to pomeni, zagleda postaje-vodjo in dva podložna orožnika, ki so snemali tablo z napisom, katero je 'Galtier že tolikokrat obnovil. »Kaj ipa delate, postaje vodja?« vpraša Albert. »Izpolnujem povelje svojega predstojnika, ta napis je sovražno izzivajoč proti vladi.« »Nimate pravice, dotakniti se table.« »Imam povelje.« »Jaz pa sem ntnema, da se polaščate tujega blaga.« Vendar ne bodete imenovali tega kosa lepenke vrednosten predmet?« »Niste poklicani, da cenite vrednost tujega blaga in nimate (pravice dotakniti se ga*. »Jaz pa trdim, da izpolnjujem samo svojo dolžnost, vi pa se zoprstavljate oblastem.« »Dobro, dobro, kar naznanite.« »Poročal bom svojim predstojnikom o tem in jim predložil to v dokaz«, pravi postajevodja in se odstrani z napisno tablo. »Vem, 'zakaj me morete trpeti napisa«, pravi Albert. »Radi septemberskrh sejmov, tpred obema prejšnjima sejmoma ste jo tudi odstranili. AH počakajte, veselili se bodete!« .' - "i ^'-li Kupil je več metrov belega platna in črrio barvo, potem je šel h Crillonovim in prosil Ano in Lucijo, naj mu pomagate sešiti zastavo; Ko je bilo to storjeno, razprostrl je Albert zastavo po veliki jedilni mizi in napisal z velikanskimi črkami: iKlubova kavarna in klub bodeta volilni dan, dan poraza reakcionarcev, zopet otvorjenal »Tako«, pravi Albert, ko je bil gotov, »ti bodo gledali. Toibo v lepo začudenje sejimarjev, onim bo pa žal, da niso pustili raje male table.« »Kaj pa si zvedel v Grenoblu?« vpraša CriUon *Kaj se govori tam?« »Zvezali so se z Gambetto, on pravi, da pričakuje z gotovostjo ugoden izid volitev. V Grenoblu je razpoloženje jako dobro, norčujejo se iz maršala častniki ne najmanj.« .»Mac Mahon Ibo na kratko odstavljen in dobimo 'Iniersa.« »Tako je, ali med tem se moramo p- vviti na r^zno, ne sinemo pa izgubiti ipoguma. Naročij ¦ ,Revt.l tiii Dauphine', dobivali ga bomo vsak dan a....o izvodov. Razen tega sem kupil 'desettisoč letakov nv-iifesta levice. Časopisi se bodo poslali na naše krajevne lupine, te jih bodo pa »delile posameznim kmetom. Govoril som t„;5 z urednikom ,Rcveila\ ta je pripravljen sprejemal: n, sa poročila, to bo napravilo stvar zanimivejšo za uače Iju-i.« »Storil si jako mnogo,« pravi CriUon. »Ali imamo tudi novice za te: novi predstojnik zglaševalnega urada, grof Couroulis je prišel.« »Gotovo kak zagrizen reakcijotiarec.« »Bil je semkaj poslan, da nam napravi konec, ali on je čeden dečko, bil je celo (pri nas.« »Pri nas?« »Da, pri nas, republikanci!, pri Upniku i.i županu, pa ni bil. Politika imii je popolnoma tuja, maršal 'ga zanima samo za to, ker ima lepe konje, on je namreč ves vnet za konje, ves dan 'hodi v škornjih, z ostrogami in bičem v rokfo »Ali je res dober človek?« _. /„; 9997 poživljam, da ako 'bi se mu še (tedaj napolnil žolč ter ida toi telil njega tekočino.na mojo častno osivelo glavo, naj se podpiše •s polnim imenom. An t. Fakin. Družba sv. Cirila in Metoda. Od Sv. Lucije. — Gospica Alma Ko-vačič je darovala 22 listkov konsorcija »Tolstovrske slatine« -tuk. podružnici družbe sv. Cirila in -Metoda. Za ta 'hvalevredni čin- se ji podružnica najtopleje zahvaljuje, Gostilničarji, naročajte to kislo vodo, ,katera je v slovenskih rokah, saj s tem podpiramo naša narodna društva! Tolstovrško slatino ima v zalogi tvrdka Luc. Kovačič nasled. pri Sv. Luciji, kar'je prav prikladno za dobavo iste gostilničarjem na Tolminskem. Naročajte, ponudite, - "• zahtevajte in pijte stiMK. ki jo edina slovenska ler najboljša zdja* vilna in namizna kisla voda. Od vsa« kega zaboju paca podjetje v riarodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: TolstovrSka slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer*je tu$ gostilna, letovišče iriprenočišče. ; Svoji k svojim! Svoji k svojim! Porotna razprava radi poloma laškega denarnega zavoda „Banca popolare Goriziana". Dr. Češčuti. | Izpove, da je ibil likvidator B. 'P. V j upravnem svetu ni 'bil on nikoli. Kot likvidator je mogel konštatirati mnogo nered-nosti. Okoli 10. iulija je z drugimi vred ! govoril z Dionizijem Colletom o nekih bančnih stvareh, ker je rekel D. Colle, da je skrajno nezadovoljen, ker je obtežena fi-lijalka B. P. v Pulju z zneski, katerih ni dolžna, tako okoli 130.000 K. — Luzzatto je 'hotel imeti bilanco kolikor mogoče 'hitro na vsak način, da bi potihnile vznemirjajoče vesti po »mestu. iPred notarjem Ballabenom je izjavil Piani, da primanjkljaja mora biti od 250—300.000 K najmanj. Bilanca pa je bila napravljena tako, da revizorji niso prišli na to ... Advokat Derivo iz Milana je bil prišel v Gorico v imenu Collejevem. V banki je čital dolgo Coletovo spomenico, v kateri ta pravi, da hitro ko je prišei v Gorico, je sprevidel, da banka ne bo mogla dati onega dobička, katerega pričakujejo od nje upravitelji; hote" dobiti banki novih dohodkov je začel igrati. Igre so šle spočetkoma -dobro, potem pa so prišle zgube, pokrite pa z priložnostnimi menicami. Ker je izpodle-telo to, je iskal novih virov v izvozu lesa po pogodbi s tvrdko Bratti in Conforti. — Zgube znašajo po izpovedi priče K 