PRIMORSKI DNEVNIK *J<ìk!!,u D,aeari» v Kotovim _*ob Postale J gruppo Cena 35 lir Leto XIX. St. 12 (5387) TRST, torek 15. januarja 1963 ZAKLJUČNA RESOLUCIJA CENTRALNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE STRANKE v 1 - ■ ■ i ■ - KD je z enostranskim aktom prekinila uresničenje dogovoijenega vladnega programa S tem je postal brezpredmeten predlog PSI o sporazumu glede prihodnje legislature - PSI je proti vladni krizi, ker nima izhoda v parlamentu, in bo podprl pozitivne ukrepe vlade - Pierac-cini o sklepu centralnega odbora - Poslanci KPI bodo predložili resolucijo o nezaupnici vladi Fan Jani bo danes odpotoval v ZDA Prvič po vojni V ljubljanski Drami bo danes *večer kot gost Mestnega gledališča nastopilo tržaško Stal-gledališče. Uprizorilo bo To-®izzovo dramsko novost «Vera verk», ki je doživela krstno Predstavo kot druga letošnja Premiera gledališča. Obenem z ansamblom Stalnega gledališča Odo gostje v Ljubljani in na-“0 naslednji dan v Zagrebu tu-"j Ugledni tržaški italijanski =*edaiiški delavci kot so režiser •ulvio Tolusso, scenograf slikar ®ttzzi, avtor drame Fulvio To-“uzza in predsednik ustanove «talnega gledališča dr. Vennier. Gre za prvo oficialno gosto-®Uje poklicnega tržaškega Ratanskega gledališča v glavnem •Pestu Slovenije in v Jugosla-‘R sploh, kar je nedvomno še odraz spremenjenih razmer, .katerih se že nekaj časa raz-'•la kulturno zbliževanje med vema mejnima narodoma, kar v ostalem prišlo do izraza že o drugih priložnostih. Kot ta-0 ga je kulturna Ljubljana in P jo vsa slovenska javnost to-? 0 Pozdravila. Ljubljansko «De-°* je v svojem zapisu k temu gostovanju poudarilo, da je «go-t °vanje nov, mlad dokaz kul-.P^Pega zbliževanja med gledalko ustvarjalnostjo Ljubljane P Trsta» ter da «se zato predla «Vere Verk» mimo gleda-%ih desk Drame SNG inten-vp0 vključuje v širši zbliže-a'Pi kulturni krog». Pòvsem razumljivo pa je, da J? gostovanje tržaškega Italijan-kega dramskega gledališča v UjUbljani z občutjem iskrenega ^ovoljstva pozdravljajo tudi tzaški Slovenci, ki se prav do-r° zavedajo, da je tudi od te-takih in podobnih gosto-apj v veliki meri odvisno pohabljanje medsebojnega spoznanja kulturnih vrednot in. "Plturnega snovanja ter zato/ bdi poglabljanje medsebojne-/ h spoštovanja v okviru vse/ gansko konstruktivnega sodstva. '''Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kennedyjeva poslanica kongresu Med drugim je predsednik izrekel pripravljenost delovati za sporazumno rešitev spornih vprašanj in je pokazal optimizem glede sedanjega mednarodnega položaja Ij^^SHlNGTON, 14. — Predsednik g^sUiedy je prebral danes v kongre-j,v.Sv°jo poslanico o stanju v dr-*•- *• Predsednik pravi med drugim, RIM, 14. — Centralni odbor PSI je zaključil diskusijo v nedeljo pozno ponoči in odobril s 45 glasovi proti 35 resolucijo večine, ki ugotavlja med drugim, da je KD «prevzela nase odgovornost za očito neizpolnitev prevzetih programskih obvez», ki so vključevale odobritev deželnih zakonov v sedanji zakonodajni dobi, s čimer si je «prisvojila pretvezo, ki jo je desnica (znotraj KD in izven nje) stalno izkoriščala v svoji borbi proti politiki levega centra, da bi s tem blokirala dejavnost vlade». Po volji KD je s tem «zaključeno sedanje politično razdobje». PSI pa kljub temu ne bo povzročil vladne krize, ker ne bi imela parlamentarnega izhoda, ampak bi le koristila desnici. Potem ko je naštela dosedanje pozitivne plati politike levega centra, resolucija ugotavlja, da je z zastojem pri uresničenju programa postal brezpredmeten tudi predlog PSI glede sporazuma za celotno pri- hodnjo zakonodajno dobo. O tem bo ponovno govora šele tedaj, ko bo uresničena deželna ureditev in preostali del programa, to je po splošnih volitvah. Perspektiva levega centra je za PSI še vedno veljavna, in s to perspektivo se bo PSI obrnil na volivce v bližnji volilni kampanji. «Levica» PSI pa je predložila svojo resolucijo, v kateri zatrjuje, da je konec politike levega centra, in zahteva umik PSI iz vladne večine in s tem takojšnjo kri- Hill llllllllltlltllllllll II llllll IIIIIHII MII IMMIIIIIIIIII lil IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIf III Razgovori v New Yorku o prekinitvi eksplozij Nocoj bo nov razgovor med ameriško in sovjetsko delegacijo NEW YORK, 14. — Danes so se politični liniji ameriškega držav- začeli sovjetsko-ameriški razgovori o prepovedi jedrskih poskusov in o razorožitvi. Pri razgovorih sodelujejo načelnik ameriške ustanove za razorožitev Poster, sovjetski delegat na razorožitveni konferenci Carapkin in novi voditelj sovjetske delegacije v OZN Fedorenko. V Londonu je predstavnik : Fo-reign Officeg izjavil, da je, angleška vlada zelo naklonjena tem razgovorom, katerih namen je, premagati sedanjo mrtvo točko. Angleška vlada je bila obveščena o nega departmaja pri teh razgovorih. Razgovori, ki so se začeli popoldne, so trajali dve uri in pol. Nov sestanek bo jutri ob 21.30 po srednjeevropskem času. Voditelj ameriške delegacije Poster je izjavil, da .je mogoč sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov, «če bo SZ pokazala večjo e-lastičnost glede inšpekcije na kraju samem». Ponovil je zatem znano ameriško zahtevo po nadzorstvu in inšpekcijah. vlade; predlaga obsežne enot-1 govem uveljavljenju, program le-množične borbe za skupne ci- ' vega centra, Pieraccini nadaljuje: .. l—i— «Iz tega ne izhaja, avtomatično, likvidacija perspektive levega centra. To dokazuje le na kolikšne ovire naletimo na poti, kolikšen odpor je treba premagati, koliko borbene vsebine ima politika levega centra, ne pa domnevnega popuščanja. «Ni torej nobenega razloga, da bi zavrgli in likvidirali za prihodnost to perspektivo — zaključuje Pieraccini. Obstaja pa utemeljen razlog za to, da povemo odločno KD, da ne bomo nikoli pristali na prakso odlaganja dvoumnosti, zatajevanja programov. Kar se tiče nas, bomo ponovno navezali stike ijf ZDA ne bodo nikoli odneha-hLrrizadevati si za «obrambo svoltoli ’ toda Prav tako <ernkSedal se zdi> da vetrovi spre-koij e pihajo močneje, kakor kdaj stit‘ v Preteklosti, tako v komuni-tii v01 svetu kakor v našem sve-nostVs®kakor pa bi svetoval previd-KtOni /N® predvidevam namreč o-v s/«11* sprememb v metodah ali hitrih komunizma.» st° je predsednik dejal, da «na- sprotniki ZDA imajo pred seboj eno izbiro: Ce bodo izbrali miroljubno tekmovanje, ga bodo imeli, ce bodo razumeli, da njihove ambicije ne morejo imeti uspeha, in če so pripravljeni, kakor smo pripravljeni mi, posvetiti svoje sile velikim neizpoljnjenim nalogam naših narodov, tedaj bodo področja sporazuma lahko zelo obširna: jasen sporazum o Berlinu, stabilnost v jugovzhodni Aziji, konec jedrskih poizkusov, nova nadzorstva nad napadi po pomoti ali iz-nenadnimi napadi ter splošna in popolna razorožitev.» Zatem je Kennedy dejal, da «trenutek odmora ne pomeni še, da se obeta mir. Nevarna vprašanja ostajajo od Kube do Južnega Kitajskega morja. «Prognoza, ki jo lahko damo glede svetovnega položaja, ne predpisuje enoletnega oddiha, tem- DANES Zj»0j!lraj in predvčerajšnjim se je 8vej'° marsikaj pomembnega na hajA Vendar pa je novinarsko injLa*nejša novica predsinočnji Predsednika male afriške biki6 t°B°. Ubili so ga pripad-to» °Pozicijske stranke «Juven-ki j? Podporo skupine oficirjev, hlini«, ‘kršili udar, aretirali vse osen,.,e razen dveh in sestavili Prev» i nski vojaški odbor, ki je nik » yso oblast. Ubiti predsed-ško „ F hotel zateči na ameri-vlkde» aništvo, toda predstavnik n. A je izjavil, da državni blogj b' bil izvršen z zunanjo po-babji0- «Juvento» je mladinsko gitomi je zaradi francoskih koških !i sP*etk ostalo brez poslan- V Jbmdatov. VjptsknV Yorku so se začeli so-hovertj an,eriški razgovori o pre-ta*0rn-iledrsk‘b poizkusov in o v°rov tv*’ to(la 0 vsebini razgo-fleio, s® f’oslej ni še ničesar zve-biboi-r&č P» je v Bonnu bilo Lko fovora o oborožitvi, prav J*e (jam!1 v Pari*«, kjer je imel kon(«-:u,e napovedano tiskovno Posùenco, ter v Washingtonu v ’ ki jo Kennedy prebral V “ stanju v državi. Po ra»0nnu je predstavnik vlade fa Dna.0v,oru ameriškega državne-ì*bi »bike, Balla z Adenauer-®iJa - da bo Zahodna Nem- v^anUiž -ova,a Pri ustanovitvi bo, j K® jedrske sile, s priponi-bili z»,., ?Sa načrta zaradi števil-v kratk lc 'ib vprašanj ne bo moč *eih z*«®, uresničiti in da bo pri .Pbpoln,, dna Nemčija sodelovala ki in i?1?13 enakopravno ; izstrelki la«, »s,ke konice bi bile v ce • ^cla.j -1 NATO, vendar pa je do ***ttelirLSa zadeva omejena» le na Istoi!^6 '"-"Claris». Vtibjc .je de Gaulle sodelo-°di0čn„ atlantski jedrski sili Jberava J?vrnil in poudaril, da na-'astno .n^ancija sama misliti na v Primo«, rsk° silo, ker Evropa r Prim r ___ ______ priviiJT" Potrebe obrambe ni več 1 rana, odkar ima atomsko ™di Sovjetska zveza, kar se je videlo med kubansko krizo, De Gaulle je prav tako odločno zavrnil možnost vstopa Anglije v evropsko skupno tržišče, ker se Anglija ne more še vključiti v skupni carinski sistem in se odpovedati preferencam Commonwealt-tha ter zahtevati, da bi bilo njeno kmetijstvo privilegirano. Glede razorožitve je de Gaulle dejal «Razorožitev? Ne vidim, kje «e izvaja.» Za zavezništvo z Nemčijo pa je rekel, da gre za «oUki^jC privlačnosti in dobrin lastnosti enih in drugih». Kennedy pa je navedel naslednja mednarodna vprašanja: jasen sporazum o Berlinu, stabilnost v jugovzhodni Aziji, konec jedrskih poskusov, nova nadzorstva nad na-padi po pomoti ali iznenadnimi napadi ter splošna in popolna razorožitev ; nevarna vprašanja pa ostajajo vse od Kube do Južnega Kitajskega morja; sicer pa se nakazujejo štiri posebne vrste možnosti: atlantsko zavezništvo, razvijajoče sc dežele, nove težave med Kitajsko in SZ ter iskanje svetovnega miru. Pač pa je Kennedy napovedal znižanje davkov za deset milijard dolarjev. Hruščov, ki se bo danes udeležil kongresa vzhodnonemške enotne socialistične stranke, pa je poudaril naslednje tri stvari: nuj- nost povezave proletarskih sil ne na nacionalni, temveč na razredni podlagi, popolno enakost pogledov glede borbe proti imperializmu in prepričanje, da je zahodni kapitalizem zapisan neizbežnemu koncu, ne da bi zaradi tega bila potrebn . vojna. V Italiji pa — kot je bilo pričakovati - - je večina CK PSI s 45 glasovi prati 35 sprejela resolucijo v smislu Ncnnijevcga poročila, da ne bo povzročila krize Fan-fanijeve vlade. Hkrati pa resolucija obtožuje krščansko demokracijo, da noše izvajati sprejetih obveznosti in da hoče prekiniti dopolnitev programa vlade levega centra. več eno leto obveznosti in možnosti. Nakazujejo se štiri posebne vrste možnosti: atlantsko zavezništvo, razvijajoče se dežele, nove težave med Kitajsko in SZ ter izkanje svetovnega miru.» Zatem je predsednik izrekel prepričanje, da je bahamski sporazum z Mac Millanom odprl pot, «da jedrska obramba atlantskega zevez-ništva postane vir zaupanja namesto vzrokov spora». Dalje je predsednik izjavil, da bahamski sporazumi določajo tudi, da je treba doseči višino konvencionalnih sil, kakor je bila dogovorjena v okviru NATO. Glede gospodarskega razvoja Evrope je Kennedy ponovil svarilo: «Ce bi skupno tržišče šlo po poti protekcionističnih oblik ali po poti o-mejitvenih ukrepov, bi to spodkopalo sama temeljna načela skupnega tržišča.» Trdil je zatem, da je razvijajoče se države in nevezane države prizadelo dejstvo, da je Sovjetska zveza «napravila nenaden tajen poizkus, da spremeni Kubo v ofenzivno jedrsko oporišče, prav tako kakor jih je prizadela kitajska invazija Indije». Dalje je predsednik dejal, da povsod, kjer so države, ki si želijo same pomagati (kakor v Latinski Ameriki, na Srednjem vzhodu, v Afriki in Aziji), so ZDA pripravljene jim pomagati «pri u-stvarjanju novih postojank svobode.» Govoril je zatem o kitajsko-indij-skem sporu in je dejal, da «napetost ne pomeni razpoko» in da «je jasno, da v notranjosti komunističnega tabora delujejo različne sile». Po Kennedyjevem mnenju, so «dejstva znova pokazala, da Marx ni imel prav». Pohvalil se je zatem, da je ameriška pomoč omogočila, da skoraj nobena od 50 držav, ki so postale članice OZN, ko so dobile neodvisnost po drugi vojni, «ni padla pod komunistično nadzorstvo». Kennedy je dalje dejal, da se ZDA še dalje zavzemajo za pravo razorožitev in za podporo Združenim narodom, in