IlhsJSV"*^ la
Iisued dailj
Sond»7» Md
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški la «»ravalškl pn* mi 8. Laeadals An. ,
Offtos of Pablteationi M§7 South Lavadals kv. ToltphoM. Eo«kw*U 4904
S Sil 'l/SSi CHICAGO. ILL., PETEK. 30. DECEMBRA (DBC. 30), 1»3H
Buboerlptloo 96.00 Tsarlf
fcTKV.—M MHKR 256
Accsptanos far aalltng at «p<*ial raU of poitaga providod for la fsctlon 110«. Aot of Oct t, 1017, authorisad on Juno 14. IMt.
dmeriško-slivenska kronika dogodkov v1 letu 1938 I
Umrlo je 831 rojakov in od teh je bilo 43 ubitih pri avtnih nesrečah, 29 pri delu, 28^ drugače ubitih in oiem unOTorjenih; bilo je 19 samomorov, ranjenih pri delu in drugih nesrečah pa je bilo 157. Druga zanimiva statistika
Zadnje vesti
Prosveta ie tretjič ob zaključka leta objavlja skupne številke
-jede smrtnih primerov, nesreč, | BELGRAD. Snuje se nova Jmorov in drugih tragičnih ter anUllU: jla|ij^ jugotl|avija in veselih dogodkov med Slovenci	jUROslavija odstopi Ma-
v Severni in Južni Ameriki sko- diarom nekaj va8l v ifenatu i„
,j leto 1938. Vsi ti dogodki so |dob, v umeno j^er <)d bili med letom omenjeni v ko-
Ioni "Domače veati" v Prosveti | LONDON.—Chamberlain noče in bili »o sporočeni direktno od blli M posredovalca med Italijo nadih poročevalcev ali pa pona- |n Francijo, tisnjeni iz drugih slovenskih li-1
TOKIO.—Japonski šef vojaških zadev je bil odstavljen.
gtov. Všteti so vsi dogodki, ki w) bili objavljeni v Prosveti od 31. decembra 1937 do 30. decembra 1938.	/
Na podlagi te at*00lft — ki pa, žal, nikakor še ni popolna — je v letu 1938 v Združenih državah in Kanadi umrlo 831 rojakov (lani 796); od teh so avtomobili ubili 43 (lani 57), pri delu je bilo ubitih 29 (lani 23) in drugače ubitih — na lovu, pri padcu po stopnicah ali po ledu itd. je bilo 28 (lani 32); umor-jenih je bilo osem (lani 9), vlak PRAGA—Nemčija se priprav-je ubil nadaljnjih osem (lani 3) lja za nakup Škodovih tovaren na in samomor je izvršilo 19 roja-1 Češkem.
WA8HINGTON, D. C—Pripravlja ae načrt za prenoa WPA pod neodvisno 'kontrolo civilne službe.
BAZEL, ŠVICA.—-Iz Berlina I je prišla vest, da je dr. Goebbela, | Hitlerjev minister propagande, v bolnišnici, ko je bil pretepen v ljubavnem škandalu!
PARIZ—Finančni Škandal v v Franciji je bil odkrit, ko so {aretirali voditelje filmske industrije.
letos
u-
kov (lani 18).
V Južni Ameriki je milo 25 rojakov (lani 12).
Ksnjenih pri delu in drugih nesrečah je bilo 168 Slovencev. Od teh je bilo 65 (lani 39) ranjenih ____
čah. 15 (lani'25) pri delu to 48 (lani 43) je bilo drugače telesno poškodovanih.
Pogorelo je osem (lani 9) rojakov.
Aretiranih in deloma kaznovanih z zaporom ali globo za
razne prestopke je bilo 35 rojakov,
litev otrok |t> nemških jeklarnah
Zakon za zaščito otrok suspendiran
Chamberlainova
*
misija v Rimu
Premier bo posvaril italijanskega ' diktatorja
l^Htdon, 29. dec. — Osebe, ki imajo tesne stike z vlado, pravijo, da bo premier Chamberlain, ko bo dospel v Rim v prihodnjem mesecu, posvaril Mus-solinija, naj se ne baha s italijansko intervencijo v španski civilni vojnih Italijanski črno-srajčniki so se spet pojavili v velikem številu' na španskih frontah, zlasti na fronti v Kataloniji, in poveličevanje njih uspehov v. fašističnem tisku
vznemirja angleške uradne kro-g*.
Chamberlain bo povedal Mus-solini ju, da to in pa fašistična agitacija proti Franciji je Vt nasprotju z dogovorom o ne-vmeševanju v špansko civilno vojno ter italijansko-anglešklm prijateljskim paktom. Italijanskega diktatorja bo pozval, naj odpokliče svoje čete iz Španije, zaeno pa ga bo opozoril, da Velika Britanija ne bo ostal* nevtralna v slučaju . poostritve konflikta med Italijo in Francijo zaradi afriških kolonij. U-radni krogi priznavajo, da jih je fašistična agitacija proti Franciji alarmirala.
Doriej še ni nobeneg£%iame-nja, da bo Chamberlain preklical obisk Italije, toda ta motnost |*i izključena, če bodo Italijani provocirali incident v konfliktu s Francijo. Angleški zunanji u-rad je včeraj prejel detajlirano poročilo o gibanju italijanskega in francoskega vojaštva v afri-fikih lioIotitfSh. '
I Fanta udrla v kovarno denarja
Berlin, 29. dec. — Dekret, ki je deloma suspendirsl zakone o
V	letu 1938 se je poročilo 3681 zaščiti nemških otrok, ki delajo Hlovenaldh in polovično sloven- v težkih industrijah, je bil vče-»kih parov (lani 162). Letoš- raj objavljen. Dečki in deklice nje, kakor lansko, število je se- v starosti manj ko šestnajst let veda veliko prenizko. V tem ča- bodo delali v jeklarnah najmanj »u je bilo obhajanih 64 srebrnih osem ur po novem letu. V to-In tri biserne ter tri zlate po- varnah, kjer starejši delavci de-r°ke (lani 13 srebrnih, ena bi- lajo več ko osem ur, bodo fantje wrna in dve zlati).	v starošti 16 do 18 let morali
V	letu 1938 je 327 (lani 344) delati devet ur na dan. '•'Jakov,članov SNPJ in nečla-
San Francisco, Cal., 29. dec. — Dva mlada fanta sta sinoči preplezala visok zid federalne kovarne denarja, o kateri so trdili, da je varna pred vlomilci, čeprav je močno zastražena noč in dan. Fanta se pišeta Paul Francis in VVilliam Gallagher, ki bivata v sirotišnici San Rafaela. Aretiral ju je Max Rez-nik, policijski inšpektor. Oba bosta postavljena pred mladinsko sodišče.
Cehi sledijo
nemcem v gonji proti židom
Berlin napoveduje omejitev iidovskih aktiv/posti
NACIJSKA AGITACIJA V GDANSKEM
Berlin, 29. dec — Nemški tisk piše, da bo Ceho-Slovakija kmalu uveljavila protižidovske zakone po vsorcu nneijskih anti-semitskih ukrepov.
Zidje v Čeho-Slovakiji bodo potisnjeni iS političnega življenja, državnih služb, in vseh drugih aktivnosti. Malo število židovskih zdravnikov in odvetnikov bo opravljalo svoj poklic, toda češki prebivalci bodo po vladi posvarjeni, naj se ne paj-dašijo z njimi, piše Hitlerjev tiak.
Svobodno mesto Gdanako, 29 dec. — V pričakovanju, da se bo to mesto kmalu združilo z Nemčijo so se fidje pričeli izseljevati v velikefn številu. Na-ciji, ki dominirajo administract jo, napovedujejo!, da js prlklju čitev k Nemčiji neizbežna. Zid je, ki bežijo is (planskega, niso podvrženi tako strogim restrik-cijam kot židje v Nemčiji. Oni lahko vzamejo svoje imetje s
seboj.
* ' '» * * £
Poročila, da bo Hitler obiska to mestu, so bila zanikana. On bo prišel tja potto ba posulo del Nemčije, pravijo na-ciji.
Vaduz, Lichtenateln, 29. dec. — Ta mala neodvisna provinca namerava izgnati vse Žide, katere smatra za nezaželjene tuj-» ce. Zadevna odredba je bila včeraj objavljena, ki pa ni naperjena samo proti Židom, temveč tudi proti drugim, ki so prišli sem v zadnjih letih, da se izognejo preganjanju zaradi storjenih političnih in drugih prestopkov. Provincs Lichten-stein, ki obsega le 65 štirjašklh milj, leži v kotu med Nemčijo In Švico.
Rumunski poslanik pozvan domov
Napadi na kralja Karola vzrok odpoklica
Berlin, 29. dec. — Rumunija je sledila zgledu ameriške vlade. ko je včeraj pozvala svojega poslanika R. T. Djuvaro domov. Akcija je deloma odgovor na-cijskemiji tisku, ki napada kralja Karola, ker je rumunska policija ustrelila Cornelija Co dreanuja, voditelja Železne garde. nacijem naklonjene organi-zacije, in trinajst njegovih pristašev. Vsi sv bili ustreljeni, ko so skušali pobegniti, ko Jih je policija vodila is zapora Rum-nik-Sarata v Bukarešto, 80. no-vembra.
Hitlerjev usk namiguje, da je kralj naročil policiji, naj po-bije voditelje Železne garde, ker je še vedno pod vplivom Magde Lupescu, avoje Židovske prlleŽ-nlce. V zadnjem času ao napa* di na kralja v nacjjskem tisku ponehali, toda on je vseeno pozval poslanika domov. Zdaj tisk pišt, da bo Rumunija poslala v Berlin drugega poslanika, ki bo užival saupanje Hitler jeve vlade ln kralja Karola.
Zdaj ae je livedelo, da Hitler ni poslušal svojih svetovaloev, ki so mu sugestirali, naj pre-trgs diplomatično odnošaje s Združenimi državami. NaciJ-skl tisk ignorira protest, katerega je berlinska vlada poslala Ameriki proti govoru notranje* ga tajnika lckeaa, v katerem oetra irtJsodfl nacij sko cljo Židov v Nemčiji. Tisk tudi molči o tem, da Je wsshlngton-ska vlada odločno odbila Hitlerjev protest.
Ves kaže, da je Nemčija "pozabila" na incident, ker ee noše zameriti Ameriki. Nacijski ča* soplsi zdaj pišejo o protlžldov-ski gonji v Združsnlh državah ter omenjajo, da ameriška upo-s le val ne agenture nočejo preskrbeti dela Židom. Posebno pozornost posveča tudi oboroževanju Amerike in naraščajoči o-posiciji proti vojnim agitatorjem v Rooseveltovl administraciji.
Francija jači oboroženo
silo v afriški koloniji
i
Senegalake čete odrinejo iz Marseilteaa v Džibuti, glavno mesto francoske Somalije. Francoska vlada odločno odgovorila na fašistične provokacije. Italijanski diplomat je stavili pogoje glede poravnave konflflcta
nov, obiskalo gl. urad SNPJ
urt-dniAtvo Prosvete.
in
(*> tej priliki ,wPl«» zahvaljuje
in doplMitikom,

se uredništvo vsem poroče-
■■	nr-------- ki ao
r«*veti zvesto in redno poši-m n«vic« iz svojega kraja breg odškodnine. To poroča-»i* — dasi ae marsikomu zdi "znatno in breepomombno — * >elike važaontl za Ikt. Brez drobnih Poroifil aovlc ne M •JI« 1'riMveta nikdar tako zaniha in privlačna kot Je. Pri-kujemo, da nam poročevalci 'K,an*jo zvrni i tudi v novem le-« «n da zabeležijo točne in na-»ančno vnak dogodek, venel ali fckmten, ki ae dogodi v njiho-!'h »»"elbinali Ur nam ga po-P<iakrblte val. ki redno "*r«*ate in čiUU Proaveto. da
ta Hiatlntlka ob k< '"•dnjeifa leta čim
Ženski department Nemške delavske fronte je istočasno naznanil, da bo izkoristil vso delovno kapaciteto žensk, ki delajo v tovarnah. Osemurnik v industrijah je bil zadnji torek u-radno odpravljen.
Pri-
bolj
—rredništvo PranvHe.
Naciji poslali kritiko v zapor
' <*ivee, Nemčija, 29 dec. — K«»oli»ki duhoven Schoenhart J- dobil m M mesecev zapora, ker >" kritiziral nacijake avtoritete. |»r»^a proti njemu je bil Hitlerjev četnik. Ta je ' Mred nodiš^em. da je du-r-ke|. "da ao nacij i alab-komunisti. V prihodnji NemHja izbrisana z 'iiljpvida."
'N-ki
»ven
kot 'J ni
Pospešitev produkcije v Rusiji
Avtoritete odpravile letne počitnice
Monkva, 29. dec. — Sinoči izdana odredba ima povečati delavsko disciplino v sovjetskih u-radih in tovarnah. Naperjena Je v prvi vrsti proti lenuhom in postopačem ter onim. ki izosUjajo od dela brez tehtnega vzroka.
Odredba ukazuje upravnim uradnikom brezobzirno postopa-I nje proti delavcem, ki so odgo-I vornl za kaotično situacijo v industrijah. Uveljavljena je bila z namenom, da pospeši produkcijo v Industrijah. Odgovorni uradniki ao bili posvarjeni, da bodo odstavljeni in aretirani, če bodo zanemarjali svojo dolž-oofft.	90
IMavci. k^ne Uido mogli do-kazati, da so delali najmanj eno leto stalno, ne bodo dobili počit nic. Materinske počitnice, ki ao doslej trajale štiri meaece pred rojstvom otroka, bodo skrajšane na 35 dni pred rojstvom otr«» ka in na dvajset dni po rojstvu
Mara lete mmtmm Ma: ~\m
•in' K tem »trojem be* prišel da*.* iNarimd Jerf r.j.
r_ j ^ Domače vesti
NAROČNIKOM <
Prihodnji ponedeljek. 2. januarja, Ja poataven prasnlk novega leta. ki aa praanuje na-msato nedelje In Pr^veU tega dne ne islde. Nasneato tega pa Je Proaveta danea iašla na «inmlh straneh, da bodo naročniki od-škodovanl sa lagubo ponedeljkove številke. — llpravnlštvo In [ uredništvo.
Vsakoletna kronika Proaveta danes že trtjjtjič ob saključku leta prinaša skupno število smrtnih prlmsrov, smrtnih avtnih in drugih nesreč, u morov, požarov, porok itd. med nallmi rojaki v Ameriki v letu 1938 kot so bili ti dogodki ob-
4a vi jeni dan sa dnevom v tej [olonl.
Dva nova grobova v Chicagu Chicago. — Pred nekaj dnev | je umrl John Vrašlč, star 60 let in doma i* Prekmurja. V prej šnjlh letih je imel čevljarako delavnico v 22. ulici, nakar se je preselil v Brookfield. kjer je nadaljeval svojo obrt. Zapušča družino. — Dna 27. dae. Je u-m Ha Klina beta Dlllon, roj. Vo-grlč, stara 27 lat. Zapušča mo« fta, otroka, mater in tri brate.
Nov grob v Oklahomi Adamson. Okla. — Dne 22. decembra Je tu za pjučnico umrl John Plčak, star 68 let, rodom Hrvat In bivši član društva 58 BNPJ. V Ameriki je živel »2 let In tu zapušča Ženo. Pokoj-nlk Je bil svobodomislec In vedno Je rad zahajal med napredne Hlovence,
• . Clevelaadake novice
Cleveland. — Dne 24. t. m. Je bil rojak Lovro Bandl na ulici oropan za $42 v gotovini. Bandl Je uposlen pri neki slovenski tvrdki kot šofer svtotruka In bandit ga Je napadel, ko Je Bandl ustavil avtotruk zaradi signalne luči.-—Te dni Je umrl John Hever, star 65 let In doma iz 2užemberka. Tu Je živel 48 let In zapušča brala In sestro. —• V Mogadoru Je umrla Marijana Zuper, stara 77 let in doma Iz Pod peč i pri Preserju. Ameriki js živela 12 let in zapušča dva sinovs in tri hčere.
Vsatl Is Penne
Braddock, Pa. — Dne 27. de-rembra Je tu umrla Katarina Nemanlč, stara 74 let in doma od Metlike v Beli Krajini, ki Je bolehala pet let na srčni hibi. Kila Je pionirka v tem kraju, kajti v N. Braddock u Je živela 56 let. Zapušča dva sinova ln dve hčeri. Pred leti je bila članica društva 300 MNPJ, ko pa Je dosegla 70. leti), JI je bila «mrt-nina izplačana in tedaj Je prenehala biti članica — V Hira-banu, Pa., Je bil 27. decembra v rovu težko poškodotan J<». Beiilš. član društva I3H SNPJ. Zlomilo mu Je nogo pod kolenom In »daj se n*haja v bolniš-ntcl Mercy v Plttaburghu.
Nov greh v atarem kraju Oirard, Kana — Tukajšnji rojak Gorerir je prejel žalostno vest, da je v Mirni peči na Dolenjskem umrla njegova »eetra Marija Parkel. Tu zapušča bra U. v Wlllardu. Wia., pa »astro in v starem kraju nmža. brata In dve sestri.
Pionir umri v He. Cklraga
Koiit h Chicago — Na botlčnl dan je tu umrl Kari M*doš, star
Pariš, 29. dec. — Bataljon se-negalsklh ostrostrelcev — tisoč zamorskih vojskov, ki branijo francoaki kolonialni imperij, bo prihodnjo soboto odrinilo is Uarselilesa v Džibuti, pristani-Žko in glsvno mesto frsneoske Somalije. Pridružili se bodo francoskim četam, ki se že nahajajo v tem strategičnem mestu ob Rdečem morju.
Nadaljnja francoska bojna ladja Je včeraj odplula proti Afriki. Ta Je rušilec Epervler. Križarka D^bervllle. je odrinila zadnji torek is Belruta, Sirija v Džibuti.
Odhod senegalskih tet in bojnih ladij Je odgovor Francije na provokacije Italljanaklh fašistov, ki bi radi osvojili francosko o-zemlje v Afriki. Govorica o koncentraciji Italijanskih tet ob francoaki koloniji v vshodnl A-frlkl ss vsdržujsjo, daal še niso bilo uradno potrjsns. Neko poročilo ss glasi, da so lulijani še zasedli nekaj posiclj na franeo-sksm teritoriju.
Francija amatra Italijansko kampanjo za resno stvar. Fašisti odprto naglašajo, da hotejo dobiti dsl francoskega Imperija .v Afriki. Možnost, da bodo Ita-lUaal skušali okupirati fmaeo-rteo' ozemlje z oboroženo silo ln tako issvall krvavi konflikt, «1 Izključene.
Rta, 29. dec. — Is napol u-rsdnlh virov je prišla veet, da Je Italija opustila načrt glede In-vszljs francoske Somalije, da poveča svoje osemljs v Afriki na račun Francije, ipo štirih tednih od dsW>nstraciJ v Italijanski sbornicl, v katerih so fašistični poslsnci vzklikali sa aneksljo Tunizije In drugih frsneoskih kolonij v Afriki, so Itslijsnskl diplomat je sUvlll pogoje glede porsvnave konflikta s Francijo. TI pogoji so:
Ntfodvisnoat Tunislje, nad kstero ima Francija protakto-rat, da dobi rimska vlada kontrolo nad IN),000 Italijani v Tu-nlsiji.
Italijsnsko sodelovanje v u-»ravl Hueškega prekopa, ki je
aid francosko kontrolo, In znl-tanje pristojbin plo^ po tej vodni poti. Izboljšanje prlsta-nI šla v Dtibutiju v korist Italijanski traiisportaeiji.
Džibuti naj |M»tan* svobodna luka. Francija naj snlža prevozne cen« na Džibuti-Addie Ababa ^•Ifznici. ki tvori giavno zvezo n>««d Italijo lu Abeslnljo, INileg tega pa mora Italija dobiti delno kontrolo nad to železnico.
Hugeatljo o neodvisnosti Tu« nlaijs je sprožil. Virglnlo Gsyda, urednik " Mussolinljevega lisU Giornale D'ltalla.
6M let ln rojen v Vinici v Beli Krajini, lili je dolga leta tu naaeljen in umrl Je aamski. V Penn*ylvaniji zapušča sastro.
Smrt pionirke v < alumetu
Calumet, Mich. — Zadnji U-dan je tu umrla Naša Grahek, vdova |jo pok. Johnu D. Grah-ku. ki je bil prad leti Ubit v rudniku. Mtara je bila 68 let. do-ma od CrAomlja v Bali Krajini In v Amrrikl je bivala čes 48 let. ZapuSča štiri sinove, hter in «eetro, «mn»ženo Sedlar, v Montanl pa brata Johna Roma. — Dalje je te dni umri 18-letn! I^nil« Gasvoda is Yellow J ar kalit Rojen je bil tu In zapušča Očeta, dva brata in tri sestre. Vsrla ga je pljučnica. _ ^

Skriti sovražniki našega zdravja
(Is predavanja dr. Fr. Mina " v Ljubljani)
Številnemu občinstvu je dne 19. novembra v "Soči" predaval meatni zdravniški svetnik dr. Fr. Mia o skritih sovražnikih na&ega zdravja. Priljubljenega predavatelja j« a toplimi bese-dami pozdravil g. Joaip Sfiligoj, ki ae mu je v imenu društva zahvalil za naklonjenoat, ki jo že nekaj let izkazuje predavatelj-akemu odieku.
Predavatelj je govoril o tistih aovražnikih Človeškega zdravja, Id jih poznamo šele kratko dobo ia jih a prostim očesom ne moramo opaziti. S tem pa te ni rečeno, da sovražniki ie davno prej niao delovali človeštvu v kvar. Na atkrih egipčanskih mumijah moremo zaslediti znake, da ao ljudje tudi tedaj umirali aa nalezljivimi boleznimi, povzročitelja smrti pa ai niao mogli razložiti. Nekdaj ao bili mnenja, da alab zrak povzroča obo-lenja, ki so a« pojavljala v masah. Ob Kristusovem rojatvu ae ja Rimljanom zazdelo, da morajo biti povzročitelji nekakšna živa bitja. Tedaj je izumiralo prebivalstvo celih pokrajin, pomagati pa si niao znali. Kakor za vae pojave na svetu in v življenju to astrologi v temnem srednjem veku iskali tudi vzroke nalezljivim boleznim v zvezdah in ao štavilne pojave obolenj razlagali • posebnimi pojavi v o-zvezdju. Enako ao si razlagali tudi pojav« zelo razširjenega spolnega obolenja tedaj, ko ao Ko.umbovi vojaki obenem • krompirjem in drugimi koristnimi rastlinami zaneali tudi apol-no bolezen preko Španije in Francijt daleč preko Evrope. Ker so bile zdravstvene razmere v srednjem veku skrajno obupne in so bolezen v splošnem smatrali za greh in prepovedovali vsakršno čiščenje, so imele nalezljive bolc&ni vsa pota prosta za širok razmah.
Tedaj se ja pojavil na Angleškem nek zdravnik, ki j« našel sredstvo proti epidemiji črnih koz, ki so v tedanji dobi raza* jale na Angleškem in na evrop-aki celini, toda on in njegov asi-stent, ki se je z učiteljevo metodo izkrcal v novem svetu, da bi pomagal tamkajšnjemu prebivalstvu, sta žalostno končala na vešalih. Človeštvo ju je imelo za škodljivce ln ni hotelo njune pomoči, ker je bilo prepriča^ no, da ti poali ne morejo biti pošteni. Proti človeški neumnosti so se morali boriti še marsikateri dobrotniki človeštva. Podobno usodo je doživel budimpe-štanaki kirurg Semmelweiee, ki je še pred nastopom Paateurja na svoji kliniki uvedel pri kirurških posegih neke vrste primitivno antinepcijo, pa so ga zar prli v blaznico, ker je dokazoval obatoj neznatnih živih bitij, ki ao po večini prijazna, deloma in-diferentna. nekatera pa neprijazna človeškemu organizmu. Proti človeški neumnosti in praz-novernodti je po težkih, dolgo-trajnih bojih zmagal šele Pas-' teur.
Odtlej je človeštvo pod vod-atvom zdravnikov vedno bolj upoštevalo obstoj raznih škodljivih kokov, bacilov, vibrionov ln podobnega. To svoje upoiteva-nje ao nekateri tirali tako daleč, da je imel predavatelj priliko navajati številne primere smešne bakteriofobije ljudi, ki ae raje odrekajo še tako sladkim In zapeljivim dobrotam, da bi ne le izognili škodljivim bakterijam.
Toda neodvisno od vseh zdravstvenih ukrepov se še vedno pojavljajo epidemije nekaterih bolesni in nekatere nastopajo vzporedno s drugimi, kakor da so si sorodne in ne bi mogle druga brn druge izhajati.
Kako bi w jih mogli najbolje ubraniti?
