Dan gradbincev Po prvi svetovni vojni položaj delavcev v Jugoslaviji ni bii rožnat: izkoriščala jih je stara in nova buržoazija, uvedeni so bili ostri kapitalistični »zakoni«, mezde so bile nizke in zelo malo je bilo delovnih mest, ali še hufe (v tridesetih letih tega stoletja kar običajno) delavce so postavljali na cesto. Vse to je privedlo de-lavce v gradbeništvii v brezupen položaj. Ker niso uspeli, da bi se dogovonii s socialisti, so začeli organizirano delovati sami — ustanovili so zvezo gradbenih delavcev, v kateri je kasneje prevzela odločujočo vlogo komunistična paiiija. Gradbeni delavci, organizi-rani v tej zvezi, so se začeli upirati nepravičnemu izkoriš-čanju. Ko je le-to prišlo do vrhunca in ko so lastniki po-djetij zaradi velike brezpo-selnosti znižali že tako nizke mezde še za skoraj 50%, so delavci v letih 1935 in 1936 organizirano pričeli s sploš-nimi štrajki. Komunisti, ki so se v tem času postavili na čelo gradbenega sindikata, so uspeli v kratkih šestih mese-cih organizirati in vključiti v sindikat več kot šest tisoč gradbenih delavcev, uspeli so ustanoviti veliko število sin-dikalnih organizacij in 1. 1936 organizirali generalni štrajk gradbenih delavcev Sloveni- je. Po tem letu so gradbeni de-lavci s svojo aktivnostjo in ak-cijami (mezdna gibanja, štrajki, protesti, agitacije) uspeli izboriti si boljše de-lovne pogoje s pomočjo »ko-lektivnih pogodb«, ki so jih izsilili od takratnih lastnikov podjetij. Vsa ta aktivnost je bila ta-krat osnova za nadaljnje re-volucionarno delo in zato ni čudno, da najdemo v prvih vrstah partizanov in aktivi-stov prav gradbene delavce. Veliko število gradbenih de-lavcev je sodelovalo v boju za osvoboditev naše domovine in za demokratično ljudsko oblast v novi državi, za ena-kost in lepšo bodočnost