je nato sporočil, da bo za prihodnja tri leta priporočal znižanje davkov za 10 milijard dolarjev. Letos bodo znižali davke za šest milijard dolarjev. zo ne lje v katere vabi tudi katoliške sile. V jutrišnji številki glasila PSI «Avanti!» se Pieraccini zadržuje na odmevu, ki ga je imel sklep centralnega odbora PSI v italijanskem političnem življenju, in pravi med drugim: «Začela se je igra komentarjev in manevrov okrog rezultatov našega centralnega odbora», Potem ko je utemeljil razloge, ki govore proti vladni krizi v sedanjem položaju, Pieraccini nadaljuje, da bi «desnica, komunisti in ..zmernejši” radi videli, da bi se socialistična stranka zadržala hlapčevsko pred pobudami drugih in da bi se zaganjala kot bik, zaslepljena od ihte, brez samokontrole, proti komurkoli, ki ji nasprotuje: v bistvu si želijo okorno in primitivno stranko, nihajočo med odpovedjo in ekstremizmom, med dejanskimi popuščanji in dejanskim maksimalizmom, nezmožno resnične politične dejavnosti, Na nesrečo Vseh teh naših uglednih kritikov in svetovalcev, nismo taki: znamo kontrolirati svoje reakcije, ravnati s svojo glavo, ne da bi postali žrtev tujih manevrov». «Nočemo in ne bomo igrača desnice, pa naj dvigajo še tolikšen hrušč okrog nas, v parlamentu in v javnem življenju dežele. Nočemo krize vlade, ki bi razveselila vse italijanske in evropske konservativce, in ne bomo mi tisti, ki jo bomo povzročili. Nočemo niti tega, kar nam toliki pripisujejo, namreč zoperstaviti demokristjana demokristjanu, Fanfanija Moru, stranko vladi, ker prav dobro vemo, da je naš dialog s katoličani, dialog med vsemi socialisti in vsemi katoličani, ali pa izgubi na svoji vsebini. Ta trditev ni od danes, ampak jo ponavljamo vedno od takrat, ko jo je Morandi izgovoril na kongresu leta 1955, do danes». «Ni moč izjavljati, da ne obstajajo politični pogoji ..stabilnosti” za uresničenje programa, glede katerega je prišlo do sporazuma v pogojih, ki zatrdno niso bili drugačni od sedanjih, ampak, če sploh, bolj negotovih in bolj kočljivih. V svoijh novih odnosih s socialisti se mora KD privaditi na to, da se jasno odloči za neko pot, brez dvoumnosti, ker za dvoumno politiko bo mogla najti prijatelje, ki jih ima raje, toda zatrdno ne nas». Potem ko je podčrtal, da je enostranski sklep KD prekinil, v nje- tlllllIII lili 11111111111111111111111111111111111111111111111111111 Nobenih vesti o plezalcih na Veliko Cino GORTINA D’AMPEZZO, 14. -Zaradi snežnega meteža niso mo. gli danes dobiti nobenih vesti, kako poteka plezanje treh nemških plezalcev Petra Siegerja, Rainerja Krauskeja in Gerda Kuhneja v se. verni steni Velike Cine. Švicarski pilot Giannotti, ki se je skušal popoldne približati steni je po svojem povratku na letališče v Gortini d'Ampezzo izjavil, da ni pri svojih podobnih poletih še nikoli naletel na tako neugodne vremenske razmere. Večkrat' se je približal severni steni Cine, toda zaradi meteža ni mogel opaziti plezalcev. Veter piha z brzino okrog 100 km na uro, temperatura pa znaša o-krog 36 stopinj pod ničlo. Zato menijo, da so ostali trije plezalci ves dan v spalnih vrečah, privezanih na steno. V Misurini, kjer je okrog 25 pod ničlo, pa se je zbralo mnogo domačih in tujih novinarjev, ki čakajo, da bi zvedeli, kako se bo ta tvegani in drzni poskus končal. Plezalci namreč niso niti dosegli najtežjih mest v steni in izredni mraz ovira plezanje, če ga ne bo sploh onemogočil. Hruščov V Berlinu BERLIN, 14. — Sovjetska delegacija pod vodstvom Hruščova je prispela danes popoldne v vzhodni Berlin. Takoj po prihodu je Hruščov v kratkih izjavah poudaril naslednje: 1. Nujnost povezave proletarskih sil ne na nacionalni podlagi, temveč na razredni ppd-lagi. 2. Popolna enakost pogledov, kar se tiče borbe proti zahodnemu imperializmu, s komunistično stranko Vzhodne Nemčije in še posebej z njenim voditeljem Ulbrichtom, ki ga je Hruščov označil za «osebnega prijatelja». 3. Prepričanje, da je zahodni kapitalizem zapisan ne-izbežnemu koncu, ne da bi zaradi tega bila potrebna vojna. s KD šele takrat, ko bodo postali izvršeno dejstvo deželna ureditev in preostali vladni program». : Vodstvo KPI je danes sklenilo, da bodo komunistični poslanci predložili v poslanski zbornici resolucijo o nezaupnici Fanfanijevi vladi. Kakor je De Martino izjavil na zasedanju centralnega odbora PSI, se bodo socialistični poslanci vzdržali pri glasovanju o tej nezaupnici. Fanfani je danes obiskal Mora; v zvezi s svojim jutrišnjim potovanjem v ZDA pa je obiskal predsednika republike Segnija. V ZDA se bo Fanfani zadržal do sobote. Fanfani odhaja v ZDA na povabilo Kennedyja. Včeraj je umrl Julij Betetto končani gimnaziji učil petja pri Mateju Hubadu. 2e 1. 1903 se Betetto javlja kot solist v ljubljanski Operi, kjer so že tedaj zapazili njegove vloge v basovskih partiturah v Favstu in nekaterih drugih klasičnih o-perah. Do 1. 1907, ko je odšel na izpopolnjevanje na Dunaj, je Julij Betetto nastopal tudi na raznih koncertih v Sloveniji. Od 1. 1908 do 1922 je nastopal kot solist v dunajski Operi, kjer je med drugim bil partner slavnega Enrica Carusa. L. 1922 se je vrnil v Ljubljano, kjer je živel do svoje smrti. Po zaslugi Julija 3etetta Je ljubljanska Opera dosegla velik uspeh in ugled. Posebno je bila zapažena Betettova pedagoška aktivnost. On je praktično ustanovil Glasbeno akademijo v Ljubljani. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»(ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii De Gaulle odklanja bahamske sporazume in je proti sprejemu Velike Britanije v EST LJUBLJANA, 14. — V Ljubljani je danes umrl najbolj znani slovenski operni pevec, dolgoletni profesor in rektor ljubljanske Glasbene akademije Julij Betetto. Julij Betetto se je rodil leta 18£5 v Ljubljani, kjer se je po Angliji je ponudil pridruženo članstvo namesto položaj polnopravne članice EST - Nespremenjeno stališče glede razorožitve - Poveličeval je francosko-ncmško sodelovanje PARIZ, 14. — General de Gaulle je na današnji tiskovni konferenci obravnaval številna vprašanja notranje in zunanje politike. Najvažnejše pa so bile njegove izjave v zvezi s pogajanji za vstop Velike Britanije v skupno tržišče in v zvezi z baham-skim sporazumom. Kar se tiče Velike Britanije je de Gaulle v bistvu predlagal, naj ta postane pridružena članica skupnega tržišča namesto polnopravna članica. Kar se tiče banamskih sporazumel- o jedrski sili NATO, pa je de Gaulle izjavil, da jih Francija ne bo podpisala in da bo u-stanovila svojo lastno jedrsko silo. V zvezi s skupnim tržiščem j,e general de Gaulle govoril zelo dolf>o. V začetku je med drugim iz- javil, da je bila rimska pogodba sklenjena med šestimi celinskimi državami, ki so z gospodarskega vidika skorajda iste narave, in je nadaljeval: «Velika Britanija je postavila svojo kandidaturo za skupno tržišče. To je storila potem. ko je odklonila udeležbo uri skupnostih, ki jih mi gradimo, potem ko je ustanovila področje svobodne izmenjave z drugimi šestimi državami, in končno potem, ko ie izvaiala pritisk na skupino šestih, da bi preprečila, da bi se res začele izvajati določbe skupnega tržišča. Anglija ie s svoje strani zahtevala vstop, toda s svojimi pogoji. To nedvomno postavlja šestim državam in Angliji zelo obširno vprašanje. Narava, struktura, konjunktura Anglije so temeljito različne od podobnih lastnosti celinskih držav. Kaj naj se stori, zato da bo Anglija, tako kot živi, kot proizvaja, kot vodi svojo izmenjavo, vključena v skupno tržišče, kakor je bilo zamišljeno in kakor funkcionira? Bistvo vprašanja je v tem, ali se Velika Britanija sedaj lahko i .skupno s kontinentom vključi v carinski sistem, ki naj bo res skupen, če se lahko odpove vsem preferencam do Commomvealtha in če lah. 1(0 odneha z zahtevo, naj bo njeno kmetijstvo privilegirano, in če bo razveljavila obveznosti, ki jih je prevzela z državami področja svobodne izmenjave. Ni moč reči, da je to vprašanje sedaj rešeno. Ali bo rešeno nekega dne? Samo Velika Britanija lahko odgovori na to vprašanje.» Dalje je izjavil, da bi za Veliko Britanijo še druge države, ki Tudi Zahodna Nemčija v jedrski sili NATO BONN, 14. — Ameriški državni 1 vilnih zapletenih vprašanj, podtajnik George Bali je imel da- V ameriških krogih izjavljajo, da nes napovedani razgovor z Adena- je Bali po navodilu Kennedyja po- uerjem. Po razgovoru so uradno sporočili, da bo Zahodna Nemčija sodelovala pri ustanovitvi večstranske jedrske sile v okviru NATO. To je sporočil podtajnik za informacije von Hase, ki je poudaril: «Zvezna vlada ie pripravljena ir. namerava sodelovati pri uresničenju načrta za večstransko a-tomsko silo NATO v prepričanju, da bo to predstavljalo učinkovito obrambo svobodnega sveta.» Dodal je, da bo Zahodna Nemčija sodelovala pri tem načrtu na podlagi popolne enakopravnosti. Zatem je von Hase izjavil, da se sodelovanje držav NATO ne tiče samo pripravljanja strateškega načrta, temveč tudi rešitve vprašanja, komu naj se poveri neposredno poveljstvo nad to atomsko silo. Udeležba vseh držav članic NATO pri uresničenju tega načrta vsekakor izključuje možnost ožjega di-rektorija. Na koncu je von Hase izjavil, da ne bo moč v kratkem uresničiti tega načrta zaradi šte- nudil «res integrirano večstransko silo», ki gre mnogo preko prvotne ponudbe Veliki Britaniji in Franciji. Na podlagi sedanjih ameriških načrtov bodo vse članice NATO, ki to želijo, lahko sodelovale pri tej jedrski sili, ne glede na njihovo jedrsko oborožitev. Ker je zadeva za sedaj omejena na izstrelke «Po-laris», pomeni, da bo vsaka podmornica ali ladja imela mešano po-sadko vsaj treh narodnosti. Izstrel, ki in jedrske konice bi bile last NATO v celoti. Finančne podrobnosti bodo določene pozneje. Nobena država ne bo mogla umakniti orožja, ki ga bo dala na razpolago tej sili, brez privolitve vseh o-stalih zaveznikov. Kar se tiče političnega nadzorstva nad jedrsko silo NATO, pa je treba še določiti podrobnosti. Spočetka bi morala biti ta sila sestavljena iz članov več narodnosti, ki bi se pozneje integrirala in bi jo postavili pod poveljstvo vrhovnega poveljnika NATO v Evropi. so z njo povezane v področju svobodne izmenjave, hotele vstopiti v skupino tržišče. Z njihovim vstopom bi se v celoti menjala dejavnost in ves ustroj skupnega tržišča, ker imajo te države, prav tako kakon Anglija, lastne, zelo važne jbošebnosti. V takem primeru bi morali računati na ustanovitev. skupnega tržišča, ki nedvomno' ne bi več bilo podobno tržišču šestih. S takim povečanjem bi za to tržišče nastala vprašanja njegovih gospodarskih odnosov z vrsto drugih vprašanj in v prvi vrsti z ZDA. Prav gotovo ne bi strnjenost njihovih številnih in najrazličnejših članov dolgo trajala, in bi konec koncev imela videz ogromne atlantske skupnosti pod ameriškim vodstvom in pod ameriško odvisnostjo, in ki bi kaj kmalu absorbirala skupnost Evrope. Na koncu je izjavil, da je mogoče, da bi se Anglija spremenila, zato da bo lahko postala članica skupnega tržišča, «Tedaj bi našla odprta vrata, in Francija ne bi imela ugovorov, čeprav je očitno, da bi že enostavna udeležba Anglije v tej skupnosti znatno spremenila njeno naravo in njen obseg. Mogoče je, da Anglija ni še pripravljena, in zdi se, da to izhaja iz zelo dolgih razgovorov v Bruslju. Toda če bo tako, ni v tem nič dramatičnega.» Dodal je: «Ni razloga, da bi se menjali odnosi, ki jih Francija ima s to veliko državo, s tem velikim ljudstvom Ce ne bi se- danja pogajanja imela uspeha, ne i lo, ki jo Francija namerava usta-bi bilo ovire, da se med skup noviti. Ponudba izstrelkov «Pola-nim tržiščem in Veliko Britanijo I ris» je za Francijo malo praktič-sklene sporazum o pridružitvi, da na, ker' Francija nima niti pri- se zaščitijo izmenjave, in ne bi bilo ovir za tesne odnose med Anglijo in Francijo ter za neposreden razvoj sodelovanja na vseh področjih, zlasti na tehničnem, znanstvenem in industrijskem.» Glede sporazumov a jedrski sili NATO pa je de Gaulle izjavil mej drugim: «Ne varjamem, da bi kdo mogel misliti, da bi mi podpisali bahamske sporazume.» Poudaril je, da namerava Francija sama misliti na lastno obrambo. Dodal je, da je v sedanjem zgodovinskem razdobju «očitno, da nobena država, in še posebej Francija, ne bi mogla voditi sama velike mode'rne vojne». Zaradi tega je