Največja nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni J« bolnik, ki prenaša klic« nalezljivih bolezni a svojimi izločki na druge Prenaša jih z govorjenjem, kašljanjem. kihanjem, pljuvanjem. V telo drugega pa prihajajo zvečine akozi dihala. Ljudje vae preradi pozabljamo, da nas ja narava sa dihanje oborožila prav za prav z-noaom in ne s usti, kjer imajo škodljiv« bak-
terije gladko pot, da pridejo do dihal. Nos pa je tako uatvarj«n, da se vsa nesnaga ustavlja na sluznici, ki jo izloča in Ji n« da, da bi doapela v dihala. Važna vhodišča za bakterije so tudi spolovila in koža. Zelo opasni raznašalci kužnih bolezni so muhe, uši, komarji in drugi mrčes. Marsikatere bolezni posreduje voda. Odkar imamo v Ljubljani razširjeno vodovodno omrežje z destilacijo vode tudi na ljubljansko okolico, je število tifusa in paratifusa dokaj padlo. V nekaterih meatih je v kopalnih bazenih^ uveljavljena prepoved kopanja v kopalnih oblekah. Ta prepoved je v celoti v interesu zdravstva, kajti težko j« kontrolirati pod obleko kakšno bor lezen nosi posameznik s seboj. Meso in mesni izdelki so prav-tako plodna sredstva za širjenje raznih nalezljivih bolezni Ljubljanski fizikat ae ni strašil milijonskih žrtev zato, da j« v mesarski obrti ustvaril boljšev higieničnejše razmere s strogimi predpiai za mesnic« in z gradnjo moderne klavnic« in nhranjevaJnice za mesnin«. Potrebno bi bilo odstraniti še l«d, ker te v njem bacili tifusa in paratifusa vzdrže celo po nekaj mesecev. Neprimeren j« tudi naš način preskrb« z mlekom. Znani so primeri» da so mleko, ki je bakterijam zelo ugodna hrana za razmnoževanj«, dova> Žali v mesto iz vasi, kjer ao ae pojavil« t«žk« nal«zljiv« bolezni, pa niso bil« pr!javlj«n« mestnemu fizlkatu. Mnogo hran« za razmnožavanj« najdejo škodljive kali tudi v sadju, Ml«njavi in odpadkih. Posebno poglavja v Širjenju nalezljivih bolezni »o javne knjižnice, iz katerih si iz-posojujejo knjige in jih berejo težko bolni ln nihče n« poskrbi, da bi se knige vsaj vsake toliko po uporabi razkužile. Po n«ki znanstveni preiskavi so ugotovili, da se v knjigah iz javnih knjižnic nahajajo klice malone vseh nalezljivih bolezni ln v Združenih državah velja zakonska' prepoved, da je treba javne knjižnice vsake toliko temeljite razkužiti. Kdaj bomo prL nas prišli Uko daleč? S šaljivo pripombo "Bojmo se denarja I" jc predavatelj pojasnil poslušalstvu nevarnost, ki nam preti v obliki kovanega denarja. Posebno zlato in ar«bro j« v stanu raz vijati neštevilne količin« nezdra-vlh klic. Kovan d«nar bi bil še najboljši iz ž«leza, ker Ž«l«so klic« hitro ubija. V zakladih atar rinarjev, ki zbirajo staro obleko, je Udi mnogo "zakladov" bolezenskih kali, kar s« tam prodaja najv«č obl«ka revnih In na nalezljivih boleznih umrlih ljudi, katere ae sorodstvo najraje hitro odkriža. Ni pa pri nas nobenega zakona, ki bi atarinar-jem veleval razkutevati obleko, kl jo imajo v prometu.
Prvi pogoj, da a« ubranimo nalezljiv« bol«zni, pa J« ta, da ne živimo preveč mehkužno, da živimo redno in se zadostno hranimo, pa bomo v stanju prirod-ne odpornosti in nesprejemljivo* atl za nalezljive bolezni. Nesprejemljivost ali imuniteta je lahko trajna ali začaana in pa pridobljena na umeten način s cepljenjem. Predavatel je navedel več primerov uspešnega prepre-čenja nalezljivih bolezni, kl so jo zdrsvniki dosegli s cepljenjem. proti kateremu n« š« dandanes marsikateri aicer prav pametni ljudje upirajo, ker se ne zavedajo, kako škodujejo z neumestnim odporom aebi in drugim. Torej če ne gre druga če, pa s« dajmo po nasvetu zdravnikov cepiti, da ne bo prepozno!
Predavatelj Je bil za avoja poučna Izvajanja deležen tople zahvale.
SI<OVENSKA NARODNA POD
PORNA JEDNOTA izdaja a* oje pnbafcarije ta It po—lmo Hat Prosveta aa koristi. «er potrebno agitacijo tvojih društev Ia čla astra ta ■ cando svojih Mej. Nikakor 9š za propagando dragih pod potnih organizacij. Ta eaniaaelja Ima afcMajna avoje (laailo. Torej agitatorllnl doplni m naznanila drugih pndpei alh organlaaeij ta ajik društev naj •e m MOjaje Itat« PmrKi
Milton Woirr in J. H. Wid«man, Junaka mednarodne brigade, polagata venec na spomenik Večne luči na trgu Madison v New Yorku v počaat ameriškim prostovoljcem, kl ao padli v obrambi španake demokracije.	__' ,_
Nekdanje naše izseljevanje v Egipt
Da j« morala biti navada iz-seljevanja v prekomorake dežele že v davnih časih, vsaj v poedi-nih primerih, nam priča naša narodna pesem o "Lepi Vidi.' Prvi Slovenec, ki se je naselil leta 1868. v Aleksandri j i, je bil neki urar Fernus, doma iz ljubljanske okolic«. Bil je delaven, pošten in spreten obrtnik ter si je ustvaril v Egiptu lepo eksistenco. To je bilo v dobi naprednega kediva Itmaila, prijatelja Evrope, ki j« zidal in ustanovil v Egiptu prve ž«leznice in luke, ladjedelnice, vojno mornarico in prekop« ca dovajanje nilske vole na neobdelano zemljo. Orga-tiziral je vojsko na evropski na-•in, rušil stari Kairo in Aleskan-lrijo ter zidal novodobne zgradbe, prekopal Sueški kanal in za-;el saditi' bombaževec.
Vse te uredbe in zgradbe ao privabile v Egipt na tisoče in tisoče Evropcev, podjetnikov, ltfcvbenikoV, inženirjev, poslovo-lij in uradništva. Z njimi in za njimi pa so prišle še nadaljnje Tinožice izseljencev, tudi „ naših Judi, zlasti žensk iz tržaške in rorlške okolice. Takrat je bila lavada, da so se selile same, .uotki in družina pa ao ostali doma. Slovenke so služile pri veliki gospodi in dobivale neverjetno visoke mesečne plače, poleg tega pa še obilne vsakovrstne darove. Mlade izseljenke so pital« o teh razmerah domov in irivabile nove tovarišice. Leta 1875. je bilo v Egiptu že okrog JOOO Slovenk, a niti enega mo-.k«ga, razen starega Femuaa in ijegovih sinov. Ostali «vropski los«ljenci so bili navadno brez :en, večinoma samski. Ker je lilo v fcjgiptu veliko pomanjkanje evropskih žen, zato s« je v tisti dobi omožilo mnogo Slovenk i Grki, Italijani, Francozi in Bolgari. Po statistiki iz leta 1882. je bilo v Egiptu 3,000 do 3.200 žensk iz okqlke Trata, Gorice in Notranjske, a skoro nobenega meškega. V, tem letu pa je izbruhnila krvava revolucija Arabcev proti Evropcem. Največ je t f pela Aleksandrija. Njene najlepše dele. j« uničil poiar, ki ao ga deloma podtaknili revolucionarji, deloma pa zažgali topovi z angleškega brodovja. Večina Evropcev je pobegnila in se rešila na evfopske vojne in tr govske ladje, zasidrane v ale-ksandriaski luki. Odpotovali so domov in tam čakali na to. da bi Angleži udušili revolucijo in na ugoden Čaa. da bi se vrnili. Tudi Slovenke so a« povečini vrnile v domovino. Z« na koncu' leta 1882. so se begunci začeli vračati. toda od Slovenk, ki ao doživele krvavo vstajo in gledale smrt pred očmi, sa je le mabkatera vrnila.
Do leta 1882 ao ostajale žen tke. zlasti on«, ki so bile v domovini cniošene. v Egiptu le dv d« tri leta. Ta doba jim je za dostovala. da so si zaradi velikega Hagontanja toliko prihranil« ter nato lahko nadalje živele svojem domačem kraju udobno in brez velikih skrbi. V času svojega bivanja v Egiptu so Slovenke polagoma plačevale dru-žinake dolgove, kupovale v domovini zemljišča, zidale hiše itd, Zlvele so večinoma vseskozi po-
Pearl Buckova, "bela misijonarka"
šteno, redka je bila ona, ki je zašla na kriva pota. Zato so imela naša dekleta dober sloves, ne le pri evropskih gospodinjah, temveč tudi kot služkinje v arabskih družinah, zakaj ha-remske gospe so bolj zaupale v solidno poštenje naših Slovenk kakor v ono arabskih, sirijskih in čerkeskih1 služkinj.
Po letu }fl82. je nastala v Egiptu splošna stagnacija vsah industrijskih in trgovskih podjetij. Država je ustavila vsa večja dela, ker je morala plačevati velikansko odškodnino za škodo, ki sd jo imeli Evropci zaradi zadnje revolucij«. Nastalo je veliko pomanjkanje in siromaštvo. Kljfkb * takim obupnim razmeram s6žačeleSlovenke zopet prihajati v Egipt, vendar niso dobivale več tako bobrih služb niti tako hitro, kakor je bilo to v prejšnjih čftfifc Krvava revolucija je povzrpčjla nepremostljiv prepad mla kristjani in mo-h&medanci, ki so bojkotirali prve, kolikdr so jih mo&li. Leta 1884. je bilo zopet okoli 2000 Slovenk v Egiptu. Toda med njimi je zavladšlo nepopisno gorje. Po večini^ ^iso dobile služb in če nišo imele sredstev za življenje, so' jih enostavno metali na ulico, ko niso mogle plačati svojega dolga za stanovanje in hrano. Odpirale so se hiše za upropaiščenje teh deklet: hoteli, zavetišča in spalne dvorane za ženske. V taka stanovanja, smrdeča, gnusna, brez svetlobe, zrake, skrita v zatohlih ln tesnih ulicah, kjer so bili navadni gostje lopovi, razbojniki in zvodniki, so prihajala uboga dekleta, ki jih je zla uaoda privedla v t« kraje. Doma s kmetov, zdrave in mlade, navadno v starosti od 18 do 20 let, brez vsake življenjske skušnje in boljše vzgoje, brez služb« in sredstev, izmučene in izstradane, so kmalu utonile v veHkomestni mlaku-ži in razrvanoatl. Nekdanji sloves naših izseljenk Je popolnoma izgiail. Prišlo je tako daleč, da ao starejše Slovenke, ki gojie v Egiptu srečno in pošteno po-možile, sramovale povedati svoje pokolenje.
Po svetovni vojni so se razmere naših izseljenk v Egiptu znatno zboljšale. Nahajajo se zop«t v dobrih službah. Povsod so na glasu kot zvest«, pridne in čiste uslužbenke. Zanje se v veliki mori brigajo domača društva, pa tudi izseljencev v Kairu se ceni okroglo na 150<), v Aleksandri j i nad SOOO, mnogo pa je še razkropljenih po manjših meatih Med njimi je mnogo obrtnikov, kamnosekov in. pleskarjev. Z mnogimi je prišel v stik leta 1985. ljubljanski akademski pav-ski zbor, ki jim jo takrat v Egiptu priredil koncerte. Preden je odrinil parnik "Kraljica Marija" iz Aleksandrij«, so prišla naše izseljenke k slovesu prav do lad-j«. kjer jim jo prepeval pevski zbor rasne sluv«nak« narodne ln umetne peami. Ganljivo j« bilo videti starejšo našo izseljenko, solznih oči. ko ao ji povei na njeno željo zapeli šmarnično pesem: "Marija, k tebi ubog« rev« , . Trideset let je š« ni slišala . . .
letošnja Nobelova nagrajenka za literaturo
Morda ste b*j|i knjigo "Dobra zemlja", morda ste videli film, ki so ga lani vrteli tudi pri nas. Občudovali st« to veličast-no pesem o Kitajski, o kitajskem človeku in kitajskem življenju, ne da ^ se zavedali, da jo je napisala naša vrstnica, ženska, pisateljica Pearl Buckova.
Letos je dobila za to svoje delo Nobelovo nagrado z* literaturo. Zaslužila jo je. Napisala je knjigo kot velika Žena in velika piaateljica. V zasebnem življenju j« Pearl Buckova kaj preprosta, čeprav je žela s svojim delom že mnogo slav«. Njeno življenje je bilo dokaj pisano, življenj« ameriške deklic«, ki je v svojih najnežnejših letih odpotovala s svojimi atarši na Kitajsko.
Pearl j« imela leta 1882. komaj štiri leta. Nj«n oče, pastor Sydenstricker se je odpravil na Kitajsko širit luč ver«. Njegova žena, mati slavne pisateljice, ga ni marala pustiti samega v daljno deželo, odpotovala j« z njim, $ štiriletnim otrokom v naročju. Tako je prišla Pearl na Kitajsko. Ostala je tam dolgih 13 tet. Spremljala je svojega očeta na potovanju, zmerom z odprtimi očmi in ušesi. Opazovala j«, n« mrzlo kakor tujka, ampak kakor domačinka. Pomagala j« očetu, kjfer j« mogla, vzljubila j« Kitajsko in Kitajce in ta ljubezen ji je najprej vdihnila misel1; da bi napisala knjigo o tej čudoviti d«želi in o teh skromnih preprostih ljud«h.
9 17 leti j« odpotovala v Ameriko študirat. Nato se je spet vrnile na Kitajsko. Tamkaj se je leta 1916. poročila s pastorjem Johnom Losaingom Buck-om. Zakon j« bil prav srečen. Zakonca sta poučevala na neki kitajski univerzi, ždelo se je, da se bp življenje Pearl Buckove umirilo. Pearl je imela svoj dom, dva otroka, prijatelje. Pa ni bilo tako.	: •>
Pearl je lepega dne odpotovala v New Yorku, kamor jo je povabila neka filmska družba, ho-beč fllmati njen roman "Dobra zemlja". Pearl ni dolgo oklevala. Is New Yorka je odpotovala v Hollywood in tamkaj sama iz-
brala glavna igralca za svoje delo, Paula Munija in Loulso Hafnerjevo. Film je imel povsod o-gromen uspeh.
Pearl B\ick°v* je nekoliko izneverila svojj Kitajski. Naselila se je blizu New Yorka in se 1934. leta ločila od svojega moža v Renu, ameriškem ločitvenem raju. Pa ni bila dolgo ločena, komaj dobro uro, kajti še tisti dan ae je poročila z založnikom Ri h ar do m J. Walschom. Isti dan se je poročala tudi Wal-schova ločena žena in tako sta si oba para prisrčno čestitala.
Po tej svoji poroki je Pearl napiaala ae več dobrih knjig., "Sinovi" so nadaljevanje k "Dobri iemlji". Napisala je nešteto, Člankov, vse v čast svoji ljubljeni Kitajski, čeprav se ni več viv nila nazaj in čeprav je opustila sleherno misel za nadaljevanje svojega misijonarskega dela.
Pearl Buckova se je prve dni decembra pripeljala v Evropo, da bo sprejela nagrado za svoje literarno delo. Čeprav je izpod njenega peresa prikipelo nešteto čudovitih del, pisateljica s svojim delom še ni prav zadovolj na. Izjavila je: "Ce hočeš biti to kar si, nikar ne piši romanov."
Drevesa v mrazu
Občutljiva is neobčutljiva drevesa
Skoraj vsako zimo se dogodi, da pad« temperatura vaaj za nekoliko nočnih ur na 20 sto* pinj pod ničlo. Pozna zima leta 1929 je Še vsem v spominu, saj smo imeli takrat cel« t«dne tak-šn« temperatur«. Tedaj j« zmrznilo nešteto dreves, skorja jim je pokala, popki so oČrneli in pomlad jih je našla do stržena suha in mrtva. Med običajnimi okoliščinami pa se le redkokdaj zgodi, da bi odrasla drevesa poginila od mrasu.
Sicer pa niao vsa drevesa v enaki meri občutljiva oairoma neobčutljiva za mraz. Najbolj odporne so v našem podnebju smreke, jelk«, "bori, dosti občutljivejše so lipe, javori in bukve, posebno pa hrasti in akacij«. Zato imamo v višjih legah in v severnejših predelih bolj iglavce,
Help Fight for Decent j American Business d Methods
—
Htfr Brcat the Jtwish Boyhtt tortrt
Do Your Christmas Shopping at tbe I
DKV.
Otnnan Kxpotition *m4 Christmas Market
GRAND CENTRAL PALAČE
46th Stmt mi UritftM Avnut
iwm ee*	(ITVOTM
New Tork Clty
Dicember 15th to 23rd
1938, iMtoihr«
Ofm dafe hm* 12 Neea te U P. H
Gmnan-American Bušiness League, Inc.
r.a
Oglas, ki ga je F rit za Kuhaa.
Mat MWeckmf w* Boobacfcter." organizacije ameriftkUi aacijev,
nitjih in južnejših pr^ih pa listovce. Ker je podr!^ srednjega veka »em v F\,
P^lo ostrejše. nT čudno ^
imamo danes igia8t«ga d' £ dosti v* nego nekoč i„ Wa»ti. ki ao nekoč v velikih , remijih prevladovali, p^h *
Iglavci »a mrazu pat bolje u-Pjrajo. To so doeegli s pogosto-
tu?T{ priporao^-
Velik del naših gozdnih dreves ln med njimi v prvi vrsti iglavci si je izntialil posebno vrsto z-m-ske kurjave, ki jini omogoča'da vzdrže tudi velik mraz. Kurilo namreč s tolŠČo.
Ce hočemo to bolje razumeti si moramo notranji ustroj g0Zd^ nega drev«aa ogledati nekaj bliže. Vsako drevo sestoji iz tr-h glavnih oddelkov: iz koreninja debla z vejevjem in listja, ki je lahko ploščate ali iglaste oblike VBak oddelek ima svoje posebno delo. Korenine srkajo vodo in v nji raztopljene snovi, listje pri-pravlja v svetlobi iz ogljikove kisline, zraka in vode nadaljnjo hrano. Deblo in veje pa so dovodne cevi za vodo in hranilne Boke ter skladišče za odvUno hrano, ki jo drevo porabi v zi-mi hi za nasbanek cvetov ter sadov. Pozimi si drevo, vsaj v naših širinah, namreč ne pripravlja hrane, koreninam ni mogoče, da bi v nizkih temperaturah vsrkavale vodo. Listje li-stovcev jeseni, kakor znano, odpade, pri iglavcih pa ne dela, ali pa le malo. Torej mora drevo od novembra nekako do aprila ti-veti od svojih zalog, ki morajo biti obilne. Obilne morajo biti zato, ker drevesa ne samo hranijo šest do osem mssecev, temveč morajo ob koncu zime dajati spet snovi za velike krošnje in pogostoma za tisoče cvetov. Pomislimo samo na sadno drevje, ki cvete še preden dobi liste.
Zato ni čudno, da je vsako deblo zlasti v jeseni težko in nabito z rezervnimi snovmi, le majhen premislek nam ^ravi, da morajo imeti te rezei.ne snovi obliko, ki omogoča lahek pre-noa. Za prenos so v drevesu edino pripravne seveda tekočine. Zato prepleta vse rastlinske organe tenko razpredeno itrsilovito, razsežno omrežje cevi. U korenine same imajo, kakor deblo in veje, v splošnem obliko cevi. V njih notranjosti pa so tisoči drobnih cevk, "žil", po katerih se tekočine neprenehoma pretakajo navzgor in navzdol. Tudi v listih nahajamo takšne žile. V listih se podnevi tvori sladkor, sladkorna raztopina pa se ponoči odtaka, da napravi prostor za naslednji dan. Ta raztopina prehaja kakor anovi, ki jih nabirajo korenine, v deblo. Tam se reeervne snovi preoblikujejo na zelo zamotan način. V drevesnem deblu se dogajajo stvari kakor v kakšnem kemičnem laboratoriju. Končni rezultat je bodisi škrob, bodisi maščoba v obliki precej gostefa Olja. Marsikaj drugega »e tu U mimogrede ustvarja, n. pr. beljakovina. smole, rudninske substance, včasih tudi guma. Ljudje so to vedeli že davno pred botanično vedo. Pridobivali so smolo iz borov ih gumo is tropskih dreves, v mslajakih deklah pa so sekali že v pamtiveku sagove palme in izpirali iz nji* sagov škrob. V naših krajih P4 doslej še niso izkoriščali dejstva, da ao pred začetkom zim« dre-vesa nabita a škrobom in oijem
Sedaj pa pride najzanimivejša stvar. Odkrili so nsmre*. « so s«vernjašks drevesa, ki ** rajo prenašati velik mrai. tako zvana maščobna drevesa in • svojo msst v svoji notrsnj^ sežigajo Imajo torej nekakšno maŠčobno kurjavo.
inrcke in jelke ^J^ jo maščobo v zimskih mesec *
kevesa iz mllejšeg. P^ne^
so Škrob n* drevesa. Škrob sp£ minjSoT tekoči sladkor korščajo tega. V vsakem ^ vesnem deblu nastaja ns U način neka temperatura.
Zimakih meseahvišj. f £
nanj a temperatura in k ^ kolikor toliko vamje. da nT' ne že ob prvem mrazu.
Pravijo,
ro Prešernovo
Juliji r "Cesa
pošta ..
Oklevajoče
da so naši: dškbM pUmoo.Pri^'
„, poveš!
PKTEK. 30- DECEMBRA
Proč s pogrebi in pokopališči!
Winnifred Ha
(Iz revije The
Pred kratkim je The Critic aBd Guide objavil članek o pretiranih stroških za pogrebe v mestu NiW Yorku. Ta članek, ki je iizval veliko senzacijo, je razkril silno raketirstvo, ki ga izvršujejo nekateri pogrebniki. Cene ra vsako malenkost, ki se nabavlja pri modernih pogrebih, so ailno oderuške, tako pogreb prve vrste stane tisočake.
Stotine dolarjev gre samo za krito. Avtovozovi so po $35, oddani privatnim ossbam so pa po $18; pogrinjalo iz satina, ki o-stane pogrebnikova last, je $50. In tako dalje, in tako dalje.
Strinjam se s piscem članka, da je to oderuštvo prve vrste. Komercialna požrešnost "morti-cijanov" (kot nazivajo pogreb-nike), ki hladnokrvno izkoriščajo sorodnike mrtvih, ko ti vsled žalosti in otopelosti nimajo nobene volje za pogajanja, zasluži vsako obsodbo.
Ne strinjam pa se s tem, da bi kritika in obsodba veljala samo za pogrebnika. Jaz grem korak dalje in vprašam pisca in vse one, ki se strinjajo z njim, čemu je v današnji znanstveni dobi sploh treba pogrebov in pokopališč. Cemu je še potrebna poganska parafernalija, kakršna so pokopališča s svojimi nagrobnimi spomeniki in mavzoleji, ki stanejo stotine ali tisočake dolarjev?
Nikakor ne verjamem, da je vsakdo, ki ima mrliča v hiši, tako potrt žalosti, da ne ve, kaj dela in da mu je vseeno koliko plača za pogrebno parafernalijo. Saj ni res, da je vsaka vdova, hči ali mati tako histerična, da se ne briga za stroške 1 Kdor to misli, je naiven. Nešteti sorodniki se prav nič ne razburjajo ob smrti svojega — hladnokrvno gredo h pogrebniku in mu rečejo, naj preskrbi "dostojen" pogreb in nič ne vprašajo za račun. Pogrebnik seveda preskrbi "dostojen" pogreb—kakor je navada in kot ljudje navadno ho^ čejo.	■ ( ^ ;»••(
To je tisto, proti čemur jaz te-beliram — proti splošni brezbrižnosti, proti prajpnoverstvu, proti silni zabitosti ljudi — ka-kršni so na primer Italijani na vzhodni strani New Yorka — ki vse svoje žive dni garajo in si od ust pritrgavajo, da si za-jamčijo "gizdav" pogreb, pri katerem more igrati banda in za katerim se mora vleči dolga vrsta vozov z venci! ... Ti siromaki se ne brigajo, kako žive, naučeni pa so, da se brigajo, kako bodo pokopani — da jih ne bo .sram pred sosedi. Ekshibici-<jniz<'m! —
Pogrebni zavedi, tovarnarji krst, cvetličarji, pokopališčne drufcbe, kamnoseki, duhovniki in vsi drugi, ki dobro žive na račun smrti posameznika, bodo prispevali vsak svoj delež barbarskih ceremonij toliko časa — dokler bodo ljudje hoteli.
Vprašanje je, zakaj so ljudje v večini še tako zabiti, da si dodeljujejo za visoko ceno tako l»arl»arske ceremonije ob smrti svojcev? Zakaj se enkrat že ne «atne organizirano gibanje za radikalno moderniziranje v tem oziru — za popolno odpravo po-
r Coolev
uth Seeker)
kakršne
PRQ*V9?A
kopališč in pogrebov,
danes poznamo?
♦ • •
Stari Egipčani so svoje mrliče omotali s povoji in jih posušili v mumije, katere so položili v velike grobnice, zraven mrličev so pa nametali pohištva, poso-dja, draguljev in drugega imetja pokojnika.
Ameriški Indijanci so s svojimi mrliči vred pokopali ali drugače shranili njihovo bojno in lovsko orožje.
Mi jih danes pomilujemo - in pravimo zaničljivo: Barbari! — Kaj pa mi delamo?
Mrtve Američane pokopavamo v bogatih oblačilih in posute z dragulji. Ena sama krsta marsikaterega bogatega Američana z njegovim oblačilom in dragulji vred bi nasitila na stotine revnih družin, kolikor je vredna v denarju. Ljudi je sram, da bi sneli prstan z diamantom s prsta mrliča, češ da bi oropali mrtvega in to bi bilo grdo pogaže-nje pietete!
Neki ameriški Žid je naročil svojemu sinu, naj položi zraven njega v krsto $5000 v gotovini. Sin je pa starega toliko preva-ril, da je namesto gotovine položil na njegovo truplo — ček za pet tisoč, češ ga bo že zme-njal pri Jehovi v nebesih. Zadeva je ostudna, kljub temu dam sinu prav, kajti škode ni naredil!
Navada je železna srajca. Ljudje sc še danes ne morejo odvaditi poganskih ceremonij in pa-rafernalij ob smrti in pokopu ranjkih. Ce ljudje danes mislijo, da so naši pogrebi moderni, se grdo motijo. Razlike bistveno ni nobene.
Celo ljudje, ki so naprednega mišljenja, se ob smrti svojca podajo brez ugovora in pristanejo na razne ceremonije in nepotrebnosti, samo da je mir in da ni zgražanja. To je strahopetnost prve vrste. Poznam svobodomi-pleca, ki ne da nič nn vero in ver-.ake, obrede, kljub temu je potrošil večjo vsoto denarja za nagrobni kamen svoje matere, kakor da jc kamen materi kaj pomagal !