1,900.000 in 500.000 akcijskega kapitala in 100.000 K reservnega fonda. Te zgube so krite s svoto 1,100.000 K uknjižeb od strani upravnega sveta in 400.000 K dodatne garancije od strani nekaterih »meščanov, ki niso imeli opravila z banko, kakor priča, dr. Marani, dr. Venier in drugi ... Priča pripoveduje: ko je notar Bal-laben čital garancijsko izjavo, je Lenassi ponovil svoj prejšnji predlog, naj se otvo-ri konkurz mesto da se oskubi upravne svetnike. Luzatto mu je rekel: Vam je več za denar kot za čast. Lenassija je to tako razkačilo, da je hotel zagrabiti Luzatta, rekoč, da on nima govoriti kaj takega, da nima on čuta časti; on, Luzzatto je njegova poguba. Ker so podpisali upravni svetniki menic za 500.000, (bi bil imel ialiment za posledico plačilo vseh zajamčenih zneskov, škoda bi bila torej brez dvoma večja. V ostalem pa niso bili povsem na jasnem giede situacije Marina je cenil s po-četka deficit na 600.000 K. Marina pa mu je rekel, da je -nemogoče delati v tem kaosu. Kakšen kaos — je vprašal predsednik Ceščuti. Knjige z vsemi transpo-zicijami, da se je napravila bilanca 1908. V ba "-' so bili-določili prišteti med akci-onai *ii osebe, ki niso imele nikakih akcij, imena takih so bila posebej napisana. Priči se je tudi zgodilo nekaj takega pa je protestiral. V neki seji, kampr je bil tudi on povabljen, je raizlagal, da banka ni bila dolžna plačati dolgove za igre, ker so bih ti v Avstriji neizterljivi. Porotnik Laizzafi: Pa bi ne bilo Častno za banko. Vmešata se še branitelj Pinoherle in Lazzari. Državni pravdnik: Plačati s svojim denarjem, je že prav, ali z denarjem drugih, to je pa drugo vprašanje ... Glede filijalke v Mju se je govorilo tudi o ponarejenih podpisih. Država je dala 2 milijona kron banki;1] »Commerciale« v Trstu »kakor posojilo'] proti dbrestovanju po 2ffot ker/pri mirn-sterstvih se je slikalo goriško "deželo v nevarnosti radi poloma B. P. Omenjena banka je dobila ta denar od države 'zat©g:| da lažje likvidira bankerotno »Popolare«. Dejanski pa je od teh•¦¦dveh milijonov ime-. la dobiček samo »Comerciale«. Da bi bila Tlel dobička odstopila 8. P., o tem ni hotela ničesar vedeti, češ, da je samo njena zasluga, da se je ta denar dobil. Oglasi se porotnik Senigaglia, ki zahteva pojasnila, da je povzročila primanjkljaj samo igra na borzi, ali da so vmes mogoče tudi kaka poneverjanja? Češčuti ipravi, da mu to ni natančno znano. Vsekakor je izgubljen ve-1 lik znesek. Natančno da bo to povedal ravnatelj likvidacijskega odseka:; g. Sehwarz. Bran. Pindherle vpraša pričo, da-Ii mu je znano, da je uradnik Piani zapisal znesek 3000 K priči v škodo? Bran. Robba (razburjen): 'Piani, povejte :zadevo o tistih 10.000 K! Drž. pravd.: V tej dvorani se je zatrjevalo, da različne banke falsificirajo svoje bilance. Ali se vam dozdeva verjetno? Priča: Ne verujem. — V moji banki gotovo ne. Obizzi (porotnik) zahteva, naj Piani pojasni, kaj je hotel reči poprej branitelj Robba, omenivši »tistih« 10.000 K? Braiii-telji nekaj mečkajo, Piani pa pravi, da potrjuje to, kar je izpovedal pri preiskavi. Priča Ermin Dorftes, >star 63 let, posestnik v 'Gorici je bil član nadzorstva Bv P. O večkratnih revizijah pove, da se je; vse strinjalo. Namreč številke in rudi množina menic in vrednosti. Seveda nihče ni preiskoval, če so bile menice pristne. Gojil je zaupanje v uradnike in posebno v Colle-ta. Ce bi' se bilo hotelo vse natančno pregledovati, bi ne zadostovali celi dneci. Da se v banki igra, tega ni vedel. Ce je kaj povpraševal, mu je Piani odgovarjal, naj se Obrne na predsednika. Včeraj. Predsednik naznani, da je porotriiU Marocco szbolel. Tako tudi priča Alojzija Canestrini. Sodni dvor sklene poklicati porotnika - namestnika g. Comar iz Fiu-mičela. Priča Marni, star 60 let, iz Krmina je član nadzorstva banke od začetka do zadnjega. Izpove, da ni nikoli opazil kake ne-rednosti. Imel je zaupanje v uradništvo in načelstvo. V tem zaupanju je tudi podpisal br^-lanco. Menice Vidmarja in Confortija' da so se mu dozdevale pač previsoke, a poučilo se ga je, da so s hipoteko zavarovane. O izgubah je izvedel ipožneje. Revizorji so bili opeharjeni. ; Priča grof Dehmestri, star 50 let, iz Medeje, je bil tudi član nadzorstva/Pravi, da so ga predsednik in drugi dovedli v zmoto in napačno informirali. Trdili so, da je vse v najboljšem redu. Nobeden mu ni povedal, da se je igralo in da so bile izgube. , Priča notar Ballaben je tisti, ki je na-J pravil ovadbo na drž. pravdništvo. Izpo- ve, da kakor hitro je bil imenovan likvidatorjem se je natančno informiral najprej pri bivšem ravnatelju Marina, potem pri Baderju. Na podlagi teh poizvedb je podal ovadbo. Ker niso likvidatori vedeli za prave krivce goljufij, so ovadbo omejili na načelnike. Le*l 1901. je bil član eskomt-nega,odseka. V začetku je Šlo vse dobro. Pozneje je doznal, da se je dovolilo Na-glosu iz Krmina kar 250.000 K kredita'. To je bil previsok znesek. Takrat je bil izstopil iz odseka in ni imel več posla z banko, še-le 1. 