naravno «imeti zaveznike ih take zaveznike, kakfšne ima Francija». Dodal je: «Vendar pa je za velik narod nujnost imeti možnost svobodnega razpolaganja s samim seboj in ohraniti to možnost v okviru lastnih sredstev, kajti zavezništva nimajo absolutne vrednosti, naj bodo čustva, na katerih temeljijo kakršna koli. Živimo v atomski dobi in smo dežela, ki je lahko porušena vsak trenutek, razen če se napadalcu ne odvzame pogum, s tem da bo prepričan, da bo tudi on doživel strahotno uničenje,» S tem v zvezi je dejal, da se je med krizo na karibskem področju videlo, da ZDa mislijo predvsem na svojo obrambo, in je nadaljeval: «Za'to mora Francija Imeti svojo lastno silo. Vendar pa Francija ne izključuje, da bi se akcija te sile kooidinirala z akcijo podobne sile iste vrste njenih zaveznikov. Toda za nas je integracija stvar, ki si je ne moremo misliti. V takih pogojih ne more nihče misliti, da bi Irancija mogla podpisati bahamski sporazum. To je ponudba za prihodnost in ni aktualno vprašanje; ta ponudba je v nasprotju z voljo Francije, da razpolaga z lastno atomsko silo. Se preden se govori o integraciji ameriških, angleških in francoskih sil, je treba ustanoviti si- mernih podmornic niti jedrskih konic za te izstrelke, Ce bi morala Francija graditi podmornice in jedrske konice za rakete «Po-laris», bi poteklo toliko časa, da bi rakete «Polaris» verjetno zastarele. Zato ameriška ponudba ni aktualna in je v nasprotju z našimi načeli.» Ko bo zgradila francosko silo, ne bo Francija zavrnila sporazumov za tehnično in strateško sodelovanje na tem področju, če nam naši prijatelji to predlagajo. Na vprašanje nekega časnikarja glede razorožitve, je de Gaulle odgovoril: «Razorožitev? Ne vidim, kje se izvaja.» Pripomnil je, da od časa do časa dve glavni velesili skleneta prekiniti jedrske poskuse, po dolgih vrstah eksplozij. Dodal je, da se bo Francija «rada odpovedala svoji oborožitvi tedaj, ko bo prišlo do prave svetovne razorožitve». Glede francosko-nemškega sodelovanja je de Gaulle izjavil, da gre «ne samo za priložnostno spravo, temveč za pravo odkritje, ker «sta oba naroda odkrila privlačnosti in dobre lastnosti enih in drugih». Dodal je, da je to sodelovanje v skladu s sedanjo politično stvarnostjo in da so Nemci in Francozi solidarni, ker imajo isto strateško področje. «Solidarni so na gospodarskem sektorju in tudi s stališča kulturnega vpliva in razvoja. Spopolnjujejo se na filozofski in tehnični ravni.» Pripomnil je, da francosko-nem-ško sodelovanje nikakor ne more škoditi odnosom z Italijo, Belgijo, Nizozemsko in z Luksemburgom, in je trdil, da Francija in Nemčija s svojim tesnim sodelovanjem «dajeta zgled, ki je lahko koristen». V začetku svoje tiskovne konference je de Gaulle govoril o notranjem položaju in v glavnem ponovil, kar je že večkrat izjavil v opravičilo za spremembo ustave, in dejal, da je naloga nove vlade naslednja «sprememba Francije v skladu z moderno dobo». iiimiiiiiiiiiumiliimmiiiMimiiiiiiiiiiniMiiinMiimHiiiiimiiNiiiitiiiiiiiiiiiniMimiimMiMiminMnniMiiiiiiiiuHiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiim Vojska prevzela oblast v Togu Predsednik Olimpio je bil ubit slsf/I FI: skupine aktivnih in rezervnih ofi-1 Sylvanusa Olimpia, ko je skušal Ena zadnjih fotografij umorjenega predsednika Toga Sylvanusa Olimpia ki so ponoči aretirali vse ministre z izjemo ministra za zdravstvo, notranjega ministra in predsednika skupščine. Minister za zdravstvo je znan kot pristaš gibanja «Juven. to». Gibanje «Juvento» je prva mia. dinska organizacija, ki so jo ustanovili v Togu pred 11 leti v okviru stranke «Togoške enotnosti». Zaradi nesporazumov z mladinskimi voditelji je predsednik Sylva-nus Olimpio pretrgal vezi med vladajočo stranko in gibanjem «Ju. vento», ki je od takrat vedno tesneje sodelovalo z voditeljem opozicije Grunitzkim. Voditelji upora so ustanovili odbor osmih vojakov. Odbor je prevzel vso oblast v pričakovanju, da se sestavi začasna civilna vlada, sprejme nova ustava in razpišejo «svobodne volitve». Grunitzky, ki se je vrnil iz izgnanstva iz Daho-meja, je dobil nalogo, naj sestavi začasno vlado. Tudi voditelj gibanja «Juvento» Meatchi, ki je bil v izgnanstvu v Gani, se je na poziv upornikov vrnil v Togo. Danes je v Togu vse mirno, Edi-na žrtev upora je bil predsednik republike. Uporniški odbor je obljubil, da bo spoštoval vse mednarodne pogodbe, tujce pa je pozval, naj ostanejo strogo nevtralni. Pred. stavnik upornikov je nocoj izjavil, da so upor organizirali vojaki brez vmešavanja iz tujine. Glavni vzroki upora so «naraščajoča brezposelnost, avtoritaren in aroganten paternalizem, številne samovoljne aretacije, revščina delavcev, brezploden izolacionizem v zunanji politiki in velik prezir do vojakov». Tudi ameriški državni departma je sporočil, da «ZDA niso opazil« navzočnosti tujega vpliva» pri sedanjem uporu. Intervju predsednika Tita angleški reviji «Queen» Intervju predsednika Tita uglednemu britanskemu tedniku «Queen», objavljen v številki 5497 pod naslovom «Tito», je vzbudil zanimanje po svetu. Posebni dopisnik revije ».Queen», Henry Farley, ki ga je sprejel predsednik Tito 18. septembra 1962, je vključil intervju v reportažo o osebnosti predsednika Tita, o njegovem domu in o vzdušju, v katerem je potekal razgovor. Da bi seznanili naše bralce s to zanimivo reportažo o predsedniku Titu izpod peresa uglednega britanskega novinarja, jo objavljamo v nekoliko skrajšani obliki: Se nikoli nisem srečal človeka, ki bi se mu izraz na obrazu tako naglo in živo spreminjal. V razgovoru z menoj je predsednik Tito v glavnem govoril v srbohrvaškem jeziku, čeprav je bilo očitno, da razume angleški. Zato sem lahko opazoval njegov obraz, občutil njegove besede in razumel njegove misli. Trajni vtis, ki ga je Josip Broz Tito napravil name, je, da je to človek, ki je politik od glave do peta. To je zelo važno: čim boljši politik je kaka osebnost na tako visokem položaju, tem manj 5* verjetno, da bo ravnala kot diktator. Politik se trudi, da pomiri in uskladi nasprotujoča si mnenja in interese s prepričevanjem in manipuliranjem, medtem ko mora diktator, ki nima kvalikikacij in instinktov politika, oblikovati mnenja s kladivom. Mislim, da politični sistem v Jugoslaviji pod vodstvom predsednika Tita funkcionira z veliko elastičnostjo in humanostjo. Vprašal sem ga: «Ali mislite, da Je izvrševanje oblasti težje, kakor ste pričakovati?» «Razume se, da je težje, kakor sem mislil, Pa ne samo jaz, tudi drugi so mislili, da bo lažje. Po mojem mnenju je lažje bojevati vojno kakor organizirati oblast in usmerjati družbeni razvoj, ker so te stvari zapletene.» To je bil odgovor politika, in bilo mi je v olajšanje, da je tako. Toda vrnimo se najprej k sami osebnosti. Ni boljšega izhodišča od porekla njegovega imena, ker se je pred sedemdesetimi leti rodil preprosto kot Josip Broz, kot sin revnega kmeta na Hrvatskem. Vprašal sem ga, zakaj si je izbral ime Tito. «Moral sem se posluževati raznih ilegalnih imen: Rudi, Val- ter, inž, Babič, Georgijevič, Spi-ridom Mekas, Karlson, Schmit itd. Ker sem pred vojno pogosto potoval iz tujine v deželo, sem moral tudi spreminjati imena in si vsakokrat privzeti novo. Kot generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije sem uporabljal ime Tito in to ime mi je tudi o-stalo. S tem psevdonimom sem podpisoval tudi prve biltene Vrhovnega štaba v vojni in druge dokpmente. Prvi bilten Vrhovnega štaba je izšel tukaj, v Beogradu. Sam sem ga pripravljal in pisal, skrit v neki hiši nedaleč ••od tod in nedaleč , od poslopja, v katerem je stanoval namški komandant mesta.» Zares, to je nenavadna kariera. Kj človek posluša Tita, si ne more kaj, da ne bi razmišljal o njem. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, leta 1914, je služil Tito vojaški rok v avstro-ogrski vojski. Potem ko je bil obsojen zaradi antimilitaristične propagande so ga najprej zaprli, potem pa poslali na rusko fronto, kjer je bil ranjen in ujet. Kot vojni ujetnik pa se je udeležil oktobrske revolucije 1917. leta in se (kar je morda najvažnejše dejstvo v njegovi mladosti) vrnil po treh letih v Jugoslavijo. Takoj je stopil v Komunistično partijo Jugoslavije, ki je bila naslednjega leta postavljena izven zakona. Jugoslovanske oblasti so ga prvič aretirale konec leta 1924. Nekoč je bil neznan kovinar in član majhne in prepovedane partije, zdaj pa je priljubljen nacionalni voditelj kot le malokdo na svetu. To so bila leta napornega ilegalnega dela, o katerem se je pogosto zdelo, da nikamor ne pelje. Prišla je nemška okupacija, ko so premogli samo komunisti energijo, spretnost in (naj to povemo) patriotizem, da so organizirali odporniško gibanje, «Ko se spominjate tistih let, ali ste pričakovali, da boste na koncu postali to, kar ste postali?» «Tega nisem pričakoval. Nisem mogel namreč pričakovati, da bom preživel vse tisto, kar je zdaj že preteklost.» Intervju s predsednikom Titom sem imel napovedan za ob devetih. Naš službeni avto se je ustavil pred glavnimi vrati. Stražar je pozdravil z gibom roke. Avto je zapeljal skozi vrata in se hip pozneje ustavil pred hišo mešanega mestno-vaškega tipa, ki je videti precej preprosta. Stopil sem iz avtomobila in krenil po stopnicah, po katerih je bila pogrnjena rdeča preproga: to je bila edina opazna formalnost tega jutra, če seveda izvzamemo seznanjanje. Gospa Broz je prisostvovala celotnemu razgovoru. Je lepa in privlačna, kakor so mi pripovedovali, nisem pa pričakoval, da bo izražala takšno toplino. Ona je bila tista, ki je v prve četrt ure «raztalila led». Pogosto sem ujel Titov pogled, s katerim je proučeval poteze mojega obraza, kakor da bi se trudil, da si ustvari vtis o meni. Sprehodili smo se po hiši v kateri stanuje predsednik Tito od konca vojne. Dvoiec bivših kraljev uporablja samo za uradne državne obiske in sprejeme. V zasebni hiši sta predsednik Tito in gospa Broz po malem urejala svoje stanovanje, kakor so pač narekovale potrebe. Bazen uradnega kabineta S'be niso niti velike niti razkošno opremljene, v r.jih je udobno in relativno preprosto pohištvo V kabinetu, za njegovo pisalno mizo, visi ogromna Hegeduši-čeva slika, ki prikazuje eno iz- med vstaj hrvatskih kmetov v XVI. stoletju, zelo blizu Titovega rojstnega kraja, kjer so kmečkega kralja, kakor so ga bili imenovali, ujeli in odpeljali v katedralo v Zagrebu ter ga tam kronali z razbeljeno železno krono... To je realistična in zgovorna slika, ki je tudi presunljiva, zato ker je njena snov strašna zgodba, tipična za velik del hr-vatske in srbske zgodovine. V drugem, majhnem in uradnem prostoru, pa je še ena He-gedušičeva slika, ki bi se le težko mogla bolj razlikovati od prve. To je prijetna in živa slika o gradnji prve železniške proge po vojni, od Brčkega do Banovičev, ki so jo prostovoljno gradile mladinske delovne brigade. Dve suki istega velikega slikarja: ena je uradna in pripada Titu — predsedniku, druga je neuradna in vesela in pripada Titu — človeku. Iz tega prostora smo krenili na vrt. Izredno lepo urejen vrt'. Tudi tam, kjer je bil prej samo vinograd, je predsednik Tito zasadil drevje. Človek se sprehaja po stezicah in vsak hip odkriva nove lepote tega vrta. «Vrt je tako urejen, da ustreza njegovim navadam,» mi je rekla gospa Broz. «Kadar mora razmisliti o kaki važni stvari, se rad sprehaja po vrtu.» Prispeli smo do lesene hišice, v kateri ima predsednik Tito svoje lovske trofeje. Lov mu je v veliko zadovoljstvo. «Ta trofeja je dobila zlato kolajno... in ta... ne, to je bila srebrna kolajna... Te pa bodo prihodnje leto gotovo dobile zlato...» V drugi hišici ram je predsednik Tito rekel, da nam bo skuhal kavo. «Moram učiti druge, kako je treba kuhati kavo,» je rekel smeje. «Malo jih je, ki znajo skuhati kavo, kakor je treba.» Stopil je k ekspresu in si nadel predpasnik. «Paziti moram, da si ne umažem obleke,» mi je zaklical. V kotu so žvenketale skodelice. Predsednik je skrbno odmerjal količino kave, malo počakal, potegnil za ročico in skodelica je bila polna. «Popijte takoj,» je rekel. «Ne smete pustiti, da se kava ohladi.» Kava je bila res dobra. Tu, za mizo, se je razvil,, resen razgovor. Tri lastnosti so, ki o-značujejo Tita kot enega zares vc’ikih ljudi tega stoletja, in največjega, razen