Kako nevarna javnemu zdravju so pokopališča, je že davno znano — kljub temu je še danes v vsaki "civilizirani" deželi porabljenih na tisoče in tisoče a-krov zemlje za pokopavanje mrtvih. Pokopališča, zlasti ona pod kontrolo cerkva, so nekakšno "svetišče", na katerega ne smeš stopiti s klobukom na glavi. Ob pogrebih ali posebnih spominskih dnevih za mrtve stoje cele množice ljudi tudi v snegu na mrzlem dežju, moški odkriti, na groblju ne glede na posledice prehlajenja, ki so lahko — in so tudi že neštetokrat bile — smrtne.
Da so pokopališča izvor kužnih bolezni, je tudi že znano. Voda, ki se ob deževju nabira med grobovi in v rahli, peščeni zemlji doseže celo mrliče, odnaša strupeno gnilobo po podzemskih vodnih žilah do studencev ali vodnjakov s pitno vodo. To •te je že neštetokrat zgodilo In marsikje je epidemija tifusa i-mela svoj izvor na pokopališčih.
Vzemimo gos^odarako stran. Nezaslišano je, da morajo reveži, ki nikdar ne poznajo kakšne ugodnosti, potrošiti stotine dolarjev za pokop svojcev. Ampak, dokler se v splošnem ne dvignemo na višjo stopnjo prosvete, je vsako ugovarjanje zaman. Silno trpe v tem oziru srednji aloji, ki nočejo zaostajati za bogatimi. Marsikatera družina srednjega sloja je že bankrotirala zaradi dragega pogreba in nagrobnih spomenikov — toda(nekaj je le dosegla: drugi so občudovali pogreb in .spomenik!
Dokler bo fraza "imej rešpekt do mrtvih" imela kaj veljave, ne bodo članki, kakršen je ta, nič pomagali. Nikar ne mečimo krivde na pogrebnike. Pogrebniki so podjetniki, ki hočejo živeti— in prav nič jim ne smemo zameriti, če dobro zasolijo račun, ko pa vidijo, da so ljudje priprav-jeni vse plačati! Vem za pogrebne zavede, ki oglašajo, d%< preskrbe "popolen pogreb za $75," toda, ali mislite, da ljudje tru-moma derejo k njim? Kajše! "Poor fish", ki je tako reven, da taže golo zadnjo plat. bo korakal v najgizdavejši pogrebni zavod in zadolžil se bo do grla — samo da bo "spešpekt do mrtvih" večji. Nihče ga ne sili, ampak takšen je.
Poznal sem ženo. ki je izgubi-a moža. Bila je zelo na slabem v svojih ekonomskih razmerah n pričakoval sem, da bo tudi a pogrebom skromna. Izgovora ni )ilo, da iil» ve, kaj dela. Ni bila prav nič histerična, kajti z možem se nista posebno dobro razumela in morda je bila še vesela, da bc gn je iznebila. A kaj je storila ženska? Naročila je pogreb za $1500 — vse prvovr-stno! Zgražal sem se nad njo in čisto nič nisem pomiloval njene bede.
Zato pravim: dokler ae ljudje ne civilizirajo in ne izbistrijo svoje pamati, je malo upanja na izpremembo. Med mialečimi ljudmi ni razloga za gizdave pogrebe, parafernalije in razkošna pokopališča — toda kje ao še misleči ljudje? Zato pa pričakujem, da ms označijo za "nečloveškega monatruma" zaradi tega članka, moj odgovor pa je, da pišem le za one, ki so pripravljeni misliti in razmišljati.
Ni treba, da bi bil človek posebno študiran ali kakšen učen jak, da bi spoznal razloge za vse te tormalne, verske in špekta-kularne pogrebne običaje. Vse to se vleče že od divjaške dobe. Ko Je divjaku umrl njegov bližnji, si je v svoji primitivni pameti rešil uganko na ta način, da je "senca" pokojnika odšla nekam drugam, kjer bo nadaljevala življenje. Zato je pokojni ka pokopal in poleg mrliča je pokopal tudi njegovo revno orod-dje in orožje in dovolj živeža, da bo imel dovolj za "pot". Ta običaj se jc nadaljeval od roda do roda. V poznejših barbarskih ča nih so mrliču dali novec, da si Je lahko plač tU prevoz čez "reko mrtvih."
Nekateri narodi v atarem veku — Grki in Rimljani — so avoje mrliče sežgali, pepel pa shranili v žarah, v katere ao na-
auli draguljev in drugih atvari. Sežiganj• je bik) bolj aanitarno kakor pokopavanja, toda krščanska cerkev je sešiganje mrličev; zatrla in dekretirala pokopališča z razkošnimi monumenti, katera ao se pod Železnim priti-škom zakona ia tradicij« ohranila do danes. Skoro vse ceremonije in parafernalije, Ki jih danes vidimo ob mrtvaških odrih in pri pogroblh, so simboli is davnih časov. Ogromna večioa niti ns ve več, kaj vse to pomeni, toda nadaljuje stare simbole ii navade.
Tradicija je is jekla. Ne zlomiš je slepa, ampak, če vztrajno in trajno tplčeš po njej, ae mora enkrat zdrobiti. Ljudje neradi aliŠijo, da je vse to, kar počenjamo z mrtvimi, bedasto in celo smešno v današnji moderni dobi; niao navajeni tega slišati in imajo stralj, d* bodo osramotili in izginili dobro ime, če prelomijo s starodavno tradicijo. Ampak, če bodo to ponovno in ponovno slišali, bodo enkrat le začeli misliti . . .
Neprestano je torej treba ljudem dopo veda vati. da so pogrebi s ceremonijami in parafer-nalijami ostanki pradavnega praznoverstva in da so pokopališča spomin na barbarske poganske čase. Pogrebi in pokopališča se nikakor ne ujemajo z dobo moderne znanosti — in prav nič ne bomo izgubili, Če odpravimo simbole, ki nam prinašajo samo stroške,
Izobraževalna kampanja v ta namen je zelo potrebna in v tel kampanji morajo sodelovati vsf napredni, svobodomiiaelni Časopisi in vse napredne, svobodomiselne organizacijo.
Ako že drugega ne moremo storiti, lahko vsaj protestiramo proti tej bedasti tradiciji. Nekaj časa bodo nali protesti glas vpijočega v puščavi, vendar u pa m, da dolgo no bodo.
2iček Frane i
Skozi novo Nemčijo
Noč. Soparno je v velikem ku-1 v zadnjem čaau večkrat dogaja,
poju brzovlaka. Hotel bi spati,	(sprehajam se po peronu. Vidim
Truden som. V dremavte! preži-	našega sprevodnika, ki nekaj
vljam prisrčno slovo od Prage,	vneto razlaga starejšemu go-
Poleg mene na klopi stoka	spod u. Cudlm se, da ttamigava
mlajši moški. Od Časa do časa	na naš kupe. Toda kljub temu
hodi v stranišče in ae sopet vra-	mu zaenkrat no poavečam paš-
ča. V napol plešasto glavo jo bo-	njo.
lečina vtisnila viden pečat. Bol-	Ko sopet vatopim v kupe, naj-
nik . . . Za mano hrope široko-	dem nekoga, ki na mojem meatu
pleč delavec. Nadvse borno je o-	dremlje. Vraga, to je oni čk>-
blečen. Suknjo ima pod glavo,	vek, a katerim ao je raigovarjal
srajco široko odpeto, da ae mu	sprevodnik na peronu. Je zava-
vidijo mozoljasta praa; hlače I-	I jen, starejši moški s plešo. Na
ma pripasane z navadno vrvico,	prsih se mu blesti velik kljuka-
Kraj njega ždi njegova žena In	ati križ.
doji najmlajšega, dočlm staroj-	Drdranje vlaka pol*K*»ma dra-
, štiriletni fantiček, mirno spi	mj našega hovega goata. Vidno
JL
na jerbasu.
Hgrni Dvošište. Obmejna če škoslovaška postaja. V naš ku pe prihrume mladi, vojaško atru
vleče na ušesa vse naše pogovore. Polagoma se prične zabavati i otroci In priznati moram, .da so mu malčki kljub njegovi
mni financarij. Prvič pridemo V odurnosti zelo naklonjeni. Revna	vem. kako je. o drugih nočem
stik z avstrijskimi, sedaj že nem- mMtj V1«a žari od sreče, da so	vedeti! Smejal pa sem ae zad-škimi oblastmi. Nezaupno mo- |RrM , njeno deco gospod. Pri- hJič dovtlpu nekega humanista,
tre zakrpano auknjo mojega ao- drveli amo v daljši tunel. Bolnik,	W je dejal: "Živeli smo dobro,
potnika. Posebno natančno pre- u j, t,j| ** v«a čas nerazpololen,	sedaj živimo boljše, toda še bolj-
gledujejo potne liste Ur denar. pr|fne polglaano preklinjati.	toda še boljše bi nam bilo, Če
Avstrijska kontrola ni bila niko- menct„ gopet čuti bolečine: "Naj-	uko« kot tt,(,«J. ko ,,,im
tako hladno uradna. kolje bi bilo, da bi is tega tu-	J« aamo dobro
Med zaal(Sevanjem — s upre- nela aploh nikoli ne prišli. Naj	J»»no, da Je sedaj ogenj v
čenoatjo rabim to beaedol—apo- U breg podre na naa. K hudiču	strehi. Babi kričita vse vprok,
znam v svojih sopotnikih Slo- L takim življenjem!"	'»J® to laž . . . Gibt m r vler
vence. Nemec se široko nasmiha, kot	M*hre , Je reke Hitler. In Ko so mejno formalnoatl o- da ra.ume obup alovenakega de- pred tujci znašati take stvari,
pravljene. ae pobližje aezn.nlm | lavca. Prijateljsko ga ^^ I^nd^^berh.upt eln Deu-
M	■
Metka se noče omožiti
prepričat* sedaj. Stari ftenski, ki sla preživeli vse grosote svetovne vojne, ki sta žrtvovali morda avoje sinove v nesmiselnem imperializmu, ena z vodenično glavo, druga aloka in a šiljastlm višnjevim nosom, zavaljen Nemec h kljukastim križem, morda bivši korporal, ki je neštetokrat v strelskih jarkih preklinjal kaj-serja in vojno — to je bil menda najbolšl trio medle v, ki ao zapadli hipnozi nacizma. Gro-teakno in odvratno obenem vpliva njihovo navdušenje Heil Hitler! do bombastične grožnje: "HeuU gehoert una Deutsch-land, morgen die ganze Welt."
Vidim, kako naši jTelavci pri-kimujejo in žal ml jih je . . ^
Na to ognjevito debato — o-airoma reprodukcijo demagogije najbomiranejšega nemškega čaaopiaa. udari kot mrzel tul nenadno vprašanje šlrokoličnega tujca, ki je doalej molče stal na hodniku: VVarcn Sie ein Soldat, mein Horr?
Debeluhar zanika, češ, da Je še prestar za častno alužbo v novi veliki Nemčiji. Nato široko-Učni: "Bil sem vojak. In vem,
svojimi sopotnlki-rojaki. NJI- po rami: "Cemu obupati? Mladi] liova zgodba Jo podobna vsem o- ito še, vae življenje šo imate nlm zgodbam najnearečnejšlh | pred seboj." tiaočev našega naroda, ki sapuš-
tacher?" DeMuhar misli, da gn je a tem postavil ob sid. "Gott ael'a dank. Daa bin ich.
HBot-vv Iivea« oorvuiti ». —Hu--, Bolnik ga hvaležno pogleda .	,	.
čajo letnT domovino, da al na Kako dober človek! Meni se zdi Auoh fin Arler, wonn Sle wol-tujem pribore vsaj košček kru- čudno le to, da Ncmec tako do- |lon ha: doma Je bila beračija. Krpa bro razumo slovenski.
Tujec v tolaženju nadaljuje:
zemlje je bila za toliko ust pre majhna. Pa ao šli — eden sam
Histerično vikanje žensk ne preneha vse tja <^o Gradca, Si-
, "Tudi mi smo nokoč živeli tak« rokollčnl ae atoično smehlja. V 1	Gradcu ae dvigne In nalahno
prikloni: "Oprostite, nlaem ho-
Irugi a svojo ženo. V Ceškoslo- HvlJenJe, ki nI bilo vredno šiv-vaški, v sudetskih Toplicah so | IJenji. Toda danes . .
našli v steklarski industriji za- V trsnotku ae zavem. Agent poslenje. Toda tudi v Ceškoslo- Bruhnem 1» sobe: "Izborno ob vaški, ki ima v Evropi akoraj | vladate naš jezik." Pogleda mt
O. Jelen
Ura je devet *jtyčer. Jazz igra n po gladkem parketu plesne dvorane se suče nekoliko parov Pri majhni mili stoji prikupen, dobro oblečen gospod in pije whisky s sodavico.
Metka ae Je pošteno napila da rje bi izgubi^ poguma, potom ga je vstala, se mimo približala prikupnemu gospodu ter mu prlsolila zaušnico. Godba je utihnila. Ploaoči pari so ae ra dovodno zbirali okrog deklice in gospoda. Gospod ie je ozira kakor da ga je pravkar nekdo zbudil iz najtrdnejšega spanja Metka ga je »vedavo ogledovala kaj bo neki zdaj storil!
Najprej ji je s vso prisebnostjo in s smehljajem poljubil roko. Potem Ji jo galantno oblokel plašč, si vrgel kožuh čez roko ter zapustil dvorano. Spodaj v veži je začela deklica milo jokati.
"Ne jokajte se vendar," je prosil.
"Moram ga vzeti," Je ihtola. "Morala ga bom vfeti. Uhuhu."
In spet so se JI ullle debele solze po licih.
Prikupni gospod ni vedel, kaj bi. NI vedel kaj in kako |n zakaj .. . Peljal jo torej lepo deklico v bližnjo kavsrno. Rad bi bil vedel ... ah. ne smel bi biti tako radovedtn . . .
"Povejte ml torej," Jo začel ljubeznivo, "zakaj neprestano jokate ... In zakaj ste ml prisotni tako zaušnico . . .".
■ "AH vaa je bolelo?" ae Jo poskušala nasmejati. Otirsla al Je solze. "Starši me silijo . . ." Je začela .počaai pripovedovati In ga jt>aanj«vo gledala z velikimi črnimi olfml, "da ae poročim z bogatim atarim lesnim trgovcem. Jaz pa ga nimam rada • » Mialim al, da me ne bo več maral, ko bo slišal o takem škandalu ... Sa i si vendar," Je Ihte-l "ne morem vzeti moža. ki gs imsm niti mslce rada."
najboljšo socialno akrbatvo, J« zmedeno.
tel vznemirjati." Odvrnil aem mu v a mehu:. "Saj škandala nI-ito aamo vi krivi. Tudi temperament obeh žensk, aaj raiu-
Odločno udklonlm ponujeno P*"1!"
Starejši al je pokvaril šelodec Lšo. Našima delavcema In teni in se vrač. domov bolan. Mlajši LM tuJšova prijaznost zalo Impo-	vtm
|e izgubil zapoatenje In se zna- Ua. frtčno ae mu zahvaljevati	^^^
tel z ženo In otroci na ulici. NI L ča>0 piva v neki apakadrani	^ "17/a^ koo«M^ A — mtf drugega prestalo, kot dalnemšč.«« prav tako, kot da b
ae vrne.	dobili najmanj službo. Ženska «	y B(|^tku -t*žkH krufUf
V pogovoru postajamo zaup. j>onoaom celo povdarja, da je do-
nejšl.' V kolikor posnemam I. ma Um blltu Oofchoja (Kočov. Toda Vedno^ hitrojeje vrto^ko-
njihovih beaod, sta ohranila, čo- ja).	Joaečl alovenako mejo.
nrav ata v Hudetlh težko občuti. TI mizernl slovsnakl človek 1	J*®1 "V™ i
Is nacistični pritlak In Uror,|Za 6ašo pivs ><»«noš na	1 vrii^^tioJMju^J«	ih
hladno razaojo. Na široko ae ra^ »a prazno Iluzijo si P Pr* rJ Jtoljuhnoatjo omamil govorit, o avojlh nemških In te- dati svojo hrbtenico. Kje Jo tvoj	* "blagostanju" pre-
ških sodruglh: kako .o v zad- n.rodni ponos? In kjo Jo tvojs	' Rrjph?
njih kritičnih dneh ohranili do- prolotarska uvest?	"
" Tujec vidno triumfira, ko si (	MAD
H UMU K
V knjigarni
---------—---------- j-	-	. , , bi lahko dobil knjigo:
doce." Osem ur \>r«\ prihodom novi ljudje, dve stari, degenarl- . ^ |0lipodir gVojs še. nemških vojakov na mejo je .Ul rani ženakl aU ao rezšarlli v ko-1.....
'Ah, tako,
Je naai
Mml.
I*. Joae Marta Caatmo. arf*n!H»«kl zeaaajl ulekier. g»v«rl na paaamerlšfcl koeferearl
irej Uko aem prišel gf.Strdolžni mož do thrfe zaušni o!'^aTjutJttisn<r^rgledal lepo mlado deklico. "Ampak Jaz nisem hud na vaa, Uko dražeatni mladi dami vso odpuščam . . " "Kaj minJU .j« lešeptu la, "ali bo tudi še zdaj vztrajal na poroki t menoj? Morda mu to x*do«tuJe, da . . ." Mladi mož ni odgovoril, samo
mokracljo s tem, da so še pred _
prihodom češke vojske Izkopali	obrne name: "Re« ml Je žal, d.
na moji strelske jsrke, rszkops-	ste abstinent ..." II coaU In postavili "španako Je»- Blizu Leobna prlčno vstopati
ne?'
na straži zavoden češki delavec, tu. Na hodniku pa je sam sam-.	K,w|M)d| A vprašajte v
V kupo vstopi sprevodnik, I obstal človok — menda J**'|	^ pravljice, morebiti
Sprašuje naa, da-li amo Jugoalo- Isvec ns i>ot^.« u .ll pa nllJI	^ ^ Uf|| „ vanl. Srbi? Baje dobro pozna uradnik Alroke, čne kos Ja-
die Prousaen des Balkana," Nje gova radovednost Je hipoma u tešena, ko mu povemo, da amo Slovenci.
. V Llncu čakamo več kot uro. \«.k vlak .m;m jgmudo !{<■.)«■ ■-«• !■
gledal Jo je neproatatio. Neizmerno mu Je ugajala.
"Morda se mi boate v duhu poamthovall," je dejal čez nekaj čaaa. "JS* pa verujem v uao-do . . . Morda to niti nI bilo naključje, da sU ravno meni dali t' zaušnico." "Da to nI bilo naključje?" Je tiho zašepetala.
"Da, morda je usoda aklenila, da poatanete moja žena!"
"Ne razumem vas " Je komsj slišno vzdlhnlla "Dala aem vam zaušnico, vi pa me hočete vzeti za ženo?" C
"Seveda," ae je zasmejal. "In sicer čim prej! Upam. da mi bo-aU, dali prednost pred nta/lm lesnim trgovcem r
In tako se je tudi zgodilo. Kmalu ata bila arečna zakonca On je bil arečen. ker Jo je ljubil.
sen poglad In preflnjona uata Izdajajo sicer grobo, toda Izredno Jako priredilo inteligenco.
Debeluhar ii Lines mi prične pripovedovati o regulaciji Mure Skozi okno ml razkazuje vat kanale, elektrarne in papirnice. In kaj vse ae šele bo izpolnilo. Ko' ml je bilo poučevanja dovolj, ga prokinani:
"VI često potujete?"
"Motite ae."
"In vavlej uradno!" aem vztra-Jal.
"Kako to mialite?" Sklepam po vaši aktovki. O
Kritika
Slikar: "Kako a«* vam zdi moja nova allka?"
Kritik: "Utegnila bi biti slabšat"
Slikar: "Gospod! Takoj |k»-pravite žalitev!' '
Kritik: "Dobro! Ne bi mogla biti sjsbša!"
Janez *
Spoznan |e
rt*/a na reatl svojega
dolžnika. Mat zakliče: "Prepričali
bič.jnl potnik Ima navadno več dolarjev nikoli
1 nazaj'
MuteVŽ w* olajšan:
in mu jezen
, da avojlh sto !>om več dobil
Kakšna
precizno vaak grm ob progi'
Nato mi ne odgovori. Samo «d* vrne glavo. Mialim. da ai grizne uatnice
Glavno be»»do »»-dej po« zam«-U starki. Ena z ogromno, vodenično glavo in vodenimi očmi Je v pravcati ekstazi, — Venomer ponavljat "Peehrer .. . Fuehrer ... Retter . . . Druga »e bolj ona'je bila srečna prvič, ker gs taiilma sa svojo okolico Sprašuje tudi ljubila. I« drugič, > naše delavce, da-li ao ii Jugo-
ae JI ni bilo treba poročiti • alavjje. UnIma ae u *•»»« m»-
1 1 --i — — —»- "und die-
prtljage."
"Vaši zaključki me zabavajo!",	. .
"Poleg toga pojaanujete Uko UrečatJaz aem al pa že na v je ^'''l '	načine belil glavo, kako naj te
o tem prepričam
atarim lesnim trgovcem
aa pri naa. u kruh
t i
Tiatl trgovo« Je kajpak živel aer Wela, mein Gott
•amo v njeifl domišljiji. Tega pa nI njen moŽ nikoli livedel.
Tudi nI Uvedel, da je U trik žen enkrat uporabila brez uspeha ,»•	> a kM .»m
Kmalu najdejo kontakt s de-beluharjem is Llnza. In če doalej nisem mogel verjeti v fanatično navdušenje v nacistično fato morgano — »em ao moral
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IM LASTNIMA AIX)VB*SEB MABODKB PODrOBNB JKONOTB Off« af aad »bMMmS br ttrn *Ur— Maliaaal
Naro«alaa M MroUn. 4rtata dir«. CUmk) la I4M m M«. MAO ukIUU, 1144 aa iSS Ma; aa CUai« ia C Um Hit aa aate Ma. MU aa »al Ma; aa lamaaitra
•••••	-1	.	v
.SubaerlpUoa mua: for Um Unltad SUtaa <a«aapt Otam) and CaaaSa M N por y«ar, Chkaca aad Clart |1i» 9* fmr.
furoica aoaatrM 11.01 pot »aar.
Cm« aelaaov po doeovoni.—BakopM doplaov la aaaa»o«aelh tUmkm m a« vradaja. KJkoplal liuraraa imUm (drtlaa, pa-voli, dram«, paaaal Itd.) aa vrmaja pa*Ujal«IJ« U w aludaju, ja prllodll pod t ni bo. Advortiala« rataa on aer«w«aL—MaaaaarlpU ot aaaaanrai-catioaa and uaaoOaltad artlclo« wl!l not ba raturaod. OUmt MaauaeHpla, »u«h aa alartoa, plajra, p«mm, ota., trlll Ita ratarnad ta aondar only whaa aoao*aaaiad br aalf addraaaad and aUaapad aaralopa.
Maalov aa tm, kar I mm aUfc
PROSVETA
Mir« Sa. Lavadala Ava.. CSIcasa. DUaala
MBMBBB OB THB FKDRBATBD PBBSS
Datum r oklopaju aa prlaaar (Julp «fc !•»•), Imena aa aaalaru pomolil, Sa vam jt • Ua dntuatoaa potok U aa-
rofnlaa. Ponovita jo pravadaaaa, da aa »aai IM aa »Uvl.
Smo daleč narazen!
V današnji dobi kapitalne zmede, ko se rdeče pretvarja v črno in črno v rdeče, oboje pa v belo in belo je spet danes črno, jutri pa rdeče— se ljudem, ki odločno vztrajajo na avoji poti preizkučenosti in spoznanja, pritiskajo na čelo vse mogoče kontradiktnte znamke.
Vzemimo nesmiselna podtikanja našemu neomajnemu svobodomiselnemu stališču. Demagogi iz raznih taborov, ki se hote ali nehote drže pravila, da namen posvečuje sredstva, nas istočasno porivajo med komuniste in fašiste, čeA-t-oboji uničujejo vero in mi, slovenski svo->odomisleci, ki uključujemo takozvane razodete vere med praznoverstvo, spadamo mednje.
Vsi, ki tako pravijo, ne pomislijo, da s to svojo bojevno metodo—nestrpnostjo, potvarja-njem dejstev, blufanjem itd.—uvrščajo sami sebe med komunistične in fašistične teroriste kolikor se tiče taktike!
Razlika med metodami in ciljem demokratičnega svobodomiselstva in med metodami in ciljem boljševizma ter fašizma, kakršenkoli je že cilj zadnjih dveh, je kakor dan in noč. Razlika je večja kot je med katoliško cerkvijo in totalitarnimi diktaturami po ustroju in značaju organizacije. Cerkev in totalitarizem sta le zamenjala vlogi; prej je bila ali je hotela bit! cerkev najvišja in nezmotljiva institucija, zdaj pa je totalitaren režim najvišja in nezmotljiva institucija. Totalitarizem v Rusiji, Italiji in Nemčiji je postal druga cerkev, ki je dekreti-rala svoje dogme, svoje božanstvo, svoje svetnike in svoj ferman: Veruj, če ne, boš pogubljen!--
Svobodomiselstvo pa je v svojih metodah in cilju tako daleč od vseh totalitarnih sistemov kot je čikašku univerza od ciganske kovačnice na planoti za vasjo.
Pred nekaj dnevi je reverend Ralph A. Gal-lngher, predsednik Ameriškega katoliškega sociološkega društva, rekel na nekem katoliškem zborovanju v Chicagu, da Amerika danes najbolj potrebuje miselne revolucije. Razložil je, da miselna revolucija pomeni samoreformacijo, to je, da se mora vsak posameznik sam zrevo-lucionirati sli reformirati. Nobena drug«, splošna revolucija ne bo nič pomagala!