1909 je izvedel, da stoji .banka pred konkurzom. Ni bilo drugega izhoda kakor napraviti likvidacijo. Polagoma se je posrečilo poizvedeti o igri, o kreditu Vidmar, Conforti itd. Prepričan je bil tedaj, da je za delničarje vse izgubljeno. Na to je zahteval od Luzzatta in Lenassija, naj poskrbe za odškodovanje delničarjev. Troški likvidacije so veliki, a bili so neobhodno potrebni. Preds. Koliko znašajo konečno izgube po likvidaciji? Ballaben: Okoli dva milijona vsega skupaj! Preds. Vam je znano o državni podpori? Ballaben: Da. A od ve ni imela B. P. nobenega dočika. Denar je potegnila B. Commerciale v Trstu. Dr. Bader in Orzai. sta sprejela ostanek likvidacije z aktivi in pasivi. Imela bqsta veliko škodo. . Zaslišan je bil še bivši uradnik B. P. Delchin, ki je izpovedal že znane stvari. Ob koncu Obravnave se je vnelo ostro prerekanje med braniteljem Panigraizijem in drž. pravdnikom. Baliaben je namreč očital Pangraziju, da sploh se ni nič pripravil za svoj posel branitelja, Drž. pravdnik •:e je tej opazki nasmehnil, nakar je Pan-grazi reke!, da nikjer ni še videl tako neolikanega drž jpravdnika, kakor Je goriški. Drž. pravdnik je ostro in glasno pro-testoval proti tem besedam. Nadaljevanje razprave danes. Domače vesti Gregorinove volilce v ajdovskem okraju prosimo, naj bodo mirni ter naj presojajo korake svojega poslanca hladno in' z razumom. Umejemo nastalo ogorčenje, ali to je nastalo všled krive vesti, da je dr. Gfegoriri vstopil v SusterŠičev klub ter takoizlezel pod Šusteršičevo komando. U-mejerho, da mora taka vest vzburiti vsakega napredn. volilca in ga mora zaboleli irce, ali povdarjamo: ona vest je kriva. Slcv. klerikalci so v svojem klubu, primorski poslanci v svojem; ti pa hočejo, da se napravi iz teh dveh klubov ter iz dalmatinskega skupno z Ravnihariem jugoslovansko enoto, ki bo v določenih vprašanjih hodila skupno pot, drugače pa imajo prosto roko edni in drugi. Tako je pri Cehih in Poljakih, taKo bodi tudi pri Jugoslovanih! — Ali pa bo to držalo ali ne, to bomo pa videli! Ne dela prav. kdor govori: primorski poslanci so se podvrgli dr. Šusteršiču. Kaj če se stopi v tak stik s kako drugo stranko, se je treba ravno podvreči? Kaj ni mogoče tudi izkoristiti položaj v prilog dobre stvari, katero se zastopa?! Prosimo mir in hladno presojanje nastalih razmer. Umevno pa. da napredni volilci smatrajo svojega poslanca za naprednega moža, ki ve in vedno upošteva, kdo ga je posla! v parlament. S Tolminskega. - V zadnji seji pomnoženega c. kr. okr. šol. sveta tolminskega je stavil ud Josip Rakovšček naslednjo resolucijo, katera je bila soglasno sprejeta: Poživljajo se deželni in državni poslanci, kakor tudi slavna vlada, da zastavijo ves svoj vpliv v to, da deželni zbor ustanovi deželni šol. fond, sicer mora priti neizogibno do finančnega poloma. Drugi okrajni šol. sveti v deželi, oglasite se! Pod Rvbar-Gregorinovo klop je zlezla »Soča« ... stisnila je rep med noge in kakor ponižni pudetjček zlezla pod Rytbaf-Gregorinovo klop. Tako piše namreč »napredno Jutro«. — Tn »Jutro« meni, da se je »Soča« spremenila pretekli teden v času dveh dni, od četrtka na soboto. Ali kdor je pazljivo čital, je lahko videl, da ni ni-kake premembe. Priporočali smo in še priporočamo ihladno presojanju »Jutrovi« laži: dr. Gregorin je v Šusteršičevem klubu,, pa se je moral vsakdo po robu posta^ viti, kdor noče, da trpi napredna stvar. — Je bilo pač težko, napraviti nekaj takega, kar bi bilo našlo vsestransko odobravanje v naprednih in narodnih vrstah. Trsbn le citati pazljivo pisma in izjave pos' ncev dr. Rybafa, dr. Gregorin a m dr. Ravni-harja. Pri taki situaciji je izključena takojšnja, vstvaritev take zveze, po kateri smo pač vsi koprneli, in enote, ki bi kazala skupnost Jugoslovanov v določenih vprašanjih. Nastala sta dva1 kluba: narodni in dalmatinski, Ravnihar je ostal izven klubov, Primorski poslanci so si poiskali stik s »H rvatsko-slo vensko zajednico«, pričakuje, da bo mogoče priti do stika z njimi in zajednico tudi Dalmatincem in dr. Ravniharju. Saj pri Čehih tudi niso vsi hkratu vstopili v enotni češki klub!------ »Jutro« naj le pazljivo čita številki »Soče« od minolega četrtka in sobote, pa bo videlo, da ni pri »Soči« nobene premembe; bo videlo, kako namenoma so postavljene notice zlasti glede onih »pogojev«, kateri notici je dodan poseben dostavek, ki govori dovolj jasno. . To omenjamo ne morda iz kakega opravičevanja pred kričaškim »Jutrom«, ampak zato, da smo pobili nasproti javnosti »Jutrove« laži. Le bo pa »»Jutro« nadaljevalo neumno svojo gonjo, se mu prav gotovo pripeti, da pojde kot piKleljč>k v kot, pudeljček po zaslužen ju otepen. Konecletno poročilo »Dijaške kuhinje«. V začetku šolskega leta 1910/11. je bilo sprejetih v Dijaško kuhinjo 69 dijakov, 24 gimnazijcev, 8 reakev, 30 učite-Ijiščnikov, 2 pripravnika in 5 vadnikov. Mod letom jih je izostalo 11 in isicer 8 radi nepovoljnega napredka, 3 so izostali samovoljno. Za mesta izstopivših so takoj prosili drugi, ki so bili tudi sprejeti. Do konca šol. leta, to je, do vštevši 5. julija, je hodilo na hrano v Dijaško kuhinjo 63 gojencev, 25 gimnazijcev, 