Slovenske glediščine igre. Na svetlo dal Dr. Janez Bleiweis. Drniii vezek: „Domači prepir." Domači prep Kratko časna igra v enem aktu. Po nemškem prosto poslovenil Jakob Zabukovec. V LJUBLJANI. Natisnil Jožef Blaznik. 1864. Osebe: Mož. Žena. Sosed. Igra se v sobi. Založil dr. Janez Blemeis. Prvi prizor. Žena sama. (Ogleduje zlatino, ki jo ima v kinenici pred seboj na mizi.) Izpolnile se mi bodo vendar naj gorkejše želje ! — Saj je bil že tudi čas! — Sram me je bilo na beli dan se prikazati; od vseh žen sem se ločila! Vsaka je tako nališpana in našopirjena, da se vsa sveti in vse okrog nje Sumi. — Sama jaz sem hodila, kakor da bila poparjena! — Odvrniti moram to nesrečo ! Kupila si bodem zlatine. — Res je lepa!— Malo draga je, pa moram je imeti! Saj jo lehko kupim; tukaj v predalčeku je štiri sto goldinarjev prihranjenih. — Ua, jutri bode moj god, povabila bodem vse znance in znanke v gostje. To me bodo zavidljivo gledale, ko se bode zlato na meni blesketalo! — Mož gre, precej mu idta-žem, da naj gre v gostje vabit! i * 4 Drugi prizor. Mož. Žena. Mož. Dobro jutro, ljuba ženica! Ali te morda motim? Žena. Bog obvaruj! Ljubi mož nikoli prezgodaj ne pride k svoji ženi! Mož. Lepa hvala za lizovanje! Čudno se mi zdi, da se še zmirom vedeš, kakor da bi bila z a 1 j u b 1 j e n a! Pa vem, da ti iz srca pride, kar usta govore ; saj tudi m o j e srce le t o občuti, kar tvoje poželji. Žena. Tiho, tiho ! sicer naju bodo ljudje še oponašali, da se tako zaljubljeno drživa! Mož. Kaj je to meni mar! iše ko mi bode že siva brada rastla, hočem cvetice po-tresati pred svojo ženko! Žena. In jaz bi s teboj še plesala na najini zlati ženitvi! Mož. Ej, pustiva to! Kaj bodeva že zdaj govorila o starosti! Hvala bogu, oba sva še mlada; zdaj hočeva še-le prav p e r o t i raztezati! — Ravno sem priSel iz pisarnice, pregledal račune vse na drobno ter našel sem, da mora v tvojem predalčeku biti štiri sto goldinarjev prihranjenih. Žena. Prav na tanj k o si računil, ravno štiri sto jih je. Mož~. To je veselje! S temi narediva, kar se nama le poljub i. Žena. Menim, da naj prepičlo ne živiva. Mož. Pravo si jo zadela ! Kaj misliš, ljuba moja, kaj bodeva naredila s tem denarjem? — Žena. Obrnila sem že vse tako, da celo nič no bode ostajalo. Mož. (Ostrini.) Brez da bi bila mene zato vprašala? — Žena. Saj vem, da mi, ljubček moj, nič ne bodeš odrekel, kar gre za moje rado- vanje ! Mož. Že prav, pa v e d e t i menda vendar smem, zakaj bi toliko denarja rada potrosila? Tudi jaz sem že o tem eno ukrenil. Žena. Pogledi zlatine ! ali ni prekrasna? — Mož. Tako, tako. — Žena. Pa vse vkup velja samo tri sto goldinarjev ! Mož. Čemu tako drage reči? Zlatine imaš dovolj ! Žena. Hm! — Imam tisto, ki ^sem jo podedovala po svoji stari teti. Človek bi vendar kaj rad imel, kar druge nimajo! Mož. Presneta nečimrnost! Žena. Ne zavoljo sebe, a zavoljo tebe bi se rada kinčala! 6 Mož. Tako vse žene pravijo, mož pa le za to doma nič ne vč! Žena. Nadjam se, da ne misliš pikati mene.