Strinjamo se! To je tudi naPa metoda—metoda svobodomiselstva. Naša metoda je miselna revolucija: svobodna izobrazba v smislu moderne znanosti! V smislu vseh koristnih apliciranih in čistih nuravoslovnih ter socialnih znanosti! Kajti brez izobrazbe v smislu znanosti je vsaka prava in vsestranska demokracija nemogoča!	.,. <
Tu pa se daleč, daleč razidemo od reveren-du Gallagherja. On hoče miselno, revolucijo, katera bi Ameriko |>orini!a dva tisoč let nazaj —on hoče samoreformacijo posameznika v smislu katolicizma! Torje bas nasprotna smer od naAe, katera drži naprej, naprej in samo naprej, nikdar nazaj—proč od praznoverja, ki je mati masne ignorance—proč od ignorance, ki je mati materialne revščine in ekonomskega izkoriftča-iija—proč od revščine in izkoriščanja, ki je mati diktature in totalitarizma!	j
Bistvo svobodne misli je ImA v tem, da vse-le^Tn isivsori |M»bija praznoverje in ignoranco m njeno o noje je-hi v oboda izražanja, sistematična izobfazba, organizirana umska sila, kar je pozitivna veda. To delovanje avobodomisle* rev |>a je bilo na svetu davno prej kot so bili kakšni lailjAeviki in fašinti; bilo je že v dobi, ko je pa|iet teroriziral Galileja in Kopernika, bilo je. ko sta Tom Paine in Tom Jefferaon izstavila temelj civilnisvola»di Združenih držav. Paine in Jefferaon HtaS(jlilt svobodomisleca in zato *ta bila demokrataPVkakor je bil Lincoln —in 7a t o je bil demokrat!—in tf mošjvso s<»-vražMi.*\ Hako tira nat vri in vaako suinost.
Na*a metoda ni, da bi s silo ofsto|tal( proti našim nasprotnikom, |m naj ImhU dogmatiki v praznoverju, politiki, ekonomiji ali v socialnih dogmah. NaAa taktika je, tla nevedna ljudaka mai»a aama sjiozna. kje je resnica, nakar »VhIo institucije nazadnjaAtva izginile brez vaškega nasilja. V ta namen zahtevamo edlnole to, da nam nihče ne ovira civilnih svoliodštin—kakor jih mi tu* oviramo na*im nasprotnikom. To je vse, l:ar zahtevamo. Vse drugo pride samo |to sebi—kakor jV priAlo v n|yjk*m primeru in \ primeru milijonov drugih'' Na« ni nihče privlekel k svobodni misli s terorizmom. Sami smo prišli, ko smo spoznali, kje in kaj je rearika. Tako pridalo tudi drugi, ki danes Ae tavajo v temi. In prišli bodo—ker druge |K»ti nI
Glasoji iz
naselbin
Poročilo zustojmika Kharon, Pa.—2e mnogo let zasledujem delavske razmere. in razvoj, kakor tudi napredek naših podpornih organizacij. Mislil sem, da se bodo naši ljudje toliko spametovali, da bodo spoznali, kako neobhodno potrebne ao nam naše podporne organizacije. Mnogi so se, a ne vsi. Se zmeraj sem pa tam slišim kakšno kritiko na račun podpornih organizacij. Mislil sem: no Če eden pokritizira, pa drugi pohva-i in stvar je izravnana. Pa se pojavi član, ki pravi, da so samo v Chicagu bossi, ki ukazujejo, po kateri poti mor« organizacija hodili; ako se člani ne bodo tako ravnali, bodo izključeni. "Sto so glavni odborniki? NiŠta! Ova deca so naši sluga, oni možejo radit kako jim mi kažemo. Sto »o glavni uradniki? Ništa! Članovi smo bossi!"
Res je, bratje in sestre, da člani plačujemo društvene in glavne uradnike; res je pa tudi, da jih je članstvo izvolilo po naših delegatih, katere smo poslali na konvencijo—in pravimo.^da pošljemo najboljše člane. Do&i-i so polno moč in zaupnico vsega članstva, naj delajo v korist nas vseh in organizacije kot take. Zakaj potem pretakamo krokodilove solze, če ni bil spre-.et ta ali oni predlog po vašem okusu? Ce kakšen uradnik ne vrši svojega dela, za katerega je bil izvoljen, ali se ne drži sklepov konvencije, obtožite ga, saj imamo porotni odbor ali druge in-iitance. Mislim, da ima vsak član pravila in če jih boste pre-čitali, boste lahko prišli do žari jučka, da ste v veliki zmoti. 3olgojezičenja naj bo že enkrat konec. Ce pridemo včasih skupaj in se pošalimo, je dobro, toda gledati moramo, da ne bo kakšen član oškodovan na dobrem imenu n da ne bo tr|>ela organizacija. Kdor me pozna, ve,'da ljubim Šale, toda le do gotove meje—ko šala ni več šala, marveč žalitev.
Toda pustimo to, pozabil pa ne bom sharonskega Jožeta, ki ma za baro okusne medicine zu stare ljudi. Samo besedi "na puf" ne mara slišati, raje me je za krizmus dvakrat potretal, pa ile blagajnika in mojega šoferja. Za Silvestrov večer mi je obljubil arnjakove ušesa. Tone Va-entinčič pa- krožnik pečenke. Ohoj, to ne bo samo Silvestrov god, marveč tudi moj in še mnogo drugih posetnikov, katere je Tone poVabil na silvestrovanje, ki bo v Slovenskem domu. Počastili bomo vse Silvestre vsega" sveta. Točno ob 12. uri bo naznanjeno, da bo depresije konec. Stopili bomo v novo leto, v novo dobo. Pričelo se bo novo življenje, kakšno bo, nam bo pokazala bodočnost." Delovno ljudstvo je imelo na-Airoko odprta vrata, da se organizira. ' To priliko sicer še vedno ima, ako jo hoče izrabiti, toda delovno ljudstvo raje sjii, češ nam 1m> že new deal dal vsega dovolj, ne da bi nam bilo treba plačevati unijske prispevke. Mi sploh ne |Hitrebujemo
nobene unije, modrujejo mnogi; potrebujemo ie tak sistem kakor je v Rusiji, Nemčiji ali Italiji. Za politiko, za delavako politiko se tudi ne brigajo. Ti zaspani trpin pomagaš le kapitalistu, da lahko vleče velike dividende. Ko pa kapitalizem zmaga pri volitvah, te več ne pozna. Tako si delavci sami kopljejo jamo.
Ko sem se pred volitvami peljal v Pittsburgh, se je kadilo iz vsakega dimnika, danes pa se le iz redke tovarne počasi vleče dim. Povsod odpuščajo delavce, na njih mesta pa nastavljajo moderno mašinerijo, s kgtero pet delavcev napravi za 50 ljudi ali pa še več. Ce bo šlo tako naprej, se bodo zopet kmalu pojavile dolge krušne linije. ' Ce pa hočeš komu kaj povedat, dobiš krepki odgovor: "Kaj boš ti, ki nisi še nikoli nič delal! Ce opravljal tako delo kakor ga jaz, bi ne nosil tako velikeo trebuha, ko te ženske futrajo s klobasami ln drugimi dobrotami." Takih ljudi je dosti po vsem svetu. Ce kaj napišeš, so takoj na delu, in sicer ne da bi vsebino prečitali, marveč, da te "zakoljejo." Ampak na to se ne oziramo.
Moram povedati, da toliko daril nisem še dobil v svojem življenju kakor sem jih dobil letos od naših čitateljev. Prejel sem pint viške, potem vina, 24 okusnih domačih klobas, divje zajčke in kos srne. Dne 21. decembra sem obiskal Strabane, kjer sem bil deležen daril in postrežbe kot kakšen grof. Dobil sem nekaj naročnin, druge pa poberem sredi januarja, ko zopet obiščem to napredno in gostoljubno naselbino, če bom zdrav. Hvala 2ld-manovim (Žigmanovim?), o-skrbniku Slovenskega doma, Franku Midofarju in njegoVi prijazni soprogi, KokliČevim Ih ostalim.
Od tam sen) se podal na LV brary, kjer sem se sešel s tom Cipčičem, predsednikom federacije SNPJ zapadne Penne. On je prišel po opravkih, obnovil celoletno naročnino in naročil gospe Dolenc, naj mi da dva funta najboljših klobas za kriz* mus. Hvala, Tone. Klobase so bile tako okusne, da sta jih pohvalila še Tone Valentinčič in Albin Cvel')ar. Potem smo šli v Slovenski dom, kjer smo ostali pozno v noč. Prenočil sem pri Antonu Kralu. Dne 22. decembra je snežilo, jaz sem se pa že ob 6:30 poslovil od mojih prijateljev.
Doma sem ženo zelo razveselil z božičnimi darili.|' Se nisva vseh pregledala, ko vstopi pis-monoAa z velikim zavojem. Ko ga Žena odpre, je bil razveseljiv pogled—10 božjih zapovedi v obliki lepih prekajenih mesenih klobas in zavoj dišečih cigar, Človek je res presenečen, ko prejme fako lepo darilo od osebe, katere osebno ne pozna, ona pa menda ne mene. Darilo je poslala gospa Pavla Glogovšek z Blaina, O. Lepa hvala, gospa Glogovšek, za vaše darilo in lepo pismo. Piše mi, da bi mi rada
lU
poslala tudi kaj tekočine, toda to bom te v Sharonu dobil, ker Jože Godina ni več tako skop kot je bil od začetka.
K zaključku naj popravim par pomot v mojem dopisu v št. 248. Prvi je glede imčna gospe Sikov-šek (ne Likoviek) v Pittsburg-hu, drugi pa glede kluba v Ches-wicku. Glasiti bi se moralo, da ima klub 1500 dolarjev, ne pa članov.' (P<)*note so nastale po krivdi rokopisa, ne pa'uredništva.—Ured.)
Anton Zidapfiek, zastopnik P/osvete.
Pravljica o "zakladu in hudiču" Menominee, ,:Mich.—Pri Svetem Frančijcu v Savinjski dolini je na severni strani planina po imenu Tir. Ob vznožju te planine izvira potok Gračenca. Na drugi strani je zelo strm in precej visok hrib, na katerem so razvaline starega gradu. O tem gradu so se iz roda v rod prenašale- pripovedke, največ o velikem zakladu, ki je baje pod gradom zasut. Pripovedka je govorila, da je nekdaj živel v gradu silno bogat grof, ki je imel tri kadi denarja. Nekoč, ko je bila v gradu velika pojedina, jih je Bog kaznoval in uničil, ker so zelo razuzdano živeli. Kazen je bila v tem, da je neki strežaj, ko je šel v klet po vino, po pomoti vtaknil gorečo svečo v sod smodnika. Eksplozija da je grad raznesla in uničila vse.
Bilo je na dan pred svetim večerom. Bil sem star sedem ali osem let. Moja mati in moj krušni oče sta bila ta dan nekam razburljiva in imela tajne pogovore. Zvečer okrog desete ure prideta v hišo dva moška. Vsi štirje so imeli meni nerazumljiv pogovor. Dobro sem razumel le to, ko je oče rekel materi: "Prinesi mi žegnano vodo, tisti rožni venec in križ in svetinjo." Vse to je spravil v žep, nakar je ta trojica moških odšla. Kam so šli, mi mati tedaj ni hotela povedati. Tisti večer nisem mogel zaspati. U-gibal sem, zakaj takrat nismo šli k polnočnici, kot navadno.
Okoli ene ure pride oče do-mov.. Ko stopi v hišo, ga vpraša mati, če so kaj dobili. Jaz sem se prestrašil, misleč, da so šli gotovo koga okrasti. Oglasi se oče, ki pravi: "Ni bilo nam namenjeno, hudič nas je pregnal." "O-o-o," zastoka mati, "hudiča ste videli." "Ja," nadaljuje oče, "ko smo tam nekaj časa.'kopali, je naenkrat nekaj skočilo pred nas in potem naprej za zid. Izgledalo je kakor kakšna velika kobilica ali drevesna žaba. In to ni bilo nič drugega, kakor sam hudič v tej podobi. Mi smo jo odkurili kolikor so nas nesle noge."
Pozneje mi je mati pravila, kam so šli takrat ti možje. Z
Iz zgodovine cenzure
Josephine Roche, načelnica federalnega odbora ljudske blaginje.
m
Drftavnl tajnik Otrdeli Uttll govori pred delegati konferenci.
i*
na panamerttkljtju
la tudi pripovedko o velikem "šacu" pod tem gradom. Rekla je, da edino opolnoči na sveti večer nima hudič pravice čuvati zaklada in da je namenjeno samo enemu človeku, da ga lahko dvigne. Kdaj se bo ta človek rodil, ne ve nihče.
Bilo mi je 13 let, ko sem služil za pastirja pri nekem kmetu. Nekoč sem v bližini teh razvalin pasel čredo, toda iti gori k zidovju me je bilo grozovito strah? Enkrat sva bila Skupaj s sosedovim pastirjem in\ae o-korajžila ter šla h grajskim Razvalinam. Takrat sem ob zidovju videl tisto luknjo, katero so bili pred leti na sveti večer izkopali naši znanci. Ko svj^bila tam, je pričel veter hudo pihati. Tam za zidom je nekaj malo za-
Upiakalo. Midva se pogledava in v lu&lednjerft trenutku sva jo U Ubirala dol t po strmini proti potoku in dalje naprej. Tako sem lettl, da sem bil več v zraku ko na zemlji. Ko sva se ustavila ln prišla k sapi, mi reče tovariš: JV4JM1 *Hšal hudiča, kako. j« **IvUgal? Vidiš.-niti pri belem dnevu ne pusti, da bi kdo hodil okoli njegovega zaklada.
Bftbro ae Ae spominjam, kako Uitifertroci trepetali strahu ob zimskih večeri gori za pečjo, ko smo poslušali odrasle Iji^di, ki ao se pogovarjali o raznih strahovih, o katerih so slišali od drugih, ali pa sami doživeli. Ta strah je ostal v meni še potem, ko arm bil že fant. Preteklo je le 31 let, odkar aem odšel is
tih krajev. Gotovo pe tj udje tam še' vedno prav tako prasnovem! in nevedni kakor
takrat. Takšni bodo tudi ostali, dokler bodo" verjeli v to, kar jih cerkev uči.
Chaa. Kramer.
Elyjški JND in čitalnica E!y, Mlnn. — Na letni seji Jugoslovanskega narodnega doma so bili izvoljeni sledeči uradniki : Predsednik Joseph Mavetz st., podpredsednik Joseph Liko-nja, tajnik Anton Poljantz, zapisnikar Ancjrew Pirtz, blagaj-nica Mary Benko, nadzorniki Frank Golob, Ignatz Pink in Mary Zgontz. Citalniški odbor pa tvorijo: Peter Skatsky, predsednik, Mary Lajevitz, tajnica, Frank Koščak, knjižničar.
Joseph Mavetz at.
To in ono iz Clevelanda
Cleveland. — To jesen smo imeli več važnih obletnic, koncertov in drugih priredb. Prva je bila proslava 25-letnice mladinskega oddelka SNPJ, ki smo jo praznovali v septembru. Druga priredba je bila 30-letnica SSPZ; tretja koncert Vadnalo-vih; Četrta 25-letnica Slovenske delavske zadružne zveze; peta velik konečrt soc. Zarje; šesta dramska predstava Cankarjeve ustanove, ko je bila uprizorjena igra "Za narodov blagor" v spo min 20-letnice smrti, Ivana Can karja; sedma imeniten koncert pevskega zbora Slovana in kon čno plesna veselica soc. kluba št. 49 na božični dan.
Vse te priredbe in še mnoge druge zabave so bile posečane po enih in istih ljudeh. Večinoma so eni in isti ljudje, ki vzdržujejo vse to, delajo pri programih in priredbah. Pomislite, koliko dela in skrbi pade na eno skupino kulturnih delavcev naselbini. In koliko je z njimi stroškov, in to se v tako slabih časih. Pozimi in v jeseni v dvoranah, poleti na izletih in pik nikih, in to leto za letom. Naj
bolj so prizadeti naši pevci, čla-vso resnostjo mi je pripovedovat M* raznih zborov, ki morajo žr-
tvovati na času in denarju. Na drugi strani pa je tisoče naših rojakov, članpv istega naroda, ki se ne brigajo za nobeno kulturno stvar.
Naj omenim, da vse prej imenovane priredbe in še nekaj drugih so bile dobro ali pa prav dobro obiakane, v prvi vrsti priredba Cankarjeve ustanove, koncert soc. Zarje, koncert Vad-nalovih in 25-letnica zadružne zveze. Bile so obiskane v prvi vrsti zato, ker se je pridno prodajalo vstopnice vnaprej. Kjer ni tega, rnavadno tudi ni uspeha na dan priredbe. In to posebno še, ker se včasi dogodi, da je v naselbini na eno in isto nedeljo po štiri, pet ali celo tudi šest priredb, ker imamo sedem ali osem narodnih domov, zraven Pa cerkvene. In končno je za finančni uspeh potreben tudi dober biznis pri bari in v kuhinji, ker samo z vstopnino nI v nobenem slučaju uspeha. O tem problemu bi se dalp še veliko razpravljati.
O božičnih praznikih so spet oznanjali rojstvo Odrešenika, ki je baje odrešil človeka, cele narode In avet Kakšna ironija, laž in blufanje! Človek odrešen? .. . Kje, v katerem krajo in kdo? Mar delavec-auženj? Kamor a« obrneš, povsod butneš v kapitalizem, v zatiralce in izkoriščevalce. In kateri narodi so odrešeni? Mar španski? # Kitajski? Ali ao Cehi? Ali židje? Mar je odrešen naš narod na Primorskem? Ali oni v Jugo-alaviji?
Ali ste čitali/o absolutizmu, ki (Daljina ». atraai.)
(Nadaljevanje io kanec.)
Ali imel sit
bi M
litnosti aJTTor
io verjel, da je tudi Mark Twain
t 1 •cenz««>? Pa »ta vendar J amrtna-Tom Sawyer" in "Huckleberry bila izobčena iz mnogih knjižnic. V Združenih državah je to minilo, ampak prav pred Z te dni je diktatorska vlada v Braziliji odk,n "komunistične tedenee" v obeh knjigah.
V Angliji so bile Algernon Swinburnove pesmi in balade izključene iz vseh knjižnic to da d,še "po živalstvu". V tistih časih ^iC cenzorji skrajno občutljivi in niso prizanaTl niti pisateljicam kot George Eliot in nad Z nežni Ehzabeth Barrett Browning Prvi zaplenili njenega "Adam Bede", drugi Z "Aurora Leight" ki so jo imenovali "nesnažnJ histerijo erotičnih možganov", zato ker je bi n v povesti nekoliko objemov.
Večinoma so se pisatelji takrat udajali uso di. Ampak ko je George Moore napisal "Mod ern Lover" in ga knjižnice niso hotele .sprejeti je prisegel maščevanje. Knjige so bile v tistih časih 4rage in malokdo jih je mogel kupiti Moore je naznanil, da izda svojo prihodnjo knjigo za tako nipko ceno, da jo bo vsakdo lah ko kupil, če bo hotel. Storil je to in med knjižnicami in pisateljem se je pričela prava vojna.
Ko je Tedi Roosevelt prečital Tolstojevo "Kreutzerjevo sonato", je dejal, da je Tolstoj moralno in spolno perverzen in malo, da ga ni zadela kap. Diplomatskih sitnosti z Rusijo pa zaradi tega vendar ni bilo. Car je bil že povedal cenzorju, da je Tolstoj res tak in še hujši. Toda ne Tedijevo, ne Miklavževo mnenje ni nič veljalo, zakaj danes je vsaka knjižnica, ponosna, če ima to knjigo na svojih poli-cah.
George Bernard Shawv je delal cenzorjem nemara več preglavic kot kateri koli drugi pisa-tel j. Ampak vsi njihovi napori, da bi ga ustavili, so imeli edino posledico, da je postajal čim dalje bolj popularen. Dovtipov na račun cen-zorjev mu nikdar ni zmanjkalo. Tako je de-jal: Cenzura doseže svojo logično popolnost, kadar ni ljudem dovoljeno čitati nič drugega kot to, gesar nočejo čitati.
. Knjiga "Aphrodite", ki jo je spisa! Pierre Louys, je bila prepovedana- in neki New Yor-čan je plačal dva in pol dolarja globe, ker so jo našli pri njem. Isti dan je "New York Times" objavila oglas za ceneno izdajo knjige po 49 centov in cenzura je molčala.
Pet ameriških pisateljev je bilo skoraj v večnem navzkrižju s cenzorji: Dreiser, Joyce, Lawrence, Cabell in — seveda — Upton Sinclair. "An American Tragedy" je bila spisana po resničnih dogodkih in je imela policijska in časopisna poro6il& za podlago. Na barvani-' ski univerzi so rabili knjigo za pouk v angleščini ; na drugi strani reke, v Bostonu je pa moral neki siromašni knjigotržec plačati tri sto dolarjev globe, ker jo je imel na prodaj.
James Joyce je naslikal le Dublin, kakršen je. Nekatere osebe v povesti "Ulys8es" rabijo proste besede, kakor jih ljudje res govore. Zato je nekdo v Dublinu naročil vso izdajo, le da je mogel uživati veselje, ko so knjige gorele na javnem trgu. (Človek se nehote spominja na prvo izdajo Cankarjeve "Erotike".) V Ze-dinjenih državah, v Angliji in Kanadi se ni knjigi dosti bolje godilo. Ampak leta 1924, je bil originalni rokopis prodan za 1,975 dolarjev. Nekdo je vendar moral smatrati to delo xa umetnost. Deset let pozneje je bil nodnik Woolsey enakega mnenja in je odpravil pr«-poved knjige. Večne sitnosti je imel L*w-renče. Kar se tiče Cabella, je njegov "Jurgen' po knjižnicah. Ce ne bi bile "moralne" druibe dvigale toliko prahu, bi bila ta knjiga najbrže še vedno skrita v kakšni neznatni knjigotržnici.
-. Poleg posvetne cenzure ima katoliška cerkev še svojo posebno. Na njenem seznamu no mnoga najslavnejša imena svetovne literature, s v splošnem je niti katoličani ne vpošt«vajo, bodi. si iz brezbrižnosti, ali pa, ker je ne jemljejo resno.—iz Svobode.
Okamenele oči
Ameriški zdravnik dr. Russell C. Sn»mn vodja zavoda za optiko v Pasadeni, poro«« edinstvenem primeru očesne bolezni. Gre tm 40-letnega poljedelca, ki mu oči v pravem P^ menu besede okamenevajo. Moderni medicin ski znanosti je znanih po Simpsonovi izjavi -primerov okamenevanja, toda okamenelih ni med temi primeri. Medicina si še ne mor-razložiti, kakšen je vzrok te skrivnostne bol«'*-ni, ki jemlje pacientu polagoma vid.
Prad dr^Mtimi M
(Ie Prosvete, 30. decembra 1918)
Domače veati. V Detroitu se je ustanovil-ženska organizacija JRZ.
Dela Take veati. V Chicagu so za«tsvk.li
'iitfrjl in natakarji v vseh večjih hoten«. ^
'Pe svetovni vejal. Centrslni nemških sovjetov, ki je »časno najvi^ ^ v Nemčiji, je zavrgel sparUkovcev in dal zaupnico Eberm
stični vladi.	.. J«
Sovjetska RealK Bo^^^ ^ rajo v baltiške dežele, ao rt* Vito** u drugi strani pa je boljševiška Perm v Uralih in 1§,000 mož r boji* revolucionarji . 1 —■—:---
Novice
iz starega kraja
\i Slovenije
Atentat v Zagrebu — ena smrt-na žrtev
Uradno poročilo idne ^de-Kmbra poroča: Snoč. ob 1*30 je v Zagrebu v Gajevi ulici eksplodiral zavoj, napolnjen z eksplozivno snovjo. Zavoj je bil postavljen na oknu v prvem nadstropju hiše, kjer so prostori jugoslovanskega narodnega pokre-U "Zbor", akademske menze •Samopomoč" in prostori "Jadranske straže". Pri eksploziji je bila hudo ranjena 14 letna služkinja v menzi Anka Gal, ki so jo takoj prepeljali v bolnico, kjer pa je umrla Uvedena je preiskava in so ugotovili, da je zločin izvršila skupina levičarskih in ekstremno usmerjenih mlade-njeev." — Gibanje "Zbor" vodi Hodžera in se je za te volitve ivezal z vladno kandidatno listo.
Vrat si je prerezaL — V Pod-vfnjah je storil 29 letni rešetar Franc Klun iz Ribnice strašen samomor. Kpkor vselej se je o-jrlasil pri posestniku Sepcu in ga poprosil za večerjo in prenočišče. Po navadi je bil Klun dobre volje, tokrat pa je bil ves mrk in takoj po večerji je šel spat v hl*v. Ko je gospodar zjutraj stopil v hlev, je našel Kluna pri vratih vsega v krvi s prerezanim vratom, v rokah pa je še držal močno okrivljen nož, s katerim je napravil strahotni samomor. Truplo so Klunovi dali prepeljati v Ribnico.
2eleznica Sevnica-Tržišče je bila dne 8. decembra slovesno odprta. Prišlo je mnogo zastopnikov kralja, vlade in drugih o-bla.nti. Prvi vlak je odpeljal z gosti ob pol štirih iz Sevnice in dospel po 4. uri v Tržišče, kjer so vlak pozdravili. Proga je lepo zgrajena, občudovanja vreden pa je most čez Savo pri Sevtuc^. Tako je Štajerska dobila lepšo zvezo z Dolenjsko. Proga je tudi v vojaškem pogledu zelo važna.
z Poljubina pri Tolminu, Just Podgornik iz Modrejce pri S|v. uciji, Ivan Kragelj iz Idrskega pri Kobaridu in Josip Berlot iz Canala.
Stanovanjski najemniki v Trstu se bodo morali v roku do 31. decembra nanovo prijaviti mestnemu davčnemu uradu. Za pri-ave bodo odgovorni hišni posestniki.
Na istrsko otočje v Kvorneru so bile pred dnevi razširjene carinske olajšave, ki so doslej ve-jale za Reko, Opatijo in Lovran. Življenjske potrebščine se bodo tako na otokih znatno pocenile.
Po priključku okoliških občin Gorici so bile razpuščene samostojne fašistične krajevne organizacije v teh krajih. Fašistov teh novih periferijskih mestnih okrajih so bili organizirani v tako zvanih mestnih okrajnih skupinah. Te dni pa je pokrajinsko vodstvo stranke obnovilo samostojne organizacije v Pod-gori, Ločniku, St. Petru, Solkanu in Medeji.
Iz Primorja
Novi grobovi. V Rapalu je nenadoma umrl posestnik Ferdi nand Sekli z 2age pri Bovcu. Bil je na oblaku pri svoji nečakinji, ki je tam za učiteljico. Zadela W je srčna kap. V Gorah je bil pokojnik zelo znan in priljubljen.—V Skopnem pri Dutovljah je pred dnevi preminul Ivan Kjuder. Dolga leta je bil nameren v tržaških ladjedelnicah in pri Sv. Jakobu v Trstu so ga vs iwznali. Zapustil je več sinov in hčera—V Trstu je umrl tudi Ivan Stopar v starosti 71 let.
