Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini N I K NOVI Posamezna številka 80 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 895 TRST, ČETRTEK 15. JUNIJA 1972, GORICA LET. XXI. Zakaj ne gredo do dna? Smatramo za potrebno povrniti se k vprašanju, ki smo ga obravnavali že zadnjič, kajti menimo, da so znana izvajanja tajnika no-vofašistične stranke, poslanca Almiranteja v Firencah, le prehuda in provokatorska, da bi se lahko zadovoljili s še tako odločnimi besedami obsodbe. Novi »duce« je namreč izjavil, da je njegova stranka pripravljena nadomestiti državno oblast, če ta ne bo znala izpolnjevati svoje naloge. Gre, kot vidimo, nič manj kot za napoved državnega udara, to je za zrušenje obstoječega demokratičnega pravnega reda, za odpravo demokratičnih institucij in za obnovitev takšnega reda, kot ga poznamo in smo ga mnogi na lastni koži občutili v razdobju med dvema svetovnima vojnama. Če je demokratična italijanska javnost takoj reagirala na takšna izvajanja, če so se po mnogih italijanskih mestih priredila množična protestna zborovanja, je vse lepo in prav. Toda po našem je vse to odločno premalo. Demokratična država, kakršna je danes Italija po zaslugi njene ustave, katere temeljne točke so se izoblikovale med narodnoosvobodilno vojno in še prej, ko so protifašistični politiki v izgnanstvu ali v zaporih ter konfinacijah utirali pot demokratičnemu razvoju, ima danes na razpolago primerna sredstva, ki morejo v kali zatreti vsak poskus povratka na stare, reakcionarne, fašistične pozicije. Kar se nam zdi zares čudno in kar tudi mnogi ne morejo razumeti, je, kako je sploh mogoče, da se zgoraj omenjena sredstva ne uporabljajo, da se v zvezi z oživljanjem fašizma ne izvajajo natančno določeni in tudi povsem veljavni zakoni. Sprašujemo se namreč, kako je mogoče, da je v Italiji »vstal od smrti« fašizem, in sicer v obliki MSI (italijansko socialno gibanje), ki je, kot dogodki v Firencah jasno potrjujejo, enak Mussolinijevemu fašizmu, kajti republiška ustava v 12. poglavju svojih prehodnih in zaključnih določb dobesedno pravi, da je »prepovedana obnovitev razpuščene fašistične stranke v katerikoli obliki«. Če se je MSI doslej mogla na tako nerazumljiv način obnoviti in se okrepiti, je res čudno, da danes, ko se KD izjavlja za protifašistično stranko in se za protifašistične izjavljajo vse leve demokratske stranke ter seveda tudi komunistična, in ko vse te stranke predstavljajo ogromno večino v parlamentu, ni nikogar od vseh številnih protifašističnih parlamentarcev, ki bi hotel iti tem perečim in naravnost usodnim problemom do dna, to je sprožiti v parlamentu obširno debato, ki bi se morala zaključiti z večinskim sklepom, da je MSI dejansko in pravno protiustavna stranka, torej nezakonita. S tem sklepom bi (dalje na 2. strani) Težko sestavljanje nove vlade Pri sestavljanju nove italijanske vlade se pojavljajo težave, ki jih ne bo lahko premagati, a so bile predvidene in zato ne pome-nijo nikakega neprijetnega ali mučnega presenečenja. Gre namreč za znane težave pri obnavljanju sredinske levice oziroma sodelovanja med strankami sredinske levice — Krščansko demokracijo in socialno-demokratsko, republikansko in socialistično stranko. Ta zadnja je največji vir težav, ker še vedno niha med sodelovanjem v vladi in opozicijo. Težko se odloča za sodelovanje v vladi, ker je to povezano z veliko politično odgovornostjo. Socialistična stranka zahteva namreč odločne socialne reforme, ki bi morale biti sprejete takoj ali v kratkih, točno določenih rokih, česar se pa krščansko demokratska stranka in njeni zavezniki socialni demokrati in republikanci branijo — ne zaradi tega, ker bi bili proti nujno potrebnim reformam, ampak zato, ker trenutno ni gospodarskih sredstev zanje. Četudi bi jih namreč takoj sklenili, jih ne bi mogli zaradi pomanjkanja denarja uresničiti in bi ostale samo na papirju in bi pomenile tako čisto demagogijo, vladi pa bi nakopale nove očitke, zlasti od komunistov, da jih noče uresničiti oziroma da se obotavljajo z njihovim uveljavljanjem, bojda iz nekakega reakcionarnega odpora proti reformam sploh, v smislu znanega ideološkega prikazovanja skrajne levice, ki tolmači vse samo s črno-belo shemo boja le dveh razredov, »delavskega« in »kapitalističnega«. Dejstvo pa je, da velik, celo največji del italijanske javnosti istočasno, ko zahteva od vlade in parlamenta reforme, ni pripravljen sam ničesar žrtvovati zanje, ker je jasno, da ni mogoče istočasno zahtevati visoke plače in kar največ trošiti za življenjsko raven, za luksuzne avtomobile in vse mogoče druge u-dobnosti, hkrati pa dobiti tudi drage socialne reforme, od pospešene in obširnejše gradnje novih stanovanj do novih polnišnic in višjih pokojnin. Če bi socialisti stopili v vlado, bi se tudi oni izpostavili nevarnosti očitkov z levice, če reforme ne bi bile naglo sprejete ali uresničene, in tako jim ne bi bilo prijetno. Lahko bi celo izgubili na zaslombi pri volivcih. S stališča strankarske politike je veliko vab-ljivejša in udobnejša opozicija. Toda s tem bi si naložili še večjo odgovornost, ker bi tako socialistična delavska levica sploh ne bila zastopana v vladi in dogodki v državi bi se lahko razvijali brez nje in morda preko nje. Če bi socialisti odklonili sodelovanje, bi se morala Krščanska demokracija obrniti s ponudbo za zavezništvo k liberalcem. Ti pa so predvsem predstavniki delodajavcev. Pozdrav fantom in dekletom z rdečimi nageljni Pretekle dni je zapustila višje slovenske srednje šole v Trstu in Gorici nova generacija »zrelih« — maturantov, fantov in deklet, ki so se tako znašli na pragu novega, samostojnega življenja, na pragu važnih odločitev, ne samo glede poklica, ampak vsega njihovega odnosa do življenja in družbe. Gledali smo jih, kako so z rdečimi nageljni in