Churchilla, s katerimi sem se doslej seznanil. Prvič, ni dvoma, da je njegov genij zaslužen za organizacijo partizanskega vojskovanja, tako da je partizanom uspelo v Jugoslaviji, v raznih fazah vojne, zlasti v odločilnih mesecih, privezati devet do devetindvajset nemških divizij, triindvajset do petindvajset italijanskih divizij, pet do devet bolgarskih divizij in dve madžarski diviziji. To • je bil o-gromen dosežek, Jugoslavija je bila edina dežela v Evropi, ki se je borila sama. To dejstvo je bilo največje važnosti za povojni razvoj Jugoslavije. Drugič, Titov genij je združil šest narodov Jugoslavije: Slovence, Hrvate, Srbe, Črnogorce, Makedonce in Bosance. Pred vojno so bili umetno zedinjeni. Med okupacijo je Hitlerju uspelo, da jih je še bolj zapletel v spore, tako da je Srb ubijal Hrvata samo zato, ker je Hrvat, Hrvat pa je ubijal Srba samo zato, ker je Srb. Od vsega začetka odporniškega gibanja je Tito spoznaval, da je pogoj za vse, kar je treba storiti, prej ali pozneje u-stvariti pravi nacionalni duh. Tretjič, ob prekinitvi s Ko-minformom je izpričal fantastičen pogum. To dejstvo govori samo zase tolikanj zgovorno in bo govorilo, dokler se piše zgodovina, da mu ni treba dodajati niti besede. Vprašal sem najprej predsednika, kako je z načelom nacionalizma v XX. stoletju. Začel je opisovati jugoslovansko izkušnjo in njegov odgovor velja obširno citirati, ker se v njem izražata moč in pomen nacionalnega čustva : «Predvojna Jugoslavija je bila umetna tvorba, ki so jo z versajsko pogodbo ustvarile velesile. Zato so jo v vsem obdobju njenega obstoja bremenila trenja med posameznimi narodi. V zadnji vojni smo zaradi uspešnega boja proti Hitlerju in drugim o-kupatorjem razglasili politiko samoodločbe narodov, politiko nacionalnih svoboščin, ki je v skladu z našimi načeli, našo politiko in interesi vseh narodov naše dežele. To nam je omogočilo, da se uspešno upremo okupatorju. Antagonizmi, ki so nastali v predvojni Jugoslaviji med Srbi in Hrvati oziroma Slovenci in drugimi narodi, so strahotno uničevalno vplivali na jugoslovansko vitalnost in sposobnost dežele. Zato smo od začetka boja proti o-kupatorju zavzeli takšna stališča in razglasili načela, ki ustrezajo vsem našim narodnostim. Zato smo morali jasno določiti našo politiko tudi v nacionalnem vprašanju. Ze v začetku vojne sem napisal članek «Nacionalno vprašanje v Jugoslaviji v luči narodnoosvobodilnega boja», iz katerega je bito mogoče jasno videti, kakšna bodi v tem pogledu Jugoslavija po vojni. Tako smo že med vojno položili temelje nove države. Tedaj, seve, nismo razglasili socializma, smo pa jasno (Nadaljevanje na 3. strani) l> - ,X ? Slika, kakršne nimajo niti zmagovalke na velikih mednarodnih tekmah: s smučmi na Trgu sv. Marka v Benetkah. Med letom se na tem trgu marsikaj vidi, smučarko pa le redkokdaj Končno vrnjeni Pollaiolovi sliki LOS ANGELES, 14. — Dve sliki Pollaiolo iz florentinske galerije Degli Uffizi, ki so ju z drugimi umetninami med vojno Nemci odnesli, sta danes zakonca Meindl vrnila italijanski vladi. Sprejel ju je minister Riviero, ki ju je nato izročil začasno muzeju v Los Angelesu, da si jih bo lahko občinstvo ogledalo. Muzej je izdal potrdilo o sprejemu, s katerim priznava lastništvo galerije Uffizi. Minister Siviero pa je dal zakoncema podpisati tudi izjavo, s katero priznavata lastništvo omenjene galerije in se obenem odrekata kakršni koli zahtevi do italijanske vlade. Obenem pa izjavljata, da bosta pomagala pri iskanju ostalih slik, za katere domnevajo, da so bile skupaj z obema vrnjenima . Kmalu v SZ prva kozmonavtka HAVANA, 14. — Po vesteh, ki sta jih včeraj objavila dva časopisa, je kozmonavt Pavel Popovič ob odhodu iz Havane izjavil, da bodo v SZ v kratkem izbrali kako žensko kozmonavtko. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiMiiiiitiiiiiimiiiiiiimiTimiiiiiiimiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiii VflL Zfl VALOM HUDEGA MRAZA Nevsakoletne temperature v raznih predelih Evrope Ponekod v Švici so se približali 40 stopinjam pod ničlo - V Ljubljani je bilo včeraj -22 RIM, 14. —- Tudi danes je ob 13. uri toplomer v mnogih mestih Italije kazal temperature pod ničlo. Pri tem je zanimivo, da je bila temperatura v Campobassu in Potenzi —5, medtem ko je bilo na severu manj, tako v Bocnu, Milanu, Benetkah in Bologni —2, v Veroni in Turinu —1. Vendar se je v alpskih predelih z zjasnitvijo zelo znižala temperatura v nekaterih gorskih dolinah, zlasti blizu avstrijske meje, kjer je bilo davi ob zori 25 stopinj pod ničlo. Tudi v Bocnu je bilo davi —15, ob 8.30 pa je termometer še vedno kazal —9. V južnih krajih je snežilo, tako v Bariju, Molfetti in drugod. . Se v poznih urah so prihajala poročila o hudem mrazu. Tudi na Tridentinskem je bil mraz nenavaden, Na Paganelli so danes zabeležili rekordno nizko temperaturo v pokrajini: —28. Pa tudi v številnih dolinah po Tridentinskem je bilo do —25, medtem ko je bilo v samem mestu Tridentu med —5 in —15. iiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimMifiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitMtiiiifiiitiimiiiiiiMiiiitiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiirTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii ZA NORMALNE LJUDI NEPOJMLJIVE RAZMERE Pet oseb dveh sprtih družin umorjenih v dobrih dveh letih Zaradi «obrambe časti» svoje sestre sta dva brata pri belem dnevu ubila neko osebo, ne da bi bila kaznovana CALTANISSETTA, 14. — Pripor bratov Vita in Vincenza Ferran-teja, ki so ju karabinjerji prijavili sodnim oDlastem, se je spremenil v aretacijo Njuna aretacija je v zvezi z umorom bratov Genova. Kot je znano, so našli trupli 14-letnega Salvatora in 17-letnega Vincenza Genova na dnu nekega rova v, nekem zapuščenem rudniku. Trupli je posredno odkrila mati, ki je skupaj s karabinjerji iskala izginula otroka. Prav mati je kakih pet metrov od rova opazila veliko mlako krvi ter opozorila nanjo patruljo karabinjerjev, ki so poklicali nekega rudarja, ki se je spustil v kakih 30 m globok rov ter tam našel trupli obeh dečkov. Rudar se je skoraj onesvestil in ni imel moči, da bi pebral žalostne ostanke. Treba je bilo poklicati gasilce, ki so šele pozno, zvečer spravili trupli na površje. Po prvi preiskali sta bila brata Genova pobita s kamenjem in potem vržena v rov. Salvatore in Vincenzo Genova sta bila sinova Diega Genova, ki je bil 2. junija 1960 ranjen pri nekem streljanju ter je bil pred nedavnim zaradi pomanjkanja dokazov s še dvema sorodnikoma oproščen obtožbe umora Francesca Ferranteja. Sploh je hilo med dvema družinama mnogo spopadov. Nekega dne v februarju 1961 sta brata Salvatore in Vito Ferrante pri belem dnevu s pištolo ubila Angela Genova, ki je bil nečak Luigija in Diega Genove. (Luigi je bil ubit že pri spopadu 2. junija 1960). Bratg Ferrante sta bila a'retirana, toda očitno na Siciliji zadostuje, da kdo «brani čast», pa je spet izpuščen. Omenjena brata sta namreč trdila, da sta branila čast svoje sestre Marije, žene Angela Corba. Osem dni pozneje so našli truplo 72-letnega Francesca Ferranteja, starega očeta Salvatora in Vita Tri dni pozneje so karabinjerji aretirali tri člane družine Genova, Angela, Gioaechina in Diega. Proti njim je bil uveden proces zaradi umora Francesca Ferranteja, toda bili so oproščeni zaradi po- manjkanja dokazov. G.ioacchino in Angelo sta bila izpuščena in sta se skrivaj izselila v Nemčijo, medtem ko so Diega še pridržali v zaporu, ker ima še neki viseči proces. Minister Folehi obiskal Learca Guerro MILAN, 14. — Znani bivši kolesarski prvak LearcO Guerra se nahaja v bolnišnici. Njegovo stanje se v zadnjem času ni nič spremenilo. Danes pozno dopoldne je bolnika obiskal minister Folehi, ki se je zanimal tudi pri zdravnikih za njegovo bolezen. Zaradi dekleta v zapor BOČEN, 14, — V neki vasi blizu Briksena sta se neki 33-letni kmet ter 30-letni trgovec skregala zaradi nekega dekleta. Potem so sledili udarci s pestmi in končno je eden od obeh potegnil nož. Na srečo so tedaj posegli vmes karabinjerji, Oba nasprotnika je bilo treba najprej nekoliko obvezati potem pa so ju aretirali. Najbolj drzna žičnica v Dolomitih BOČEN, 14. - V Valgardena je včeraj začela obratovati nova žičnica, ki povezuje Ortisei s Sacce-do v višini 2500 m. Kabine, ki lahko peljejo štirideset oseh, prevozijo pot 4,5 km v desetih minutah s hitrostjo 10 m na sekundo. Pri tem je žica na prvem delu naslonjena na pet opornikov višine o-krog 30 m, medtem ko je drugi del čez 2 km brez vmesnega podpornika. Montiranje nosilnih vrvi s pre- nic v Italiji. To delo je bilo treba opraviti na skalnatih stenah, visokih 400 in več metrov. Ker so montiranje nosilnih vrvi s težo 30 ton opravljali v polni zimi, so morali monterji večkrat delati privezani na vrvi ob temperaturah do 30 stopinj pod ničlo in v zelo slabem vremenu. S postaje na vrhu v višini 2500 m, od koder je sijajen razgled po Dolomitih, se odpirajo številne proge za smuk proti S. Cristini z višinsko razliko čez 1100 m in daljino 6 km. Nekatere proge pa vodijo od postaje na vrhu k vmesni postaji s 750 m višinske razlike in 4 km daljine. Četvorčki ISTANBUL, 14. — V neki vasi v pokrajini Vzhodne Anatolije je neka ženska rodila četvorčke: tri dečke in deklico. Mati in otroci so zdravi. Smrt treh delavcev pod zemeljskim usadom SALERNO, 14 — Pri izkopu za neki zid je nenadni usad zemlje zasul tri delavce. Takoj so prihiteli gasilci, ki so jih odkopali in peljali v bolnišnico. Vendar zdravnikom ni ostalo drugega kot ugotoviti smrt. AVELLINO, 14. — V kraju Camporeale sta dva avtomobila zadela drug v drugega in pri tem sta bili dve osebi ubiti in dve ranjeni. PARIZ, 14. — Isabelle, hči «pariškega grofa», vztrajnega pretendenta na francoski prestol, se bo baje poročila. Ce je vse res, je njen zaročenec 43-letni Raymond Edde, sin bivšega predsednika libanonske republike in tudi sam aktivni politik. Bil je že minister notranjih del in kmetijstva in merora 48 mm, ki so napete s te- I nekoliko na daljavo je lahko tu žo 60 ton, je bilo dejanje, kot ga di kandidat za predsednika repu-ne pozna zgodovina gradnjo Žič-l Mik». Isabelle ima 31 let-. BEOGRAD, 14. — Snežna odeja, ki je pokrila vse kraje Jugoslavije razen južnega Primorja in Makedonije, in hladni val sta povzročila, da so zabeležene danes zjutraj letošnje najnižje temperature. V Murski Soboti je bilo —28, na Planici —23, v Ljubljani —22, v Zagrebu —20, v Ogulim», Karlovcu in Gospiču —19, v Slavonskem brodu in Osijeku —15, v Beogradu —15, na Reki —7, v Splitu, Zadru . in Puli —5, v Dubrovniku 0 stopinj. Celo na Hvaru, ki velja za enega najtoplejših krajev Jugoslavije, je preteklo noč bilo —1, Debela snežna odeja, ki se giblje od 20 do 40 cm, je prekinila promet na številnih cestah v Srbiji, na Hrvaškem in v Bosni. V Beogradu, kjer Je zapadlo okrog 30 cm $ne-ga, je od sinoči na čiščenju ^nega v glavnih ulicah zaposlenih okrog 900 delavcev s tovorniki in drugimi stroji. Padec temperature je preprečil nadaljnje širjenje poplave v Makedoniji, ki je včeraj zajela 384 hiš in velike površine zemlje ter med drugim prizadela precejšnjo škodo na gradbišču nove železarne v Skopju. V Črni gori je reka Bojana, ki je sinoči grozila, da bo prebila nasip, danes zjutraj pričela upadati. Medtem ko je tu glavna nevarnost že šla mimo, pa je' v dolnjem teku reke Zete in Reke Crnojeviča ob Skadar-skem jezeru položaj še vedno kritičen. PARJZ, 14. — V zadnjih 24. urah je bilo v Parizu nadaljnjih 12 smrtnih žrtev zaradi mraza. Rekord nizke temperature je bil dosežen v zimsko-športnem središču D’Isere, kjer so v zelo jasnem vremenu zabeležili 30 stopinj pod ničlo. Položaj se nekoliko izboljšuje s severa. Francoski finančni minister je prepovedal višanje cen nekaterim živilom, katerih cena se je v teh dneh stalno dvigala. Ukrep stopi v veljavo jutri in se nanaša na krompir, korenje, cvetačo, por in nekatere tipe svinjskega mesa. V Švici je bilo v vasi La Bre-vine v višini 1046 m v pokrajini Neuchatel davi ob 8.30 kar 39 stopinj pod ničlo. Sicer pa so tudi zabeležili v Švici zelo nizke temperature: —22 v Bernu, —20 v Luzernu, —19 v Zuerichu in Baslu, —14 v 2enevi, v nekaterih zimskošportnih središčih pa do 30 stopinj pod ničlo. Tudi iz Avstrije javljajo o polarnem mrazu med 24 in 29 stopinjami pod ničlo. V nekaterih predelih južne Evrope se pa že močno čutijo posledice povišane temperature. Tako poročajo o poplavah iz Albanije, kjer so bili potrebni razni vladni ukrepi v pomoč prebivalstvu. V Grčiji je zaradi močnega deževja zadnjih dni plaz porušil gorsko vas Mukro v okrožju Kapre-nisi. Po prvih informacijah je ena oseba izgubila življenje, 10 jih je ranjenih, medtem ko ni znana u-soda še več drugih oseb. Pod pritiskom zemlje in kamenja se je zrušilo kakih 60 hiš. Vas šteje 336 prebivalcev. CHICAGO, 14. — Mrzli val, ki je v zadnjem tednu zajel skoraj vse ZDA, je povzročil smrt 78 o-seb. Močno’ škodo ko utrpeli razni nasadi v Arizoni in Texasu Edini del ZDA, ki ga polarni mraz ni prizadel, je južni predel Floride, kjer toplomer kaže več kot 20 stopinj nad ničlo. f> tifile v» ql Pitti tibie Letos je led dovolj debel AMSTERDAM, 14. — Na Holandskem so se oblasti odločile, da izvedejo VI. dirko enajstih mest. To je vztrajnostna tekma drsalcev na daljavi 120 km. Drsajo se po zamrzlih prekopih. Zadnja taka tekma je bila 1953. V naslednjih letih pa so jo morali vedno odlagati, ker led ni bil dovolj debel. Čez 47 milijonov prebivalcev Francije PARIZ, 14. — Francija ima sedaj 47.600.000 prebivalcev, to je milijon in 245.000 več kot 1. januarja 1962. Ta porast je treba pripisati predvsem povrnitvi 700 tisoč Francozov iz Alžirije. L. 1800 je imela Francija samo 28.300.000 prebivalcev, pa je do I. 1914 to število naraslo na 41 milijonov 700.000. Toda prva svetovna vojna je močno zavrla demografski pòrast v deželi. Število porok in rojstev je bilo v 1. 