Pred goriškim sodiščem se je vrfil 13. dec. proces proti 27 let «taremu Lojzu Fornazariču iz Šempasa, ki ae je odtegoval vojaški službi. Obsojen je bil po-Kojno na leto dni zapora.
Pred reškim sodiščem se je moral zagovarjati 19 let stari Oktavij Rigoni iz Vicenze, ker se J* l<rez potnega lista odpravi čez mejo. Ko se je vrnil, je bi utiran. Sodišče ga je obsodilo pogojno za dobo dveh let na tr mesece zapora In 20&0 lir globe.
l*T*MnJih zsfkonskih ukrepih Proti Mom so morali iidje odpustiti tudi vso svojo sluiinčad. V Trstu je bilo. kakor zatrjuje Pkcolo, okrog 1500 ljudi uslužnih pri tidih. - Ukrep po nji hovem odpustu iz službe se je uveljavil preteklo nedeljo. Ka kor 2daj ugotavlja list, so prisojne oblasti poskrbele, da za-radi tega niso nastale nikake te /ave za odpuščeno služinčad. Mnogim Židom je policija na o-«novi avoje diskrecijske oblast dovolil«, da no obdrtali svoji' "lužkinje še nadalje v službi. Okrog 60 alužkinj. ki so jih *»dje morali odpustiti, prejema *"ča*no podporo, ostale so bile že razmeščene po novih službah.
Nagrade. Te dni so razdelil nagrade za natečaj kmečkih po-ustnikov v goriški pokrajini za '"toAnji pridelek koruze. Razde Ijttoih je bilo deaet nagrad. Med drugimi no nagrade prejeli: Jo-»•P l.utman iz V ogrskega, Lud Klavora iz Dobro vata. Kar* Prinčič iz Orovega blizu ftmart pri Kojskem, Franc Luznik
1 šolah, da je v človeštvu toliko i človeških natur kolikor je posameznih ljudi, izvzemši identičnih dvojčkov?"
Dr. Riddle je ostro kritiziral ameriško šolsko vzgojo, katera niti malo ne vzgaja demokracije.
"Svoboda misli, svoboda znanosti in svobodna Šolska vzgoja je prvi pogoj demokracije in demokratične vlade vsakega naprednega ljudstva — mi pa dopuščamo, da v naših osnovnih in srednjih šolah vlada največje pomanjkanje te svobode v vseb ozirih, kjerkoli se šolski pouk dotika temeljnih vprašanj o življenju, izvoru življenja in smotrih življenja," je rekel dr. Riddle.
Kolikor "je razvidno iz dosedanjih poročil /na tem znanT stvenem kongresu, beleži ameriška znanost v tem letu največ uspeha na poljih kemije in biologije. To sta danes* vsekakor najvažnejši sekciji modelne vede. Opaziti pa je žal' da so socialne vede še zmerom v ozadju. Tu igrajo politični in ekotftpn-ski predsodki veliko vlogo Med večino ameriških znanstvenikov, ki so seveda pod vplivom- dominantnega privatnega kapitala.
Glasovi iz
naselbin
Zaton Jezova
Znanstveniki
poudarjajo
demokracijo
Hinavstvo v šolah kritizirano
Richmond, Va., 29. dec. — Na tukajšnjem letošnjem letnem zborovanju Ameriške asociacije za podvig znanosti, ki se je začelo v torek in bo trajalo do konca tedna, se mogočno poudarja načelo demokracije ne samo na zunaj — to je, da znanost ne sme biti pod politično kontrolo kakšne diktature — temveč tudi na znotraj, to je, da m6rata demokracija in znanstvena iskrenost prodreti v Šolsko vzgojo mladine v Združe-ntti državah.
Okrog 5000 znanstvenikov vseh panog moderne vede je tu zbranih in poročila vodilnih u-Čenjakov so ha dnevnem redu. Poročila v glavnem obsegajo znanstvene uspehe v letu 1938 in kakšni večji uspehi se pričakujejo v bližnji bodočnosti.
Df Oscar Riddle, odlični direktor raziskovalnega oddelka v Carnegiejevem institutu v WashingtonQ, D. C., je izjavil včeraj v svojem poročilu, da je šolska vzgoja v Združenih državah, zlasti v srednjih šolah, silno pomanjkljiva, sploh ne-znanstvena. Srednješolska mladina je v najvažnejši starostni dobi, kajti takrat je najbolj radovedna in sprejemljiva za učenje in kar si takrat vtisne v. možgane, navadno obdrži vse življenje.
"Ali pa naša mladina v teh letih dobi potreben poduk o naravnih zakonih, to je poduk, ki bi podal resnično sliko življenja na našem planetu?" je vprašal dr. Riddle. "Ali dobi elementarne podatke o razvoju življenja v nepretrgani črti od najnižje živalske in rastlinske Staniče do človeka, ki se je razvil iz živalskih Drednikov in o člo-
Zakaj je bil vsemogočni Ježov odstavljen
Moskva. — Po uradnem poročilu je bil dosedanji ljudski komisar za notranje zadeve in šef GPU Ježev razrešen na lastno prošnjo. Obenem je bil imenovan za komisarja za rečno plovbo. Kakor pa sedaj zatrjujejo v poučenih krogih, je bil Ježov odstavljen na izrečno zahtevo maršala Vorošila in Bluecherja, ki sta osebno intervenirala pri Stalina in zahtevala odstranitev Ježova. Tudi več ruskih di plomatov je zahtevalo njegovo odstavitev kot šefa GPU, ker se je na nedopusten način vmešal v poslovanje poslaništev in vrši nad njimi tajno nadzorstvo. Za novega šefa GPU je bil Imenovan neki Beri ja, ki velja prav tako za najožjega zaupniku Stalina.
Pariz. — Agencija Fournier objavlja vest iz Moskve, po kateri so pričeli proti delovanju Ježova prihajati v zadnjem ča su v Moskvo tudi protesti iz vseh krajev države. Odločilna pa je bila intervencija maršala Vorošilova, ki je pri Stalinu protestiral zaradi številnih aretacij v oficirskem kadru vojske in vojne mornarice. Mnogo protestov je prišlo tudi iz krogov stranke in kominterne. Po vse. Rusiji je vladalo veliko nezadovoljstvo zaradi postopanja Ježova z maršalom Bluecherjem, katerega je obtoži) zarote proti Stalinu. Ježovu očitajo sedaj, da se je vmešaval tudi v zunanjo politiko. Z raznih poslan-stev v tujini je prišlo več protestov proti nadzorstvu GPU nad njihovim diplomatskim delovanjem. Končno je Ježev sprožil še ostro kampanjo proti Molo-tovu, Vorošilovu in Litvlnovu. Pri tem ga je podpiral podkoml-saY za .poštni promet Bergman, ki je igral v zadnjem času v GPU zmerom bolj vidno vlogo.
Ježov in Bergman sta včeraj podala ostavko. O tem so vsi listi objavili kratko Informacijo, v kateri pravijo, da se bo
(Nadaljtvanja a 4. atrant.) je vladal v Jugoslaviji ob zadnjih — in tudi prejšnjih — vo-itvah? In kaj naj pričakuje naš človek ali kakršenkoli narod od nasilnih diktatorjev? Kot izgleda, bosta Hitler in Musao-ini v nekaj letih popolnoma za-gospodarila tudi nad našim narodom v stari domovini. J a, v nekaj kratkih letih, bratje in sestre. Tako stoje stvari in razmere.
Torej kdo je odrešen? hi kdo je odrešenik? Delavci vsega sveta, združimo se! Ce to storimo, pa bomo odrešeni, in to v najkrajšem čaau. Delavec, ki vse producira,. je lahko gospodar v 24 urah. Ampak za en-krat se je nad delavstvom za razjokati.' Vsaki barabi, vsakemu pustolovcu iu koristolovcu se pusti zavajati. Kdaj bo konec tega trpljenja in zavajanja? Kdaj pride naše odrešenje?
V Prosveti z dne 23. decembra (pektovi izdaji) sem čital marsikaj zanimivega in zgodovinskega. Ta Proaveta je bila na osmih straneh, kot nadomestilo za pondeljkovo izdajo. Bila .e nekaj vredna, in sicer radi zgodovinskih spisov in drugih člankov. Bilo je tudi par dobrih dopisov, prvi od br. Jurca-ta iz Detroita, ki navadno piše dobre, toda nekoliko predolge dopise (oprosti, Tone, ampak so j udje, ki se dolgih spisov ustrašijo.) Drugi je bil dopis Načeta Zlembergerja, v katerem je opisal svoje vojaške doživljaje in razmere, ki so vladale v ar madi stare Avstrije. Nuce je že veliko poskusil po svetu in tudi veliko stori) za delavstvo, predvsem za socialistično gibanje v Avsttfiji tukaj v Ameriki. V delavsko, in socialistič no gibanje 'je stopil kot mlad fant in mu ostal zvest dri danes, do svoje vtooke starosti. Do take osebe ima Človjek spoštovanje. In ako nas ob priliki kaj pokritizira, ako smo vredni, ga ni
dajalska. Zaupati ji, pomeni i napraviti lastno obaod(»o za neizogiben poraz delavskega giba-1 nja. —Ured) In pri tem si de-1 lavako ljudstvo ne more nič pomagati, ako jih državniki izda-1 jo.
Tudi z brezdeljem je bilo leto 938 zelo darežljivo skoraj po vsem svetu. Edino oboroževanje daje še nekaj zaslužka, am->ak to je grozna nesreča za vsa judstva in se bo v bližnji bodočnosti maščevalo, kot se že sedaj maščuje na Španskem, Kitajskem in drugod. In to tudi ob velikih praznikih, ko je povsod ironično odmevalo: Mir judem na zemlji, ki so dobre volje. Toda kako naj bodo judje dobre voljejako jih trpin-"' iijo, ubijajo in preganjajo, tr Vsem čitateljeni Prosvete in članom SNPJ telim boljše in srečnejše novo leto 1939. I	Anton Jankovkh, /
zastopnik Prosvete.
Slntiptiaha Narohna jhihporna Iržmrta
| MŠ7-M Ba. Lawadale A v*	-	' Cfctoa«*. IS.
glavni odhor iivsAsvai.ni ouaaai
*ImmI Cstohtr. »r«M»a ..................... NltL U»»Stlt A v«.. (Mm««. UM««fc
r. A. VM»r. fl. lj.U ........................... Iti T a LtvftStlt A**.. < M«*«*. !»••»•
Uvtmm IriUUA*. ,»••* u)................... IM? S Uwa4tW A**. Citata«.
<tu vtettek. «4. Mtaaja^...................... aa a u«M»it a-«., ontM«. mu«*
Mit* UaSint. t»r«?lltlj tUriU.................. HIT S. L*»»MU At*. Chimf. »U»«*
ar«4»lh (IMIII ..................... HIT a U»«4tto At*. CUMC*, UHMM
rouraausKDNiaii
AMr.J V Mri«k. »rri	....................... Ml IhmH A«*. J«AmMwm. P*.
rrtak a**4. IrtK mO'«**** .......................tU At. IMA SI.. MllvMbtt Sito.
Jtha Pttttr. Jr.. *•<> *Mrihi»t	................... a*i nt. MiOim, r*.
CimIIm AtrttaA. trta* MrtriklM	..........liti W HIA Si. CttMfttaS. OMt
l«A« SUhmA. irriji Mririkltl i~4|,r«M«ifc......................«|« Tm44 M.. U
Sa-tN Tarnal«. 4*|t|| *te*rifclti MrfrnrtaMtatl	Btt M4. «•!•»•*,
(ioaroDAksai oaaaai
Utlk NnHfk iriAiaa
a*lk Frirartfh inAiaa................................|M a Iliri se.
VltatM Cti»ktv.........................f,.,.......MIT s. Uvttelt A»t..
r. A. VMm....................................... HIT a U*mM* A»t..
Mi VhiM......................................■•'« • i	* —
j*a» oa»........
IHMU 4. UtoMA
ffttk atrM«A
Atlt« štltr.....
Pltri Vrml.rkfc
rrul Sclli, »tt4ati«* rvts Mtla»i...........
MIlan ..............
LISTNICA UREDNIŠTVA
Bear River, Colo., A. D.: Hva-a za izrezek iz The Steamboat Pilota.
Korporacija mora razpustiti 'unijo*
Odlok federalnega delavskega odbora
veku samem pr
milijona Ježov odslej posvetil samo raz-
treba obmetavati z očitki, da sadi pri peči in 'st grize nohte. (Nace, še kaj sls oglasi, ker pišeš izvrstna)
V mladinski kampanji SNPJ smo se v Clevelandu precej potrudili, nekateru društva bolj, druga man,J, toda vsa so bila aktivna. In naša federacija z društvi vred ostane v kampanji še v bodoče, ne glede če glavni u-rad z njo nadaljuje ali ne. Mi hočemo |>olskati še one otroke, ki jih še nismo pridobili. Cle-velandska federacija SNPJ je velikega pomena, tako upam, da ao tudi druge federacije naše jednote uspešne in koristne. Mi moramo gledati na vseh koncih in krajih, da pojačamo našo SNPJ.
I^eto 1938 gre h koncu. Gotov sem. kakor je zapisal tudi Jurca iz Detroita, da nam je prineslo — vsemu svetu — največ gorja Jn nesreče. Največ jo je prišlo iz Monakovega, kjer Je bil prodan in izdan demokratični češki narod. Monakovski "mir" bo lahko usodcpoln za ves svet. Odvisno Je od hrbtenice demokratičnih narodov, o-ziroma Združenih držav. Ampak se bojimo ša nadaljnjega cincanja in izdajstva. (Vsaka kapitalistična vlada, tudi "da-mokratična", je za delavstvo iz-
Japonci reokupirali kita jsko provinco
Letalski napadi na vojaike koncentracije
Sanghaj, 29. dec. — Štiri ja ponske kolone, poslane v juinoža pari ni del province Sansl, so pognale v beg armado generala Hsišana, governarja te ki^ljske provinc«. Kolone so pe reoku-paciji tega teritorija'1 pričele prodirati proti reki Fen. V kotu mad tem ozemljem In Rumeno reko so Japonci zasedli Puh sien in več drugih mest in vas Glavni stan kitajskega generala j« v Taningu, dvajset milj od Rumene reke. Japonski letale so včeraj bombardirali kitajske vojaške koncentrucije v tem sektorju. Neka druga juponska kolona je zasedla most, ki drži čez Rumeno reko pri Ciangčenu. Kitajske čete ao zdaj v nevarnosti obkolit ve..
GPU je bil imenovan Uvrentlj
rrTl uXno^3 v|voJu refn« 'plovb,. Z. vodju B,riJ. 1» C,ru,.,.U«.
_
Ne»či)e, ki )• doUla zavaf je v l
M'? B. ( ••»4.U Ann Cfctota«. Iiaii.it ...............m a rn«a«t a»*.. n«r«»*M aia«. ni.
.................... IMT a Tr«»k.U Attw IHMH, lit
......................UM a U*ktN Avt.. atrvv*. ia
poaoTNi ouaaai
............................ W. Mtf m.. StrlutfUM. ia
.................................SHktki A M.. ri«i»UM. OAl«
•.............................................att it. Arm*. iimm
. ............................ .•!• Tmn a t. Imnm. N.
..................................at« Ml. SlrtteMt rm.
naiuosni ouaaai
................ INI a LtvtStlt Att., CMtta* HMmM
................»...a wttM»t a««h r**«. nunri«
..................... I«MI AfMSt Att., CttvtteM. OAto
I Waahington, D. C. — Fede-ralnl delavski odbor Je odredil, da mora Bethlehem Steel Corp. razpustiti kompanijsko unijo, catero je ustanovila pred dvaj žetimi leti, ker je ta kršenje VVagnerjevegn delavskega
žar
Včerajšnje bitke med Japonci in Kitajci so se vršile ua ozemlju, katerega so japonske čete zasedle prod štirimi meseci. Kitajci so pozneje reorganizirali svojo armado in ponovno okupirali več mest in strategičnlh cest.
Ob progi Kanton-1 lan kov železnice, južnozapadno od lian-kova, prodirajo kitajske čete proti Jočovu, * pristaniškemu mestu ob reki Jungtse.
DihU postalo fant po operaciji
Madlson, Wis„ 29. dec. —* l*onora Amann, ki Je živela petnajst let kot dekle, je včeraj postala fant po uspašni operacl-JL Operacijo Je izvršil dr. Wil-liam M to val I v tukajšnji državni bolnišnici. Njeni starši ši-vljo na farmi v severnem delu držav«.
tona.
Delavski odlair Je podal ta od ok na pri|x»ročilo svojega pre iskovalca Franka HUaima, ki je vimIII uislišanje proti koTpOfS cljl deset mesecev na prltožlai organlxatorlčnegp odlaira jek larsklh delavcev (€10).
Bloom je ugotovil, da je korporacija vodilu n«|»ošt«iu* taktiko proti delavcem in se vmešavala v njih unijsk« aktivnosti. Njeni uradniki so ustrahovali delavce, ki so se hotelf organizirati v pravi uniji. S Um Jim Je zanikul« pravice, katere Jim ga rantlra VVugnerJev zakon, da ai sami izlnirejo avoje predstavili ke, da jih reprezeutirujo pri ko-f«ktlvnili pogajanjih. Poleg te ga je vzdrževala In financirala kompanijsko unijo, ki je bila pod njeno popolno dominacijo,
Korporacija bo morala na (Mj^lagi razsodbe nabiti letake v vseh svojih Jeklaruah, da bo razpustila kompanijsko unijo iu da u« bo ovirala delavcev, ki se hočejo organizirati v svoji uniji. Hloomovo iKjročilo omenja tudi teroriziranje jeklarjev v stavki v jeklaruah korporacije v Johnstowuu, Pa. Stavko je vodila unija CIO v juniju I. 19H7, katero pa Je korporacija razbila s pomočjo župana in policije v Johnatovvnu.
"Bethlehem Hteel Corp. Je večkrat dejansko pokazala, da je proti organiziranju delavcev," pravi llloom v svojem poročilu. "NeovrglJIva evidenca, da je kršila Wagnerjev zakon, je bila predložena v teku zaslišan nja prič, čeprav Je skušala zanikati obdolžit ve."
Koriairacija Ima pravico, da v teku desetih dni vloži priziv proti razsodbi dela vitkega odbora.
Čilejski generali poslani v pokoj
Nova vlada odredila čitten je
Hantlago, Cll«. 29. dec. — 8e* dem generalov jt predložilo re-signaeijo na sugestijo novega obrambnega ministra, ko je nova vlada ljudske fronte, kateri načeluje predsednik Pedro A-KUjre Cerda, prišla na krmilo in odredila čiščenje v upravnih do-parfmentih.
MihI generali, ki so podali o-stavo, Je tudi Oscar Novoa, načelnik arinadnega štaba. On Je sv«toval lairašenemu priHlsednl-šemu kandidatu Gustavu Rosau, konservativcu, naj s« ukloni izidu volitev, kl so se vršile 26, oktobra, ker Je dežela na robu revolucije. NovoaJa bo najbrž uaal«dll Carloa Fuente, bivši načelnik «rmadnega štaba.
Zdaj, ko J«r republika dobila novo administracijo, pričlikuje-jn, da IkhIo tudi čilejski poslaniki v drugih državah reslgni-rali, To je stara tradicija v čilejski politiki.
Bivši predsednik Arturo Ales-aandro Je naslovil peticijo parlamentu, naj mu dovoli odhod Iz dežele. Pravilo je, da mora bivši predsednik ostati v državi najmanj frst mesecev. Izjema Je le, ako dobi |ioaebno dovoljenje od parlamenta, da lahko zapusti deželo.
Francozi prodali delnice češki vladi „
Praga, 29. dec. — Francoska firma Hchrieider-Creusot, kl J« posedovala M odstotkov dnlnlc ftkodovih orožnih In munlcij-akih tovarn, J« včeraj prodala delnic« č*ški vladi. Mesto Pil-zen, kjer a« nahajajo tovarne, je v bližini nemške meje
Nemški minister obišče italijansko kolonijo
Berlin, 29. dec. — Maršal Ooering, nemški letaUkl minister, pojde v Libijo, italijansko kolonijo v severni Afriki, v pri« hodnjem februarju, kjer bo gost Itala llalba. governarja te kolonije. Obisk smatrajo za geato solidarnosti med Nemčijo in Italijo.
Delavci pobijajo odlok proti piketirdnju
Chicago. 29 d«. — Državna delavska f«deracija J« začela boj proti odloku državrfga pri-zi vnega »odišča, k I omejuje pravico piketiranja. Vlrtor A. Olander, tajnik federacij«, j« dejal, da no delegat J« delavskih organizacij, kl imajo :100.000 članov, zahtevali akcijo s strani federacije proti odloku sodišrfa,
i* mm mm* »m*s aaw»w sey_ smmim oiaim %a« c*v*«t
•«T avl« iS t«H
Srdite bitke na fronti v Kataloniji
Faiisti se bahajo s letalsko smago
N«ndsye, Francija. 29 dec,— Velika fašistična ofenziva na fronti v Kataloniji s« Je razvila v gibanj«, čigar cilj J« okupacl-Ja lojalističnlh utrdb v bližini B«rc«lone, al«Vl»e«a mast« Katalonije. Močna uporniške armada Je koncentrirana na *e-v«rn«m koncu front«, med mestoma Itelaguer In Bor j as Blan-cas, okrog 70 milj zaimdito <al Barcelone. ' Tu so zdaj v teku IJuU bitk«.
Fašistično pov«ljstvo J« naznanilo, da no uporniki po več naskokih pr«trgall lojalistično obrambno črto severno od Be-laguerja, toda španski miličniki še vedno držijo Art«ao, ki leži |ietn«jst milj severnovzhodno tal lielaguerja.
V«st iz Barcelone pravi, da so lojalisti odbili naskoke na svoje |M»stajanke v castHIdanskem sektorju na drugem koncu fronte v Kataloniji. Naskoke so li-prizarjale štiri vojaške divizije, v katerih je bilo veliko število Italijanov
Bor ja« Blartcas, mesto, ki sn ga fešiati Isouliardirali iz zraka več dni, Je v razvalinah. Fašisti (siročajo o veliki zmagi v *l»opadu z lojallstlčniml letalci, ki s« je \ršila v zraku v bližini l^rrlde V upopadu so sestrelili dvajset lojalističnlh letal, sami pa so izgubili 4itmo dve letali.
Ali ete I« narMiHH Pr«mv«ta aH M led laski lini n»u»eai« prtjalelj« adlnl dar traja« »redaaall. kl ga sH sorodnik« v So«m»vImiT Ta |» za »el StMT lahke pošljeta
6
PROSVETA
Spoved pri generalnem ravnatelju	T
Napisal Johannes Unlz
"Nič drugega ne pomaga, kar povedati mu moram," je mrmral Dollinger predae in si živčno zategoval avojo obrabljeno ovratnico, medtem ko je zavi^ po stopnicah proti ravnateljev} pi-aarni.
"Saj vem, stari je korenina," je nadaljeval svoj samogOvor. "Razen tega pa zanj to itak ni važnp, naj je že hudo v letih. Prav ta prav bi se moral najprej z Ano ^govoriti, toda morda bi me zavrnila . . . Generalni ravnatelj je bogat: sin*i avto lipa in dva debela - prstana na tolsti levici. Moja plača je prav suha, moj obraz tudi, o še bolj pa moja obleka. Ne bom mu mogel nastaviti noža na vrat. .. Jaz revež, on pa generalni ravnatelj .. r
Tako je modroval naš dobri Dollinger kar sredi stopnic. Zdajci ga je spreletela spet nova misej:
"Generalni ravnatelj je pošten mož. Takole mu bom rekel: Gospod šef, stoj! generalni ravnatelj mu moram vendar reči, torej, gospod generalni ravnatelj, z Ano bi se rad oženil. Ne pri priči, zdaj imam še premalo plače . . . Rečem vam pa, da je tako poštena, tako odkritosrčna in tako lepa, da vam je sploh opisati ne morem. Tako prekrasne ozke obrv] ima in tako visoko vedro čelo, da se prav nič ne čudim, goapod generalni ravnatelj, da gre včasih tudi z vami na sprehod. Nič ji ne zamerim. Saj je mlada, še trideset jih nima, pa bi se rada navžila življenja . . . Zato torej, gospod generalni ravnatelj, bodite tako prijazni in imejte usmiljenje z menoj ubogim uradnikom, pa je nikar več ne vabite s seboj. Toliko lepih žena poznate, toliko jih bo šlo z vami kolikor boste le hoteli, toda Ana je—pri moji veri—premlada in prenedolžna . . . Skoda bi je bilo . . . Gospod generalni ravnatelj, zdaj vidite koliko mi je do nje; čezmerno jo ljubim, vam je samo igračka."
Dollinger se je prekinil in se zamislil v tiste čase, ko se je se-znartll z njo.
Nasproti tovarne je stala, kakor da bi koga čakala. On se je )xa kar na lepem zaletel vanjo, ker se mu je tako grozansko mudilo k prijatelju, da bi ne zamudil radijskega prenosa iz opere. Tako ljubko in tako prisrčno se je nasmejala njegovi nerodnosti, da se je še on nasmehnil, namesto da bi se opravičil. Kar prijel jo je pod roko in odšla sta skupaj v mesto. V neki imenitni gostilni sta pila tejjfcp sladko vino—same neumnosti JI je govoril, dokler mu ni prepustila desnice, da jo je lahko obsul s poljubi. Tedaj sta se oba hkra-tu zresnila, ker sta opazila, da stvar ni tako nedolžna, ko se Ji na prvi |>og!ed zdela.
Dollinger se je zalotil sredi tega razmišljanja Ae zmerom na stopnicah. Zamišljeno je bil zrl skozi zaprašena okna na umazano tovarniško dvorišče.
Prava nesramnost, če se mu l»i generalni ravnatelj zasmejal v obraz. Morda se pa ne bo! Zavaljen je in za družinsko življenje ima prav mnogo smisla. O, pa še kako patriarhalen je, saj |H»<lari vsakemu nameščencu, ki se ženi, lepo sinjo pokrajinsko sliko. Nerodno ko le, če Ano ljubi, zakaj ljubezen je nepre-ručunljiva . . .