slovensko zastavico na prsih odhajali na svojo valeto, in bilo nam je milo pri srcu. Morda so videli v nas samo radovedneže in niso slutili, kakšno toplo ljubezen smo čutili v svojih srcih do njih in kako iz dna duše smo jim želeli in jim želimo vse dobro. Pod pojmom dobro pa ne mislimo samo materialne blaginje, čeprav jim želimo v življenju tudi to. Nismo imeli v mislih samo miru, čeprav jim želimo, da bi mogli vse svoje življenje živeti v miru in da ne bi nikoli okusili grenkobe vojne, preganjanja in zatiranja, kot jo je okušala naša generacija. V mislih smo imeli tudi tisto drugo dobro, ki ga človek ne samo sprejema, ampak tudi daje, dobro, ki edino lahko človeka zares osreči in da smisel njegovemu življenju. Želimo vam, dragi maturanti in maturantke, da bi ostali vedno zvesti idealom pravičnosti in svobode in da bi vedno našli v sebi dovolj poguma in moči, da bi se potegnili zanje proti vsakomur, kdor bi jih skušal teptati, pa čeprav bi se pri tem — z demagoški-mi besedami— skliceval na iste ideale. Želimo vam, da bi vedno ljubosumno varovali svojo neodtujljivo demokratično pravico do lastnega mnenja in presoje ter jo tudi uspešno obvarovali. Želimo vam, da 'ne bi nikoli — niti pri iskanju službe — podlegli skušnjavi oportunizma, mlačnosti do idealov ali celo strahopetnosti, kajti med vsemi moralnimi odlikami je pogumno vztrajanje pri lastnem prepričanju in življenju v skladu s tem najvišja odlika. Slovenci potrebujemo pogumne ljudi, ne šleve, pa čeprav bi imele v žepu univerzitetno diplomo in bi se znale prikopati do kar najbolj uspešnih služb, človek, ki se odreče zaradi denarja, oportunizma ali golega strahu svobodi in pravici do mišljenja Z lastno glavo, ne bo mogel biti nikdar v svojem srcu zadovoljen sam s seboj in zato tudi (dalje na 3. strani) Kakšno vlado imata v mislih Andreotti in vodstvo KD RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 18. junija, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Bojanu. 9.45 Maurice Ravel: Trio v a molu. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Begunki«. Radijska pravljica, napisal Aleksij Pregare. RO vodi Lojzka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Gior-gio Sestan: »Oblaki se rojevajo na zemlji«. Radijska kriminalka. RO, režira Peterlin. 16.50 Filmska glasba. 17.15 Popoldanski koncert. 18.00 Semenj plošč. 19.00 Šport in glasba.- 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.25 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 19. junija. 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. Pripravlja Danilo Lovrečič. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Slavni solisti. Sopranistka Elisabeth Schwarzkopf. 18.50 Južnoameriški ritmi. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Kulturni odmevi - Baritonist Samo Vremšak in pianist Jakob Jež izvajata samospeve Vilharja, Gerbiča, Bravničarja in lastne. - Slovenski narečni dokumenti -Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 20. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 12.50 Pozavnist Dino Piana in saksofonist King Curtis. 13.30 Glasba po željah.. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. Pianist Robert Alexander Bohnke. 18.55 Glasbena beležnica. 19.10 »France Balantič« (Vinko Beličič). 19.20 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 Amilcare Ponchielli: Gioconda, opera v štirih dejanjih. V odmoru (21.30) »Pogled za ku-lice« (Dušan Pertot). ♦ SREDA, 21. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni orkester iz Mainza vodi Gunther Kehr. 18.55 Jazz kvintet Reda Garlanda. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Simfonični koncert.V odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico. 22.05 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 22. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi: Kulturni odmevi - Baritonist Samo Vremšak in pianist Jakob Jež. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslu-čavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Gor in dol po sred’ vasi, pripravlja Živa Gruden. 18.45 Glasbeni vrtiljak. 19.10 Franco Catalano: Zgodovina italijanskih političnih strank. 19.25 Za najmlajše: Pisani balončki. 20.00 Šport. 20.35 Mario Vani: »Sejavci vetra«. Drama. Prevedla Lelja Rehar. RO režira Jože Peterlin. 21.45 Skladbe davnih dob. Moteti Gabriela Plavca. 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 23. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Sodobni italijanski skladatelji. 18.50 Louis Armstrong and his Ali Starš. 19.10 Bruno G. Sanzin: »Čudežna skrinjica«. 19.25 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.50 Plesi z vsega sveta. 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 24. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Mezzosopranistka Nora Jankovič, pri klavirju Livia D’Andrea Romanelli. 18.50 Orkester proti orkestru. 19.10 Družinski obzornik, pripr. Ivan Theuerschuh. 19.30 Revija zborovskega petja. 20.00 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Klik-klak«, radijska revija. Režira Adrijan Rustja. 21.00 Veliki orkester Paula Mauriata. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba. Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 V torek zvečer je bil sprejet mandatar — sestavljavec vlade — Andreotti pri predsedniku republike, kateremu je poročal o dosedanjih rezultatih svojih posvetovanj. V sredo pa je poročal o tem zasedanju izvršilnega odbora krščansko-demokratske stranke, ki mora odobriti njegovo stališče o sestavi nove vlade. Andreotti je izjavil v svojem poročilu o posvetih z drugimi demokratičnimi strankami, da je položaj zdaj pereč, ter je naštel zadeve, katere je treba nujno rešiti. Poskrbeti je treba za nov zagon v gospodarstvu, ker se je položaj poslabšal ter negativno vpliva na produkcijo in zaposlitev. Pospešiti je treba gospodarsko, socialno in politično vključevanje Italije v Evropsko gospodarsko skupnost. Postopno je treba odpraviti razlike v gospodarskem in socialnem razvoju med severnimi in južnimi pokrajinami. Glede javnega reda je Andreotti dejal, da ga je treba braniti tako proti navadnim kriminalcem, katerih število narašča, kot tudi proti mednarodnim terorističnim organizacijam. Sestaviti je treba trdno vlado na podlagi demokratične sredinskosti za postopno uresničevanje socialnih reform, je naglasil Andreotti. O socialistih je dejal, da zmedenost njihovih stališč ovira rešitev nujnih vprašanj. Iz njegovih besed je bilo razvidno, da še ne vidi možnosti za sestavo vlade s socialisti. Vlado demokratične sredinskosti s sodelovanjem krščanskih demokratov, socialnih demokratov, republikancev in liberalcev je zagovarjal tudi strankin tajnik Forlani, češ da mora Krščanska demokracija ohraniti linijo demokratične sredinskosti, za katero se je 7. maja izreklo 13 milijonov njenih volivcev. Istočasno pa ne misli zapreti vrat socialistom, ko bodo zaključili revizijo svoje politike. Revizija njihovega odnosa do komunistov se je po Forlanijevem mnenju začela na zadnjem zasedanju socialističnega osrednjega odbora. Med razpravo izvršilnega odbora Krščanske demokracije je Moro izrazil svoje nasprotovanje za vlado skupaj z liberalci ter se zavzel za obnovitev leve sredine, čeprav bi lahko do jesenskih kongresov krščansko-demokratske in socialistične stranke, na katerih naj bi se stvari razčistile, sestavili začasno enostrankarsko vlado Krščanske demokracije. Z Morom sta se strinjali struji »Baza« in »Nove sile«. Za enostrankarsko vlado se je izrazila tudi Rumorjeva struja »Ljudska pobuda«, čeprav ne nasprotuje formuli demokratične sredinskosti s sodelova- \ Skoro ves pretekli teden je prebil jugoslovanski predsednik Tito na obisku v Sovjetski zvezi. Poleg Moskve si je ogledal tudi nekatere druge kraje; med drugim je obiskal letonsko prestolnico Rigo. Sovjetski in jugoslovanski predstavniki so se pri svojih dolgotrajnih pogovorih dogovorili za še precej tesnejše politično, predvsem pa gospodarsko sodelovanje in za krepitev prijateljskih stikov na vseh področjih. Uradno poročilo govori v bistvu samo o tem in o mirnem mednarodnem sožitju (poleg podpore Egiptu), za katero se trudita obe državi. V Jugoslaviji so si mnogi oddahnili, njem liberalcev. Fanfanijeva in Forlanije-va struja sta za sestavo vlade z liberalci. V prihodnjih dneh se bo torej pokazalo, katera od treh alternativ bo upoštevana pri sestavi vlade: obnovitev sredinske levice s socialisti — če se bodo ti končno odločili, sodelovanje ostalih treh demokratičnih strank z liberalci ali enostrankarska krščansko-demo-kratska vlada do njihovega in socialističnega kongresa v jeseni. Želeti bi bilo — tudi s stališča naše manjšine — da bi zmagala prva alternativa, ki edina odpira širše perspektive zanaprej. —o— O JUGOSLAVIJI V BODOČNOSTI V torek zvečer je italijanska televizija pokazala zanimivo in aktualno oddajo, ki je govorila o Jugoslaviji danes, zlasti pa še o perspektivah njenega obstoja, kot se kaže v bodočnosti, ko bo po Titovem odhodu v celoti zaživelo kolektivno vodstvo. Udeleženci oddaje, tako urednik beograjskega tednika »NIN« Franc Barbieri, publicist Vladimir Dedijer, pisatelj Enzo Betizza in sociolog Viktor Maier so zastopali dokaj različna mnenja, vsi pa so si bili enotni v tem, da je od nadaljnjega notranjepolitičnega razvoja v Jugoslaviji, zlasti pa še od njene enotnosti in trdnosti, v mnogočem odvisno politično ravnotežje v Evropi, z vprašanjem torej, ki je tesno povezano s problemi varnosti na tej celini. ZAKAJ NE GREDO DO DNA (nadaljevanje s 1. strani) morala biti ta stranka razpuščena, kot jasno določa temeljni italijanski zakon. Menimo, da bi bilo takšno dejanje ne samo naravna pravica, temveč še bolj sveta dolžnost parlamenta, ki sta mu zaupani o-bramba in zaščita republiške ustave. Zares čudno, da se ni doslej resneje nihče dotaknil tega vprašanja v Italiji, zlasti če pomislimo, kakšen vik in krik je pred leti zagnal tudi resni italijanski tisk, ko je zaradi trenutnih in rahlih volilnih uspehov Von Thaddena in njegovega gibanja po tem pisanju soraj vse kazalo, da se bo neonacistična stranka polastila oblasti v Zahodni Nemčiji. Razvoj dogodkov pa je kmalu pokazal, da je Von Thaddena in njegove prijatelje odnesla že prva sapica, medtem ko je v Italiji drugače in si danes MSI že dovoli groziti z državnim udarom. riških in letalskih oporišč, saj je znano, da vila pri pogovorih kake zahteve glede mornariških in letalskih oporišč, ker je znano, da je že prišla s takimi željami — ali zahtevami — na dan. Očitno pa je Tito s svojo delegacijo vztrajal na popolni jugoslovanski neodvisnosti. —o— Prejšnji teden so že četrtič v tem študijskem letu prepovedali širjenje in razmnoževanje lista ljubljanskih študentov »Tribuna«. Na naslovni strani 23.