6 real-cev, 25 učiteljiščmkov, 2 pripravnika in 5 vadnikov. Napredek teh je bil ipovoljen; med srednješolci in učiteljiščniki, ko jih je bilo 56, jih je dovršilo drugo poluletje 6 z odliko, I je dobil ponavlj. izspit, a 2 sta pro-pala. Vsi drugi, t. j. 47, so bili vsposobljeni tu višji razred. Kako se je Dijaška kuhinja izdrževa-la, je gnano, vže iz prejšnjih poročil, omeniti bi bilo z zadovoljstvom, da so v preteklem -šol. letu k vzdrževanju D. k. zdat-no pripomogli' tudi srednješolci in učiteljiščniki, ki so podarili Dijaški kuhinji 520 K 76 v kot prebitek koncertov in zabavnih večerov, koje so prirejali med letom v prid Dijaške kuhinje. Gonja »Jutra« škoduje napredni stvari. — To smo pribili in pri tem osta-jemo, pa če se »Jutro« še tako odločno zavaruje proti našemu očitku, da dela gonjo, ki samo škoduje napredni stvari. — »Jutro« je kričav list, ki dela iz muh slone ter živi od samih tendencioznih in sen-zančno obrnjenih vesti. Tako kričanje in preobračanje dejstev pa le škoduje napredni stvari. Kot »neodvisen političen dnevnik« ima »Jutro« lepo nalogo, Katere pa ne vrši, marveč se rajše lovi okoli ter dela zgago in seje prepire in zdražbe v napredne vrste, kar spričuje najbolje sedanja njegova gonja proti primorskim poslancem. To pribijemo z nova, ker to škoduje napredni stvari. Malo več hladne krvi! Koliko je Slovencev v Gorici, še sedaj niso povedali. Izvedeli smo že uradno statistiko prebivalstva v deželi; vemo, koliko prebivalstva ima Gorica, ali koliko so nas našteli, tega pa kar ni mogoče izvedeti. Za Trst so povedali že, da je tam 36.000 Slovencev, dočim jih je v resnici nad 70.000. Če so tako »šteli« v Gorici na magistratu po »reviziji«, potem so nas našteli morda komaj 6000! Ali če so še tako sleparili, tu smo, ne toliko, kot so nas našteli, marveč še enkrat toliko in še več pa še več nas bo. Slovenci v Gorici rastemo, Lahi ginejo. »V popolni odvisnosti dr. Gregortaa in dr. Rvbafa.« — Ljubljansko »Jutro« je . jako znajdi ji v Hst. Sedaj je znašel popolno odvisnost »Soče« od dr. Oregorina in dr. Rvbara. Ker mečejo možje z Joitrovega oba tn dva poslanca v en koš z dr. Su-steršičem, se ne bomo nič čudili, Če iz meglenega »Jutra« pokuka jutri na dan odvisnost »Soče« od samega dr. Šuster-Šiča! Pri znafdljivem »JutMi« je vse mogoče t Da se smeši s takimi čenčarijarni, tega se ne zaveda; mi pa tudi nimamo nič |J proti temu, če se smeši s take vrste izmišljotinami. , Občinske volitve v §t. Petru. — Kakor čujemo, je rekurz od strani naprednih volilcev proti obč. volitvam v Št. petru odbit. Volitev župana bo v kratkem. O pogojih, ki obstoje med »Hrvatsko-slov. zajedmco« in »Nar. klubom« glede ^Hrvatsko-slov. kluba« se mnogo razmo-triva. YidL se, d,ajse^je vrjjto, vse v naglici. Sedaj ko *pf flani^lt #^^vr®feWi: svoje poletno delo, bomo imeli dovolj časa, premotriti in določiti, kaki morajo biti pogoji med iklubi, ki bi tvorili skupni jugoslovanski klub. Časa bo za to, da s.e določi s"mpni program, da^pravimo v program vse točke, 2a katere se morajo naši poslanci skupno boriti. Začetki so tu za skupen klub, začetki za pogoje. Čehi imajo skupna vprašanja točno izdelana, v. drugih imajo svobodno roko. Tako mora biti tudi pri Jugoslovanih. Ali izrečejo naj se vs i za skupni kltcb in ga omogočijo, potem prrde do določitve končno veljavnih pogojev. O tem bomo še obširneje govorili. Polet tržaškega zrakoplovca Ivana VVidmerja Iz Gradeža v Trst. — V Grade-žu je foilo v nedeljo nenavadno živo. Prišlo je vse polno ljudi gledat, kako izvrši tržaški zrakoplovec Ivan Widmer svoj napovedan polet iz Gradseža v Trst. Spustil se je na foregu za kopališčem ob 7.6 zvečer v zrak proti morju, se dbmil ter plu! nad Gradežent, obrnil pa se je namesto naravnost proti Trstu proti Piranu, osbplul istrsko obal ter se. (prikazal Trza-čanom nad Miljami. Preletel je okoli 40 km v poprečni višini 500 m s (hitrostjo 100 km na uro. Blizu Kopra se je imel boriti s precej močnim vetrom. Drugače je bilo vreme krasno in za polet ugodno. V Trstu je plul VVidmer nad mestom, nad katedralo sv. J usta ter se končno spustil na tla na molu .št. 5. Zrakoplov je monoplan »Ble-rioU, last R. Orsija. Funkcioniral je iz-horno. Ivan Widmer je mlad, ima komaj IS let. Učil se je za mehanika. Vedno je tičal v knjigah in časnikih ter prebiral in študiral, kaj je novega na polju aviatike. Njegov oče, inženir, je upošteval gorečnost svojega snu za aviatiko ter ga posla! v aviatično šolo v Pordenone, kjer je napravil izpit za pilota. Pričakuje se od njega še mnogih uspenov v aviatiki. Tr-žačani so ponosni, da je plul nad Trstom prvi Tržačan. V zraku je bil 32 minut. Prizadetim društvom! — Neko društvo nam (je ponujalo honorar za reklamne notice za veliko lepo pomembno prireditev. Gospodom, ki so pisali reklamne notice, moramo priznati, da so se držali stvari ter notice niso ibile predolge (kričečih in dolgih se ljudje bojijo!). Honorarja ne zahtevamo, pač pa moramo ob tej priliki omeniti to: Dobijo se še vedno društva, ki iščejo v »Soči« reklamo, pa kakšno! kar eefle