Nenadoma se je znašel Dollifi-ger pred vrati.
"Do tri ) tuj, | sit le j pa kar hrabro potrkaj," si je dejal. "Potlej. ko boš notri, pa mu kar povej kakšna je atvar. Saj ste vendar mo/ glolN>kega razume-, vanja . . . mu reci, Dollinger. le korajlo!"
"Kna, dve, tri!"—ali bi nemara re kazalo, da bi |NK akal ugod-nega trenutka, jnarneMo da kar tako plane v soboto in še kakšno neumno zine? . .
"Noter!" je zagodel generalni ravnatelj.
Dollinger Je vstopi! in obetal, ko da je pomotoma potrkal trn njegova vrata.
"Nu, kaj pa je. novega?" je ' vprašal generalni rav natvlj, meritem ko je hr«kal po kartoteki.
PETEK. 30. DBreup^
Zberi se! si je dejal Dollinger, "zastran svoje prijateljice prihajam! Tako zelo jo ljubim, da ne morem več odlašati."
Generalni ravnatelj se je široko zasmejal v svojem klubnja-ku in prijazno vprašal:
"Tako, tako! Bi radi dopust za ženitev, kali?"
"Ne, ne!" je zajecljal Dollinger. "Saj se še ne ženim!"
"Ali je že kaj na poti?" je šepetajo vprašpl generalni ravnatelj in oči so se mu hudomušno zasv^sle.
"6</g me ne kaznuj! Nič ni, prav rtič!" i
Generalni ravnatelj je porinil kartoteko vstran, se naslonil na oba komolca, da bi razumel tudi lahen šepet svojega uradnika.
Toda Dollinger je samo vrtel gumbe na svojem suknjiču in ni črhnil ničesar.
"Toroj predjemščino?" je poizvedoval generalni ravnatelj s prekanjenim nasmeškom.
"Nič predjemščine ne potrebujem!" je hlipnil Dollinger. "Ano pustite pri miru!" je plavil.
da se mora zdeti ge-ravnatelju ko kakšen bedak, če mu ne bo pri priči vsega pojasnil. Zato je)>rž zgosto-lel:
"GospOd^genpTalni ravnatelj, Ana je tudi namreč vaša^pri-jateljica! Toda za vas je ena izmed mnogih. Zame, gospod generalni ravnatelj"—in solze so mu stopile v oči—"zame je vse, verjemite mi—vse . . ."
"Dollinger, jaz nimam nobene prijateljice!" je strogo dejal ravnatelj.
"Pač, pno plavolasko s sinjimi velikimi očmi—pač, saj vem, da jo imate!"
"Nimam, sem rekel!"
Dollingerju je zalila kri obraz. Ta zavaljeni debeluhar se seveda norčuje iz njega. Kakopak, saj Je samo ubogi, pisarček, ki lahko z njim pometa! fte po glavi bi mu hodil . . .
"Mptite se, gospod generalni ravnatelj! Včeraj ste sedeli vendar z Ano v kavarni pri Zlati krogli, o petih . .
Generalni ravnatelj je potegnil kartoteko spet predse. Njegove roke so krčevito objele le-jk> leseno škatljo in zdelo se je, da jo bo zdaj zdrobil
"Prav," je zdajci dejal in si hudobno ogledoval svojega uradnika. "Prav, prijateljico imam. Nu—In . . .?"
Dollinger je živčno prešteval svoje prste nu rokah in ni vodel kaj bi. del.
Obraz generalnega ravnatelja se je iN) malem spet zjasnil.
"Ali jo zelo ljubite?" je dobrodušno vprašal.
Dollinger je večkrat zapored prikimal.
"Ali tudi ona vas ljubi?"
Dollinger je znova prepričevalno prikimal.
"Ali jo že dolgo poznate?" "Leto dni!"
Generalni ravnatelj se je u-dobno naslonil. Njegov obraz je sijal od razumevanja.
"Ali ste jo že poljubili?" je ' smeje se vprašal.
"O, že premnogokrat," se je namuznil I)ollinger.
"ln tudi opa . . .?"
"Tudi," je zamrmral Dollinger. "Mislim namreč"ves obupan je pogledal skozi okno—"božal sem jo, no—in saj veste ..."
"Torej se resnično ljubita?" se je nasmehnil generalni »ravnatelj in vstal.
"Da, resnično!" se je v odgovor nasmehnil Dollinger.
"Resnično," je ponovil šef počasi. Potlej je zgrabil zdajci Dollingerja za rame in ga ves zaripel v obrtz nahrulil:
"Lopoj^glatež! Izgubite se, pri nrtČise izgubite. Jaz vam bomUe dal, da se vlačite z mojo ienoVZakonolom, da veste! Pri priči izfrinite! Lopov!"
"Oprostite, da sem vas motil, gospod generalni ravnatelj," je zamrmral Dollinger in se ves zmeden opotekel po stopnicah.
Smola pa takšna...
Na nekem izprehodu se je bogatin Jure Gong zagledal v raztrganega in zamazanega človeka, ki je veselo žvižgajoč kora-čil skozi park. Gong je pristopil k srečnemu človeku in mu dejal:
—	Kdo ste?
—	Sem najsrečnejši človek na svetu!
—	Od kod prihajate?
—	Od zajtrka.
—	Kaj ste pa j^Jli?
—	Košček starega kruha in trdega sira.
—	In ste siti?
—	Da. Sit in zadovoljen. Zato sem tako vesel in srečen.
—	Kje pa stanujete?
—	Ce dežuje ali sneži, prenočim pod mostom, kadar je pa lepo, spim pod milim nebom."
—	Koliko denarja imate v Žepu?
2e leta nisem videl prebite pare. Zato sem pa tudi srečen.
Žalosten se je vrnil bogatin domov. Po poti ga je mučila misel: Kako bi postal srečen in zadovoljen siromak.
Siromašen in srečen kakor človek, ki spi mod mostom, je trd kruh in sir, pa je vendar
kljub temu dobre volje . . . •
Gong je prodal vse svoje palače, pobral ves denar iz bank, odpovedal vsem svojim nameščencem in objavil v listih:
—	Bogatin Gong bo jutri popoldne razdelil vse svoje premoženje siromašnim!
Ze zarana se je zbralo pred bo-gatinovo palačo polno ljudi. Po poldnevu je nastal velik hrup. Stotaki in tisočaki so leteli po zraku. V nekaj trenutkih je bil ves denar razdeljen mc$ siromake.
j Gong je vzel palico in šel na pot.
Štiri ln dvajset ur je begal po mestnih ulicah, ne da bi kaj po-kusil. Ko je bil že ves obnemogel, se je podal pod most in dejal:
—	Prekrasno! Sedaj se bom lepo (uipočil in dobro prespali
l^egel je in zaprl oči.
Medtem se je pritihotapila temna senca. Neznanec je zbudil Jura in mu dejal:
—	Gong, vstanite in pojdite spat v hotel. S tisočaki, ki sem jih včeraj do|>il od vas, sem napravil dbbro kupčijo. Vračam vam (fettar z dvajsetodstotnimi obrestmi in se vam zahvalim za dobroto.
Komaj je neznanec odšel, že se je ustavil avtomobil. Iz avto-
A. P. Cehov: ,
SNEG
Konjiček je y snegu hitel pred sanmi. Na kozlu je sedel mizar Ivan Ivanič. Vozil je Vanko — svojo ženo, ki je vseh štirideset let, kar je živela v zakonu, stradala in ki jo jS čaath pretepel — v bolnišnico.
IvanJČ je imel rad žganje in ga je že zlil nekaj kozarčkov po grlu. Napol je govoril sebi, napol ženi, ki je negibno in brez besedi ležala na saneh.
"Le potrpi, stara! V btfnišni-ci bo spet vse dobro. Zdravnik je učen človek in ti bo pomagal. Najprej bo seveda ozmerjal mene: 'Ti, pijanec1, zakaj nisi prej prišel! Samo dopoldne ordinira-mo. Jutri se vrni.' Jaz pa mu bom odgovoril: 'Milostni gosjfcd, pomagajte moji ženi. Na vse zgodaj sem se že odpeljal od doma, toda zaradi snežnega viharja sem le počasi prišel dalje'. Doktor bo naj*! vil jezen obraz; jaz pa bom padel pred njim na tla in objel njegova kolena:' 'O, dobri gospod doktor, pozdravite mojo ženo. Večno * vam bom potem hvaležen.' Toda doktor se bo 6e nekaj časa prepirali z menoj : 'Bolje bi Ml ravnal s svojo Ženo, pijanec! Palico si zaslužil!
'Res imate prav, milostni gospod doktor. Toda vse eno bodite dobrega srca. Ce bo moja Vanka ozdravela, se (ne bom nikoli več dotaknil žganja In samo na delo se bom vrgel. Milostnemu gospodu bom napravil čisto zastonj omarico is najboljšega rožnega lesa.' Potem pa se bo doktor nasmejal. 'No, prav! Videli bomo, kaj se da narediti .. / Vidiš, stara, tako je treba govoriti z imenitno gospodo. Vljudno hi ponižno ... Samo poti ne ameva zgrešiti. Sneg postaja čedalje gostejši in komaj deset korakov daleč se vidi."
Talko je govoril Ivan Ivarnič sam pri sebi. V^egovi glavi, ki ni bila vajena premišljevanja, so se zmedeno podile različne misli. Nesreča ga je zadela preveč iznenada. Tako mirno je bilo doslej vse njegovo življenje in. vse je šlo vsakdanjo pbt. 'Pil >je žganje, delal, kadar seftrtHe ljubilo, ta od dolgega GttSlšIfereJtepal svojo ženo ...
Vankino nenadno obolenje pa ga je spravilo iz vsakdanjega tira in zbudilo v njem celo nekaj nežnosti. Čudni pogled svoje žene je opazil že snoči. Brez pomi šljanja si je jnteosedu izposodil konja in odpeljal * njim svojo ženo v bolnišnico.
"Vanka," je potem začel znova, "če bi te zdravnik vprašal, a-li sem te pretepel, moraš reči, da te nisem. Saj te nisem nikoli te-pel iz hudobnosti, ln nikoli več te ne bom premlatil. To ti pri-
segam pri vseh svetnikih. Drugi bi te pustil docna, jss pa t« peljem v mesto. Poglej, kako se motajo snežinke. Pa vendar nisem zgrešil poti? — AH te *e zmerom tako bede v strani?"
Ivanič se je ozrl.
"Smešno," j* mislil sam pri sebi, "kako ostane sneg na njenem obrszu. Ns mojem nosu se tskoj stopi."
Mizar se je temu žejo čudil, vendar pa se mu ni ljubilo premišljati, kako je to.
"Neumnost," je nadaljeval. 'Tako v skrbeh sem zaradi tebe, pa niti ne odgovoriš P'
Ivanič je žalostno vrtal po svojih mislih. Dolgo uro je sedel brez besede. Naposled ps je segel nazaj po roki svoje žene, da bi se otresel morečegf dvorna-
Soka je bila ledeno mrzla in tr-
■p™ '
Mizarju so se pokazale solze v očeh. Zdaj, ko se ja hotel poboljšati, mu je žena umrla ... "V grob pojde s prepuščanjem, da sem bil nepopravljiv pijanec . . • de nekaj let (bi naj bila živela! Pszil bi nanjo ih skrbel bi zanjo."
"Kaj bi jo^pa še zdaj vozil dalje?" je samemu sebi segel v besedo. "Kaj naj še počnem v miestu? Pomagati mi ne more nihče več in zdaj bo treba skrbeti samo še id pogreb , . ."
Nategnil je vajeti in se s sanmi obrnil. Veje mladih jelk so ga šibale po abra®u> Mračiti se je že začelo.
Na saneh za mizarjem je nekaj ropotalo. Ivanič je prav dobro vedel, da udarja mrtva glava njegove žene ob rob sani. V strahu je priganjal konja k še večji naglici.
Iznenada so mu padle vajeti iz rok. Segel je za njimi, toda njegove roke so bile otrple in utrujene. "Konj bo že sam našel pot domov," si je misli] Ivanič.
Oči so se mu zaprle. Naslonil se je na saneh in zaspal. . .
Ko so se sani stresle, se je iznenada zbudil. Sani so obstale in v pridušeno se lesketajo-čem snegu se je zibalo pred njim nekaj temne-gaim visokega. Hlev ali koča? Ivan ae je hotel dvigniti in si ogledati—-1— toda utrujenost ga je
snila nazaj na sedež: •
Ko se je zbudil, se je v veliki dvorani, ki je imela belo prepleskane stene.
Sonce je gledalo skozi okno, prav na posteljo, kjer je ležal mizar. Tudi na drugih posteljah so ležali ljudje.
"Mašo bi bilo treba brati. Gospoda župnika bom prosil," js
Zadnji sestanek
Selina Krenbergerjeva
Aurel je bil do žensk zelo obziren. Posebno takrat, kadar je nameraval prekiniti zveze z .njimi. Ni bil prijatelj ganljivih prizorov, rad se je izognil nepotrebnemu razburjanju, ogibal se je sporov in prepirov. Vse to je i-melo le namen, da bi se izognil predčasnemu staranju. Razen ;ega je bil pa vsem ženskam, ki So mu darovale ljubezen in prijateljstvo, zelo hvaležen. prav jl hvaležnost mu je pa potlej narekovala "bIovo v fraku", kakor je imenoval svoj poslovilni sestanek. V resnici fraka ni o-)lekel, temveč s skrbnostjo dobro vzgojenega moža, je pripravil svoj poslednji sestanek. Vsaka njegovih prijateljic je imela Itakšne želje, ki si jih je v času prijateljstva zapomni), da jih je potlej pri slovesu izpolnil. •
Crnolasa Toni, njegova zadnja jiabbzen, si je že drflgo želela gramofon s ploščami slavnih >evcev. Silno je Ijutflla glasbo in aelo je bila nadarjena zanjo; i-mela je očarljiv alt, ki je bil pa e nekoliko prešibak in premalo
moblla je skočil nervozen človek in vzkliknil:
— Gong! Kje si? Halo! Gong, kupil sem ti krasno hišo! S pomočjo tvojih tisočakov sem si kupil tovarno, za katero mi ponuja zdaj neki Američan trojno doplačilo. Dp smrti sem ti hvaležen, ti si moj družabnik, Jure!
Utrujeni in zaspani Gong ni mogel več zaspati. Neprestano so prihajali k njemu razburjeni ljudje ter mu prinašali denarja, denarja ...
Siromašni Jure, ki si je tako Želel, da bi bil reven in srečen, je postal zdaj še bogatejši, kakor je bil prej . . .
dejal Iv "Pazi
anič.
rfase! Cisto mirno leži", je govoril dober glas zraven nje-*s.
Bil je zdravnik.
"Ljubi doktor!" je vzliknil mizar. "Ali ste vi tu?"
Hotel je planiti kvišku, pa ni mogel.
"Milostni gospod, rok in nog ne čutim čisto nič."
"Saj jih tudi »nič več nimaš. Odmrznile so ti ... Na, le nikar i ne jokaj! Visoko starost si doživel in Bogu se zahvali zanjo.'1-
"O, goepod doktor! Samo še nekaj let bi rad živel . . . Svoje mu sosedu moram vmiti konja, ženo moram pokopati . . . Usmilite se mel Napravil vam bom majhno omarico iz najboljšega lesa in krogle za biljard, milostni gospod!"
Zdravnik je pomahnil z roko in zapustil dvorano. Oči mizarja nakažene razvaline, so osteklene le ... Mož je v snegu Zaiblodil prav tako kakor v življenju . .

usge-v mar
t.rupa ameriških prnalavnljeev. ki ae |e
Auaosia, ki jih je pripeljal v New York.
na fttranl španskih lojslkrtav. tiram psmlka
Povabilo "
Peter je poklical Pavla po telefonu.
"Kaj boš delal jutri zvečer?" "Jutri? Se ne vem." "In pojutrišnjem?" "Pojutrišnjem? Tudi še ne vem." "In v četrtek?" "V četrtek sem tudi šs prost." "In v petek T
"V petek bom šel v gledali*
če."
'To je ps že preneumno! Prav v petek svečer aem te ttialil povabiti ns večerjo P **
Ne sa bahavo
"Ali bi lahko govoril t gospo- jo js podarila, dom Frsnceljnom f .
"Obžalujem, odpMoval je!" "Nsjbrže ss zabsvor
Ne, s svojo ženo!"
adržen, da'bi ga lah hom izšolala. Vendar h nem prostoru njen glasek zve nel ljubko in ognjevito. Toni js bila manekenka velike konfekcijske trgovine; imela je očarljivo postavo in vedenje svet-skih irianekenskih nastopov. Aurel se ji je imel zahvaliti za dokaj lepih uric in sato se je hotel tudi dobroti j Ivo in nežno posloviti od nje. \ r
Dogovoril se je torej z njo za sestanek, za znani "poslednji sestanek". Dobila naj bi se v o-peri — igrali so "Carmen" — in potlej bi pri njem večerjala^Jz-bral je "Carmen", lf«r je bila zaradi alta v glavni vlogi, Tonina najljubša opera. Doma je Aurel pripravil pravo pojedino; kupil je gramofon najboljše znamke in celo* vrsto umetniških plošč. Položil je na vrtilno ploščo arijo iz "Carmen", ki jo je pel Gi-gli. Gramofon je bil v- sosednji sobi, v njegovi oblačilnici. Nji naj bi potlej začel igrata astro j en ju, ki se po-Če je moški priprav-ustreči sleherni njihovi želji, ne občutijVtako močno bolečine, ki jopivzroči slovo.
"Moja "Sraga, lepa mala, da rovala si mi toliko ko kakšna kraljica! Dobro voljo, veselje, mladost, ljubezen, lepoto! Ne smem več jemati, vračam ti dragocena darila — darujem ti prostost. Porabi jo v svojo srečo, draga, več mi je do nje, ke do svoje lastne sreče." Tako je govoril Aurel pri slehernem slove su, tako bo govoril tudi danes Toni. Potlej je jmef navado, da je pokazal na svoje sive lase na sencih in začel milo tožiti in vzdihpvati:
"Poglej, dragica, sivi lasje. Staram se. A zoprna mi je sebičnost starcev. Tvoja mladost naj gre svoja pota in ko jemljem od tebe slovo, ti želim srečno bodočnost." Potlej je navadno vstal, delal se je ganjenega; to je pa bolj veljalo položaju, ko osebi; predal je darilo in vdano polju bil roke.
' Vselej je dosegel svoj nsmen, vselej sc je mirno rszšel s svojimi ljubicami. Vsaka ženska se je čutila vzvišeno, nobena ni niti zdaleč imela občutks, ds je Au relu odveč. Sleherns je imels vtis, ds se je Aurel bsl, da ga sama ne bi odslovila. S svojo ple menito potezo, da je dal on, ne ona njemu, prostost in da je podaril darilo, je vselej zmagal nad vsemi pomisleki in si zagotovi mirno slovo.
Toni! Zmerom je govorils in zagotavljala, da ga ljubi k vsega srca, odkritosrčno. Bils je muziksličn£ bitje — kljub temu, ds gs je tak* zelo ljubila, se bo slahka poslovila od njega, zatopljena v podarjeni gramofon ln godbo.
Aurel ae je skrbno oblekel in odšel v opero. Najet j« ložo. Toni je prišla točno. Oblečena je bila v črno baržunssto obleko in v jopico is slst*gs lameja. Aurel jo je danes prvič videl v tej obleki. V rokah je držala rožo, ki mu
Zaigrali ao uverturo. Opera se je pričela. Toni je uživala kakor nekaj čisto novega. Potlej se je Da vživela v vlogo Carmen. Don Jose — zakaj jo zasleduje in limon? Ali ženske ne smejo odi« fci kadar hočejo, dokler še hre-"ne za srečo? Slovo! . . . Best-je padla. Odločilna bestda te ga večera, ki jo je Aurel pri. merjsl s svojo.
Nemo sta sedela'v avtu druK zraven drugega. Aurel je pomagal Toni izstopili; lahkih n0g j« obdrzela po stopnicah v njegovo stanovanje. Zgoraj se je umirila in je šla zamišljeno čez dobro znano sobo. ponudil ji je izbrano večerjo. Samo malo je poskusila od vsega. Aurelu je bilo zelo neugodno. Nenaj mračnega je ežalo na prej tako veseli dami. Ali je morebiti slutila? Počasi je vstal in navil gramofon. Mamljivo je zvenel Giglijev glas. "Carmen — ljubim te!"
"Aurel, Aurel!" Toni se je vrgla na njegove prsti. "Hvala ti, ne zaslužim tega."
"Cesa ne zaslužiš?" ^ "Tvoje ljubezni in tega yece
j-" fea^ Aurel ne zameri mi, moram e- her zapustiti. Ločiti se morava. Zaročila sem se s poslovodjo trgovine. Oba sva mlada in . . umolknila je.
Aurel se je prijel za senci. Njegovi sivi lasje? Moj Bog, saj ima kvečjemu tri, štiri. Mlad? Kaj meni Toni s tem, mlad? A-11 je on morda star s svojimi o-sem in tridesetimi leti? Sel je v svojo oblačilnico, vzel gramofon in plošče, postavil kovčeg pred Toni in dejal: "Hotel sem ti izpolniti željo. Hvala ti za vso ljubezen. Darujem ti prostost — mlada si.a— bodi srečna." Drugače je izzvenelo ko sicer, tudi vrstni red besed je bil drugačen. In potlej je počasi in pomenljivo dejal: "Staram se, bodi torej pen zdravljena."
"Aurel, ti si najboljši človek na svetu." Toni ga je poljubila na senci, ki so na "zadnjem sestanki}" prinesli Aurelu vselej zSžefjeni uspeh, danes pa Aurelu nista bili potrebni.
Aurel je spremil Toni iz sobe. Spremil jo je do ulice, poklical avto in ji še zadnjikrat poljubil roko.
Oba sta pozabila na gramofon. Samo — ko je bil Aurel sam v svoji sobi, ga je zabolelo, ko ga je pogledal. Spominjal ga je na zadnji sestanek; tako mu je bilo, ko da bi nekaj zamudil, ko je Toni sama prekinila zvezo z njim. Saj to sploh ni bil sestanek, to je bilo pravo slovo, in povrh ga je dobil Aurel. Aurel je vzdihnil.
"No, da, ženskam je v ljubezni lahko. Pridejo in gredo. In "na sestanek" pridejo samo ob slovesu.
Pri operaciji
Razburjen pride službujoči Zdravnik k primariju in mu reče: "Pacienta, bokserja P. Pri najboljši volji ne morem narko-tizirati."
"Štejte vendar zraven! tuje profesor.
"To pri njem nič ne zaleže, gospod profesor; ko pridem do devet, skoči na lepem z operacij«** mize!"
*
Pri zobozdravniku "Zakaj pa tako kričite! Saj še nisem začel vrtati zoba.,
"Zato mi pa stojite na nogi. •
Nič hudega "Vaša šila pa selo počssi bije, spoštovana gospa."
"Nič ne de, saj imam dovolj
časa!'
Danes sem ti prinesla rožo — saj bova vendar gledala 'Carmen', don Jose." Zraven se je neksm skrivnostno nasmehnila

Jssrph I t ma* (Akron, O.) J
Povest o borzni igri
Pred več leti sem poznal ne-Svaba iz Banata v Jugo-g^viji Bila sva na atanovanju gkuDSj več mesecev pri njegovi
ošji rojakinji. Bila sU soseda v starem kraju in najraje sta govorila nemško, včasi pa tudi madžarsko in hrvaško, z ostalimi bordarji pa sta govorila slovensko, ker drugega jezika nismo znali. NatT*oepodinja se je naučila slovenskega jezika šele po preselitvi v Ameriko, ko w je v mladih letih omožila s
Slovencem.
Tisti Svab je brezmala delal ie deset let v eni izmed treh a-kronških velikih tovarn kavču-ki. Delal je pri stroju za izpiranje kavčuka, ki je bilo zelo vlažno in dokaj nevarno delo, a ne težko. Ko sem bil nekaj čaaa brez dela, sem šel vprašat za delo v tisto tovarno. Delo sem dobil baš poleg našega znanca Svaba, a se mi ni dopadlo in čez tri dni sem mu dal slovo. "Bogami", je dejal Svab, "če moram ja ra-diti tu više godina, a me još ni vrag pocitral, zašto bi ne bilo dobro i zate? Znam, da vi Slovenci očete biti bolj 'smartT Takrat je bil star 45 let in bil - je srednje postave, na njegovem bledo suhem obrazu so bile zarisane male in velike gube, posledica garanja. Izgledal je dosti starejši, kajti dolgoletno delo je pustilo na njem svoje znake. V teb letih pa si je prihranil lepe štiri tisočake, ki jih je skrbno hranil v banki. Svoji ženi in trem otrokom, ki so o-stali na malem posestvu v Ba-natu, je parkrat na leto poslal po par dolarjev, komaj malo več ko za sol. Vsako leto se je pripravljal, da naslednje leto odpotuje v stari kraj, čim pa je prišel čas odhoda, se je premislil in odhod odložil za leto dni. Delalo se je dobro in aazlužek ni bil preslab, čemu naj torej pusti delo in zaslužek? Morda pride Čas, ko ne bo dela, ali pa ga morda odslovijo. Nič ne bo zamudil, še celo na boljem je, le ostane in dela. Le redkokdaj je M v gostilno ali na zabavo, a tudi drugače ni zapravljal. Trikrat je obrnil vsak cent, predno ga je dal iz rok, ako. ni biia naohhodr no potrebno,
Naš znanec je imel tudi nekaj prijateljev, kakor vsak človek,-med njimi tudi nekega tr-gov^ sorojaka, ki j« prej bil ze^prfeki agent, potem agent neke inšuvtnc dtttfbe, nazadni* pa Je prodajal avtomobile. BH je Izurjen v trgovskem poslu, si znal poiskati službo, kakotr ji Pač bolja kazalo.