-24. številke je bila namreč objavljena fotografija, ki bi po mnenju sodišča utegnila povzročiti razburjenje in ogorčenje v javnosti. Tito se je vrnil z obiska v Moskvi Konec tolpe Baader-Meinhof V naši predzadnji številki smo poročali o anarhistični teroristični tolpi Baader-Meinhof, ki je zadnji čas napravila v Zahodni Nemčiji celo vrsto atentatov, ki so zahtevali nekaj mrtvih in več desetin ranjenih. Takoj nato se je začel velik lov za teroristi, ki je tudi hitro privedel do uspeha. V neki garaži v Frankfurtu je policija po kratkem streljanju prijela tri glavne pripadnike tolpe, Baa-derja samega, Meinsa in Raspeja. V garaži so imeli spravljen luksuzen italijanski avto in razstrelivo. Nekaj dni pozneje so v Hamburgu prijeli še Baa-derjevo ljubico in nevarno teroristko Gudrun Enss-lin, hčerko pastorja s Hessenskega, ko je nakupovala obleke v neki »boutique«, pri čemer so prodajalke opazile pri njej dva revolverja in na skrivaj obvestile policijo. Poleg tega so prijeli še kakih dvajset manj važnih pripadnikov tolpe in pomagačev, med njimi »študenta«, ki je imel v Berlinu v najemu moderno stanovanje za 900 mark mesečno (nad 160.000 liri, a ga je zažgal in pobegnil, ko so prijeli Baaderja in njegovega pomočnika, čeprav ga niso sumili. Policija je našla v napol požganem stanovanju strelno orožje, municijo in material za 50 kg razstreliva. Zaenkrat se skriva le še »ideologinja« tolpe Ul- POZDRAV FANTOM IN DEKLETOM Z RDEČIMI NAGELJNI (Nadaljevanje s 1. strani) ne srečen. Vedno bo moral nositi v sebi zavest, da zasluži zaničevanje poštenih in pogumnih ljudi. Vam, našim fantom in dekletom z rdečimi načeljni in slovenskimi zastavicami na prsih, želimo, da bi ostali vedno ponosni na svoje slovenstvo, ki naj vam velja za sinonim vrednot, ki so nasprotje oportunizma, bojazljivosti, skrivanja lastnega prepričanja in rodu, oboževanja števila, moči in sploh vsega, kar je »kolosalno«; slovenstvo naj vam pomeni kvaliteto namesto kvantitete, boj namesto gnile udobnosti, ki pomeni duševno smrt, in dosledno vztrajanje v prizadevanju za pravice vseh zatiranih posameznikov, skupin in ljudstev, zlasti pa za pravico in svobodo lastnega naroda. In ko vas tako gledamo, ko odhajate z rdečimi nageljni in slovensko zastavico v življenje, na univerze ali v službe, nam je tudi težko pri srcu, da vam morda kot vaši učitelji ali starši nismo dali, nismo znali dati in pokazali vse tiste ljubezni, kot ste jo pričakovali in zaslužili, ter da vam nismo znali posredovati vseh tistih vrednot, ki bi vam jih bili radi posredovali. Toda vedite, da vas imamo radi, le da morda tega nismo znali vedno prav pokazati, ker smo pač ujeti v svo-je človeške slabosti. Oprostite nam in bodite bodočim generacijam boljši vzorniki, kot smo bili mi vam. Fašizem, vojna in vse drugo nas je nedvomno napolnilo z grenkobo in nas napravilo manj občutljive, kot si želimo biti. Vi pa odhajate v življenje polni nedotaknjene svežine in moči. Voščimo vam, da bi ju ohranili kar najdalje in da bi ne bili nikdar hudo razočarani in okleščeni od viharjev življenja ali da bi vsaj vedno ostali pckonci in kot hrasti in si ohranili sposobnost vedno spet pognati novo zeleno listje upanja in življenjske moči. In ko smo vas videli, kako ste odhajali iz naših šol vsi mladi, lepi in vedri, a vendar resnobni, pripravljeni na tisto, kar vas čaka, smo bili ponosni na vas. Pozdravljeni, in srečno pot v življenje, fantje in dekleta z rdečimi nageljni! rilte Meinhof, ženska, ki je zapustila dva majhna otroka in moža ter izginila v podzemlje, da širi »revolucijo« in »antiimperializem«, seveda s frazami in dinamitom. Menijo, da se skriva pri kakih prijateljih v Miinchenu ali Frankfurtu, ali morda — s sprmenjeno zunanjostjo — v kakem dragem najetem ali lastnem stanovanju, prijavljenem na drugo ime. Nemški tisk ne poroča o zaslišanjih prijetih, da ne ovira preiskave in tako nehote pomaga tistim teroristom, ki so še prosti - v tem se močno razlikuje od italijanskih dnevnikov, ki sproti vse izčen-čajo in pogosto s tem pomagajo hudodelcem, ker jih pravočasno posvarijo, da jih ima policija na sumu, tako da lahko pobegnejo ali uničijo dokaze. Pač pa nemški tisk tem več poroča o ozadju vse zadeve, zlasti o okolju, iz katerega je izšla tolpa. Skoraj vsi so sinovi in hčere ljudi, ki ne pripadajo delavskemu, ampak srednjemu meščanskemu stanu. Med njimi se najde celo kak sinček bogatašev in plemičev ali žena industrijca kot Ulrike Meinhof. Baa-der je bil po izjavi lastne matere vse življenje lenuh in ni nikoli delal. Meins in Raspe imata psihične komplekse, ker nista mogla v mladosti najti stika z okoljem in z dekleti. Po svoje sta trčeni tudi 'intelektualki’ Ulrike Meinhof in Gudrun Enss-lin. Baader je gospodaril nad tolpo kot pravi tiran in uporabljal do deklet v njej zelo umazan jezik. Nagovarjal jih je z besedo »p...!«, in tako izražanje iz podzemlja je zlasti intelektualki Ensslin in Meinhof naravnost očaralo. Baader je v političnem pogledu ignorant in se je vedno izogibal političnih diskusij, celo s »kolegicami«. Rad pa se je ponašal v vlogi »trdega moža« z orožjem. Značilno za vse vodilne člane tolpe je bilo, da so popolnoma izgubili stik s stvarnostjo in se čisto vživeli v lastne halucinacije. Baader pa je kriminalec, ki je prenesel svoje perverzno zločinsko delovanje — rope v bankah, požige veleblagovnic, atentate, streljanje — Znaš, Jakec, jest bi zde j naredu ano stavo: jest be nekej sta-vu, kadar bojo ledje brali te naše pomenke, de se u Rimi še ne bojo dogovorili za spra-vet vkep novo vlado. — Ja, jest be reku, de ne bi dosti re-ščirau. Že če premisleš na — ku be reč — precedente, lahko brez skrbi staveš, de vlade še ne bo. Zatu ke če so se zmiri glihali na dougo, taku na dougo, de smo bli vsi štufi jeh poslušat jn brat; se bojo na dolgo glihali tudi zdej. Je že taka tradicija jn tle ni neč za naredet. Jn pole moreš premislet, de naredet ano vlado ni kar taku. še za naredet ano kulturno prireditev je treba dosti čakol. Se je treba zglihat kadu bo pr kasi, al se bo al se ne bo nardilo plakatov jn če se jeh bo nardilo, kašni morejo bet jn kadu jeh bo naredu jn pole kadu bo peku čevapčiče jn pr komi se bo kuplo vino jn po čem se ga bo prodajalo. Jn pole se je treba zglihat katera banda bo godla jn pole zastran kulturnega programa jn za peuske zbore jn taku naprej, ke ne zmanka nikoli. Jn ana taš-na reč je neč ti prglihi z ano novo vlado. Ke tam se gre za velike reči jn ni moč kar: tik, tak. Moreš tudi ti zastopet. — Sej se mi zdi, de zastopem. Ma tiste velike reči se delajo pole, ke je vlada vre na policijo itd. — v politiko, kakor izvajajo drugi svoje zločine v kakem drugem