kolone hočejo zavzeti z noticami — ne spomnijo pa se, da je z listom združena tiskarna. Tiskovine naročajo kje izven dežele, naš list v Gorici pa Jsaj jim služi v reklamo za njihovo prireditev. Najbolj neumesten je izgovor, da se mora štediti, kakor da bi izven dežele dobili tiskovine cenege! V Gorici dobijo dobre izdelke po ceni; .zato ni nikakega vzroka, ne podpirati tiskarske obrti v deželi! — Naznanjamo, da »prav radi pri-občujemo primerne kratke reklamne notice, ali da bi mi odpirali na široko predale-lista temu ali onemu, ki noče poznati naše tiskarne, tega pa ne bo več! Mislimo, da nam da prav vsak razsoden človek:. Občinski uslužbenci v naši deželi pošljejo po g. A. Bajtu, občinskemu tajnik« v Kanalu, na vlado prošnjo v dosego državne nagrade za delo, «ki ga izvršujejo »ni za vlado. Enako prošnjo so poslali tudi dež. odboru, ki jim je obljubil svojo pomoč. Nadejati se je pač, da bo prošnja »slišana. Poslanci naj pomagajo. Vročina. — Pritiska že nekaj dni (huda vročina tudi v Gorici,, Po okolici, zlasti po Vipavski dolini, želijo dežja, če ne utegne bui škoda na pridelkih velika. Zgubljeno. — Zgubila se je mala srebrna ženska ura od hotela Central do prehoda pri realki. Kdor jo je našel, je na-Prošen, da jo odda na policijskem uradu. Zgubil se je mošnjiček z malo svoto denarja. Kdor ga je našel, je naprošen, da Ka odda na policijskem uradu. Najdeno. — Našla se je zlata broša; *wr jo pogreša, naj se zglasi na policij-sKem uradu. Pojasnilo k odprtemu pismu na poslanca dr. Grego-gorina v listu »Jutro«. Črniče, dne 24. julija. V 502. št. »Jntra« t. 1. sem priobčil jaz v sporazumu z več drugimi volilci iz «lfe jtopjtnije »odprto pismo« na naslov ¦nlšega »g. pbslaricT^r. Gregorina. Glede tega, ker sem slišal doma in v nedeljo v Ajdovščini riebroj mnenj in glede tega, da si ne bodo nekateri stvari krivo tolmačili ter na opazlko v »Soči« od minole sobote si štejem-v dolžnost podati radi te stvari nekoliko pojasnila; Najprvo bodi povedano, da ono »odprto pismo« v »Jutru« so porodili utisi in nestrpnost vsled prvih poročil v ljubljanskih naprednih dnevnikih, in sicer vesti, da so se pridružili naši poslanci klerikalcem s pogojem, katerega je stavil Šuster-šič, da naj se namreč ne sprejme v klub poslanec Ljubljane iRavnFnar. Te vesti so napravile pri vseh naših volilcih jako mučen vtis, tako da jaz sem se kot odkritosrčen in odločen pristaš narddno-napredne stranke v resnici bal,, da bode 'korak našega g. poslanca katastrofalno vplival na našo napredno stvar. Mi. smo principijeilno za pošteno združitev s klerikalci v parlamentu, a edino pod temi pogoji, da naša napredna stvar za las ne trpi na korist klerikalizmu, in da ima vstop v klub vsak jugoslovanski poslanec brez najmanjših obveznosti v korist klerikalizmu. Torej na odločno trditev obeh ljubljanskih naprednih dnevnikov, da se je na zahtevo Žusteršiča ignoriralo poslanca Ravniharja, je ibilo poslano v »Jutro« ono »odprto pismo«. Storilo se je to iz kristalno čiste in odločne napredne zavesti. Če so pa vesti, da se je na povelje Suster-šiča posl. Ravniharja ignoriralo, neresnične (kar upamo, ida je istimi, zaupajoč g. posl. Gregorinu in Rvbafu, o katerih značaju, da je neomadeževan, ne dvomimo) če so torej te vesti neresnične, se umikamo ter izrekamo našemu ooslancu g. Gregorinu popolno odkritosrčno zaupanje. Če pa mislijo kakšni »komodneži«, da je glavno delo za stranko kritiziranje, jim rečem, da se jako varajo. Moje delo za stranko je iz odkritosrčnega prepričanja, saj sem naprednega prepričanja, od kar sem k pameti prišel in bodem prav do zadnjega trenotka svojega življenja. Toliko v pojasnita. V imenu več volilcev: Virgil Toplikar. fraza narodnih društev. Pevsko in bralno društvo »Ipava« v Mirnu priredi javni ples dne 30. t. m. pri Mihi Faganeliju. Izjava. Na lažnjive napade v »Gorici« ne od-go.arjam več ne za se ne za moško podružnico sv. C. in M., dokler se strahopetni dopisnik ne podpiše. Dr. E. Dereani. Zlet Goriške Sokolske župe v Ajdovščino v nedeljo je vspel v vsakem oziru kar najkrasneje. Ajdovščina je bila v slavnostni obleki, okrašena z zastavami, napisi, kazala je praznično lice, dokazujoč, kako zna prav ceniti zlet Sokolov. Kadarkoli je kaka prireditev take vrste v Ajdovščini, se nabere v tem našem trgu vedno polno občinstva od blizu in daleč. V Ajdovščino gredo radi. — Veličasten je bil sprevod po trgu, udeležba ogromna. Sokolov v kroju je bilo nad 400. Pozdravil je došlece na trgu župan g. Ign. Kovač, govorila sta tudi starosta Gorš, S. Župe dr. Levpu-šček in dr. Slavik iz Trsta. Grmeli so to-piči. Telovadišče je bilo lepo prirejeno, tribune polne občinstva, telovadba je bila •krasna. Telovadci, telovadkinje, naraščaj so želi obilo zaslužene pohvale. Veselo življenje je plalo po Ajdovščini, zabava je bila kaj prijetna, vesel, slavnosten dan je •bil v nedeljo v Ajdovščini. Videlo se je, kako so se potrudili gospodje in dame v Ajdovščini,-da ponudijo zletnikom mnogo raznovrstne zabave. Vsa prireditev je pokazala, kako visoko se vspne taka prireditev, kaiko lepo popolna je, če so priprave v pravih rokah. Sokolska ideja je trium-fovala v Ajdovščini. Vsi izletniki so polni hvale o tej prireditvi in radi se bodo spominjali še leta in leta, -kako je bilo dne 23. julija 1911. lepo tam ob Kublju. Frgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Vinski sent6n*.spomladi 1912. — Dne 15. t. m. se je vršilo v Trstu posvetovanje, na katerem je-bilo 'govora o vinskem semnju,;, ki naj se napravi prihodnijo spomlad. Posvetovanje se je vršilo v prostorih trgovsko-obrtne zbornice. Zastopana sta bila deželna odbora goriški in istrski, vinorejci in vinotržer. 