Še predno sta ae trgovec ia
naš znanec ipoantla, je imel tr* govec več hil v avoji posesti ia bil je dokaj premožen. Nekega dne pa je Šla sreča mimo njega. To je bilo takrat, ko sa je vrgel v zapeljivo Špekulacijo newyor-»ke borze. To ga je popolnoma upropastilo, bil je ob vse ovoje premoženje, tako da si je moral najeti stanovanja. In tedaj, menda kar tako slučajno, je ta trgovec izvodel, da ima njegov »orojak in znanec lepo vsoto de-nsrja v banki, saj mu je to sam *»upal. Kmalu po tem odkritju je trgovec previdno pritisnil na struno, če bi mu posodil tlati denar za dobo enega leta, aaj mu, bo vrnil z višjimi obrestmi nego mu Jih daje banka, zraven P« še nekaj navrgel, če se bo kupčija dobro obnesla.
Priznati ja treba, da Je ponudba vlaokih obresti Svaba zalo mikala, a ne dovolj, da bi svo-itmu trgovskemu prijatelju za-"Hi tvoj denar. Zato Je odvrnil, da je pač naj bdi Je, da ostane de-"Ar v banki, kjer je varen, valed tefa pa lahko oetaneta fte naprej prijatelja.
Trgovec ni odnehal. Ob neki Priliki, ko sta se razgovarjala. Je napeljal pogovor na investiranja Svabovaga denarja po do-^ičkanoanih obrestih. "Ako bi bil na tvojem mestu." ja dejaJ trgovec, "bi vložil zadnji svoj dolar v stock, zlasti sedaj, ko ao cene tako nizke in vsa kaže. da vsak čas poskočijo .pa bo« lepo kar v nekaj tednih spravil več stotakov dobička."
"Kakšen stock r je začudeno vprašal. "Kjer delam, tam pravimo kavčuku la drugemu material« 'stock*. Menda ne misliš,
da bi jaz kupoval to robo—čemu mi bi bila?"
"Ne, jaz ne mislim te vrste stock—jaz govorim o 'šerih' ali delnicah, ki se prodajajo na newyorški borzi ali Stock Ex-changu v New Yortcu," mu je trgovec z veseljem pojasnjeval. "Well, za tiate 'šere' ali delnice pa nimam niti centa. Pred več leti sem jih kupil za sto dolarjev, pa sem vse zgubil. Tudi mnogo mojih znancev je vae zgubilo s tistimi delnicami," je Svab ugotovil.
"0, saj verjamem, da je res kar praviš," je hitro odgovor^ trgovec. "Ampak tiste ničvredne delnice, ki ste jih vi kupili, se razlikujejo o<l newyorških kot noč in dan. Tam podajajo samo prvovrstne delnice velikih, premožnih in solidnih industrijskih družb, kakršne so družbe Goodrich, Goodyear itd. Saj tudi ti sam delaš v eni teh tovarn in veš, da je tako. Tudi drujfe velike korporacije v Ameriki prodajajo svoja 'šere* na newyorški borzi. Zato ti svetujem, da vsaj nekaj svojega prihranka riakiraš, ako ne vsega. In če se ti posreči, boš v par mesecih ali pa še prej toliko na dobičku, ki bo več znašal kot ves tvoj prihranek vseh let tvojega garanja. Morda tebi te vrste kupčija ni znana, če mi pa zaupaš, ti bom pokazal kako gre, ali pa bom jaz vodil vso kupčijo zate, pod tam pogojem seveda. da boš ti gospodar vsega tega in tvoja volja se bo popolnoma upoštevala v vseh ozirih."
Trgovčev govor je naiega znanca docela omamil. Dogovorila ata se, da graata v urad k 'stockbrokerju' ali mešetarju z delnicami. Par dni potem sta Že mahala v urad, kjer ja sedelo še kakih dvajaet oseb. Usedla sta se. Spredaj na atpni je visela velika črna tabla, na kateri ao bile napisane kratice imen pb abecednem redu. To ao bilav imena industrijskih in drugih družb. Dva mlada fanta sta ob prealed-kih odtrgala par čevljev dolg o-zek trak, ki je lezel počasi iz brzojavnega atroja, kjer se je sliftalo bolj na tiho tik-tik, tik-tik, tik-tik, vmes pa ata Čitala s traka Šifre in a kredo zaznamovala ceno oaminke dolarja ali več, kakor se je cena dvigala ali padala.
"Le poglej," je dejal trgovec svojemu znancu, "že odkar sva tukaj midva, so delnice družbe, za katero ti delal, poskočile za pat in dvajset ventov, one od U. S. Steel pa celo za en dolar. Pa recimo, da bi ti imel aH lastoval 100 delnic U. S. Steel—bi sedaj imel 100 dolarjev dobička! To je samo tna primera. Mislim, da me razumeš, kako ta kupčija gre?
"O ja, razumem, razumem,"
je odvrnil Svab ves prevzet od te igre.
Svaba je dvomljivost v delnice polagoma zapuščala, že se mu je vsiljevalo močno prepričanje, da pri tem ne more biti nobene sleparij«, kar je vendar nekaj očividnega. Videl je druge, ki se za stvar tako zanimajo. 2e Je mislil, da je denar tukaj morda celo bolj varno naložen kot pa v banki, ki tudi lahko propade. Drugič pa lahko v nekaj dneh pridobi več, kot če bi čakal na enoletne bančne obresti. Nekaj mu Je šinilo v glavo.
"Kaj pa, če bi slučajno potreboval denar in bi hotel delnice takoj prodati?" je vprašal Svab zaskrbljeno. •
"To Je prav lahka stvar, prijatelj," mu je pojasnil trgovee "BrokerJu povaš, naj proda tvoja delnice in v nekaj urah Je kuptije gotova, tvoj denar pa ž« lahko naalednjl dan dobiš po dnevni ceni delnic."
Pripovedoval mu Je ša mnogo. Videl je. da se fant zanima, pa mu je razkladal, od katerih delnic se pričakuje visoke divi-dende in katere bodo porastle Skratka, trgovec je nateg* znanca popolnoma osvojil sa svojo skemo.
. Svab se Je odločil, da kupi za začetek za en tisočak delnic že takoj naalednjl dan. Eno tretjino bo plačal takoj, ostalo pa na kredit ali margln account. kakor je zahteval Hmker aH hnrr.nl me-šetar.
Naslednji dan se je Svab odpravil s svojo hranilno knjižico v banko in zahteval denar. Čemu toliko denarja hkrati, se je začudil bankir, ali bo morda kupil hišo, ali gre v stari kraj. Ali želi denar v gotovini ali v čekih. Ne, v gotovini, ker bo šel s prijateljem v trgovino. Trgovec ga je čakal zunaj banke. Brez odlašanja sta se odpravila v drugo banko, napisala ček na Ime borznega mešetarja ali broker-ja, za ves tisočak! S tistim čekom sta odšla v drugo nadstropje bančnega poslopja, kajti tam je imel broker svoj urad. Trgovec je z brokerjem uredil vse potrebno, pregledal vrsto delnic, ki so bile na prodaj, ves 'stock' pa sa kupi po cenah dotičnega dne. Treba je bilo le še Svabovega podpisakupčija bo izvršena. Težko se je Svab pripravil k temu, počasi je vlekel pero gor in dol, kakor otrok, ki se šele uči pisave, pa tudi roke so se mu treslo. Njegove kavke so bile težko čitljive, bile pa so veljavne — potrdilo kupčije.
V par minutah je bilo vse gotovo. Svab se je po tem dovršenem delu počutil nekam ponosnega, Čel, saj trži z denarjem kot drugi trgovci! Denar v bankah po rednih obrestih imajo le še tisti, ki ne vedo bolje, si je tolmačil svoj položaj, kl ga obeta namah dvigniti v višave bogatinov. Vse, kar je treba, je le to, da čaka mesece ali morda leto dni, ko bodo delnice poskočila, nakar jih bo prodal in poleg glavnice spravil tudi lep dobiček.
Četudi mu je trgovec že prej razkladal pomen tistih okrajšanih Imen in črk in številk na črni tabli, Svab kljub temu ni dosti raiumel. In res, prve dni po kupčiji so delnice naenkrat poskočile tako, da je imel Svab Že nekaj papirnatega dobička. To novico mu je trgovec z velikim veseljem naznanil ln poudaril, naj brž brez vsakega odlašanja kupi delnice še za ostali denar, ki ga ima v banki. Svab je ubogal, vzel hranilno krfližico, dvignil iz banke denar, vea denar, razen petsto dolarjev. Spet sta s* znašla v uradu broker ja. Ponovila še je prejšnja kupčija. In spet je Svabu nekaj šinilo v glavo.
"Prijatelj, dokler jih imaš na kreditu ali margin accountu, jih ne moreš dobiti; dobiš jih le, če za vsi popolnoma plačaš," ga je podučil trgovec.
Svab je bil s tam odgovorom zadovoljen.
Potekla ata dva tedna. Delnice ao ae danea nekoliko dvignila, jutri pa so padle, ampak nižina aa la ni doaagla, da bi bilo treba vprašati za dodatno vsoto. Naslednji teden so delnice precej poskočile, in bilo je tisočak dobička. V tam momentu j« trgovec obiskal svojega tovariša In mu sporočil veselo novico. Svaba je zelo mikalo, da bi delnice prodal In spravil dobiček, k trgovec mu je odsvetoval, češ da je nespametno prodajati del-niee sedaj, ko so se pričale dvigati. Vsaj kak mesec naj la počaka. Obveljala je trgovčeva, Svab je delnice obdržal.
Veselje naiega znanca se Ja odražalo tudi v hiši, kjer~)e stanoval. Zvečer je Šel v bližnji sa-lun in se vrnil s steklenico Žganja. Kmalu mu je nekdo pripeljal dva zaboja piva in vsake-
mu izmed nas je ponudil steklenico piva, pa tudi žganja. Nam ni povedal, zakaj je kar naenkrat postal tako dobrodušenV mi smo pa ugibali zakaj. Saj Še sam sebi ni prej privoščil, dasi je pivo vselej rad pil. Najraje se je razgovarjal z gospodinjo.
Naslednji uan proti večeru se ja Svab vrnil domov. Večerja Še ni bila gotova, ko je nekdo močno potrkal na vrata. Gospodar je šel odpirat. Pred vrati je stal mlad fant s telegramom v roki, ki je bil naslovljen na Svaba. Sam ni znal čitnti, zato je drugi zanj prečital besedilo, ki mu je sporočilo, da do 10.15 naslednje dopoldne se potrebuje 600 dolarjev na margin, ali pa se bodo delnice brez vsega odlašanja prodala, ako ne bo do takrat odgovora.
Očividno ni ta vest Svaba dosti razburila, ker je mislil, da lahko ves avoj denar nazaj dobi, četudi je bilo že blizu tiaočaka izgube in vzlic temu, da so delnice stalno lezle navzdol.
Po večerji ae je naš znanec odpravil k svojemu prijatelju s telegramom. Ko je trgovec prečital telegram, mu je nasveto-val, da je edini izhod iz kaše, ako vzame naalednje jutro še o-stalo vsoto denarja iz banke in založi za delnice, sicer jih broker lahko proda. "Že sedaj je dovolj Izgube," je končal trgovec.
"Ka* šne izgube?" je hojel vedeti Svab. "Jaz moram vendar dobiti svoj denar nazaj, ki sem ga "vložil v delnice," Je dokaj razburjeno zahteval.
"Veš, prijatelj, trgovina Je trgovina (business is bUsiness), klobase so pa klobase," fea j« po-rogMlvo zavrnil trgovec. "Kdor pričakuje dobičku, mora pričakovati tudi zgubo, zlasti pa pri igranju na 'stock', ki se vedno spreminja, vedno leze gor in dol s svojo ceno."
"Ampak kakšna izguba 'naj bo, tega Jaz ne razumem," se je tpgotil Svab.
"Okrog tisoč dolarjev izgube Je doaadaj. Ce se sedaj stvar proda*', je doajtavll, ko je pregledoval finančno poročilo v listu, "ni še nobf»w nevarnosti, ako je denar, da se zasluži. Ni vrag, da bodo šla cene vedno navzdol." -
Naslednja jutro ob času, ko so ja odprla newyorška borza, sta bila naša znanca ša v broker-jevem uradu. Ivečila šta mu potrebno vsoto. Naenkrat ja začelo Svaba močno skrbeti, kaj bo, ča delnice padejo še nižje, on pa nima več denarja, da bi Jih podprl. To ga Je le nekaj naučilo, kaj se pravi delati kupčijo na prevelik kredit.
Z denarjem, ki je podprl svoje delnice, je šlo spet en teden. K njemu sa i§ pripeljal njegov tovariš v avtu, a Svab je malo prej odšel na delo. Treba j« bilo dodatnih par ato dolarjev na delnice la pred večerom, sicer bodo zanj izgubljene. Kaj naj stori? Ali naj ga gre iskat v tovarno? Telefoniral je broker ju, naj počaka do naslednjega Jutra, kar je privolil. Zvečer Je trgovec obvestil Svaba o novih komplikaaljah. Do desetih zjutraj mora imeti par stotakov, da sa stvar reši, sicer bodo delnice prodane, ker bo zguba znašala že nad polovico vložene vsote. Poskusi naj vsa, le da dobi potrebni denar. Sam mu bo nekaj
£
magal, le da obdržita delnice, j vaba je ta novica potrla. da bi kmalu pričel noreti. Šele sedaj se je zavedel, da mu preti reSna izguba denarja, za katerega je garal dolga lela, hranil in stl-1 skal cent za centom, da je skupaj spravil par tisočakov. In sedaj naj kar naenkrat vse skupaj zgubi! Od ust si je trgal, da je vlagal v banko. Sedaj naj v tre-notku vse izgine, ve« njegov prihranek, njegov trud, njegovi žulji. Zakaj ni prej odšel v domovino, kakor je nameraval. Kaj ga je zmotilo, omamilo, da se je podal v to nevarno igro špekulacije. Zakaj se je dal tako zapeljati.
Letala sta od znanca do znanca. Končno sta dobila malo manj kot je broker zahteval. Zjutraj sta se spet znašla v broker jevem uradu in mu izročila denar, kolikor sta ga imela. Broker je bil zadovoljen. Vedela pa sta oba, da sedaj je njiju kredit izčrpan, da nadaljnji padec delnic pomeni še večjo izgubo in konec njihovega trgovanja, kajti broker bo prodal vso delnice, najprej pa pridržal zase denar, katerega je zanju založil.
Ko se je'borza odprla, so nekatere delnioe za spoznanje zlezle gor, medtem ko so druge še vedno padale. Nista čakala na nadaljnji potek delniških cen, temveč sta odšla domov, kajti pričakovala t sta najhujšega. Svab je Še naprej delal v tovarni, vsak večer pa je pričakoval slabega sporočila. Pri delu je po stajal površen, na kar ga jo preddelavec opozoril, naj bo bolj previden, sicer ve, kaj se bo zgodilo, saj dobrih delavcev ne manjka. Delal Je pri stroju kot prej, kjer se je vrtel kavčuk o-krog valjerjev in vmes mu Je potegnilo roko, katere ni mogel takoj Izvleči. Zavedel se J a nevarnosti pravočasno in potegnil zu varnostno napravo in ustavil stroj ter se tako rešil nevarnosti. Vedel je, da se je to zgodilo le zato, ker je preveč mislil na svojo borzno zgubo.
Svab je bil zelo potrt In zamišljen. Nič mu ni bilo po volji, Gospodinja je dejala, kaj neki se tako klalo drži, saj mu nI ona nič žalega storila.
"Ves svet hoče živeti samo na goljufiji!", je jezno odvrnil. "Sel bom na vlaokl most, a katerega je že mnogo ljudi skočilo In se usmrtilo — pa bo konec vsega trpljenja In skrbi, ki so ml Jih največ drugi povzročili."
Poznalo se je, da so ga težke misli silne mučile. Gospodnja ga je bodrila, naj nikar ne obupa, saj Je na svetu mnogo bolj nesrečnih ljudi kot Je on, pa vztrajajo. Svab Je odšel v svojo sobo.
Ves mesec so njegove delnice krožile nad točko, da jih ni bilo treba podpreti. Nepričakovano so se začele dvigati In v teku poldrugega meseca se Je pokrila vss izguba, da Je ostalo še nekoliko dobička. Ampak o vsem tem nI Svab nič vedel, ker sa nI več brigsl, ker mu ni bilo msr, kaj se godi okrog njega. Tudi prijatelj ga ni več obiskoval, ker sta se rsdi kupčije nekaj sprla. Ko j« gospodinja čitala v dnevniku, da se 'stock' spet dvigs, mu je povedala, pa Je dejal, da kaj se ona razume na to stvar, pusti nsj ga v miru in naj ga ne draži. Ali bi ga res rads kms-lu videls v norišnici? Gospodi-njs Je odložila dnevnik In odšla
Edlth Sunuaerskill. članica angleškega parlamenta in delavske stranke, kl se mudi ns obla-ku v Amerik^
Par dni potem se je trgovec spet oglasil pri Svabu. Ali ve, kako je z njegovimi delnicami? Skoro du je spet na konju!
"Kaj, ali je že vse izgubljeno?" v strahu vpraša Svab,
"O ne, Imaš že blizu tisoča dobička!" ga je zagotovil trgovec.
"Bom kar prodal tu stock —-sicer še znorim. Vse noči se premetavam ln ne morem spati," je potoftil Svab.
Trgovec mu Je odsvetoval, de bi prodal delnice sedaj. Svab se je hotel prepričati sam pri bro-kerju kako je. Naslednje Jutro sta spet šla tja in ceno so lezle gor. NIČ ni prodal, temveč vse delnioe obdršal do spomladi, ko ja prodal večino "staka" in prejel vaa svoj denar nazaj ter še nekaj dobička. Pustil Jo delo in sa nekega dne odpeljal v rojstno domovino, kjer si je kupil večje posestvo
Poteklo je pol leta po njegovem odhodu v Banat. Ko sem nekega večera prišel s dela, sem videl pri mizi lepo oblečenega gospoda, k 1 se je razgovarjal i domačini. Nisem gu takoj spo-tnal, a bil je Svab. Pomladil se Ja sa več let. Vrnil se Jo, de proda še ostale delnice, kl so bl> le spet vrtoglavo visoke. Name* nil se je tatno obiskati znance v Milwaukeeju. Gospodinja mu je povedala, da so začeli odalav* Ijati ksvčuksrske In druge delavce kar na debelo, zato ni varno čakati s prodajo delnic. Svab je poslušal In takoj nusledr.JI dan Je prodal vse delnice, kl so mu prlnsele več tisočakov dobička, Komaj Je Svab prejel svoj denar, že so dnevniki t velikimi naslovi naznanili strshovlti polom lis boril Na tisoče vlagate« Ije v Je bilo prizadetih. V enem dnevu so iKgubili vse." Na uredniški strsnl Je bils slika dveh do kože ostriženih ovac s čopičem
volne na koncu repa in pri park-
Ijih.
S\ag je od ^ samega veselja skoro znorel, ko je videl, du je otel Hvoje telko prislužene novce i lepim dobičkom vred. Kmalu potem je odpravil dcm >v ta stalno. Nesreča ga bi kmalu ujela v svojo zanjko, a nasmejala se mu je Kr ta in ga lepo pobožala. Svab je odšel, v Ameriki pa se je pojavila ena naj-valjih krit, ki je oplr.zila tudi druge dele sveta. Število brezposelnih v tistih letih je naraslo rekordno — 15 milijonov. Banke so propadale, delavce so odslavljali. Pretil je glad in beda.
V času fvelikc krite ki m nadaljeval poseli» v javni čitalnici, da som površno pregledal par večjih tednikov. Kad zasledujem borme igre in zgodilo se je tudi, da nem bil med oslrUeniini ovcami. V čitalnici sem naletel na mota, starega okrog f.6 let, ves obupan. Pravil ml Je, kako vpliven je bil, a borzna Igra ga je upropastila, Kmalu nuto mu je od žslusti umrla lena, edini sin je odšel t doma neznano kam in hči se je orpoliia v Cincinnutl. u ga ne msra videti. Tako je o-stsl berač in revul na stara leta Kam, osamljen. Ni bil edini, ki trn je tadela ta Igra, je dostuvll, kljub temu še vodno rud čila finančna in borina poročil« . . .
Vzrok
"Kaj, spet ste se ločili?"
"Da, taradi tadnje služkinje."
"Glej glej, vi pa takonolo-meo t"
"Nikakor ne; vtrok je ta, ker Je moji leni rekla neumna gos."
"Ne raiumem, kakšno sveto naj ima to z ločitvijo?"
"No da, dekletu sem napisal v spričevalo, da je bila pridna lu poštena!"
s
Poceni
"MoJa žena me je pripravila ob vse premožen le!"
"Moja pa mene ob pamet!"
"No, potlej ste Jo še poceni plačali!"
Kakor nalašč
Mlada slavna filmska tvetda najame novega šofrrja.
"Svojih uslužbencev ne kličem rsds po Imenu," mu reče. "Zato vas bom klicala x vašim priimkom. Ali ste tadovoljni?"
"Popolnoma, mlloitljlva !H
"Dobro, ksko se pišete?"
"Anton Dragec, milostijlvu!" •
Previdnost
"Pred tremi meseci si menda dobil dovoljenje ia šefiranje In vendar te nikoli ne vidimo šo-flratl!"
"Kes Je, dovoljenje sem dobil, a tako težko dobil, da gu ne bi rad spet koj Izgubil."
Nova*
M a*
preii deeai: Mazel MarDeaaU.
pri Jvefcl Marr? Hertz ki INU T.
Metih v ('hirag*. Oe leve
VELIKA
KUHARICA
Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek avojo veliko Kuharico vnovič epopolnila in predelala. Ta izdaja je aedaj oama, kar pomeni za alovenake razmere več kakor še tako gostobesedna reklama.
Ns »•« kak* ?ee rtran* J* •!*»!!• la sHmibim a*t«rt*s t m «sr» ia NftJa >««J*a	k«****« m*U—*l. *••» J*
**l«nt sstf »m prrftlrdit«. lakira rrr#fU* J* l«#rfns. TO Jf
v uroroiMfjkr. d*m> ki u\ imamo ma tkm riiiutfiMr _ knjig* b ntkUHM N«**« b »'Hi »	M s« J*
»iS , i.fcrl lil J* b »•^•l l*as«ile H««*.. . . .
Vuika gospodinjo, ki se r.n&.ln svoje odgovornosti tu aJravo ia pravilno prebrano <1 milne, si mora lo knji go omisliti. V»nka gos|iodinja m mora nsmre* priučiti umetnosti, kako bo trojim dnnisfim nmllls zdravo hrano e potrebni Itblrl In menjavi, V»aka gospodinja lv» liotids tudi svoje go»t« ixn*nnditl s posebno tthrsntmf jedili Za vfce to JI Ihi najb djts vodnica in ii/lteljlrs ta SLOVtfVKKA KUHARICA
(rittSp MHl Mil* knjtff v »ma I iflrs a m mim« vmmmh«, m* pa* tudi U4mUmm r**»JV «? <bM*iMji* l'<UJ. b
sedaj znižana.	$(T .	" >
Varal.«* v*-™*— fJ#
k\|IUH\l: M0W\H MIJMIIMi IIMMU 216 Wa*l 18th Stra*t N*w York, N. Y.
i.ih|i|MI IS l>»kiM\ 11» it. *!UMi% f% ta*I
PROStVETA
PETEK. 30. n^u^n 1
SIGRID UNDSET:
J E N N Y f
ROMAN	Wl
ROMAN
Poikvnil Frmm Albreht
"Borghilda je kar besnela zaradi tega. Ona ) vimi d&k Tinti relief z igrajočim« se fantički.
je bil« tinta, ki mi je dokazovala, da ima lju- I In osnutek za Almquistov spomenik! Saj v kom-
bico Nekaj sem pač vedela o tem—a sploh nI- poziciji res ni bogve kako izviren, a bože mili,
aem hotela gotovosti! Borghilda pa je zatrjevala, češ, da mi je dal ključe samo zato, da bi prišla in ju zasačila. Potem bi se mu vdala iz ljubosumnosti, ko sem bila že itak kompromitirana. A v tem se je zmotila. Jaz sem biJa tista, ki jo je ljubil—na svoj način. Mene je imel rad, Jenny—kakor je pač mogel—Borg-hilda pa se Je zato tolikanj raztogotila, ker sem zastavila dijamantni prstan svoje prababice Rastungove,—No saj tega ti Ae povedala nisem."
Dvignila se je in se tiho zasmejala.
Da, vež, potreboval je denarja. Sto kron. Obljubila sem mu, da jih bo dobil od mene. Nisem imela pojma, kje naj jih vzamem. Papana se ni nem upalu prositi niti za dro—že itak sem preveč porabila. Tako sem žla tja in zastavila —svojo uro, svojo zlato zapestnico in nato že svoj dijamantni prstan—tak star prstan, vež, s številnimi majhnimi dijamanti na veliki ploščici. Borghilda je bila zato tako divja, kar ga ni ona dobila, dasi je bila najstarejša; babica je izrecno določila, naj ga dobim Jaz, kar sem nosila njeno ime. Sla sem torej nekega jutra tja tukoj, ko so odprli. Bila je kaj mučna zadeva. Vendar pa sem dobila denar in odšla sem k Hansu. Vprašal je, na kak način aem ga pre-akrlielu in sem mu povedala. Zato me je poljubil. Rekel je: 'Daj ml zastavni listek in denar, •mucka'—tako me je zmerom imenoval. Dala sem mu oboje—mislila sem seveda, da mi hoče rešiti stvari, pa sem mu rekla, da ne sme tega —bila sem slino glnjena, veš. Uredil bom na drug način, je dejal Hans, nato pa je vzel stvari in odšel. Jaz pa sem sedela tam gori pri njem in čakala—oh tuko sem bila glnjena, saj sem vedela, da je potreboval denarja. Takoj drugi dan sem nameravala Iti tju in še enkrat za-stuvltl—čutila sem, da ml ne bo več nerodno— du ml sploh nobena stvar ne bo več nerodna— hotela sem mu preskrbeti vsega, kar je potreboval. Nato pa se je vrnil—pa veš, kaj je storil?" Zasmejala se je med solzami. "Dvignil je stvari v Ljudski banki in jih zastavil v neki privatni banki, kot Je rekel. Tam je dobil veliko več."