okolju. Tipična zanj je izjava, ki jo je pogosto ponavljal: »Vsak zločin je tudi politično dejanje«, s čimer je hotel opravičiti tudi svoje zločine. O tem ozadju zločinskega delovanja tolpe je obširno poročala zlasti dobro informirana revija »Der Spiegel«. OBVESTILO Vpisovanje v osnovno šolo Didaktično ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol v goriškem in doberdob-skem okrožju sporoča, da bo vpisovanje v prvi razred osnovnih šol od 19. do 30. junija t.L, v jutranjih urah na vseh šolah. Vpis v ostale razrede izvršijo učitelji uradno, po izidu redovanja. JAVNA TRIBUNA O SLOVENCIH V ITALIJI V torek, 13. t.m., je bila v prostorih Kluba poslancev v Ljubljani javna tribuna o položaju Slovencev v Italiji. Govorili so poslanec Albin Škerk, predsednik SKGZ Boris Race, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, župan dolinske občine Dušan Lovriha, pokrajinski svetovalec iz Trsta Lucijan Volk, pokrajinski svetovalec iz Gorice dr. Peter Sancin, predsednik društva »Ivan Trinko« Izidor Predan in beneško slovenska duhovnika Emil Cencič ter Mario Lavrenčič. Predstavniki slovenske manjšine v Italiji so bili gostje mestne konference Socialistične zveze v Ljubljani. Sprejel jih je tudi župan inž. Miha Košak in so si skupaj ogledali prostore nove klinične bolnišnice v Ljubljani. narjena. Ma ne zastopem, zakej se je treba tolko glihat prej ku je vlada narjena. — Se vide, de se ne zastopeš na politiko. Zdej se še ne gre zatu, kej bo vlada nardila ma kadu bo u vladi delau. Al bojo u vlado šli socjalisti al ne, al bojo šli liberalci al ne. — Ben, ma tu ni taku težko. Če aden ne-če jet u vlado al če ga drugi ne marajo, nej ga sipestijo ven jn nej nardijo vlado brez njeh. — Ti govoriš taku, zatu ke se ne zastopeš. Zatu ke u vlado be radi šli vsi. Kadu ne be šou rad u vlado! Ma stvar je ta, de socjalisti nečejo jemet zraven liberalcou, liberalci pej ne socialistou. Pole so tudi ani demokristjani, ke be socjaliste še vzeli, ma be mogli oblubet, de se socjalisti ne bojo več mešali ses komunistami jn socjalisti pej tega nečejo oblubet. Jn pole so ane druge sort demokristjanou, ke tudi nečeje jemet liberalcou jn se še med sabo kregajo. Jn pole so še socialdemokrati, ke jemajo nomalo piko na socjaliste jn se tudi ne zna, al jemajo rajši liberalce al socjaliste. Skratka: vsak be rad biu u vladi jn vsak be rad zrinu kašnega ven. Je približno taku, koker kadar se ledje pahajo u premajhno korjero: na vratah se peštajo jn je taka gneča, de nobeden ne more nutre. Zastopeš? — Se mi zdi, de zastopem. Ma pej Co-lombo? Kej je ž njim? Lani so bli pr njemi naši prestauniki jn >so pršli domov forte kontenti. Jn zdej, kej bo zdej? — Znaš, Mihec, tu se bomo pomenli pej an drugi bot, ke tle nimamo več prostora. Nastop gojencev šole Glasbene matice v Devinu V soboto, 10. t.m., je kulturni krožek »Devin - štivan«, ki je v zadnjem času postal zelo delaven, organiziral v prostorih slovenskega otroškega vrtca v Devinu nastop gojencev podružnice šole Glasbene matice iz Devina in Nabrežine. Najprej je s tremi pesmimi nastopil dekliški pevski zbor iz Devina, ki ga vodi Herman Antonič, nato pa je spregovoril devinsko-nabrežinski župan in odbornik Glasbene matice dr. Drago Legiša. Dejal je, da ima ta prireditev dvojni namen: poživiti kulturno-prosvetno dejavnost v tej vasi in zastaviti vse sile, da bi v Devinu ponovno odprli samostojno podružnico šole Glasbene matice, ki je pred nekaj leti zaradi neprimernih prostorov prenehala delovati. ' Na prireditvi je nastopilo več kot 20 mladih glasbenikov, ki trenutno obiskujejo pripravnico in nižjo glasbeno šolo. Slišali smo skladbe tudi nekaterih znanih skladateljev, tako Beethovna, Vivaldija, Brahmsa, Chopina, Schumanna in Mendelssohna, izvajali pa so jih na 'naslednje instrumente: klavir/ harmoniko, violino in violončelo. Vsi so zelo pogumno zaigrali svoje skladbe, še posebej pa moramo pohvaliti tiste, 'ki so prvič nastopili pred javnostjo. Nekateri učenci so dokazali, da že dokaj dobro obvladajo tehniko svojega instrumenta in so za dovršeno izvajanje prejeli zasluženo priznanje prisotnih poslušalcev, med katerimi so bili tudi mnogi njihovi starši. Na sobotni prireditvi v Devinu so nastopili naslednji učenci šole Glasbene matice: Igor Rogelja, Marko Sandri, Ivan Gruden, Mario Adamič, Peter Dol jak, Marko Tavčar, Ivan Vogrič, Marinka Semolič, Patrizia Magnani, Ivan Milič, Patrizia Terčič, Nadja Vidmar, Irena Tavčar, Marija Brecelj, Boris Devetak, Vida Legiša, ‘Nevo Radovič, Boris Zidarič, Alenka Legiša in Eda Terčon. Prijetno osvežitev je pomenila zad- NESREČNA SMRT PAVLE KRAMAR V sredo popoldne so pokopali na Opčinah komaj 32-letno Pavlo Kramar, ki se je v ponedeljek smrtno ponesrečila z avtom na cesti, ki pelje z Opčin v Trst, v ovinku pod hišo »Le Beatitudini«. Njena smrt je pretresla vse Opčine, saj so jo vsi poznali in jo imeli radi zaradi njenega vedrega, ljubeznivega značaja. Sodelovala je 'kot igralka pri nastopih openskega prosvetnega društva »Tabor«, občasno pa tudi pri predstavah Slovenskega gledališča. Redno je igrala tudi v neki italijanski amaterski gledališki družini. Gledališče je bilo njena ljubezen; posvečala mu je vse svoje energije poleg službe. Odprta pa je bila tudi za vse druge kulturne pobude. Vzrok nesreče še vedno ni jasen. Verjetno ga je iskati v mokri in spolzki cesti. Bridko prizadeti družini naše globoko sožalje. ŠOLSKO OBVESTILO Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda »2iga Zois« v Trstu, ulica Guardiella 13-2, sporoča, da 24- julija 1972, ob 12. uri, poteče rok za vpis za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu, ulica Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri 'poteče rok za vpis za šolsko leto 1972-1973. nja točka, v kateri je zaigral godalni kvartet, ki ga sestavljajo