1962 skoraj prav toliko kot v 1. 1961, medtem ko je umrljivost malenkostno narasla: od 10,8 na II, 5 promil. IttltlllllllllltllllllllllllllllllllflllltlllltllllllliniltlllllllltllllltMlIlllllllf IHIIIIIIHIIIIIIIIIIflllHtllllHMIIIIIIIIIIIIt MED PREDAVANJEM NA PROSTEM Vojak ustrelil častnika nato napravil samomor 1 moriino kroglo je bil zadet še neki podčastnik NOVI LIGURE, 14. — Neki vojak je s strelom ubil nekega častnika, nekoliko ranil nekega podčastnika ter si potem vzel življenje s strelom v usta. Četa vojakov je bila na strelišču 4 km iz mesta, kjer je imel 24-letni podporočnik Giulio Carreri predavanje iz teorije. Vojaki so ga poslušali stoječ v vrsti. Nenadoma je 22-letni vojak Giancarlo Fiore iz Piacenze skočil iz vrste ter se postavil pred častnika. Preden se je ta zavedel kake nevarnosti, ga je vojak ustrelil v hrbet. Častnik je padel na tla in preden so mogli drugi vojaki poseči vmes, je vojak pograbil brzostrelko ter še enkrat ustrelil v častnika. Krogla je šla častniku skozi glavo in ga ubila. Ista krogla pa je še ranila nekega narednika. Vojak je nato obrnil cev brzostrelke proti sebi, jo vtaknil v usta in sprožil. Bil je takoj mrtev. Vzroki zločina za sedaj še niso znani. Vlak v avtobus štiri osebe mrtve LA PLATA, 14. — Pri nezavarovanem prehodu čez železnico se je vlak zaletel v avtobus, poln izletnikov, ki so se peljali na plažo Punta Lara. Po prvih vesteh so bile štiri osebe ubite in dve ranjeni. Avtobus je vozil Italijan Angelo Scomazon, ki ima 37 let. Z njim je bila njegova mati, žena, 7-letni sin ter sestra. Na avtobusu je bilo še nadaljnjih pet odraslih oseb in šest otrok, od katerih so bili še trije sorodniki Scomazona. Doslej še ni znana identiteta žrtev. I »a» glubhu Še en dokument o trpljenju pod Stalinom MOSKVA, 14. — «Literarna Rusija» je objavila nov dokument o življenju v sovjetskih koncentracijskih taboriščih za časa Stalina. Podpisana je Gali-na Serebrjakova, ki jo imajo za enega izmed najboljših biografov Karla Marxa. Njena pripoved ima naslov • Beseda Borisa Gor-batova» ter pripoveduje o dvajsetih letih, ki jih je prebila v zaporu. Pisateljica n. pr. opisuje celico zapora, v katerem ie bila zaprta deset let po aretaciji: prostor brez oken, dušeč, kamor ie zrak prihajal samo skozi črnikasto cev na stropu in kjer je bila neprestano prižgana električna luč. Potem pripoveduje o zasliševanjih ter pred njimi še o prihodih straž, katerih vodja je jetnico vsakikrat spraševal ime, priimek in očetovo ime. Sledila je dolga hoja po hodnikih in stopnicah, ki je bila toliko težja zaradi utrujenosti, pomanjkanja spanja in slabe hrane. Pisateljica je posvetila svojo pripoved tovarišu v j etništvu, mlademu pisatelju Borisu Gorbatov u, ki ga je s poznala l. 1933. Med njima je še naprej trajala prisrčna solidarnost. Nekoč je Gorbatov poskusil poslati ji listek z besedo bodrila, toda listek je padel v roke paznikov. Ko pa je pisateljica l. 1956 rehabilitirana in je prišla na svobodo, Gorbatov ni bil več živ. Tudi Jugoslovani v Agrigentu AGRIGENTO, 14. — Med petnajstimi folklornimi skupinami, ki bodo nastopile v Agrigentu na X. mednarodnem folklornem festivalu, bodo tudi Jugoslovani. Sicer pa bodo poleg dveh skupin s Sicilije nastopili Avstrijci, Bolgari, Cehi, Madžari, Poljaki, Nemci, Spanci, Portugalci, Francozi, Grki, Tunizijci in Egipčani. Slovenski bestsellerji v mesecu novembru Katere knjige slovenskih založb gredo najbolj v prodajo? V mesecu novembru je Državna založba Slovenije prodala največ «Romana o Prešernu» like Vaštetove, ki je izšel v ponatisu. Njej sledi «Ko.ž.a» Cur*ta Malaparteja, nato knjiga umetniških fotografij Jake Čopa «Svet med vrhovi», Jurčičev «Jurij Kozjak» in Andričev «Na Drini most». Pri Cankarjevi založbi so tudi npvembra kot že prejšnji mesec največ prodali Hauserjeve «Socialne zgodovine umetnosti in literature», tej knjigi pa je sledil Bòllov «Biljard ob pol desetih», nato «Sanje nekega življenja» Richarda Wrigh-ta in «Žlahtni divjak» Elisabeth Hansonove. Med bestsellerji Cankarjeve založbe je tudi pesniška zbirka Lojzeta Krokarja •Cvet pelina». Mladinska knjiga je dosegla rekord s Ttvainovimi •Prigodami Huckleberryja Finna», ki so dosegle 15 tisoč prodanih izvodov in tako postale slovenski bestseller meseca novembra 1962. Ne dosti manj so ljudje pokupili Tavčarjevega •Cvetja v jeseni», ki mu sledijo Ingoličeve «Oči», nato slikanica Františka Hrubi-na «Medenjakova hišica» m končno Breskvar-Uršičev matematični priročnik «Vega». Mariborska Založba Obzorja je dosegla največji knjigotrški uspeh s ponatisom romana Ane Wam-brechtsamer «Danes grofje celjski in nikdar peč». Nadaljnja štiri dela so: «Pastoralna simfonija» Andreja Gida. «Kali prihodnosti Nade Gaborovič, •Hišica ob morju» Branke Jurca in • Se-ženj zemlje» Grigorija Bakla-nova. Niso znani podatki za koprsko založbo «Lipa». Merku na sporedu v Trstu in Ljubljani Pred nedavnim je Collegium Musicum v Ljubljani priredit koncert komornih skladb sodobnih slovenskih skladateljev. Spored je obsegal dela Sama Vrem-šaka, Aleksandra Lajovica, Vilka Ukmarja, Pavla Merkuja, Primoža Ramovša, Štuhca m Danila Švare. •Od izvajanih del je napisal v «Delu» Uroš Pre-voršek, so se mi najbolj vtisnile v spomin dve Merkujevi skladbi za flavto in harfo — dvoje zelo subtilnih, harmonsko izredno zanimivih kompozicij, uspavanki Primoža Ramovša, od katerih je zlasti prva polna toplega in iskrenega občutja ter čista in jasna v izrazu, m pa Ukmarjevi Memoires, skladba najbolj intimnih razpoloženj. Izredno svež in grajen po jasnih, skoraj klasičnih oblikovanih principih je klavirski trio Danila Svare, ki pomeni pomemben prispevek v zakladnico naše komorne glasbe». Za Merkuja pa je zanimivo, da je istega dne bilo neko njegovo delo na sporedu podobnega koncerta v tržaškem Kulturno-umetniškem krožku. Sredi poletja premiera filma «Kleopatra» NEW YORK, 14. — Premiera filma «Kleopatra» z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom bo istočasno v 70 mestih ZDA m Kanade 12. julija. Oktobra pa bo film prikazan istočasno v več mestih Evrope; med temi bodo Rim, Milan, Turin in Bo- b/iltft'tòlft* lagna. V New Yorku bo film * programu v kinu «Rivoli» »s») : 75 tednov. Cene, ki so jih dol«" < čili za ta film, so doslej najvib je v ZDA : boljša mesta bodo j po 5,5 dolarja (okrog 3.500 ItfM «Rivoli» je že nakazal druib' j Fox kot predujem na vstopnjn* j 1.200.000 dolarjev (okrog 750 m il*, jonov lir). Podpredsednik druh be Fox Seymor Poe je dejoh ! da bo stal film •Kleopatra», M ! terega zadnje scene še sedoI j snemajo v južni Španiji, skufOl : 40 milijonov dolarjev. Računi- : joč s stroški za razdelitev in prr ' pagando ter z odstotki, ki prip1’" -, dajo Elizabeth Taylor in drugih j igralcem, bodo morali znašati do- ; hodki filma 65 milijonov, da lahko družba Fox krila vse stri' ške. Sele nad to številko se bo pričel dobiček družbe. Sey-m0' Poe je izrekel prepričanje, do bo •Kleopatra» tudi finančno pomenila enega največjih usVe' hov v zgodovini filma. «Gledališki letalski most» med Parizom in Rimom RIM, 14. — Dopoldne so Pr‘' speli na letališče Ciampino članl ene izmed najbolj pomembni" ; pariških gledaliških skupin. drugimi so Marie Daems, J. , j Murielle, D. Paturel ni F. Vatol , ki bodo predvajali komedij0 j • Pomme, pomme, pomme*, ki 'i1 sicer na sporedu v pariškesj : gledališču •La Bruyère». Igralo1 so izkoristili dva prosta dnevO . ter poleteli naravnost v R‘Tn’ ; kjer bodo dali dve predstav1- j Nato se bodo takoj vrnili v Pa' riz ter nadaljevali predstave. Jaki pripravlja razstave v Italiji Slikar Jože Horvat-Jaki, ^ j njegova razstava v Londonu ** traia, je pred kratkim potoV j v Rim. Pripravil bo razstavo v u iyw in Firencah ter v Benetkah, kjet bo trajala sedem mesecev. - I «Vita Cecoslovacca» Revija •Vita Cecoslovacca», "f jo izdaja založba Orbis v Praš'! izhaja mesečno v italijanščini francoščini, angleščini in švedščini. Italijansko redakcijo e0"1 Giorgio Gandini. Revija velikeš" formata izhaja na lepem paptr~ ju in z mnogimi slikami. V decembrski številki je več slik 1 obiska delegacije mesta HradeC Kràlové v Aleksandriji. NaduU1 je v tej številki prikaz slikali0 Spale. Iz «Literarnih novim»,F" je povzet članek Iva Fleischmanna o ltalu Calvinu in /t#I‘ Svevu. Klasiki v Romuniji BUKAREŠTA, 12. — V zadnji" štirih letih so v Romuniji tisnili več kot 800.000 izvod01j knjig klasične literature. M1" raznimi avtorji so na prvih stih Dante Alighieri, Moliefl' Shakespeare, Goethe. Balzac, go, Anatole France, Tolstoj, C, hov, Dickens, Gorki in Tagotr vsi seveda prevedeni v roffl'**. ščino Računajo, da so po vo)\ natisnili v romunščini nad ' milijonov izvodov kniig klasičr in moderne literature. Med vilnimi izdajami v l. 1963 tudi izbor Carduccijevih pest’’1' S popevkami pri procesijah? Neki misinski poslanec se * zadnjič v parlamentu obrnil ministra za turizem in prired« ve z vprašanjem, če se ne bi tel zavzeti za to, da bi lamc tudi ansambli lahke glasbe zaradi težav, v katerih se bajajo — nastopali poleg 9°l' ob cerkvenih praznikih. S U bi bilo ekonomsčo po magano tej" ansamblom, ustreženo pa bi b’\ tudi prebivalcem ' na mau, jim ugaja poslušati take * samble. > Od 2. do 17. marca bo v MJ!_ cerati 1. mednarodna bienala karstva, za katero je že zafcr topljena prva nagrad v znes* 2 milijonov lir ter druga * grada 1 milijona lir. Prvo n grado je dala neka umeril ' drugo pa neka francoska ume nostna galerija. # • m Francoska vlada je skleni^' da bo posodila mestu Ati#* IZDA) za razstavo od 10. 1 bruaria dalje dve sliki iz b0 vra. Ti dve sliki sta Whistl*^ jeva «Mati» ter • Mudeleme ° ' veilleuse», ki jo je naslikal Ut° ges de la Tour. * * * CATANIA, 14. — Prvič v ^ liji se bo 15. februarja tzvajn‘, opera «Smrt Éasputina» Ni°° ' sa Nabokova (ki je menda • rudnik avtorja «Lolite»), * ,, ter o se bo tu pričela opef j sezona. V tej open bo pet basist Rafael Ane Na spore je še sedem drugih oper: “ viljski bnvec», •Samson in n o" lila», «Zini» (Franco Mann t'* «Norma», «Trubadur», Mad#^. Butterfly ter «Mali Marat scagni). V okviru operne sez°,r je tudi baletni večer: balet 0 žavne Opere iz Bukarešte bo * stopil s Čajkovskega •Labod) jezerom». » * • V galeriji EIDAC v razstavlja slikar Alberto Cflt’ u lari Njegova dela se že naha)° v raznih galerijah v inozemst in tudi v Jugoslaviji. INTERVJU PREDSEDNIKA TITA ANGLEŠKI REVIJI «QUEEN* «Iščemo najbolj demokratično in najbolj humano metodo» (Nadaljevanje z 2. strani) (lavorili o rešitvi nacionalnega vprašanja, o enakopravnosti vseh narodov in o tem, da ne sme biti e9embnije nobenega naroda, naj- *' bo velik ali majhen. S takšnim Koliščem in načeli nam je uspe- narodnoosvobodilnem boju toniti vse jugoslovanske narode, seveda smo imeli takšno politi-,° že pred vojno, toda v vojni ?