— Mož. Ne ravno tega — pravim le — ker — mi ravno na misel pride. Žena. Marljivo se lepo napravljam, samo da bi dopala tebi. Mož. O, zastran mene ti ni treba nič kupovati ! Žena. Druge žene so vse se zlatom obložene, ki še lepe niso, — sama jaz ničesar nimam. Mož. Strašna nesreča! Žena. Zakaj bi si ne napravila, kar lehko imam ? Mož. Nazadnje meni ostane le sto goldinarjev! Žena. O prosim, ljubček, te bodem jutri za gostje porabila. Mož. Tako, tako? — Žena. Za moj god mi bodeš vendar privoščil to malenkost? Mož. Sto goldinarjev malenkost? Žena. Samo enkrat na leto je moj god; spodobi se, da enkrat povabiva prijatelje in prijateljice, da vidijo vendar najine srebrne žlice, nože in vilice pa lepo platnino. Leto in dan mi v predalčekili vse zastonj počiva. C emu mi je, ako ničesar ljudem ne izkažem? T Moi. Črtim gostarije, kakor drobne ptice jastroba! — Gosti pridejo vsi nališpani. Na drobno moraš stan vsacega pretehtovati, da ga posadiš na primerno mesto : Tega med gospe, unega med gospodičine. Revež jim moraš kratek čas delati, pa jih še ne poznaš! Obračati se moraš zdaj na levo, zdaj na desno. O čem neki hočeš govoriti? — Saj se ve, kaj ženstvo nar raji posluša! če pa kaj druzega v govor vpletaš , — se vsem z d e h a ! — Tri, tudi štiri ure se ljudje trpinčijo pri mizi, pa še ni konca! Zdaj se še prinese kava in potem še kvarte. Ne smem misliti na tak dolgi čas, s kterim se denar trosi in pa zdravje zgublja! — Nazadnje se ti pa še gosti j eclj aj e posmehujejo, ko se proti domu zibljejo ! Žena. Meniš, da si sam ti pamet vzel v najem? Kdor ljudi nikoli ne pogosti, tega nihče ne čisla ! Stara je že ta navada, ki jo ti ne bodeš odpravil!--Hm! zlatine ne, gostij ne! ali smem vprašati, kaj da bi se vam prileglo? Moi. Na prodaj mi je konj engleški. Lepa živinica je! Precej velik, štiri leta star, lisast, ima krasno grivo! Iz oči se mu kar bliska! Izučen je pa, da je veselj e! Kar za m al i k a bi si ga človek iz volj il! — 8 Žena. Kaj bi pa s tem malikom radi? Mož. Jahati ga hočem! Žena. Tako?— Smeh me če umoriti ha! ha! ha! — Ako se žena hoče malo čednejše oblačiti, ^e to precej nečimrnost, potrata! Ce pa mož potrosi ves denar za pse in konje, ni nič nečimrnega, nič zapravljenega! Mož. Gospa! pozabili ste, da izpolnujem le zapoved zdravnikovo in z jahanjem si le skrbim za zdravje! — Otožnost je huda bolezen!-— Kralja S a v 1 j a gotovo ne bi bila tako potrla, ako bi bil jahal mojega liščeka! Žena. Občudovala bi vašo učenost, ko ne bi bila plašček, ki vam zakriva nečimrnost, ktere se sramujete! — Ker imate, hvala bogu, preobilo zdravja, morate kralja Savi j a v pričo klicati, da vam je konja treba! — Kaj ne, do pada vam? če kak lep mož mimo drevoreda jaha; če mladi gospodje zavidljivo za njim gledajo? če mlade gospodičine radostno oči vanj obračajo ? če vsak za vami obstoji ter vas občuduje? — Žena naj le doma tiči za pečjo! Kaj je treba nji obleke, ali denarjev? — Mož. Gospa, pikati ste me začeli! Ali se 9 želje moževe kar tako-le v n e m a r puščajo? — Žena mora pokorna biti! Žena. Se ve da, če žena kaj poželji, se še tebi nič meni nič zato ni treba zmeniti! M o ž mora postrežljiv biti, ne sme n i č odreči! Mož. Kdo je denarje