Patrizia Terčič - violina, Boris Devetak - violina, Nevo Radovič - violina in Eda Terčon - violončelo. Celotna prireditev je pokazala, kako pomembna je dejavnost šole Glasbene matice, ki svoje učence navaja k aktivnemu spoznavanju glasbenega bogastva, na drugi strani pa pomaga ohranjati slovensko narodno zavest. Prav bi bilo, da bi se prihodnje šolsko leto, ko bodo v Devinu ponovno odprli podružnico Glasbene matice, čimveč otrok, tudi iz bližnjih vasi, ki imajo smisel in veselje za glasbo, vpisalo v to šolo. Še pred nastopom dekliškega pevskega zbora in gojencev šole Glasbene matice so v istih prostorih nastopili tudi učenci slovenske osnovne šole v Devinu. Številni starši in prijatelji mladine so poslušali recitacije, pesmi in igrice. Glavna zasluga za uspeli nastop gre obema učiteljicama, Majdi Zavadlal in Paolini Pavletič, ki z velikim potrpljenjem in požrtvovalnostjo navajata mladino k samostojnemu nastopanju. Ob zaključku šolskega leta so na tej šoli priredili tudi obsežno razstavo risb in ročnih del, ki so jih šolarji izdelali v okviru pouka likovne vzgoje. NA OSNOVNI ŠOLI PRI SV. IVANU ODKRILI KIP O. ŽUPANČIČU V torek je bila v prostorih osnovne šole pri Sv. Ivanu slovesnost, na kateri so to slovensko šolo poimenovali po pesniku Otonu Zupančiču. Ob tej priložnosti so odkrili tudi doprsni kip pesniku, ki ga 'je blagoslovil kaplan g. Šorli. Na slovesnosti so govorili ravnatelj Šinigoj, predsednik združenja staršev Franc Mljač in šolski skrbnik Fidenzi. Šolarji so izvajali bogat kulturni program, ki je obsegal petje, recitacije in plese. DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU priredi v nedeljo, 18. t.m., ob 18- uri v Škedenj-skem domu nastop Mačkovljanov. Nastopijo: Mešani pevski zbor, otroški zbor ter harmo-nikaši. Kot smo že poročali, bodo v četrtek, 29. t.m., volitve v Kmečko bolniško blagajno, s čimer bo konec dolgoletne komisarske uprave. Na vsem Tržaškem je skupno 632 volilnih upravičencev, ki bodo volili na dveh sedežih, to je v Trstu, kjer ima svoje prostore Kmečka bolniška blagajna, in na Opčinah, v prostorih občinske izpostave. Ker gre za prve volitve, je razumljivo, da vlada za njihov izid precejšnje pričakovanje med našimi kmetovalci. Kot znano, obstajata na Tržaškem dva kmečka sindikata, in sicer Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje ter Kmečka zveza. Prva je v začetku marca korenito spremenila svojo strukturo in se rešila nacionalistične navlake, ki jo je prej dolgo označevala. Danes je ta sindikat tako preurejen, kot u-streza narodnostni sestavi kmečkega prebivalstva na Tržaškem, ki je v ogromni večini slovensko. Od Kmečke zveze se torej razlikuje po svojem splošnem gledanju na kmetijsko problematiko v državi, kajti Kmečka zveza je vključena v vsedržavno organizacijo V RICMANJIH BLAGOSLOVILI »BARAGOV DOM« V nedeljo, 11. t.m., so v Riamanjih ob veliki udeležbi domačinov in uglednih gostov slovesno blagoslovili in predali namenu novi »Baragov dom«. Vse prisotne je najprej pozdravil mladi domačin Enij Kuret, nato je prelat dr. Vilko Fajdiga iz Ljubljane blagoslovil nove prostore doma. Domači župnik dr. Angel Kosmač je v priložnostnem govoru orisal lik škofa Friderika Barage. Nova stavba »Baragovega doma« je urejena zelo funkcionalno: v pritličju je dvorana za večje kulturne in tudi športne prireditve, v prvem nadstropju bosta nameščeni knjižnica in čitalnica, v drugem nadstropju pa je večja soba, namenjena družabnim večerom in srečanjem. Tu bo začasno našel prostor tudi »Vzhodni dom«, ki je doslej imel svoj sedež v Trstu. Ostali del doma bo last šolskih sester, ki se bodo posvečale tamkajšnji mladini, zlasti pa še bolnikom in o-starelim ljudem. Novi »Baragov dom« je prav gotovo pomembna pridobitev za Ricmanje, saj bo pripomogel h kulturni rasti tamkajšnjih ljudi, gotovo pa bo ugodno vplival tudi na 'njihovo večjo narodno zavest. DEŽELNI SVET RAZPRAVLJA O URBANISTIČNEM ZAKONU Deželni svet razpravlja že teden dni o dopolnilnem urbanističnem zakonu k zakonu št 23 iz leta 1968. Ta zakon je izredno važen za prihodnji razvoj v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kar so poudarili v diskusiji mnogi govorniki, a je bil pripravljen brez predhodnih temeljitih študij o gospodarskem in socialnem razvoju ter zato tudi ne upošteva izrecno interesov slovenske narodnostne skupine v naši deželi. —o— Učenci državne osnovne šole »A. Sirk« v Sv. Križu vabijo drage starše in vse Križane na ZAKLJUČNO AKADEMIJO ki bo v soboto, 17. t.m., ob 19. uri v bivši kino dvorani (društvu) ter na ogled razstave deških in dekliških ročnih del, ki bo odprta v nedeljo, 18. t.m-, od 9- do 12- in od 16. do 21. ure v šolskih prostorih. »Alleanza contadina«, ki je pod vplivom predvsem KPI. Doslej še ne vemo, ali bosta oba sindikata predložila svojo listo ali če obstaja možnost za sestavo skupne liste. Ne glede na to smo globoko prepričani, da bodo naši kmetovalci pokazali vso svojo demokratično zrelost in da bodo volitve potekale v res demokratičnem vzdušju. Določene ostrine so sicer razumljive, saj gre pri teh volitvah posredno tudi za preverjanje moči obeh sindikatov, vendar se volilna kampanja lahko kljub temu odvija brez nepotrebnih izpadov in obrekovanj, ki so daleč od miselnosti naših kmetovalcev. —o— Slovenski dijaški dom Trst, ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11, telefon 793-107, prireja od 31. julija do 31. avgusta. TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Vpisovanje in informacije vsak dan dopoldan in od 17. do 19. ure do vključno 30. junija. Prijazno vabljeni. Pred volitvami v Kmečko bolniško blagajno Sindikatova okrožnica V DEVINU SO ODPRLI MOTEL AGIP V soboto, 10. t.m., so slovesno odprli motel »Agip« v Devinu, ki je last istoimenske petrolejske družbe. Motel, ki se po svojem arhitektonskem