2 Goriškega so bili navzoči deželni svetnik dr. Pettarin, Por-telli, Bolaffio, Fabiani, Folini in Jakončič. Navzoči so. se izrekli za to, da se napravi vinski semenj prihodnjo spomlad. Izvolijo odsek, ki privabi interesente, da storijo vse kar treba, da vspč tak vinski semenj v f orist primorskih dežel, kakor je vspela prfd kLat'kini poskušnja (primorskih vin na!Dtnfajih. — Saimo, da ostanejo gospodje, kiibodd imeli to prireditev v rokah, Nepristranski, da bi ne bila prireditev le -— Jaški vinski semenj! Deželnega odbora goriškega dolžnost je poskrbeti, da bo naša dežela povsem primerno zastopana na tem nameravanem semnju. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Miren« priredi dne 6. avgusta tombolo s plesom. Dodatno k poročilu o dirki Kobarid-Tdhmn omenjamo, da je bilo zastopano tudi bratsko .kolesarsko društvo »Solkan« z velikim številčni članov. Politični pregled. Poslanska zbornica ima danes sejo. Kot prva točka je na dnevnem redu prvo č i tanje bančne predloge. Potem pride na vrsto debata o draginji mesa. Vlada poda menda že jutri pojasnila o zahtevanem novem uvozu argentinskega mesa. Ogrska državna zbornica je nadaljevala debato o bramibni predlogi. Govoril jeigrof Tisza ter se v dolgem (govoru bavil ¦le?s predlogo in vojaškimi vprašanji ž njo v .zvezi stoječimi. Albanija. — Črnogorsiki kralj bi rad posredoval med turško vlado in Malisori. Dnč 2. avgusta poteče rok, ki ga je dala turška vlada upornikom, da se podvržejo. Morda ho to kritičen dan. Sumi se, da požar v Carigradu v poslopju generalnega štaba so zanetili Albanci. Mornariške častnike prve vrste hoče imeti Italija. — Mornariški minister je sestavil kvalifikacijsko komisijo, ki je končala te dni svoje delo. Kakor se čuje, bo odstranjenih iz mornarice obilo častnikov. V kratkem jih dobi cela vrsta poziv, naj prosijo za umirovljenje. Celo nekaj fregat-nih kapitanov pred kratkim imenovanih bo žrtev omenjene stroge komisije. Italija hoče imeti v mornarici častnike, ki bodo vsi docela možje na mestu! Dobro se pripravlja!! Sto dreadnoughtov je sedaj ali že v rabi ali še v delu tik pred spustitvijo v morje. Angleška jih ima 32, Nemčija 21, Združene države 12, Japonska 7, Avstro-Ogrska, Italija, Rusija, Francoska po 4, Brazilija in Španija po 3, Argentinija, Turčija in Čile po 2. Razne vesti. Kolera v Trstu. — V nedeljo zvečer je%umria za kolero 28 letna Katarina 'Rus-jah. Zbolela je zjutraj. Vsi, ki so prišli ž njo v dotiko, so bili hitro internirani. — V Magdalensko bolnišnico so spravili tudi 2? letnega voznika Karola Jarca, ker je zbolel na simptomih kolere. V Magdalenski bolnišnici je zibdlela za kolero tudi Olga Hansicn in Marija Zorn. Na Dunaju je že nekaj dni silna vročina. Nekaj jih je umrlo za solnčarico. O veliki vročini poročajo tudi iz Nemčije in z Angleškega. Krsta darilo za god. — Ko doseže mati ali oče na Kitajskem starost 55 let, prinesejo jima otroci za god krsto, v katero potem položijo onega, ki prvi umrje. Tako je videti po kitajskih hišah krle, ki potrpežljivo čakajo v kotu, 'da se jih porabi za kar so namenjene. Obesil se je 11 letni idečeflk v Čenčami v Italiji. Imenuje se Baccio Preitfutico, Mati ga je dobila v dražbi pokvarjenih dečkov ter iga zapodila domov, ali od doma je ušel in zvečer, so našli obešenega na drevu ob polju. Velikanski požar v Carigradu. — Dnč 23. t. m. popoludne je izbruhnil v dveh' mestnih delih v Šfambulu požar. Nekaj mestnih delov je upepeljenih. Pogorele so tudi pisarne generalnega štaba; arhiv in dokumente so rešili. Dvojen samomor v Trstu. — Josip Tavčar, klepar, 22 let star, in njegova ljubica Justina Gustinčič sta se v nedeljo zjutraj zastrupila s karbolno kislino. Zastrupila sta se v Tavčarjevem stanovanju. Našli so ju mrtva. Koliko govorimo? -¦¦¦ Neki angleški statistik le izračunal sledeče: Navaden '; človek izgovori *v saki minuti približno 100 besed, v eni uri že toliko, da se to natisne na 29 straneh osmerke. Računamo na dan tri ure ^govorjenja, dobifito na teden okolo 60G tiskanib Striid-iM^i leto da to 52 knjig precejšnjega obsega. Umrljivost zakonskih hi nezakonskih otrok. — Statistika je tudi posegla na to polje ter dognala, da umrje mnogo več nezakonskih otrok nego zakonskih, kar je i umevno. A razmerje je večje nego bi si mislili na prvi hip. Od 100 nezakonskih otrok je v Nemčiji umrlo v letu 1908: 28'5, od zakonskih 16'8 (in sicer v prvem letu starosti). K vojaškemu naboru je prišlo od 1000 v izaikonu