prihranil? — Ne bodem se hvalil sam, pa smem reči, da sem jih jaz! Koliko potrebnih reči sem si pri-trgal zavolj o tega ! Žena. Ali se jaz nisem odvadila kave? kolikorkrat sem pa nov klobuk imela? Ali nisem šla na ples dvakrat v ravno tistem krilu? — Bolj se nisem mogla z a t a j i t i! — Mož. Čemu to besedovanje? Mož sem, moja mora veljati! Sem daj ključ do predal-čeka! Žena. Ključ?? — Mož. Da, ključ! Obljubil sem ob treh popoldne plačati konja! Žena. Mi je prav žal, da se tako vpirate! Ravno ob treh pride zlatar k meni po plačilo za zlatino! — Mož. Zlatine ne bodeš kupovala!! Žena. Ti pa konja ne!! Mož. Moram ga imeti! Žena. In jaz sem vsa mrtva nanjo! Mož. Ključ sem! 1C Zena. Ne vem, kam sem ga dela. Mož. Žena!! — Zena. Prosim! le umirite se; strašno sem krotka. — Mož. Dokler ti mož hoče biti hlapec! Zena. Ali svojoglava sem! Mož. (Se zvrne na stol v desni kot.) To je preveč! Majhine želje mi ne izpolne! Žena. (Se zvrne na stol na levo.) To je preveč! Malo prošnjo mi odbije! Mož. To me v srce z b a d a ! Žena. Srce mi bode počilo! Mož. Pa sem mislil, da me ljubi! Žena. Osrečiti sem ga hotela! Mož. Prisezala mi je. — Žena. Se sladko besedo meje omamil! Mož. Za z 1 a t i n o me od sebe vrže ! Žena. On pa mene zavoljo konja!— Žalost me bode posušila! Mož. Jeza me bode zlomila! Žena. Taki so možje! Mož. Take so vse žene! Že7ia. Pred obeta zlate gradove. — Mož. Ne vesta je krotka kakor j agnj e. — Žena. Potem se pa grozi, kuja, očita, žuga! — Mož. Potem ima pa človek križ! Žena. Vsaka naj bi si deset let v prevdarek vzela, preden se z možem zavozla! 11 Mož. Komur je mir pri srcu, naj se žen o g i b 1 j e ! — Tretji prizor. Sosed in prejšnja. Sosed. Dober dan, gospod sosed; gospa soscdi-nja, ponižno se vam priklanjam! — Nek prijatel mi je poslal dvanajst jerebic in ker sem slišal, da bodejo jutri tukaj gostje, sem jih prišel vam ponudit za pečenko. ■— K a j pa t o pomeni ? — Prav čudna se godi! — Mravljinci po meni lazijo ! — Mož vtem kotu, — žena v tem! — Mož tje gleda, žena t j e! — On razkačen? — ona žalostna? — ■—■ Aha! — Zdaj smo pa že vkupej ! — Tukaj je mogla huda b u r j a briti! — Prav jima je! Taka zadene vsacega, ki je tako brez pameti, — da zabrede — v za-, kon. Leže na cvetice, vzbudi se pa — na koprivah! To zmerom pripovedujem, a nihče mi ne verjame. — Hvala bogu, da mene še ni nobena vjela! Žena. (Po tihem.) Gospod sosed, par besedic bi z vami rada spregovorila. — Sosed. Velika čast zame, gospa sosedinja! Žena. Konec me bo ! 18 Sosed. Šentaj, kaj pa je ? Žena. Premislite, moj mož. — Sosed. Vaš gospod? prav mika me, kaj pa je vendar ? žena. Nekaj denarja sem prigospodinjila. — Sosed. To je hvale vredno! Žena. In ta grdoba mi ga vzame! Sosed. To je strašno! Žena. Ga vzame in si kupi konja zanj! Sosed. Ob um bi znalo to človeka deti! Žena. Ali morem to trpeti? Sosed. Nikakor ne! Žena. Človek se mora vendar čedno oblačiti! Sosed. Kako pa! Žena. In kar vidim pri druži h ženah, ali ne smem tudi jaz zahtevati ? Sosed. Se ve da, kaj pak! — Mož. Gospod sosed! — Hočete mene poslušati? Sosed. Oj, z veseljem! Mož. Pogledite, jeza me bode strla! Sosed. I — kako je to? Mož. Nekaj denarja sem prigospodaril. — Sosed. To je pametno! Mož. In zanj sem hotel konja kupiti. Sosed. Prav imate, to morate izpeljati! Mož. Ne za kratek čas, samo zavoljo zdravja. Sosed. Glejte no! tak mož, kakor vi, ki ima toliko dela, se mora vendar malo oddahniti, ne ? ! 