videzu lepo usklaja s kame-nito kraško okolico, ima kakih 80 sob z nad 160 ležišči, prostorno restavracijo, sejno dvorano in razne druge moderne pritikline. Sobotne slovesnosti so se udeležili številni predstavniki državne, deželne in devinsko-nabre-žinske občinske uprave ter mnogi zastopniki gospodarskega življenja v naši deželi. Prisoten je bil tudi goriški nadškof msgr. Co-colin. Podpredsednik družbe »Agip« dr. Barto-lotta je v svojem govoru poudaril, da je pravkar dograjeni motel 49. v Italiji, ki jih je doslej zgradila njegova družba. Še posebej pa je naglasil pomen devinskega motela, ker se ta nahaja v neposredni bližini italijansko-jugoslovanske meje, to je v prostoru, po katerem vodijo številne prometne žile tako v Jugoslavijo kot tudi v druge vzhodnoevropske države, s katerimi družba »Agip« že sodeluje in si prizadeva, da to sodelovanje še bolj poglobi. Udeležencem je nato v italijanščini in slovenščini kratko spregovoril dr. Drago Legi-ša, ki je v imenu občinske uprave iz Devina-Nabrežine čestital družbi »Agip« za pobudo, ki jo je uresničila v Devinu. Izrazil je prepričanje, da pomeni pravkar dograjeni hotel pomembno pridobitev za gospodarski napredek teh krajev, saj so se s to pridobitvijo turistične zmogljivosti v občini znatno okrepile. Podčrtal je dalje, da se motel nahaja ob važni prometni žili, ki vodi v vzhodno ev-rovske države. Avtocesta je namreč eden glavnih pogojev za še večje sodelovan je v tem delu Evrope. - Župan Legiša je končno opozoril na novo vzdušje, ki danes vlada v naših obmejnih krajih, kjer je po dolgih prizadevanjih končno le prišlo do mirnega sožitja med tu živečima narodoma in tudi obema sosednjima državama, tako da je danes državna meja med Italijo in Jugoslavijo ena najbolj odprtih v Evropi. Po ogledu hotelskih prostorov so se povabljenci zadržali pri zakuski, ki jo je lepo pripravila uprava novega motela. MARIJANIŠČE NA OPČINAH Med raznimi slovenskimi ustanovami na Tržaškem, ki v tihoti delujejo za ohranjevanje slovenstva na Krasu, je verjetno Ma-rijanišče še najbolj molčeče. Samo park ra t na leto se bežno oglasi v časopisju. Tako tudi letos spregovori šele ob zaključku šolskega leta. Ker te dni večina srednješolcev že odhaja na počitnice, je vodstvo za vse gojence in njihove starše priredilo v soboto, 10. t. m. prisrčno poslovilno srečanje ob pogrnjenih mizah. Kljub mrzličnemu vzdušju zadnjih tednov so gojenci pripravili kar prijeten program v zahvalo svojim staršem in predstojnikom. Slišali smo lep zahvalni govor tretje-šolca in zabaven dialog dveh osnovnošolcev. Drug tretješolec nam je s harmoniko podaril nekaj lepih slovenskih melodij. Med temi in drugimi točkami seveda ni smelo manjkati petja. Predstavil se nam je zavodski oktet, potem pa še kvartet s kitaro. Tudi starši so pokazali, da jim je kot Kraševcem še vedno draga slovenska pesem: skupaj z Proti koncu prejšnjega meseca je razposlal sindikat slovenskih šolnikov posebno o-krožnico vsem pristojnim uradom, političnim strankam in tisku. Objavili so jo tudi italijanski deželni dnevniki. V okrožnici našteva sindikat krivice, ki se godijo slovenskim šolnikom še vedno glede na njihov sta-lež in zlasti na ekonomske pravice. Slovenske šole, še posebej srednje, so dobile uradno priznanje leta 1961 z zakonsko določbo št. 1012. že več kot deset let pa manjkajo vse dopolnilne in izvršne določbe, da bi bili poslovanje, stalež in prejemki izenačeni z drugimi enakimi šolami v državi. Kričeči primeri so na primer taki, da so nekateri profesorji zaradi starostne dobe tik pred upokojitvijo, in zanje predvidena niti ena lira odpravnine,, kot jo dobi ob koncu službe vsak delavec. Borno pokojnino bodo prejemali od socialnega skrbstva in ne državne, ker niso mogli priti v redni stalež prav zaradi pomanjkljivih zakonov o staležu na slovenskih šolah. Odpravljeni bodo 'kot hlapci Jerneji na cesto, čeprav so z najboljšo kvalifikacijo poučevali na teh šolah tudi po 25 in več let! Sindikat zato zahteva, da se šolnikom priznajo vsa leta službovanja, z vsemi juri-dičnimi in ekonomskimi pravicami, ne pa šele s kakim poznejšim rokom, ko je morda kdo prišel v stalež, to se pravi morda šele od oktobra dalje. Štandrež PRAZNIK ŠPARGLJEV V soboto in nedeljo se je začel tradicionalni in priljubljeni štandreški praznik špar-gljev. Včasih je bil ohrovt ali vrzota značilna vrsta zelenjadi štandreških vrtnarjev. Danes se bolj pridelujejo šparglji, ki so prav v Štan-drežu eni najboljših na vsem Primorskem. Zato je prav, da imamo tudi njihov praznik. Prirejajo ga že več let kmečki pridelovalci v zvezi z obema prosvetnima društvoma. V soboto je nastopila dijaška mladina z recitalom; odlikovala se je tudi godba na pihala z Vogrskega. Dramska prireditev pa je morala zvečer odpasti zaradi tehničnih zaprek. Namesto tega pa je društvo priredilo na velikem dvorišču za župnijsko dvorano kulturni večer z recitacijami in petjem. V soboto in nedeljo se bodo špargeljski dnevi še nadaljevali. Nastopali bodo tudi različni pevski zbori. Na razpolago bodo seveda imenitni šparglji z okusno kapljico in drugimi prigrizki. vsemi gojenci, gosti in predstojniki so zapeli lepo Slomškovo melodijo. Pomen in važnost Marijanišča seveda ni v takih poslovilnih nastopih, ampak v tihem, težavnem in vztrajnem vzgojnem vplivanju na mlada srca in glave. Brez posebnih disciplinskih posegov skušajo salezijanci s potrpežljivim prepričevanjem ter z versko-moral-nimi motivi in sredstvi graditi v fantu uravnovešenega človeka, dobrega kristjana in zavednega Slovenca. Pri tem odgovornem delu za našo mladino pa pričakuje Marijanišče zveste opore pri samih starših, pri učiteljih in katehetih, kakor tudi pri najširši slovenski javnosti na Tržaškem. Eden od navzočih Sindikat opozarja vse prizadete dejavnike in vso javnost tudi na slabo