rojenih 660, od nezakonskih le 213'6. Šola za tatove. — Pred kratkim je berolinska kriminalna policija izsledila v kleti hiše trgovca Seriga šolo za tatove. Serig je prejemal ubegle mladostnike iproti odškodnini in jih je podučeval v tatinski stroki. Imel je celo nastavljene razne učitelje za posamezne predmete, kakor odpiranje ključavnic, žepna tatvina, ibrez-hrumio rezanje oken. V šolskem načrtu ni bilo veronauka. Zrakoplovka madame Moore je padla v Etampesu z višine 40 m ter obležala mrtva. Vojaški balon pri vajah. — Laški balon št. 3. se je udeležil vaj med Verono in Šommacampagno. Balon je bil prideljen »branilcem«. V gondoli je bilo 5 Častnikov, ki so mogli skozi pol ure svojemu poveljniku dajati točna poročila o situaciji nasprotnika. Balon je bil v zraku nad 3 ure. Milijonar osumljen tatvine. — V kopališču Lido pri iBenetkah je obdolžil neki laški kopališčnik nekega gospoda, da bi mu ibil ukradel 250 lir. Policija je dotične-ga gospoda poklicala v policijski urad, kjer se je legitimiral, da je milijonar L6\viniger. Pri sebi je imel obilo denarja. Milijonar se je neznansko smejal Lahu, da ga je obdolžil tatvine. (Dalje na četrti strani.) Dama, katera skrbi za zdrav« kožo in hoče iz1 ebiti se peg tor ohraniti nežno in mehko kožo ter belo poJt, se umiva le k liljinim mlečnim (milom (znamka konjiček tvrdke Bergmann & drag Teschen na Elbl. Komad po 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, mirodilnieah in prodajalnah parfumov. Iv. Znidarčič & dr. stavb, taktika d Gorici, llia maitioli. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in ropotanje, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Ceneji Kakor vsi drugi masivni stropi. Pojasnila, stat. računi iu proračuni brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu, votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi dvtsgi sistemi Koliko trosilo ženske za obleko? — V listu za angleške (deklice (GirTs Owm Paper) piše Miss Emily Post o troškSh angleških žen za obleke ter pravi, da so izdatki za klobuke narasli v zadnjih letih za 600%. Še nedavno je (bilo vsaki- ženi v takozvani dobri družbi z dvemi ali tremi klobuki na sezono vstreženo, dandanes jih -mora imeti vsaj dvanajst. En klobuk z nojevim perjem stane do 1200 kron, par čreveljčkov 200 do 380 kron, toaleta za v gledališče, na ples ali v večerno -družbo, ki je stala nekdaj 1000 K, stane dandanes vsaj 2500 K itd. 2ene srednjih let. kf so trosile kot deklice, ali mlado poročene žene po 2400 kron za obleke na leto, trosijo dandanes po 24.000 kron ter še vedno vzdihujejo,, da se ne morejo pošteno oblačiti Zločin Izza okupacije pred sodnijo. — Te dni se je prefd -zagrebško sodnijo vršila razprava proti bivšemu četovodji 5. stotnije 79 pešpolka, Savi Dragovič, pravoslavne vere, vdovec, brez otrok. Obtožen je, da je dne 27. septembra 1878., to je za časa okupacije Bosne, s tremi drugimi tovariši v Maglaju napadel turško (hišo Mulabdičev, zalhtevai idenar ali življenje ter po oplenitvi hiše ustrelil gospodarjevo mater, njega pa ranil. Drugo jutro je šel Mulabdič k vojaški oblsti, ovadil zločin* in pri -konfrontaciji spoznal kot roparskega kolovodjo Savo Dragoviča; ostali trije roparji so bili našemljeni. Dragovič je prišel v preiskavo. A kmalu je izginil od vojaštva. Kako, še ni dognano, po njegovi izpovedbi je doslužil leta, ne (da bi se kasneje kdaj javil k dolžnim orožnim vajam. Voj. oblast ga je zato imela v evidenci kot vojaškega ibegun? in, roparskega morilca. 33 let ni bilo o njem nobenega sledu, dokler ni letošnje zime kot 601eten mož prosil pri vojaški Oblasti za izpričevalo o obnašanju. Ob ti priliki je prišlo vse na dan in Dragovič stoji sedaj ipred svetno pravico, da da odgovore za fav&n zločin. Mož popolnoma taji; zaslišane priče, zlasti od njega v usodni noči ranjeni in oropani Mehaga Mulabdič izpoveduje več ali manj dbtežilno; značilno je, da pri konfrontaciji z obtožencem skoro vsaka priča pripomni, da ga pozna po ocen, pogledu. Isto je pripomnil tudi njegov bivši stotnik, sedaj generalni major v p. pl. Halavanja-Radojčič. Sava Dragovič je bil obsojen na 15 let težke ječe. Pridelek zlata v Transvaalu. — V Transvaalu v Južni Afriki so pridelali meseca junija t. J. 667 unč zlata, ki predstavlja vrednost okroglih 68 milijonov kron. S kopanjem zlata se je pečalo 186 tisoč delavcev, v premogovnikih je bilo zaposlenih 8212 in na diamantnih poljih 10.597 delavcev. Davek na mačke. — V Monakovu bo treba v bodoče plačati od vsake mačke 5 mark davka. Ta novi (davek utemeljujejo s tem, da se v Monakovu vedno bolj množe mačke, da ni mogoče držati hiš v snažnosti, da mačke ne kale le s svojim cviljenjem nočnega miru, temveč'je reja prevelikega števila mačk tudi iz zdravstvenega stališča vredna obsojanja in ko-nečno tudi mačke z uspehom zasledujejo po javnih vrtovih ptice pevke ter tako onemogočujejo razmnožitev koristnih »ptičev. Vsako mačko, ki v bodoče ne bo imela ovratnika ,z znamko, bodo v to pooblaščeni organi vjeli in takoj pokončali. 