18 Mož. Pa pomislite! — ona mi ne pripusti! Sosed. Ni mogoče! Mož. Si hoče zlatine nakupiti. — Sosed. T a bi bila lepa! Mož. Mož bi pa peš cepljal! Sosed. To se nikakor ne spodobi! Mož. Pa iz te moke ne bode kruha, ne! saj nisem slapa! Sosed. Prav imate! žena. Gospod sosed! /Sosed. Kaj veljevate ? Žma. On se mi kar ne poda. »Še tega veselja mi ne privošči za vezilo, da bi prijatelje na košček kruha povabila. Soied. Ta prepoved je res pretrda! Mok. Gospod sosed ! Sosed. Kaj željite? Mož. Zdaj si še izmisli, gostarije naprav-ljati; branim, kar morem, pa moja nič ne velja.' Sosed. To je res preveč! Žena. Gospod sosed, kaj pravite, če se mož tako izpozabi in razžali ženo, kteri mora do sprave storiti prvo stopinjo? Sosed. Kdo nek drugi, kakor o n ! Mož. Gospod sosed, povedite mi, če žena svojemu možu življenje zgreni, kteri mora j en j ati ? 14 Sosed. I — ona, to se ve. (Sebi.) To so komedije ! Žena. Gospod sosed! Sosed. Kaj pa je ? Mož. Gospod sosed! Sosed. To ni nič! Tako ne pridemo do konca ! •— Veste kaj , gospa ? vmeknite se malo časa ter dajte svojega moža meni v pest. Jaz ga bodem že obdelal! Kozje molitvice ga bodem učil! — Kar pojdite' (Žena odide.) Četrti prizor. Mož. Sosed. Mož. Gre, pa besedice ne zine, neusmiljen k a! w Sosed. (Sebi.) Štiri zakone sem že razdrl: tudi ta mi iz zanjke ne uide! (Glasno." Pri- i'atelj, žalost me obhaja vas videti, ;ako grenko zapravljate mladost svojo! Ne poznam vas več! — Ali je ta tisti dobro volj ni mož, ki je še pred letom v vsaki drušnji zvonec nosil, ki so ga vse lepo gospodičine skoraj na svojih rokah nosile?? — Mož. Spremene se časi! Sosed. Da, da! Posebno jih spremeni za- 15 k on; njegova spona zelo človeku žuli in ga ob vso radost dene! Mož. Morda. ■— Sosed. O to je gola resnica! — Se hoče mož le enkrat z prijatelji razveseljevati, ali na lov iti, se precej sliši: „Kaj bo pa žena rekla?" ■— Hoče iti v gledišče, ali v čitav-nico, prijatelj, koraka ne — breznje! — Si hoče kaj kupiti, že žena toži, da si ima marsikaj napravljati! — Zakonski stan je res že pekel na zemlji! Jfož. Ur a g zaklad res mož od sebe vrže, ko svobodo zgubi; pa zamenja jo za mar-siktero povračilo! — Lep6 je vendar, da ima človek pri sebi bitje, kije enacih misel, enacega občutka! Kar m ene žali, tudi njo boli; kar mene veseli, je tudi nji prijetno; kar jaz imam rad, se tudi nji dopada. Sosei. Ne rečem, ako bi res bila taka, se še jaz precej podam v zakon! — Toda le tipi ta sreča, dokler mož molči in ženi vse potrdi. Ako jo pa notri do Rima na rokah nese, tam pred vratmi pa je prav ra'alo na tla ne položi; se kar skuja! Vi ste ji celo leto pazljivo stregli, komaj ste pa razodeli željico, je precej ogenj v strehi! Mož. Res je, pa prav za nič! 16 Sosed. Oj, zdaj bo če dalje h u j š i! Zmerom