° je bilo treba konkretno pojasniti in dosledno izvajati.» Želel sem, da pojasnim pomen nacionalizma v XX. stoletju, ko P°staja svet manjši in se zače-n)ajo dežele čedalje bolj združeni v velike skupnosti. •Da bi dosegli integracijo v no-BlJ oblikah na višji stopnji,» je Te*el predsednik Tito, •je pogosto Potrebna poprejšnja dezintegracijo: Pri nas je bilo ljudstvo zedi-B)eno na napačnih načelih in os-P°uah in to se ni moglo obdr-Upoštevajoč spopade, do ka-:?rih je prišlo, je bilo treba naj-•*. Pravilno pot in način integra-Cl>e in mi smo jo našli. Zdaj se-V'eda ng gre za to, da bi ostali j teh ozkih okvirih, ker vemo, “a, se bo proces integracije razklal širše, na vsem svetu, in bo imel splošni smisel in smer tudi pri nas.* 'Omenil bi, je nadaljeval pred- PA*» : I. m • , T . tednik Tito, *da v procesu intentaci je nacionalnosti ne smejo iz-JjJoiti kulturnih in raznih drugih ki ustvarjajo njihovo tra-“'fijo in njihove pozitivne nacio-uulne interese. Toda z zdruieva-*;eni narodov nastajajo in se u-tvarjajo tudi nove oblike kultn-?• » tem smislu, da se ustvarja up na kultura na enotnem pod- r°čju. t0 nj nekakšna nova kul- Ura, ampak gre za to, da vsak narod, vzporedno s celotnim razvojem na svetu, prispeva v skup-n.°. zakladnico svoje najbolj po-fhivne pridobitve. S tem dobiva kultura predvsem čedalje bolj u-Utverzalen značaj.* .Vprašal sem ga, ali je moč na-?°nalnih čustev Jugoslavije, h ka-■*rih vzbuditvi je pripomogel, bila izmed faktorjev, ki je ornogo- m>i? uspešen odpor proti Kominfor- 'Da, to nam je pomagalo. Imeli "ko vso podporo ljudstva. Morali pko samo imeti pred očmi, da ne dobi nasprotnih oblik, da J1® dobi oblik šovinizma, ker je Je* ifca razlika med nacionalnimi čustvi in šovinizmom. * Oasu, ko se zdi razvnetost Jjkcionalnih čustev v nekaterih ?eželah včasih kot razbijajoča si-so mi Titovi odgovori suge- so mi Titovi odgovori suge-'rali novo perspektivo. Velika «rupiranja narodov (vseeno, ali .^obodna ali prisiljena) in nad-iJJP^onalne institucije vsekakor ?*®buiejo nevarnost v tem smi-® b. da olajšujejo agresivno raž-P°loženi deželi vzpostavili njeno 'Semonijo. Nacionalna čustva, i ,**or to izpričuje izkušnja Jugo-ivije, iz vojne in v miru, osta- '“J"'' *** v feJo najbolj zanesljiv način odpo-* Proti vsaki taki hegemoniji. Rekel sem, da je med mojim t“>skom v Jugoslaviji name za-8®s napravil vtis eksperiment, ki j yrši in o katerem se mi zdi. j“Je zelo pomemben za nove a-lš*e in azijske dežele. 'Mislim, da naše izkušnje niso Bil sem skupaj z enim nespor- vanskega ljudstva so ponos, od- no velikih voditeljev stoletja. Nisem smel zamuditi priložnosti. Vprašal sem ga: «Ali mi lahko poveste, kaj je to vodstvo in kaj v bistvu pomeni pojem vodenja?» «Namen vodenja je, usmerjati tisto, kar je najbolj pozitivno v razvoju neke družbe. Vodenje je torej usmerjanje. Aktivnost od zgoraj navzdol.» *Vi veste, skozi kakšne faze je šla družba v svojem razvoju. Tudi vodenje se je spreminjalo vzporedno s tem. Vzemimo na primer razvoj družbe od prvotne skupnosti preko fevdalizma pa naprej. Zmeraj je bil posameznik, ki je vodil družino, pleme, skupnost, deželo. To je seveda v raznih deželah dobivalo različne oblike. Pri vas na primer, v Veliki Britaniji, je najbolj zgodaj nastal parlamentarizem. Monarh je izgubil svoje prvotne prerogative. Vi imate vlado, parlament itd.. Mi pa smo zdaj šli dalje. Sicer imamo tudi mi parlament, a ga zdaj drugače postavljamo. Pri nas dobiva vodenje širši pojem samoupravljanja, tako da delovni ljudje v tovarnah in drugod sami upravljajo družbene zadeve. Zdaj jim ne kroji usode en človek ali nekaj ljudi, pač pa neposredno sodelujejo v upravljanju. To je določeno tudi v naši novi ustavi. To ni več dirigiranje ali vsiljevanje s strani posameznikov. Prej je vsako vodenje izviralo od individuuma in je bilo torej ozkega značaja ter je imelo včasih več, včasih manj elementov direktive in prisiljevanja. Samoupravljanje pa je oblast delovnih ljudi samih, ki se udejstvujejo v družbenem razvoju, predvsem v procesu proizvodnje. Zato naša . nova ustava tudi izhaja od delovnega človeka, človeka proizvajalca. Ni usmerjena od zgoraj navzdol, ampak od spodaj navzgor. Sicer je to kompleksno vprašanje, ki ga je težko pojasniti v nekaj besedah.» *Po naši novi ustavi je vloga voditeljev drugačna in ne samo, da jih voli ljudstvo, ampak je tudi trajanje vodstva čedalje krajše, tako da bo čedalje več ljudi sodelovalo v vodenju. Nekdo pa mora biti na vodilnem mestu, ne zato, da bi• dirigiral, ampak da bi združeval akcije. Vodenje dobiva tako značaj koordiniranja, združevanja akcij, postaja bolj formalno.» Spet sem ga vprašal: «Ali imajo osebnosti vendarle svojo vlogo?» «Osebnosti imajo svoj pomen, tega pomena pa ne morejo dobiti od zgoraj, ampak od spodaj, od ljudstva.» Povrnil sem se k svojemu vprašanju: «Ali priznate, da je nekaj v osebnostih, kot so Churchill ah de Gaulle ali vi sami, kar jih dela za naravne voditelje?» «To vidi ljudstvo samo. L,jua-,stvo ■ ividi in čuti, koliko ,kdo, velja. Da na primer Churchill ni bil to, kar je, ga britansko ljudstvo ne bi tako dolgo obdržalo in njegova osebnost ne bi bila tako velika v angleški zgodovini.* «Ali se potem strinjate, da je poza Domemben element vodenja?» Predsednik Tito je odločno odgovoril: « Poziranja ne maram, pa tudi naše ljudstvo ima raje preprostost. Je pa nekaj drugega, kar je važno, ko gre za javno na- Jkiembne samo za azijske in a- \ stopanje. Osebno veliko laže go-■ *slce dežele. Nimamo pretenzij j vonm pred večjim številom ljudi, -, Ue mislimo, da je potrebno kakor če jih je pred menoj malo n:“° prakso kratko in malo pre-sati. Vsaka dežela ima svoje ii,°(fJčnosti v notranjem razvo- Jasno pa je, da bodo tako o» kakor tudi druge dežele vzele borf n°s riekalere stvari, če jim a° ustrezale. Mi smo na pri-V J izkoristili mnoge izkušnje te k°da, prav tako pa tudi neka-SrJ izkušnje Zahoda, toda imeli ali morda samo nekaj. Z drugimi besedami : improvizacije so zame lažje, kad ar imam več poslušalcev. Ta neposredni stik mi zmerai daje inspiracijo.* kritost in gostoljubje,* je odgovoril predsednik Tito. «Gostoljubje vsekakor, to smo občutili tudi sami, a kaj mislite z lastnostjo odkritosti?» • Mislim, da naši ljudje zmeraj govore odkrito tisto, kar mislijo, pa naj je to komu všeč ali ne. Rekel bi, da je to tradicionalna lastnost našega ljudstva.* «Ali so se morda vaša čustva, vaša mnenja o jugoslovanskem ljudstvu v čemerkoli spremenila, odkar upravljate deželo?» «V čem naj bi se spremenila in zakaj?* «Saj ste zvedeli več o njem, bolje ste ga spoznali.» • Ne spreminjam svojega mnenja ... Človeka jemljem takšnega, kakršen je. Vem, da ima vsak človek tako pozitivne kot negativne lastnosti. Ljudi obravnavamo kot živa bitja, za katere je značilno eno in drugo, pri nekom je na primer več pozitivnih lastnosti, pri drugem manj. Ce kdo kritizira in če vidim, da ima prav. me to ne jezi. Saj nam kritika pomaga, da premagamo nekatere negativne pojave in težave, na katere zadevamo. Tudi sam precej kritiziram.* (Foto M. Magajna) Slovensko pesem so ponesli od Soče do Nila Klubi primorskih študentov v Ljubljani in PAZ «V. Vodopivec» bodo letos spomladi proslavili svojo desetletnico LJUBLJANA, v začetku leta 1963. — Člani Kluba goriških in Kluba koprskih študentov v Ljubljani, posebno še njihovi predstavniki, imajo polne roke dela in skrbi .Cim slovesneje bi namreč radi proslavili desetletnico delovanja svojih društev. Pred desetimi leti se je v Ljubljani prvič zbralo veliko število primorskih študentov. Nikdar prej se Primorski ni obetalo toliko no. vega razumništva kot od tistega leta dalje. Prišli so bili abitu-rienti z gimnazij v Novi Gorici, Kopru in Postojni. Tedaj so tudi ustanovili Klub primorskih študentov. Zaradi raznih upravnih in ozemeljskih sprememb ( večkratna sprememba občinskih in okrajnih mej, priključitev Koprskega) se je tudi Klub drobil in spet združeval. Vse te, zgolj organizacijske spremembe, pa niso nikoli zavirale skupnega delovanja. Skupne težnje primorskih študentov so se najlepše iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiintiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii"iimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii..... IZ AMERIŠKIH PODZEMELJSKIH ATOMSKIH HRAMOV Velikanska odgovornost dveh častnikov: Williama Bachholza in Herba Dobyja V jeklenem betonskem bunkerju tiktaka interkontinentalna atomska smrt - Raketa «Minuteman» - najstrašnejše ameriško orožje V ozadju zahodnih družinskih razprtij glede «lastništva» nad atomskim orožjem, o katerih zadnje dni toliko pišejo časopisi v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Zahodni Nemčiji in ostalih «atlantskih» deželah, se skriva enostavno, toda nevarno dejstvo, da politika ZDA še naprej temelji na sili, Kakšna je ta sila, katera danes potencialno ograža svetovni mir in preti s totalno atomsko katastrofo, lepo opisuje dopisnik hamburškega časopisa «Die Welt» : Montana obiskal arzenale z raketami «Minujeihan», najbolj nevarnim orožjem, ki ga imajo ZDA: «Sredi rdeče ploščice, v 24 m globokem podzemeljskem bunkerju, je z debelimi črkami zapisano «Secret» — «Tajno». V jeklenem betonskem silosu A-10 tiktaka v zadnjih 84,4 ure interkontinentalna smrt. Od mene je oddaljena dober meter in je podobna beli glavi iz sladkorja, njena rušilna moč pa je mnogo večja od one, ki jo je imela bomba, odvržena na Hirošimo. «Sladkorna glava» hidrogenske bombe je konica novega jedrskega orožja ZDA — «Minute-mana». In v tem primeru ne gre za razstavo, prirejeno za skupino novinarjev, ki v 24 m glokočem podzemeljskem bunkerju stoje na enometrski razdalji od H-bombe. Bomba je «vroča», a tri Američani o ženskih čarih Name je napravil globok vtis pačm. kako so vsi ljudie, s kate-rmi sem se razgovarjal o Titu. vselej izjavili, da je ena izmed tj0 tudi svoje specifične elemen- n egovih velikih vrlin njegovo in-fci so vtisnili pečat procesu st nkt'vno razumevanje tzstega H„gTan.?epa razvoja m gibanja * ■ 1 deželi. Danes je glede na teh ' , «'«ni in kulturni razvoj postal p ‘ majhen. Prišlo je do velike Zg^tanosti interesov in odnosov i.-ih narodov, in narodi spre- drnn od drugega mnogo pri0r*. pogosto celo, ne da bi se 1 tei ern sami zavedali tega.» sem predsedniku, da sem Vij j syojim obiskom v Jugosla- stjL veliko bral o političnem si-8t>v u. ln se zanj zanimal v raz- t o nanj naiuiuai v šli i ^ z državljani. Vprašal sem ahk° na kratko opiše poli-Hrv! sistem Jugoslavije. Ze pri ht Stavku sc, ir izraz na nie- gcv'*u stavku se je izraz na nje-Sft>eh °'3razu spremenil in z na-top am je prešel na energičen Sede ^ito Poudarjal svoje be-■ ko je dejal: komuni- **ma*!rne se< cili ie Da ’ To je končni cilj. Nastaja kate!?.pr“šanje poti in metod «tpr- • »«»«“i _ ° tteen,lrn‘ se Pftde do tega cilja, hujhi- naibolj demokratične in l(vaf- humane metode. Mnogo dimJ naglo spreminjamo, ko vi- «Itn '‘«Uto spreinuijiu arnn,’ .da niso dobre, in mhjemo to priznati.* resnica. To poletje se je ha r a v Jugoslaviji izredno iskre-jggQ^Prava v javnosti o šibkosti tazn!10vanskega gospodarstva. To ga j av° je spodbudil govor, ki Spiji® Povedal predsednik Tito v t>a maja meseca letos. Podob-lalt0 .Pfsva se razvija zdaj, prav hove 3avna razprava, o osnutku ske jU?tave. V okvirih enopartij-i ave je presenetljiva svo- kritike. netnoaS,,‘ morebiti tudi ne zade-Preri, Praue poti,* je nadaljeval Željese “niš: Tito, •zato ker naše ne m “ensth presegajo material-Pier °-n°sti. Po vojni smo na pri- s°tia)«usti ucI‘ko dali za rešitev jih .« problemov. Reševali smo H ’ kakor da smo že na viš- J l >4 ' UU -1 11 tu rCC. IlU iti *Jpnii materialnih možnosti, *herj se nam zdaj v določeni Tovanitna^uj,e. Za socialno zava-nine t® pri nas, za razne invalid-«Oct~i Pok°jntne in druge oblike Pii' - n®9a skrbstva gre okrog 250 re'i,rd di.arjev na leto. Naša kar ljudje želijo, in to, da jim pride naproti. Vprašal sem ga, ali .ie to res in kako to doseže. • Veliko sem preživel in marsikaj občutil. Iz lastne izkušnje vem, kaj pomeni težko, revno živ-Ijenje. Potem mi ni težko to ob-čutiti. Mislim, da tu ne gre za nekakšen instinkt, ampak za iz-kušnio.» Na prvem mestu noge zatem grudi, oči itd. «Kako vam uspe. da se ne oddaljite od ljudstva?» • Rad grem med ljudstvo. Ko bi bil ločen od njega, ne bi mogel živeti. Zame bi bilo to kratko in malo nemogoče. Mislim, da ljudje, ki naj rešujejo vprašanje notranjega razvoja dežele in probleme svojega ljudstva, morajo biti ljudstvu blizu. V nasprotnem primeru pa se mu odtujijo, s tem pa se tudi ljudstvo odtujuje nji m.