Ves naslednji dan sva prekrokala skupaj, veš. Šampanjec in vse mogoče! Nato sem ostala vso noč pokonci, on pa je Igral—Igral—veliki ti bog! ležala sem na tleh in tulila. Bilo mi je čisto vseeno, da je le tako igral—ln samo zame. Ah, ti ga nisi nikoli slišala, kako je igral—potem bi vse ruzumela. Ampak nato! To ti Je bllu reč. Borila sva se na življenje In smrt. Pa sem mu vendar ušla. Borghilda je ležalu zbujena, ko Nem prišla domov. Moja obleka Je bila vsa v cunjah—taka si kakor kakšna pocestnica, je rekla Borghilda, Tako t>oš tudi še končala kdaj, je rekla. Jaz pn sem se samo smejala. Ura je bllu pet.
No, naposled bi se bila tudi vdulu, veš, če bi ne bilo neke ovire. Tu pa tam je dejal: Strelu jasna, ti si edino dostojno dekle, kar sem jih kdaj srečal, bog vedi, da gu ni moškega, ki bi ti bil kos. Ali ni bilo to grozno? Kar spoštujem te, mucka! Pomisli, spoštoval me je, ker nisem hotela storiti tega, česar me je neprestano prosjačil, zaradi česar mi je pretil. Jaz, ki sem hI zmerom želela, da bi imela moči—Jaz bi vendar tako rada storila vse, da bi mu na-pravilu veselje. Ko bi le mogla premagati ta <Mlpor—bil je tako brutalen—In vedela sem, da ima druge—. Želela sem. da bi me nehal strašiti—potem bi bila zmogla. No, a potem bi bila v njegovih očeh padla ženska.—In zato sem na-I m mleti prekinila to občevanje. Ker je hotel, naj Iti storila nekaj, zaradi česar bi me |totlej zaničeval."
Privila »e je k Jenny in se ji dala božati.
"Ali me imaš kaj rada, Jttiiny?"
"To sama dobro veš, Cesca, dušica!"
"Tako Hi dobra, Jenny. Poljubi me še enkrat! Gunnar je tudi dober. Ahlin tudi. Pazila lwm nase—lahko nI misliš, da mu ne pri-zadenem nič žalega. Sicer pa—nemara se še porot im z njim. Če pa me ima tako rad! Ahlln ne In bil nikoli brutalen, to vem. Misliš, da bi me mučil? On ne. Potem bi lahko imela otroke. Saj veš, da l>om nekoč |x>dedovala. In on je tako ubog. Potlej bi lahko živela v inozemstvu. .laz bi neprestano delala. On pa tudi. Ti
-nekaj neverjetno finega leži nad vsemi njego-
kako lepe, kako odlične in mirne in kako prist ne so te plastične figure." •
Jenny se je rahlo nasmehnila in pogladila Frančiško po li**eh, ki so bili ob straneh vsi mokri od solz.
"Ko bi le zmerom mogla delati. Oh, Jenny! To večno zbadanje v srcu. In v glavi. In moje oči, Jenny, tako do smrti sem utrujena."
"Saj veš, kaj pravi zdravnik—vse sama ner-voznost. Samo, če bi hotela biti pametna—"
"Saj, saj—to pravijo. A jaz se tako bojim. Rekla si, da v meni ni na#ona—ne tako, kot misliš ti. Psč pa na neki drug način. Bila sem ostudna za teden. To prav dobro vem. A hodila sem tod okrog in prežala—čutila sem, da pride nekaj strašnega. No, in zdaj vidiš!"
Jenny jo Je spet poljubila.
VBila sem noco"j tam doli v cerkvi Sant'Agos-tino. Saj poznaš ono čudodelno Madonino podobo. Pokleknila sem in skušala moliti k devici Mariji. Mislim, da bi mi odleglo, če bi se po-katollčanila. Ženska kot na primer devica Marija bi vse to veliko bolje razumela. Jaz bi se prav za prav ne smela poročiti, taka, kakršna sem. Uhko bi šla v samostan—v Sieno na primer. Potem bi kopirala v galeriji; na tak način hi samostan nekaj zaslužil. Ko sem slikala v Florenci angela k Melozzu da Forljiu, je stala tam dan na dan neka nuna in kopirala. To bi ne bilo najhujše." Zasmejala se je. "No, to se pravi, da bi bila naravnost grozota. A vsi pravijo, da so moje koplje tako dobre. In to je res. Zdi se mi, da bi bila lahko srečna pri tem.
Oh, Jenny, ko bi se le čutila zdravo. Ce bi prišlo nekaj miru vame—da ne bi bilo vse tako zamotano in preplašeno tu notri! Potem bi bila tako dobra in mila. Bog, kako dobra bi bila!— Zmerom nisem dobra, to vem. Svojjm muham se vdajam, kadar me doleti kaj takega, kot prav zdaj. Apak to se mora končati—če me le hočete Imeti vsi radi. Posebno ti.—Povabili bova Grama k sebi—prihodnjič, če ga srečam, bom tako ljubezniva in mila i njim, da si tega še predstavljati ne moreš. Povabiva ga k sebi in ga vzameva s seboj, če pojdeva ven—na glavo se postavim, če treba, da mu napravim veselje. ČuJeŠ, Jenny—si zdaj zadovoljna z mano?"
"Sem, Cesca."
"Gunnar me nlms za resno," je rekla zamišljeno.
"Gotovo te ima. Zdi se mu samo, da je večkrat toliko otroškega na tobi. Saj veš, kako misli o tvojem delu—se spomlnjsš, kaj je rekel v Parizu o tvoji energiji—o tvojem talentu—? Jako fino (rt osebno, je rekel. Takrat te je v resnici imel za dovolj resno."
"Ze, gotovo. Saj Je Gunnar prekrasen dečko.—Pa vendar se je razjezil zaradi tiste stvari z Douglasom."
"Vsak moški bi se. Jaz sem se tudi."
Frančiška je zavzdihnila. Pomolčala je malo.
"Ti—a kako si se včeraj odkrižala tistega Grama? Mislila sem že, da se ti živ dan ne bo rosrečilo—menila sem, da je gotovo šel s tabo nem domov in se kar sleknil tu na zofi."
Jenny se je zasmejala.
"Ne. Spremil me je na Aventin in je tam zajtrkoval, nato pa se je odpeljal domov. Sicer pa—meni se ne zdi tako napak."
Dio mio! Jenny, ti si že kar nenaravna v svoji dobroti. Morala bi vendar poznati neke meje v svojem materinstvu do nus vseh. Ali pa si nemara zaljubljena vanj?"
Jenny se je spet zasmejala.
"Težko da. Ami>ak tudi on se l>o seveda zaljubil vate. Če ne boš malo previdna."
"Saj to se itak vsi. Bog ve, zukaj prav za prav. No, |ta to zmerom kaj kmalu spet mine. Pozneje pa se še srde name." Zavzdihnila je.
Nekdo ja prišel po stopnicah.
"To je Gunnar. Jas nkočim ma o v svojo s< bo—da si Ismijam oči. veš."
Smuknila je ven in šepnila dober dan Hegge-nu, s katerim se je srečula med vrati. On je vstopil in zaprl vrata sa sabo.
"Ti si Že ali right, J<*nny. kot vidim. Sicer l>a si to zmerom, preklemansko dekle. Gotovo si delala vse dopoldne. Pa ona?" Pokazal je z glavo proti Ceaclni sobi.
"Slabo. Uboga sirotka !**
(Dalj* prihodnji! t
(
Zajci glodajo
jablane
KaWo preprečimo škodo v sadovnjakih Če bi nadalje trajalo lepo jesensko vreme, bi kmet *e venomer imel polne rokr dela Nik-|H' i*	dokler ne Imi snega, dar ni vse opravljeno, pe nu| imajo ziijci še zadosti hrane tui «neg za|tade ob Vseh svetih »li ledjih in v kopnih gosilovih. pa
ni, jo vzrok zgolj lepo jeaonako vreme. Kadar se pojavijo znaki, da bo snežilo, hiti sadjar beliti in ovijati mlade jablane. Letošnjo lepo jesen, ko tudi vremenski preroki po radiu in dnevnikih niso napovedovali sne-iia. se pa marsikomu ni mudiki i z zaščiten jem sadovnjakov. Vsak
o Molim. Obilica je«eii»keKa (le. In: spravljanje pridelkov, gral» Ijenje atelje, pripravljanje dr\ in še marsikaj drugega zadrto-je kmeta, da odlaša z zaščite, njem čepov. Da mladi na«adi lr tos niso bili pravočaNito saičii«
se ni l»ati, da bi s«* lotili mladih lahlatt Toda medtem so zajci /S napravili znatno škodo. Kdor ima sadovnjak blisohiše, je lah ko opazil prve |M>Jave zajčjega * I« stanja. Hujšo Akmlo so utr-|ieli tiatl, ki so zaradi <»ddaljeno
sti sadovnjakov opazili škodo šele potem, ko je bilo že mnogo čepov močno oglodanih in obelje nih.
• , , *
Komaj je bilo s polja posprav Ijeno korenje in ko je še polno hrane zn zajce |mi poljih In trav pikih ter so tudi kozolci še dobro založeni, že delajo-zajci škodo na sadnem drevju. Nehote se nam vsili vprašanje: zakaj gloda zajee mlade jablane? Samo zaradi |tomat)jkanja hrane gotovo ne. Tedaj l»i se vsaj leto* še ne loteval dreves. Tudi način jesenskega iti ^»letnega p k »dan ju je drugačen kakor v
ga dosežejo, in obelijo tudi veje starejših jablan. V hudih zimah se zajci lotijo tudi nagnoja in jagnjed. Oglodajo tudi veje in debelca češpelj. Jesensko glodanje, proti kateremu se večkrat ne zavarujemo pravočasno, se zdi kakor zajčja nagajivoat ali hudobnost. Na nekaterih drevescih se poznajo samo manjši odtisi zob, na drugih zopet hujše rane, le malo pa je oglodanih okoli celega debla. Seveda pa vsa ranjena debelca zaostajajo v rasti in so bolj dostopna raznim drevesnim boleznim, pa tudi prikladnejša za . naselitev mr-česja.
Nekateri sodijo, da zajec gloda zato, da obrabi giodalne zobe, drugi spet, da je to morda celo v zvezi z zajčjimi spolnimi nagoni. Ni izključene, da potrebuje zajec gotove snovi, ki jlb najde v koži dreves. Ker ima mlada jablana zanj slajšo kožo kakor drugo drevje, se pač najrajši poslužuje te vrste dreves. Kdor pozorno motri življenje zajcev, bo spoznal, kar se vidi posebno po sledovih v novo zapadlem snegu, da niso vsi zajci enako škodljivi. Nekatere sledi vodijo mimo mladih jablan, ki niso prav nič poškodovane. Zgodilo se je že, da ni bilo v krajih, kjer je dosti zajcev, nobene škode na cepovih, dočim so bili mladi nasadi v krajih z manjšim številom zajcev popolnoma uničeni. Mnogi so bili zaradi teh pojavov mnenja, da se je škoda po zajcih povečala, odkar so pričeli v naša lovišča spuščati češke zajce. Temu pa ni tako. Iz tujine uvoženi zajpi so prav tisti kakor naši domači dolgouhci, le da je vsak uvoznik zajcev skušal dobiti lepše, močnejše plemenja-ke kakor so naši domači. Ni izključeno, da na glodanje ne bi vplivala morda starost zajcev ali pa celo spol. To so reči, ki jih bo težko dognati.
Eao pa <*tan*o.da se namreč proti nevacnoattrglodanja lahko zavarujemo z raznimi sredstvi. Zaključene sadovnjake je treba dobro ograditi, tako da tudi v visokem snegu* zajci ne morejo preskočiti plotu. uKjer so pa posamezna debla,,-moramo pravočasno—ne pre^zno kakor letos !—oviti s .slamo, ali koruzni co ali pa jih zavarovati z mreži co ali s količki. ^Popolnoma za nesljive proti zajčjemu glodanju so razne maže. Seveda morajo biti pravilno sestavljene in drev-e naj bo z ftjfori i*>blejeno v su lem vremenu, da se maža lahko prisuši na deblo. Stari sadjarji 10 belili cepove z mažo iz apna, krvi, žolča in krajih odpadkov Nekateri so bili prav zadovoljni, drugi pa so trdili, da je zajec kljub vsemu oglodal arevje. Te-' mu je bil povod najbrž nasled nji: drevje je bilo le slabo na-mazuno ali pa je mažo itpral zimski dež. Drevesca, ki so novo pobeljena z mešanico krvi, apna, železne galice in s primesjo nekoliko tobakovega izvlečka ali arborina, smrde zajčjemu smrčku, da se jih nikdar ne loti. Kravje odpadke primešamo pri vsaki mešanici zaradi dobrega lepila.
Za vsakega sadjarja |ia je seveda najvažnejše, da drevje pobeli pravočasno, ob suhem vremenu in, če sodi, da je potrebno, vsaj dvakrat na leto, enkrat jeseni, drugič proti koncu zime. Najrajši oglodajo zajet cepove. ko sicer še vlado zima, a tu pa lam vendar vejejo prvi topli vetrovi. H koncu «bne rado dežuje. Dež a pere belilo nato zapade nov sneg. la prav takrat imajo zajci veliko nagnjenje de glodanja. Zato Je največ škoda po zajcih na sadnom drevju proti koncu zime.
Pred glodanjem zajcev pa nismo nikdar varni. Skoraj sleherno leto se zgodi, da sajec napade posamezna debelca tudi v juniju, juliju, ali celo v avgustu. Posebno ko so trate pokošene. Tako drevesce Je navadno Izgubljeno, kajti takrat ni le na-glodano, marveč Je tudi koža, pod katero je Še sok, kar slečena s debla. Ho, vnf gHrte Jhblan niso zajcu /enako po godu. Neka« tere sploh pusti pri miru. Varni l»red zajci so cepovi, ki ao cepljeni na itodlago prave divje Ja-blaiie. lenničke. Ne če smo podlago izkopali v to še 6i noben pogoj, da Je ne ho našel zajec. V gozdu raste danes polno jablan, ki ao srastle
Nevarnosti na dnn morja
John D. Craig je najslavnejši ameriški potapljač in filmski operater za snemanje na dnu morja. Je še prilično mlad, toda je v svojem poklicu, kot potova-lec po svetu in lovec na tigre doživel že toliko napetih dogodkov, da je z lahkoto napolnil 300 strani debelo knjigo s spomini nanje. Iz te knjige je posneta tudi naslednja zgodba, ki kaže, da more biti življenje prav tako dramatično kakor kakšen film.
Japonci, ki so nas naučili potapljanja," pripoveduje, "so bili z nami zelo prijazni. Zato nisem imel nobenega povoda, da bi bil radoveden ali nezaupen zavoljo skrivnostnega taborišča pri Rdečih skalah od koder so se drugi Japonci redno potapljali na dno morja. Toda postal sem kot Človek vendarle radoveden in razen tega se je zbudil moj patrioti« zem ter me napravil proti moji navadi za šovinista. Moja domišljija je začela delovati in mi je pripovedovala, da polagajo ti zvitorepi ljudje z Daljnega Vzhoda, "rumena nevarnost," temelje za mine, ki naj bi rabile za napad na Zedinjene države. Sklenil sem ,da pojdem tja in si ogledam, kaj se dogaja.
Odpeljali smo se torej k njihovemu taborišču, Gloria, Carl, Antonio in jaz, poskusili smo z Japonci v čolnih in n* obali priti v razgovor. Toda angleščine niso razumeli ali pa so se tako delali, vsekako nismo iz njih spravili ničesar. Ves dan smo opazovali njihove čolne, ki je vsak izmed njih spremljal po enega potapljača. Sedaj smo bili prepričani, da se tu dogajajo peklenske stvari. Hotel sem na dno, da bi jih fotografiral pri njihovem delu, ki se je izogibalo Svetlobe.
Naslednji dan smo se odpravili do kraja, kjer so se potapljali in baš so se pripravljali, da me spuste preko roba čolna, ko s<^ dvignili Japonci velik vrišč in me svarili, da bi se potopil. Kazali so na drugo mesto, ki je ležalo nekoliko bolj zunaj. Sklenil sem, da bom ravnal po njihovem navodilu, da jih pomirim, toda na morskem dnu sem hotel s svojo kamero poromatl nazaj in jih ujeti tako na dejanju.
Kraj, ki so ga nam pokazali, je bil ves zaraščen z morsko travo. Grezilo je kazalo globino skoraj 13 m. Ko so me spustili v globino, sem odkril, da ne bom mogel sokzi morsko travo. Moštvo je nazadnje izrezalo hiknjo zame In tako sem prišel na dno. Med delom pa je čoln spremeni malo svoj položaj, čeprav je bi zasidran in ga je gnalo kos naprej.
Morsko dno sestoji pogostoma iz dolin in gričev, na tem mestu pa je bil svet naravnost gorat Kakor se je izkazalo, smo bili pomerili globino bas nad nekim skalnim pomolom in nihče ni mislil na to, da bi jo še enkrat pomeri!, ko je čoln premaknilo nekoliko dalje. Pognalo pa ga je baš nad mesto, kjer je bila 22 m globoka dolina. Slo je čedalje globlje, dosti globlje, nego sem bil mislil. Ko sem se spuščal v globino, sem bil odprl ventil in pustil v svoji opravi le malaara ka, baš zadosti za 13 m. Seda, je tlak mojo opravo stiakal če dalje bolj in ko sem dospel na dno, sem trenutek poeaeje, ko sem bil dal znamenje za nekaj več sraka, izgubil zavest. Tele fona v svojem šlemu nisem imel Možje zgoraj so morali moje snamenje napačno raanmeti. Morda sem bil tudi nevede dvakrat potegnil sa vrv, vsekako so mi poslali dol kamera Počasi se Je ojačil zračni pritisk v moji opravi in ko sem se osvestil, je visela kamera morda meter od mene. med tem ko sem si valjal jaz na dnu, obupno* zamotan v morsko travo, vrvi in žico kamere. Premakniti sem se mogel komaj za kakšen centimeter na vsako stran in baš sem Še mogel položiti roko na kamero ter se sa njo držali.
Pred seboj sem videl konec globeli' v razdalji kakšnih treh metrov in dalje nekaj, kar je bik) podobno elisejsklm poljem. Tla ao bHa ravna in pokrita s
čudnim, purpurno rdečim rastlinjem, ki je valovelo v slabotnem toku sem in tja kakor pše-lično polje v poletnem vetru. Bilo je vse zelo lepo videti, ko sem ležal tam na pol nezavesten in sem se počutil slabše in slak-ie, med tem ko so možje, ki so sedaj spoznali, da se je z mojimi vrvmi nekaj zgodilo, vlekli in vlekli, pa me niso mogli spraviti mesta. Zdelo se mi je lepo, da imam ta pogled med umiranjem pred svojimi očmi. Umrl bi, moj osvobojeni duh bi * se dvignil in stopal skozi to valujoče, purpurno polje v večnost. Bi-o je z mano zelo slabo, se mi zdi.
Kako dolgo sem tam ležal, med tem ko so se tovariši trudili brez uspeha, ne vem. Izgu-
)il sem upanje na rešitev in si v sor>ga prodajali po 420 dolarjev bolečinah nisem želel drugega^ ,*ffno. Sargas jedo in iz nje iz-nego da zaspim. Potem mi Jej delujejo slaščice, tkanine, zdrs-
vila in gumbe, poleg tega daje ie druge stranske produkte ka-kor agar-agarjevo olje.
Ludje, ki smo jih tam srečali, so rabili devet let, da ao svoje kulture razvili in to je pač dober razlog, da nas na tistem me-stu niso pustili s kamerami v globino. Vsak izmed teh mož je na dan lahko nažel za 200 do 30(1 dolarjev sargasa in pridelek je bil neodvisen od letnega časa.
Pet let nadaljujejo s tak&nim delom, dokler jih zdravje ne prisili, da se umaknejo. Toda med tem postanejo imoviti ljudje.
Potapljač, ki me je bil rešil, k sreči ni mogel uganiti, kaj sem si bil mislil o njem. Dolgo me je bil opazoval in iskal poti, da me osvobodi, ne da bi se sam zapletel v morsko travo. Zahvalil sem se mu z vso prisrčnostjo. Gloriji pa sem dal po starem običaju mehiški dolar, za kar me je smela za mojo neumnost usekati.
Nerodno je bilo le to, da je to svojo pravico za pet dolarjev prodala Ckrlu. Toda stvar je tudi meni nekaj prinesla. Slike, ki sem jih bil nehote zvrtel, so se sijajno obnesle. Kazale so kako si Japonec skozi morsko travo seka pot do mene. Zdelo se je, kakor da me hoče naslednji trenutek upihniti. Bili so med najboljšimi posnetki, ki sem jih bil napravil na morskem dnu . . .
bilo nenadno, kakor da s^m že mrtev.
Pred menoj se je pojavila iz niča velika, bela postava. Imela je roke in noge, težke in nabuhle cakor blazine. Imela je kupo-asto glavo in belo oko. t Zagrabil me je tašešen strah, da sq se mi prsti skrčili in, ne da bi bil jo hotel, sprožili motor kamere. Čudna, brezoblična stvar je izginila, minuto pozneje se je spet pojavila. Nenadno sem imel jasno zavest. Bil je japonski. MtapljaČ, ki je bil potegnil belo iadrovino nad svojo opravo, da oi hobotnicam nudil manj ugodno površino za napad. V rokah je imel navadne grabi je. Čemu neki?
Dve polni minuti je tako stal, opazoval, kako se vrvi, ki so jih vlekli moji tovariši, napenjajo |n kako se poskušam dvigniti. Potem je spet izginil. Nenadno me je obšla strašna misel. Odhaja, da bi me pustil tu v morski travi poginiti brez pomoči.
Šele sedaj sem prav spoznal svoj položaj. V opravo je dohajalo nekaj več zraka. Z obupnim naporom mi je uspelo, da sem se na pol obrnil. Neposredno za mano je stal japonski potapljač, z nožem v roki.
Začutil sem, da motor moje kamere spet teče, krčeviti pri tisk mojih prstov ga je bil sprožil. Skušal sem se Japoncu u-makniti, a med tem je bil prerezal rešilno vrv in me držal za odrezan konec. Sedaj sem poskusil dobiti svoj lastni nož roke, pa roke so se mi zapletle y travo. Japonec si je z nožem sekal pot skozi goščavo, takoj bo pri meni in mi potisnil noi v prsi. Klel sem in jokal istočas-ho in pri tem mi je bHo do Klabo. Nenadno sem začuti^ da so se moje noge osvobocUJd; planil sem pokonci in se /učel ritensko umikati, da uidem svoje mu morilcu. Toda spotaknil sem se, padel—in sedaj je bi nad menoj ter z nožem še vedno sekal travo. Baš ko bi mi bil mogel neovirano potisniti nož v
teh, ga je vtaknil v noinico zvezal konca rešilne vrvi in mi pomagal na noge.
Bil sem presenečen, zelo osra-močen in zelo vesel, da mi ni mo-
gel pogledati v obraz. Dal Jt znak, naj mu sledim in majhen
rm 8topal z* njim iz dolinice do purpurnih polj
Na drugi strani sem zajedi
pet drugih potapljačev. Neka
teri so grabili s svojimi grablja-
mi, drugi so rezali in nabirali
rdečo zel. Samemu sebi sem *
zdel idiot.	*
Potem se je vse pojavilo in postali smo si dobri prijatelji Japonci so bili na morskem dnu v prava polja nasadili sargasa in ko je ta lejia "zelenjava" dozorela, ko jo spravljali na trt? ~ Pošiljali so ga na Japonsko, kjer
____-e*ooy oaivsas
vi ne etv aepono iown.
zn
will a a «.vino eoe k<k m lemsv ae mdt stoh pown^


hudih *jm*Hih nočeh, ko zajci oglodajo de belce, kakor .t »sokol Iz pečk najrazličnejših domačih
vrst In niso varne pred 'dolgo uhim in dolgosohim nepridipra vont.	—s.

naročite si dnevnik prosveio
Po sklopa II. reda« koav*aetJ« m lahko naroči as list Promet« >■ prlftUJo ošoa, dva. tri, iUrt ali Hi «anov Is *m drafta* k sol ssnrf niai. Um frercU »Um sa vso enako, sa tlaa« ali n*tlai>* S« " •no letno naročnino. Kor pO Haa! »o plačajo pri aiesaunto $1.20 « tednik, a* jim to prištoj« k naročnini. ToraJ aadaj ni rrsoka. rtii, da Jo Ust predrag sa člane SNPJ. Ust Proaveta !• vsia lastala« gotovo jo v vsaki družini atfcdo, ki M eoš čital list eaak dan. ('*« Hstn Proaveta Je:
Za Zdraž. drŽava ia Kaaa4e.$4tSS
1	tednik in...... .......4JS
2	tednika la............1J0
.1 tednike in............ 2.40
4	tednike in............1.10
5	tednik«t in........... nič
Ze Evrope Jo..
Za Oosro ia Chleafo Je...
1	tednik in.............
2	tednika in.........
S tednike In........
4	tednike in........
5	tednikov in.......
.........
v ho i o denarja aH
ste
S.N
I7t V*
lapolnite spodnji knpon. priložite ^____
Order v pUma in ei naroČite Proevete. i*t. ki Je vala laetalaa.
•ToJSKnileVaeleJ kakor hitro kateri teh ilanov preneha biU SNPJ. ali Če se preseli pro« od drniine in ho zahteval »•« » tednik, bode moral tisti član ia dotlčne drallne, ki je taljp »kup naročena na unevnik Prniveto, U takoj naananiti uprsvnrttvu i in obenem doplatati dottfno vsoto lletn Proaveta Ako tera ne tedaj mora upravniltvo iniftati datam sa to vaoto naročnika.
1) Ime Na«lev
PROSVETA. 8NPJ. 2SS7 So. Uendale Are. rbleag*. 4*rilo4eno po«ll|am naročnino aa M*t Proevete »sete »..
....... ft dreHva K
m.
pripišite k moti n.rečnini -
ti. 4). Me«.te
tJ*tavite tednik Ht ga le drattee:
§#4 .................................Cl. dro*" *
.......................................^1. *
.......................................C\. dra*i»s *
7...................................rt. dm*«o *
...................
...................
Nov naročnik
.Mar