se bode bolj kujala in strašno tiha, dolgočasna bode postala vaša hiša! — Prijatelj! ne menjam z vami! Domu pridem, kadar koli hočem in še odpiram vrata, že moj sultan izpod postelje mi naproti skače, veselja cvilji in z repom maha. Se mačka se izmuzne iz zapečka in se mi prijazno ob noge smuče. Nihče me kakor na straži ne izprašuje : „Kj * si bil? Kod si se potepal?" Ali ps, če sem ga morda dobre volje kozarček preveč zvrnil ? Mož. Prav imate! Ko bi bil prej čutil i$ko, kakor zdaj, morda bi se nikoli ne lil oženil! Te verige me zelo t i š č e ! Sosed. Pomagajte si ter zdrobite jih! Mož. To je težko! Sosed. Vaši ženi se pa to ne zdi ravno pretežko. Nekaj je že proti meni o tem omenila. Mož. Tako? o tem je že govorila? Sosed. Rekla je: „Zakonska vez nitakocrdna ne, da bi je ne prest v igla! Ta j ar em me že preveč tišči; kar snel* si ga bom!" Mož. Tako je djala? — Ljubezen mojo imenuje jarem? Ako je zamogla izustiti take besede, se mi precej srce ohladi! 17 Še denes jo od sebe pahnem! — Strašno ravna z menoj .' Sosed. (Sobi.) Zdaj sva pa že vkupej ! (Glasno.) Pravo, pravo! Ker sto, prijatelj, storili hvale vreden sklep , vam rad pomagam, kakor da bi šlo za mojo lastno srečo. — Pa vi ste preveč razkačeni, prepustite raji naprej meni delo, jaz ji odkrijem to reč z bolj mirnim srcem. Mož. Le dajte! Izpozabiti bi se znal. — ■Teze počil bodem! (Mož odide.) Peti prizor. Sosed sam. No saj dobro grč! Tega sem že z vil, ž njo bodeva pa še hitrejše pri kraji! — Jezi me le to, da oženjeni od same sreče žlobodrajo, kakor da bi bil zakon res med! Pred ljudmi so vsi n e ž n j i, kakor grlice ; — d o m a se pa prepirajo! — Mislijo, da smo samci res siromaki, da o sreči celo nič ne vemo in da o srčnih zadevah še govoriti ne bi smeli. — Le čakajta! Jaz vama jo bodem že zabelil! — 18 Šesti prizor. Žena. Sosed. Žena. Ste sami? — Kaj ste opravili? Sosed. Bog se usmili! — Draga gospa, vaš mož ima trdo glavo! Raji grem bob v steno metat, seje prej prime, nego pa njega dobra beseda! Ce ga vb olj pregovarjam, huje mu greben raste! — Žena. O naj mu le! tudi jaz imam svojo glavico ! Krotka sem, ali Če me draži, tudi jaz znam kljubovati in črtiti! Sosed. Ni čuda! Nazadnje še obupa jagnje! Veste, kaj vam zdaj, draga gospa, prav dobrovoljno svetujem ? — Kar na tihem se od njega ločite ! — Žena. Ločiti? — — Res nagel je, pa ga hitro zopet mine! — Ljubi me še vedno; srečna sem pri njem vedno bila! Čas, ki sem ga preživela v drugi druŠinji, bil mi je zgubljen! — Oj, vam ni znana — zakonska sreča! Sosed. (Sebi.) T a k a se mi nič kaj n e dopadaš!) (Glasno.) Da, ko bi tudi vaš gospod bil tacih misel. Vfete, kaj je meni rekel? — Da vam je le hlapec in da bi se smelo vsacemu možu na čelu puščati, ki se da ženi v zanjke vjeti. Djal je, da so _19_ vse žene hudobne, možje pa vsi slepi! Žena. To je rekel res moj mož, pa mene ni izjemal ? Sosed. Vas izjemal?! — Še pristavljal je, da ste vi nar huji! Žena. Tako? — pa me je vendar vzel? Sosed. Ravno to sem ga tudi jaz vprašal. — „No! — takrat je bila še precej lepa", mi odgovori, „zdaj je pa to že vse Ereš 1 o. Tiste