stanje naših poslopij, na pomanjkanje šolskih učbenikov za srednje šole, ker ni državne založbe zanje, poleg drugih vprašanj, ki bi se morala rešiti, da bi naše šole res povoljno uspevale. —o—- Sovodnje NAŠE ŽIVLJENJE V torek se je tudi na sovodenjski osnovni šoli končal pouk. Dopoldne so šolarji pokazali kaj znajo, z zaključno šolsko prireditvijo in z razstavo ročnih del in risb. Reči moramo, da so se dobro postavili. Razstava bo odprta do 24. junija. Vaščani še vedno ugibajo, kdo so tisti neznani slikovci, ki so v nedeljo ponoči zažgali zadružni senik pri Peči. Uničena je na pol zgrajena stavba in več kot 1200 stotov dobrega sena. Vse je last štandreških in podturen-skih kmetov, ki imajo okoli štiri milijone lir škode na blagu in stavbi. Sumijo, da so ogenj podtaknili brezvestni zločinci, ki jih seveda ne bodo izsledili, kakor že več časa nobenega takih barab. Na žalost pa zadružni lastniki niso bili zavarovani za tolikšno vsoto, kolikor znaša škoda. KONEC ŠOLSKEGA LETA V torek se je končalo šolsko leto na vseh šolah v pokrajini. Na višjih srednjih šolah se je pouk zaključil že kak dan poprej. Vse slovenske srednje šole v Gorici so imele zaključno zahvalno šolsko mašo v ponedeljek v stolnici. Lep je bil pogled na našo srednješolsko mladino, ki je je v Gorici toliko, da je stolnico popolnoma napolnila. Med pridigo je katehet Humar izrekel prisrčno slovo vsem študentom in profesor- SLOVENSKI STARŠI! NE POZABITE VPISATI SVOJIH OTROK V SLOVENSKE ŠOLE! jem. Pri tem še posebej prof. Radu Bednariku, ki se zaradi starostne dobe poslavlja od šole, kjer je poučeval več kot 26 let. Za vse šolarje pa še ni konec šolskih težav. Učenci drugih in petih razredov osnovnih šol in tretjih na srednji šoli imajo še prestopne izpite, ki so se začeli danes. Vsi ti izpiti bodo končani do 28. junija. Prvi dan julija pa bodo začeli zrelostni izpiti na licejih in učiteljiščih. Vsem šolarjem in šolnikom, ki zapuščajo šolske sobe, voščimo vesele in zdrave počitnice. Izpitnikom pa srečne uspehe pri spraševanjih. SPACALOVA RAZSTAVA Na gradu v Kromberku je odprta retrospektivna razstava grafičnih del slikarja Lojzeta Spacala. Pred otvoritvijo je bila v četrtek tiskovna konferenca v novogoriškem muzeju na gradu Komberku, ki razstavo prireja. ZAKLJUČNI KONCERT GM Šola Glasbene matice v Gorici sporoča, da bo priredila v petek, 16. junija, ob 20.30 zaključno glasbeno produkcijo svojih gojencev. Prireditev bo v prosvetni dvorani na Verdijevem Korzu 13. Vljudno vabljeni! IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Pisma uredništvu: Spoštovani g. urednik, prosim, da bi mi odmerili še nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu za odgovor na pismo predsednika Slovenske prosvete Marija Maverja, ki me je zelo presenetil s svojim tolmačenjem moje, nanj naslovljene zahteve, o pojasnilih glede skrivnostne usode dveh mojih pisem. Piše, kot da je on žrtev podtikanja in krivičnega obtoževanja. Do sedaj sem mislil, da sem to bil jaz! Kljub temu mu rad verjamem, ko izključuje možnost, da bi kdo v prostorih v ul. Donizetti odpiral moja pisma in jih celo komentiral; rad tudi jemljem na znanje in dopuščam možnost, zdaj ko je pismo Lojzeta Udeta, namenjeno meni, prišlo na dan, da sva bila mogoče z Lokarjem pri pobiranju pošte nekoliko površna. Če pa je z moje strani prišlo do ne povsem premišljenega reagiranja, gre to pripisovati anonimnemu in popolnoma neargumentiranemu izpadu na »odprtost« revije »Most« v »Mladiki« št. 4, kar je odprlo na stežaj vrata nezaupanju in sumničenju. Zdi se mi namreč nedopustno, da nekdo, ki uživa sadove »odprtosti«, zabavlja čez resne poskuse dialoga z večinskim narodom in to samo zato, ker so nekateri članki, ki naj bi zanimali tudi večinski narod, dvojezični. Ko bi bili za načine dela, o katerih piše Marij Maver, bi nikoli ne posvečali pozornosti najbolj perečim vprašanjem sožitja v teh krajih živečih narodov, tako npr. vprašanju takoimenovane cone B, temveč bi si zavarovali življenje in kariere s prijetno anonimnostjo. Če se na straneh neke revije pojavijo neargumentirani in anonimni napadi na neko drugo revijo, je jasno, da jih v luči še vedno veljavne časopisne prakse in etike, imam za mnenje uredništva. Ker je uredništvo revije Mladike sestavljeno iz skoraj istih ljudi kot Slovenska prosveta, ki je upravnica prostorov v ul. Donizetti, sem sklepal, da se da v anonimnosti narediti še marsikaj, tako npr. odpirati pisma in drugo. Beseda teče torej o načinih dela v javnosti in zato tudi menim, da pričujoča zgodba ni brez morale. Maverjevo vabilo, naj si poiščem poštni predal kje drugje, sprejemam — pred- vsem zaradi razlogov praktičnosti. Da mu ni več do sodelovanja z mano, je razumljivo, saj je znano, da kulturniki živijo od idej in da so si zato samozadostni. Njegpv uredniški kolega Drago Štoka, ki se skoraj izključno bavi s politiko, kjer prihaja v ospredje človeški element mnogo bolj v kulturi, pa se ni zaradi tega »incidenta« odrekel (Dalje na 7. strani) —o— IZŠLA JE 5. ŠTEVILKA REVIJE »MLADIKA« Pravkar je izšla 5. številka revije »Mladika«. Uvodnik »Vogelni kamni naših domov« je napisal Karel Mauser, Jože Peterlin ocenjuje zadnje gostovanje ljubljanske Drame v Trstu, Aleksij Pregare je prispeval novelo »Vozilo izven kataloga«, Anton Kacin pa nadaljuje z orisi znanih mož iz bližnje zgodovine primorskih Slovencev- Tokrat je na vrsti dr. Alojzij Res. Poleg običajne kulturne kronike bi omenili zlasti še tehten prispevek Ivana Buzečana z naslovom »Statut o pravicah delavcev«, objavljena je tudi pesem Vladimira Kosa »Nič novega na Vzhodni fronti«, prof. Martin Jev-nikar C •S u (*3 5 d) c3 (D VŽ ^ to KO ^3 »co ^ U N » © ctf > rQ TJ <$ 2 co ^ CD ^ C ^3 aS ft r* »CO a3 £ S & g TO 13 *. lil .?=. Q> o rn * ^ ,Q CD CO O) •X O ti rO TJ OJ ni M S| ftl ,3.§