40 vasi je razdjal grozen ciklon v Rusiji v guberniji Vologda. Žetev je 'uničena. Mali oglasi. HajmanjSa pristojbina stane ($0 tU. Ako Je oglas obsetnejii se rafiuna za vsako besedo 3 Tin. FajpriptavneJSe inseriranje sa trgovce h* obrtnike Koliko Je manjSih trgovcev in obrtnikor v Goriof, katerih na deželi (ia pelo ˇ mestu) nih8» ne potna, ker nikjer ne inserir&jo. Skoda ni majhna. mmxwmwMmmtmjmj$m!mmmmimi>,-) 0 v sredini mesta 1 ali 2 lepi na novo uuuu *»C opremljeni sobi s prostim vhodom. Naslov pove naše upravništvo. Za irgovinB jesUia zstttt %& družine. Naslov pov§ naše upravništvo. Prostor za trgouino j zittnimroaližetaii' z opi mi \ odda takoj F. CVEK, destilatenr v Kamnika. Tekoči širni izvleček, širni prašek, širni podstavki, barvilo za sir in surovo maslo izborne kakovosti — razpošilja po nizki ceni: Diljem Bager, Kufstein - Tirolsko. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga % omejenim Jamstvom. (V laatnl hlil, Qospo»k* ulic« it, 7, I. n«d«tr.) — TaUfon it. 70. Balon poltne hranilnico štev. 837.315. Ne občnem zboru dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hranilna vloge se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hrm»*!t?e vlcn?e s© sprejemajo od vsa&ograr. Brezplačni kiftni hranilniki. PoscJIfa se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave In na m en j i ce po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stanja 31. dec. 1910.: Zadružnikov 1886 z deleži v znesku 73.642 kron. — Hranilno vloge: 1,423 35126. Posojila: 1,488.919-. — Reservni zaklad: 92.847*44 — Vrednost hiš: 372.096 66. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je JUTROM TEDNIK", ki izhaja vsak petek, ler stane četrt letno le 1'80 K. Zahtevajte ga povsod! Naročite p in inserlrajte v njem! j naslov: llnslrooaiii tednik, LiubEfrna pok in sladčičar - Sv. Lucija ob Soči - sprejema naročila na vsakovrstna pe-< iva kakor; kolače za bimiance, torte in fine sladčiee za poroke in nove maše. — Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah. Priporoča se si. občinstvu za obila naročila ter zagotavlja točno postrežbo in jako nizke cene. , Sladoled. Sladoled. Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim. ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajctijoin alt s preoblože-njem želodca, z zaužitjem slabili, za prebavo težkih premrzlih ali prevročih jedi ali z ne zmernim življenje kakor: želodčni kata-, krč* v želodcu, bolečine v želodci!, težko prebavo ali /asliženje, se priporoča tem potom dobro domače sredstvo, eogar blagodejni vpliv oe je preJsknsil že več let. In to je |p#- Hubert Ullrieli-(>vo želižčno vino. **&M To zeliščno vino je izdelano is izvrstnih, zdravilnih zelisC in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe Človeka. Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospe-šnje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udnJijo Želodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobolj, koknnje. žganje, Dupihnjenost, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par poZirkih tega vina. Z«prt(e in njega slabe poslediee, kakor kolika, utripanje, t-rca. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrali, v slezeni iu hemoroidne bolečine se odstranijo t. zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne utvari iz želodcu iu čreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, clartrtcf m p" nava(li l10sI(,«,ice s!a!»e prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega r>IQlJUji stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljeno. trpijo na glavobolu, so brez sna. hirajo iu trpijo, Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja premonibo snovi, po«peši tvoritev krvi. pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. .Mnoga priznavanja in zahvale spričtijejo to. Zeliščno vino se dobi v štelilenicah po 3 in 4 K v lekarnah alode&ih krojev: Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih ' slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja l od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porce- 1 lana itd. itd. ( Zaloga novega orožja vseh vrst toliko i za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, šiber itd. itd. Cene konkurenčne. Ivan Qyra, Izdeloualelj orožja In zapriseženi fzuedenec. Kerševani <& Cuk na Stolnem trgu t*>iana Bombo) v GORICI iteo. Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Vidorla šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji,* ter delajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Vietoria šitalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šivalnega stroja »ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje * brezplačno. Z Original - Vicioria šivalnimi stroji se izvršuje vsakovrstno umetno ve zenje (rekamiranje) itd. itd. i Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za motenje grozdja, plttge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko -— - - ¦ - -t^ KERŠEVANI & CUK, ki jih sama izdeluje. Puške, samokrese, drago belgijsko orožje, StreljilO. — Velika izber gramofonov. Dale na obroke. CENIKI == se razpošiljajo zastonj. == 37