neumne slabosti sem se il že daljnej znebil." Odpustite mi, zala gospa, da morem take hudobne besede za njim govoriti, prijateljska dolžnost me sili. Žena. Tako? — Lepa sem bila, zdaj mu nisem več? — Kaj pa je še rekel? Sosed. Hm! da ste mu žalibog še žena! — Pomislite, kaj vaš mož zdaj le želji? — Moj bog! ta mož je res se slepoto vdarjen! Žena. Kaj želji, kaj? Sosed. Želji, da bi zadobila mir oba in z lepo to sitno vez raztrgala! Žena. Moj bog! — Sosed. Kaj se hoče? Mene je najel, da naj vas, gotovo zoper svojo voljo, k temu pripravljam. Žena. Če se je tako hiti*o sprijaznil s tem, ne maram več za nehvaležnježa! Sosed. To je pametno, to! žena. Morda je nalašč iskal prepira, ker je vedel, da sem preponosna, da bi beračila — za — moža? — Morda je že kje drugje zaljubljen? — Naj le bode! Še denes mu dam slovo! Sosed. Tako pametne žene še nisem videl! Sedmi prizor. Mož. Prejšnja. Sosed. Kavno prav ste prišli! — Prizadeval sem si, kar je bilo mogoče! (Po tihem.) O ječi je govorila, ki jo hoče brž zapustiti! Mož. Tako? Sosed. Gospa že vedo vaš namen. Žena. O, na tanj ko! Mož. Zares se hočete — Žena. Vam iz pota spraviti! Mož. O ločitvi tedaj je govor? Žena. Kakor vam je drago! Mož. Besede vaše niso dober kup! — Še srca ji ne gane ! Žena. Ali v nečimrnosti od mene še komedij pričakujete? — 21 Mož-. Prav res, komedije so vse ženske b esede! Žena. Pri moških so se žene naučile te umetnosti. Mož. Kako je to? Nekadaj ste vse drugače mislili, vedno ste se mi prilizovali, zdaj je pa vsaka vaša beseda pelin ! Žena. Kaj ne? takrat, ko sem še lepa bila, zdaj je pa to vse prešlo?! Zdaj ste se znebili že slabost neumnih?! Sosed. St! - To se nikakor ne spodobi! Ako se že ločiti hočeta, zgodi naj se pristojno! Mož. Pripravljen sem k vsemu, kar želji ona! Zna. Jaz vam tudi o ver ne delam! Sosed. Mož beseda! Ako vam je ločitev resnica, hočem jaz na mestu vaji prav na tihem to reč pri sodiji izprožiti. . Meni bode ta pot trnov! Storim ga iz gole prijaznosti! — Da pa izkaz eta trden sklep, naj povrne vsak druzemu, kar je prejel od njega. To je doto, darila in vse drugo. Žena. Jaz izročam vam naj prej ključ do denarjev za k o n j a. (Poda možu ključ.) Mož. Jaz nasproti dam vam ključ do svojega predalčeka. Ne bodete vnjem našli veliko zlatine, sam prstan, ki ste mi ga bili podali v dar. (Da ženi ključ.) Žena. Prisilili ste me, cla sem vam odvzeJa 22 svoje srce, naj vzamem še svoj prstan na vrh! (Jezna odide.) Osmi prizor. Sosed. Mož. Mož. Pogledite ! res gre p reč! — Kri se mi trdi. Sosed. Naj le gre! — Srečo vam morem k temu vošiti ! Mož. Oh, oh! — Sosed. Le pogum, gospod sosed, pogum! Kar urno denar vzemite! Pozabite njo in mislite na liščeka! Mož. Liščeka naj zlodej vzame! Sosed. Ej, žena se že pozabi kmalu. Mož. O nikoli ne! (Gre k mizi,) Sosed. (Sebi.) T o mi je mož! Čez leto in dan je še zmerom zateleban! Počakaj tiček, te bodem že učil ženo zabiti! Mož. Tukaj počiva skušnjavec! — Da bi se pogreznil sto sežnjev pod zemljo ! — (Odpre predalček.) Kaj pa je to? — — Pismo — njeno! — Pisala ga je materi. — Brati ga moram. — Z materjo sti bili zelo prijazni; gotovo ji je srce svoje odkrivala. Lehko zdaj zvem, k ako š ne misli proti meni so jo navdajale! 23 (Bere premišljeno.) ,,Ljuba mamica! Naznanili ste mi, da se je iz Trsta povrnil moj bogati striček v ta namen, da bi bogastvo svoje delil z menoj — in da ga je stiskal strašan obup, — ko me je našel — omoženo. — Ge-nilo me ni to naznanjilo celo nič; zakaj neizrečeno ljubim svojega moža. — Ako pride naj lepši bogatin sveta, — moža svojega — ne zamenjam ž njim! — Res je nagel, kri mu marsikdaj zavre, — pa vem, da me resnično ljubi. — Saj jaz tudi nisem angeli. — Ako mi striček hoče biti še prijatelj, naj se moje sreče veseli; — zakaj prav srečna sem in se svojim možem — bila bi tudi v leseni kajži srečna!" — Sosed. Strašno ljubeznjivo piše!! Mož. Ste poslušali? Sosed. O sem, sem ! Mož. Usmili se me bog! Tako je še pisala včeraj, tako me je včeraj še hranila v srcu! Sosed. Včeraj! da včeraj ! — kako pa denes?— Ej, ženske so kakor malega travna vreme! Mož. Nehajte! ter ne obrekujte mi naj bolj nežne žene! Sosed. Pojdite, pojdite ! Sama s 1 e p a r i j a je! — 24 Mož. Zamolčala mi je celo, da ji je njeni stric vse svoje bogastvo ponujal! — Besedice clo zdaj o tem nisem vedel ? Ni iskazovala svoje nežnosti, ni iskala zato plačila, da nikakor ne bi bil mislil, da o b ž a 1 u j e zvezo najino, ko jo k sebi vabi bogatin ! K a j pravite k temu ? Ali ni izvrstna žena? — angeljček? — in j a z ? — sem bil bedak! Sosed. O le počasi, prijatelj, počasi! — Zakaj bi neki s a mi, se bi tako očitovali ? Ogiedite vsako stvar od obeh strani! — Kaj mara, da je zvita ženica zatorej tako urno vam podala ključ, da bi bili le to pismo našli, ki ga je nalašč pisala. Prejšnjo ljubezen vam je hotela izbuditi! O, žene so zvite kakor kača! Mož. Menda se vam pamet meša! Sosed. O mene ji e p r e k a n e tako hitro n e, kakor vas! Še to vam rečem: Ravno bogatin je bil tega kriv, da je žena denčs strune tako napela! Mislila si je: Ce se mi mož neče zvijati pod nogami, me bode pa uni rad častil. Mož. To je grda laž! Naglo s t moja je sama tega kriva ! O j, kako sem bil vendar nespameten! — Sosed. Kaj še?! Bolj pametne je še do denes nikoli niste bili zadeli! 25 Mož. Oh! kako bi zopet vse poravnal? Sosed. (Sebi.) Zdaj mi je pa že napak zavil! Kako je gladko teklo, pa mi kar zavozi tako budalasto! (Mož se zavali na stol na desno.) Deveti prizor. Žena. Prejšnja. Žena. (Z listom v roki po tihem.) Pogledite, gospod sosed, na tihem jemljem prstan iz predalčeka, — kar zagledam — Sosed. K a j neki ? Žena. O m e d 1 j e 1 a bi bila kmalu ! - Našla sem to pesmico. — Moj mož jo je zložil za moj god! O berite jo ! krasna pesem je! — Naj čistejši duh veje iž nje! Sosed. (Sebi.) No, tega mi je bilo še ravno treba! Žena. Vsaka besedica je gola ljubezen! — Sosed. Pojdite, pojdite! Kdaj je še kak pesnik govoril resnico? — Vsak se laže in se le prilizuj e ! Žena. One! Ti občutki so resnični! Sosed. (Sebi.) Presneta reč! Nazadnje le sam ostanem na cedilu! žena. Oj, kaj sem delala? — Kako se zopet opravičim? — Razžalila sem tako dobro dušo! (Zavali se na stol na levo.) as Sosed. (Sebi.) Z d a j pa že vem, kam pes taco moli! — Slepa sta res oba ! — T u k a j moja umetnost peša! — Ce dalje huje vzdihujeta! — Zaljubljeni ljudje so res božji volki! — Lahko noč, gospa slepa-miš! Lahko noč, gospod b r 1 a v e c! Le t e c i t a naravnost v lastno nesrečo! Domu se mi mudi, sultan me že težko pričakuje ! (Izmuzne se tiho iz sobe.) Deseti prizor. MOŽ. Žena. (Ne pogledata se.) Mož. Gospa! Iskaje v vašem predalčeku denarjev — najdem pismo. Žena. Gospod! Iskala sem v vaši miznici svoj prstan, — pa sem to pesem našla. Mož. Zdi se mi, da ste hoteli pisati materi. Žena. Zdi se mi, da ste pesem meni zložili. Mož. Lepe reči ste pisali o meni. Žena. Lepe reči ste o meni peli. Mož. Blage misli so vas navdajale še pred nekaj urami. Žena. Nežne občutke imelo je še davi vaše srce! Mož. Žalibog! zdaj je vse drugače! Žena. Žalibog! da ni več tako! Mož. Ne ljubite me več! 27 Žena. Gotovo me črtite! Mož. Od kodi je sprememba hitra? Žena. V i morate vedeti; — menije vganjka! Mož. Pritegnem, da malo sem prenagel. Žena. Ne tajim, da sem preobčutljiva! Mož. (Pomakne se proti nji.) Pa kmalu me mine. Žena. (Pomakne se proti njemu.) Pa zgine mi kmalu občutljivost. Mož. Ako sva sicer zadovoljna, ne vem, zakaj bi se morala ravno ločiti? Žena. Res čudno se mi zdi, da precej o loči t v i govorite! Mož. Saj res, kako je to, da ste to željeli? žena. Jaz željela? — Sosed je meni pravil, da je bila vaša želja ? Mož. Ravno narobe! — Sosed je meni rekel, da vi to hočete ! M e n i n i bilo še na misli. (Primakne se k nji.) Žena. Meni še V manj ! (Primakne se k njemu.) Mož. Sprevidim, da je nama sosed hudo nanj erj al. Žena. Vkaniti naji je hotel hudobnež! Mož. (Pomakne se k nji.) Kaj je zdaj storiti? — Žena. (Pomakne se k njemu.) Ne vem! — Mož. Ali hočeš, da se nama bode zdai sme-jal? - Žena. Tacega veselja mu ne privoščim! Mož. Tudi jaz ne! — Ta mu mora izpod- leteti, ako se le porazumiva! (Primakne se k nji.) Zena. Kako? — (Nežno pred se gle'da.) Mož. Spomniva se naj prej, kako sva bila srečna! žena. Oh, to še dobro čutim! Mož. (Pomakne se prav do nje.) Ko se srce meči, bi tudi se pogledati smela, (Oba se skrivaj pogledata) in tudi objeti! (Objameta se.) Žena. Zopet si moj! Mož. Zopet si moja! Žena. Pozabi! Mož, Odpusti! (Kratek molk.) Žena. Ako me hočeš do dobrega pomiriti, ljubi mož, vzemi denarje in porabi jih kakor hočeš! Mož. Nikakor ne! —- Preljuba žena! denar ostane v tvoji h rokah, deni ga kamor se ti lj ubi! Žena. Bog me tega varuj! Mož. Tudi mene! Žena. Dajva ga tedaj v spomin na lepo spravo najino za blag namen! Darujva ga „s 1 o-venski matici", ki skrbi marljivo za narodno omiko. Gotovo bode prinašal naj bolj ši obresti! Mož. Iz ser ca mi govoriš, tvoj a naj velja! — Vsak naj si pa zapomni: Najde se 2!» tudi v naj srečnejšem zakonu prepir. Kje je na svetu človek, ki ne bi se izpozabil kdaj? — Toda za-trite hitro jezo, ravnajte ljubez-njivo brez kujanja ter urno spravite se! Nikoli pa ne trpite, da bi med vas sezal — tuji jezik in srečni bo dete vse žive dni! (Igrališčc so. zagrne.) Natisnil Jožef Blaznik. A00000383301A