* «Kako ostvarjate te stike?» • Na razne načine. Pogosto obiskujem razne kraje, odhajam na zborovanja, sprejemam tudi doma posamezne delegacije itd.. Potem dobivam tudi razna obvestila. — Skratka, gre za vsestransko aktivnost, ki je težavna, a jo je treba opravljati.* V nekem trenutku sem ga vprašal, katere so po njegovem mnenju poglavitne značilnosti jugoslovanskega ljudstva. V francoski reviji »Pariš Jour» je francoska publicistka Violette Mnriaux napisala članek, nad čim se moški pri nežnem spolu najbolj navdušujejo. Objavljamo, kar je omenjena publicistka s tem v zvezi napisala: «Pred kratkim so Amerikanci razrezali žensko telo. Seveda so to storili samo v simbolični obliki, iz estetskih razlogov. Na eni najbolj znanih in najbolj čutnih floridskih plaž je bilo nedolgo tega prirejeno nenavadno tekmovanje. To pot žirija ni imela za nalogo, da izbere kakšno miss «Coca-Cola», ali miss «strep-tease» — vse to je že postalo preveč banalno — marveč, da ugotovi, oziroma sestani seznam največjih ženskih čarov. Nu koncu tekmovanja je bilo — kako čudno! ugotovljeno, da si prvega mesta ni priborila glava, marveč noge. In tako so moški ob tej priliki javno priznali svoje prikrito nagnjenje do tistega dela telesa, ki je proslavil in obogatil Mistinguette in prinesel Marleni Dietrich največjo slavo. Objavljamo na tem mestu zapovrstjo vse osnovne adute ženske zapeljivosti: 1. noge; 2. grudi, 3. oči; 4. usta, 5. lasje; 6. život; 7. roke; 8. vrat; (postavlja se vprašanje, na katero mesto bi prišlo srce, če bi tudi to bilo oiden organ). Priznati je treba, da je bila bitka med pristaši nog in grudi zelo ostra. Se izredno sveži spomin na Marylin Monroe je nedvomno močno vplival na razpoloženje žirije, toda v prav tako veliki meri tudi Sofia Loren, Brigitte Bardot in mnoge druge, ki so uspele zaslužiti milijone frankov, zahvaljujoč svojim telesnim oblikam ter fotogeničnosti telesa. V resnici so noge samo v zadnjem trenutku odnesle zmago nad nevarnim tekmecem, in to samo s tremi odstotki glasov oeč. Omenjena ameriška žirija se je s tem pravzaprav samo pridružila grškim estetom, kateri so izjavljali, da so ženske noge to, kar so prt svetiščih stebri: osnova in lepota. Po objavi rezultatov, je žirija postavila drugo vprašanje: «Ali se vam ženske noge zde bolj privlačne v kratkem, dolgem, oziroma poldolgem krilu, ali v trikoju? Okrog 60 odstotkov glasov je bilo na strani poldolgih oblek. Moški so mnogo bolj tankončutni, kot so to žene pripravljene priznati. Po njihovem lastnem priznanju, moški mnogo raje vidijo samo del noge, da bi jo zatem v svoji domišljiji lahko podaljševali. Naši kolegi so veliki pesniki. Se leta 1900 so zaljubljeni moški pisali, peli, sanjali o nogah, katerih gležnji so se razkrili samo, kadar so stopale iz kočij, ali jim je veter dvignil krilo. Toda ta doba je prinašala tudi svoja razočaranja. V nekem romanu iz te dobe sem čitala sledeče: «Opazil sem njen nežni gleženj. toda ko sva se poročila, sem ugotovil, na žalost, da ima debela meča-» • Najizrazitejše lastnosti jugoslo- ..........tmmiiMimmHiiimuiiiUHUHMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiinminuuuiHHHHUHUHHHimmHiiuHHiHmuuHtniHHiintiiiiiiiiiniiiiiituHUiiuniuiimiiMi OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Neka n--e J "ibo/jše na svetu. Toda d j.'e ‘"t°r' ,l.ie možnosti so ven-r«_ ...0,“'-!• ,c. Zato je v našem ]v d „t' prenapetega, in si- tega vprašanja spada mor- c,r Q■■■.....................nuni....i m m n [imi tu m ...... ..m u i u i ■, n, 11 m imiiiii inni m m vaško in Italijo na češkoslovaški 1 PRED OBNOVITVIJO BORBE ZASEBNIH KOVINARJEV Tudi na Tržaškem so stopili zdaj v veljavo predpisi o brezplačni vožnji v šolo revnih šoloobveznih otrok. Vprašanje so proučili na raznih sejah, ki so bile pri šolskem skrbništvu. Med drugim so sklenili, da bodo dodelili posebne izkaznice učencem, ki se bodo lahko vozili na rednih progah. Glede na krajevne razmere in potrebe so nekatere zadevne predpise nekoliko spremenili, da bi šli na roko učencem. V dveh primerih, in sicer za učence, ki obiskujejo slovensko ali italijansko strokovno šolo na Proseku in v Nabrežini, ni bilo mogoče urediti zadeve z rednimi progami, zaradi česar so poskrbeli za posebne zveze. Brezplačno vožnjo v šolo bo uživalo 340 učencev, in sicer 210 učencev slovenskih šol, 130 učencev pa je italijanskih. Stroški za to bodo znašali letno 4 milijone lir. S Danes ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 javna razprava o povišanju cen živ ljenjskih potrebščin. Poročal bo občinski svetovalec Tonel. SPLAVITEV V TRIISKI LADJEDELNICI CRDA «Oceanie»danes v morje na češkoslovaški tranzit skozi Trst. Na sestanku ie dr. Caidassi povabil predstavnika češkoslovaške vlade naj obišče Trst, kjer se bo lahko seznanil z operativno zmogljivostjo tržaškega pristanišča in z možnostjo nadaljnjega povečanja češkoslovaškega tranzita skozi naše pristanišče. Poleg tega je imela tržaška delegacija v Pragi razgovore zf italijanskim veleposlanikom Ferrerom in s trgovinskim atašejem Barbellijem. V Pragi se je dr. Caidassi razgo-varjal tudi s predsednikom praške trgovinske zbornice o udeležbi Češkoslovaške na tržaškem velesejmu, kakor tudi o udeležbi Trsta na velesejmu v Brnu. Vprašanje češkoslovaškega tranzita skozi Trst v povojnih letih je poglavje zase. Dolga leta Češkoslovaška ni mogla izkoriščati tržaškega pristanišča zaradi težkih plačilnih pogojev, saj so v Trstu zahtevali, dà plača vse pristaniške storitve v dolarjih. Končno jim je pred nekaj leti le uspelo doseči v Rimu, da se vključijo stroški pristaniških storitev CSSR v Trstu v trgovinski sporazum med Češkoslovaško in t-talijo. Poleg tega pa je tržaška trgovinska zbornica še dosegla, da lahko sama sklepa dogovore s češkoslovaškim podjetjem «Cehofracht», kar je omogočilo, da je zagotovila tržaškemu pristanišču določen minimalni kontinget češkoslovaškega tranzita. Lanska pogodba je predvidevala minimalni promet 350.000 ton, ki je bil sicer prekoračen za okoli 20.000 ton. Vendar pa ta raven ni povsem zadovoljila tržaških gospodarskih krogov, ki so pričakovali, da bo češkoslovaški promet skozi tr/hška Javna skladišča dosegel v letu 1962 vsaj 400.000 ton. Medtem ko je bil promet iz CSSR v prvih lanskin mesecih precej zadovoljiv, je v nadaljnjih mesecih nekoliko padel, ker' je Češkoslovaška preusmerila del svojih pošiljk v druga pristanišča in zlasti skozi Reko, ki je lani dosegla 464.000 ton prometa CSSR, ali skoro 100.000 ton več kot leta 1961. Podpis pogodbe za pleskarje Sindikat gradbenih delavcev De-levsice zbornice sporoča, da so včeraj sindikati ter združenje obrt. nikov jn zveza male in srednje industrije podpisali novo delovno pogodbo za pleskarje. Ta pogodba, ki velja od 1. januarja do 31. decembra 1963 prilagaja mezdne in normativne pogoje te stroke pogojem gradbenih delavcev. Zato veljajo od 1. januarja za pleskarje naslednje mezde: specia- lizirani delavci 378.96 lire na uro, kvalificirani delavci 341.82 lire, Razčlenjene stavke najboljše sredstvo pritiska na nepopustljivo Confindustrio Izplačevanje štipendij srednješolcem Te dni so začeli izplačevati prve obroke štipendij dijakom srednjih šol, ki so se udeležili in so zmagali na natečaju, ki ga je lansko leto razpisalo ministrstvo za javno vzgojo, da bi pomagalo potrebnim dijakom. Kakor smo že poročali, bo dobivalo štipendije v znesku od 60 do 150.000 lir letno 33 dijakov slovenskih srednjih šol in 217 dijakov italijanskih srednjih šol na našem področju. Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za 1. ljudski koncert tržaškega filharmoničnega orkestra, ki bo pod vodstvom dirigenta Aleksandra Dereviitzkega in s sodelovanjem pianista Giuliana SMveri-ja v četrtek ob 21, url. Program obsega Hiindemithove Simfonične metamorfoze n-a teme C.M. von Weberja, Lisztov Koncert št. 1 za klavir im orkester ter Čajkovskega Simfonijo št. 4 op. 36. V petek ob 21. url bo v gledališču Verdi v organizaciji Koncertne družbe najavljeni koncert pianista A-rtura Benedettila Michelangeli ja. Program obsega Beethovnovo sonato op. 2 št. 3, dve Chopinovi mazurki in baiato, Chiildren’s Corner in dve seriji De-bussyjevih Images. iiiiiiiHimmiiiiiiiiiiimiimiiiimiiimmimmiiiiiiiiHiiiiimniiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiii S stavkami po pokrajinah in posameznih podjetjih bodo dosegli delavci od indnstrijcev ločene začasne pogodbe Spor med kovinarji zasebnih podjetij in Confindustrio se je zopet zaostril in v petek bodo po sklepu osrednjih vodstev vseh treh zvez kovinarjev pričeli delavci ponovno stavkati. Prva stavka bo po vsej državi hkrati in bo trajala 4 ure, nato pa se bodo začele stavke 27. t.m. po posameznih pokrajinah in mestih ali celo podjetjih. Namen teh stavk bo predvsem doseči, da bodo posamezna podjetja sklenila s sindikati začasne pogodbe, ki bodo prekosile ponudbe Confindustrie ter jo s časom prerasle. Gre torej za razčlenjeno borbo, ki morda ne bo prvi trenutek na- speeializirani težaki 307.48 lir, vadni težaki 289.36 lire. Lenarduzzi predsednik (uristične ustanove v Scsljanu Za predsednika avtonomne leto-viščarske in turistične ustanove v Sesljanu je bil z ministrskim odlokom imenovan Remigio Lenarduz-zi, občinski svetovalec na listi KD v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu in uslužbenec pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu. letela na popolno razumevanje prav vseh delavcev, saj je bilo čuti med njimi tudi izjave, da je treba začeti skrajno borbo brez presledka in do kraja. Toda sindikati kovinarjev so dobro proučili položaj in prišli do zaključka, da je ravno takina razčlenjena borba najbolj učinkovita in uspčš-na, ker ustvari razpoke med samimi indu-strijci. Rezultat tega je, da Se doseže ravno nasprotni učinek; Con-findustria je že poskusila vse, da bi razbila enotnost delavcev, a dogaja se ravno nasprotno, saj so vprav številnj ripdustrijci že podpisali ločene začasne 'sporazume in z novo sindikalno taktiko jih bodo še vei Attilio Sorini, 57-let-na Giovanna Suseli por. Pernic, 81-letni Francesco Vettorazzo, 79-letna Gisella Lacovig por. Fabbro, 80-letna Maria Olga Doleys, 84-letna Luigia Tomasi, 68-letinii Bruno Alberti, 68-let-n,i Giacomo Ra valico, 66-letna Elena Lamipreciht por. Polli, 63-letnl Vittorio Sartori, 83-letna Genoveffa Paduanl vd, Cosmini, 33-letna Marcella Tornasi por, Selva, 86-letna Luigia Pietro-bon vd. Clocarelli, Mario Tomlni, star 4 ure. NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Redenzione, Trg Garibaldi 3; Benussi, Ul. Cavana 11; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasihl, Trg Libertà 6; Al Galeno, Ul. S. Ci-lino (Sv. iva-n). Nazionale 14.30 18.15 22.00 «In giorno più lungo», Nastopa 44 svetovn® znanih umetnikov. Arcobaleno 16.00 «I motorizzati». " Manfredi, Tognazzi, Valeri, Chiari- Fenice 16.00 «La marcia su Roma»-Vittorio Gassman, Ugo Tognazzi. Excelsior 16.00 «I racconti del terr®-re». Technicolor. Vincent Priie, pe*.i ter Lorre. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Jules e Jim». Jeanne Moreau. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «Marco Polo» Technicolor. R-ory Calhoum. Alabarda 15.30 «Fedra». Melina Meh couri. Anthony Perkin-s, Raf Vali®" ne. Zadm jii dan. Filodrammatico 16.00 «Via Convento» Stan Laurei, Oiliwer Hardy. Aurora 16.00 «Marcia o crepa». Cristallo 16.00 «Quelle due». A. HeP bum, S. Mac Laioe. Prepovedan? mladini. Capito! 16.00 «Il promontorio dell" paura». Gregory Peck, Robert M>" tohum. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «I due della legione»’ Franco Franchi, Ci-ccio Ingrassia. Impero 16,30 «L’uomo che uccise L‘” berty Valamce». Massimo 16.00 «Panche Villa». Tee®-nicolor. Pedro Armendariz. Moderno 16.00 «Ecco Charl-o-t». Oh»*' les Chaplin. Astoria 16.30 «I gangster di Pi-cadil' li». Dramatična detektivka. Astra 16.30 «Il giardino della viole®' za». Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 15.30 «Cronaca fan1'’ liare». Technicolor. Marcello M*-stroiann', Valeria Ciangottini. Zadnji dan. Abbazia 16.00 «L’Isola misteriosa» Barvni film. M. Craig. Marconi 16.00 «Walter ed i suoi cu?' ni». Walter Chiari, Valeria Fa-bri*1, Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Lasciami sognare». Frank Sinatra. Mali oglasi PRI V ASIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLA» na Korzu G*' ribaldi, u (Barriera) nekaj korak®* od avtobusne postaje Pri nas dobit® veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, n®-gavic in perila za ženske, moške '® otroke po najnižji h cenah v Trstu. P0" strežem boste v vašem jeziku. Pri ti»' kupu dobite primerno darilo. PHI MAGAZZINU FELICE — Tf»*’ Ulica Carducci 41 DOBITE: žensk®’ moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, topiče in srajce najboljši11 vrst in znamk po najnižjih cenab. BRUSIM CARLO, Trst, Ul. Batti®'1 20. prodaja gospodinjske elektrik ne predmete — štedilnike na dr*»' premog, plin, elektriko — trajno *®" reče peči na premog in kerosene t®' na plin in elektriko in televizorJ®’ Olajšave pri plačilu. Postrežba pl1®* na dom — Telefon 29-041. PLASTIKA ZA POKRIVANJE POD<^ višina 2 metra po 500 lir kv. mete'’ termoiplastični podi, ploščice «Silič®*' plastične preproge, zano-tovljena mestitev, brezplačni predračuni. Za®' majte se pri «1TALPLAST», Trst, T™ Ospedale 6, tel. 95-919. KREPKEGA 17-LETNEGA DEČKA 1 znanjem slovenščine išče trgovina 8 ' TALPLAST», Trg Ospedale 6. Nenadoma nas je za vedno zaph' stila naša draga mama in nona Uršula Starc vd. Grmeli (po domače Urška-ribica) Pogreb bo danes ob 15. uri ie 1,t” n * 7e še žalosti na Kontovelu na doma® pokopališče. Užaloščeni sin, hčerki, snah®’ tasta, vnuki in ostalo sorodst» Kontovel, 15. januarja 11963. t članek predsednika jadranskih industrijcev paria dorie Odvisnost tržašRe industrije od rednih pomorskih zvez Rešitev pomorskih vprašanj ni v okviru «svobodne pobude», temveč v okviru krepitve državnih pomorskih družb Predsednik Združenja tržaških industrijcev Dario Doria, je istočasno tudi predsednik odbora jadranskih industrij. da ' Je v posebni obsežni prilogi znanega milanskega gospo-šani ega lista *24 ore*> W )e posvečena gospodarskim vpra-. «jem «Treh Benečij», napisal obsežen članek o prometnem st»i kar se lahko premosti samo ki h°V'm *ndustrijskim prometom, D° nastal v Trstu samem in ki )ah,0niogočil brodarjem, da bodo za/0 2 gotovostjo računali na Skem*ne količine blaga v tritava11 Pristanišču. To pa bo se-j, 8 omogočilo krepitev rednih “idrskih zvez v korist zaledja. j( _i®j zvezi podčrtuje Doria, da Jde 1 rst edino italijansko pristanita * ■ živi v znatni meri na rang ‘njega prometa s čimer znat-p Prispeva k plačilni bilanci. )j,y zato pa Trst ne predstav-gi^knnkurenčnega pristanišča dru-italijanskim pristaniščem, Lad^ Jth prav obratno krepi. ki morajo pluti v Trst, se iaje2n° ustavijo tudi v drugih ganskih pristaniščih. Prav °ten razvoi Pa odvisen kar krepitve pomorstva, za tem ni zainteresiran samo Trst j^i Ve{ celotno obsežno področje, ju patirà k Jadranskemu mor-oedne in hitre pomorske zve-laj,Jaikujejo prometne stroške, o-dobave, skrajšajo dobavne in na tak način bistveno lih8pevajo k okrepitvi vseh osta-j Proizvodnih panog. ohtaìnteresiran> industrijci tega vajj‘nega področja so že zahtevi' da se pričnejo hitreje reše-Ha 1 ta vprašanja. Na zasedanju, ti,! katerem je bilo prisotnih šti-u“ot združenj industrijcev, so Covili, da je prav v pomanjk-m0' obnovi rednih državnih poli rskih zvez razlog za počasnej-k jajV°i vse*1 pokrajin, ki teže so "Odranskemu morju. Ugotovili trji,®8 io treba urediti vse po-Poi* zveze: železniške, cestne, Pohorske, pristanišča itd. Glede pohorskih zvez pa so predvsem Pisarili nujnost krepitve držav-jij P?morskih družb. »er)„°r!? nato podrobneje opisuje >1 ? v'- industrijski razvoj Trsta sl; 2kključuje, da postaja industrij. ia dejavnost vedno pomembnej-ija ludi za tržaško pristanišče in Zrtj-jPrjhaja do medsebojne pqver li *jis‘i, med pomorskimi prevo-is*u, industrijsko proizvodnjo ne j no v Trstu temveč na obiirnej-fa,n Področju. Te ugotovitve nam-Dij, Veljaj° tildi za ostala prista-8 vzdolž Jadranskega morja in za njih industrijska področja. To stališče je zanimivo, saj v določeni meri spreminja staro znano stališče tržaških industrijcev, ki so videli rešitev' vseh tržaških gospodarskih vprašanj izključno v povečani industrializaciji ter zato tudi prihajali do logičnega zaključka, da je treba vložiti vsa sredstva samo v industrijo, kateri je treba nuditi najugodnejše pogoje. Sedaj so ugotovili, da industrija je odvisna od bistvenega ugodnega pogoja, ki ga predstavlja prav cenen pomorski promet in da torej brez rednih pomorskih zvez tudi industrializacija ne more uspevati. Zanimiva je tudi druga ugotovitev, da rešitve pomorskih vprašanj ne vidijo v okviru «svobodne pobude» in torej v okviru pobud svobodnih brodarjev, temveč samo na osnovi krepitve državnih pomorskih družb. Delno so tako stališče, pa čeprav v mnogo bolj omiljeni obliki, zavzeli v Trstu že poprej, sedaj pa gre za obsežnejši koncept, ki zajema zelo široko in važno področje. Obvestilo upokojencem INPS V zvezi z izplačevanjem pokojnin INPS (kat. SO), ki se bo začelo 13. februarja letos, obvešča županstvo zainteresirane upokojence, da bodo lahko od 16. t. m. dalje dvignili na občinskem zadevnem uradu v Ul. del Teatro 15 potrdila o vdovstvu in potrdilo, da so še med živimi. Interesenti bodo morali prinesli s seboj osebno izkaznico m pokojninsko knjižico. V primeru, da bodo potrdila dvignile pooblaščene osebe, morajo te prav tako predložiti omenjene dokumente interesentov. Slovensko šolo v slovenski okoliš Goriški občinski svet je na zadnji seji v preteklem letu sprejel načelni sklep, da se v Stražicah zgradi poslopje, v katerem naj bi kjer je nogometno torišče. V podrejenem pogledu je mogoče adaptirati obstoječa šolska poslopja in jih celo odkupiti, kar bi našle svoje mesto pse slovenske bila celo najboljša rešitev. S tem flimiiiiiiiiiHMiiitiiiiiiinmiiiiiuiiiitiiimiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi OTVORITEV NOVEGA LETA ZDRAVNIŠKO - BOLNIŠKE ŠOLE Tudi letos bodo priredili «Tržaške zdravniške dneve» Prof. Caravetta o nujnosti ustanovitve medicinske fakultete v Trstu V knjižnici glavne bolnišnice je bila v nedeljo slovesna otvoritev novega akademskega leta zdravniško-bolniške šole. Otvoritveni govor je imel predsednik šole prof. Carravetta. Med drugim je poudaril nujnost ustanovitve medicinske fakultete v Trstu, za kar obstajajo vsi pogoji. Nato je omenil velik pomen lanskega programa šole, ki je obravnaval vprašanje patologije ledvic. V lanskem letu so razdelili raznim zdravnikom nagrad in štipendij za skupno 1 milijon 770.000 lir. Poleg tega pa so bili lani v okviru te šole prirejeni in zelo uspeli «Tržaški zdravniški dnevi», na katerih so obravnavali vprašanja o odnosih méd interno medicino in nevrologijo. Zaradi znanstvene in poučne važnosti teh razprav, so s pomočjo vladnega komisariata dali tiskati celotno gradivo, ki ga bodo v najkrajšem času razdelili. Zatem je prof. Carravetta sporočil, da bodo tudi letos priredili «Tržaške zdravniške dneve». Pripravljalni odbor je že na delu in je tudi že dobil precej prijav za udeležbo. Predavanja letošnjega akademskega leta se bodo nanašala na .patologijo o?ilja,( razgpirsrpsi- Pre-davanja bodp vsako sredo s pomočjo predvajanja vzgojnih fil-»mov. Na prvem .predavanju, ki bo 16. t.m., bo govoril prof. Tagliaferro. Nato je spregovoril predsednik '■tiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiMiiiiiiiiimii BOJEVITA BEGUNSKA TATIČA PRI UPIM Zasačen pri krafi h grozit z revolverjem Toda prisotni so lopova razorožili in oba predali agentom javne varnosti »ta Jf*j popoldne okoli 16. ure Kuloviča. Oba sta doma iz Sara-v Pui0v veletrgovini Upim volnen 2llsaču Paznilt Pa )u )e Prt tem 11 ter ju odpeljal v ravna-Urad. Ko ju je ravnatelj l2t>iajtJa obtožil tatvine, je eden Da 8 mladeničev potegnil iz že-VseJ^tolo ter jo naperil proti Di DU Prisotnim. K sreči se osebje ]* »d ■ ustrahovati. Dva ali tri-IS|'ičs Prisotnih so planili na mla-0 Sa ter ga razorožili. Takoj nabost, Poklicali agente javne var-*° o*bs0?redniega komisariata, . P0?8_t°P°va aretirali. jeva. združenih bolnišnic odv. Morge-ra, ki je sporočil, da bodo v prihodnjih mesecih objavili načrte o preureditvi in modernizaciji naprav glavne bolnišnice ter o gradnji nove bolnišnice pri Magdaleni, s čimer se bodo pogoji v tržaških bolnišnicah znatno izboljšali in bolj ustrezali napredku zdravstva. Na svečanosti so razdelili tudi nagrade nekaterim tržaškim zdravnikom, ki so se odlikovali v študiju medicinske problematike. Nagrado 50.000 lir za delo o temi «Splošna klinična ali eksperimentalna kirurgija» je dobil zdravnik Luciano Morena, dr. Claudio Parentin in dr. Antonio Fortunato pa sta dobila nagrado po 30.000 lir. Studijska nagrada 100.000 lir je bila dodeljena zdrav, niči Vidi Pecchiari, ki se bo udeležila izpopolnjevalnega tečaja v «Karolinskak Hispital» v Stockholmu o praktični uporabi aparatov za umetno dihanje; zdravnica Licia Tenze pa je dobila nagrado 50.000 lir. V konferenčni dvorani Centra za rakasta obolenja pa je bilo v nedeljo 27. zborovanje ortopedskega in travmatološkega društva Emilie, Romagne in treh beneških dežel. Pričakovali so, da se bo zborovanja udeležilo najmanj 100 zdravnikov in znanstvenikov, toda zaradi slabega vremena se jih je zbralo le okrog 50. Med drugimi so se zborovanja udeležili tudi ravnatelj univerzitetne ortopedske klinike v Bordeauxu prof. Pouyanne, ravnatelj zavoda «Rizzoli» v Bologni prof. Zanolli, ravnatelj ortopedske klinike v Genovi prof. Giuntini, ravnatelj travmatološke klinike v Milanu prof. Poli, ravnatelj ortopedske klinike v Padovi prof. Casuccio. Na zborovanju je bilo prečitano samo eno poročilo, ki so ga sestavili tržaški zdravniki Castellana, Botteri in Redoni. šole, ki so v Gorici, se pravi sedanja otroška vrtca, osnovni šoli, tr-J govska strokovna šola, nižja gimnazija, višja gimnazija, licej in u-čiteljišče. Svetovalci so z raznimi pripombami odobrili predlog za najem posojila v znesku 275 milijo-nov lir, kolikor naj bi po sodbi strokovnjakov zadostovalo za dograditev objekta. Pokrajinski upravni odbor (La Giunta Provinciale Amministrativa) je predlog občinskega sveta o-dobril v manj kot dveh tednih, kar praktično pomeni, da ima gor iška občina proste roke za zbiranje dokumentacije, pripravo idejnih na Črtov ter prošenj, s katerimi bo u temeljila svojo zahtevo pri rimskih oblasteh po finansiranju det. Kakor je slovenska javnost prav dobro obveščena po našem časopisju, so slovenski občinski svetoval, ci in tudi slovenski listi oporekali izbiri lokacije za gradnjo šole. Slovenski politični zastopniki in listi odločno nasprotujejo gradnji šol skega poslopja v Strazicah, ker je ta mestna četrt odmaknjena od prometnih zvez, ki se jih poslužu je slovenska učeča se mladina, ki hodi v mestne šole; še važnejši razlog, zaradi katerega se ne strinjajo z lokacijo, pa je dejstvo, da sc Stražice odmaknjene od krajev, v katerih od nekdaj prebivajo Slovenci, odmaknjene so namreč od severnega in severovzhodnega mestnega predela, od koder prihaja v mestne šole ogromna večina šolskih otrok. Na podlagi precej točnih podatkov o bivanju otrok, ki obiskujejo slovenske šolske zavode, smo prišli do presenetljivega zaključka,- nad 80 odstotkov šolarjev stanuje v severni četrti. To pomeni, da imajo ti otroci najbliže v slovenske šole v Ulici Croce, nekoliko dlje pa v Ul. Rondacelo. Ko smo določali te odstotke, smo upoštevali dejstvo, da so v severnem delu mesta tudi šolski zavodi Dijaški dom, Alojzijevišče ter Sirotišče, , kjer so nastanjeni srednješolski in osnovnošolski otroci. Iz dejanskega stanja je mogoče priti do naslednjega zakl; Učka. če občinska uprava že hoče napraviti slovenski šoli, ki je toliko let domovala v dokaj skromnih prostorih, to uslugo, da jo vsaj kar se tiče higienskih in funkcionalnih pogledov postavi na sodobno osnovo, tedaj naj poišče primerno lokacijo, do katere bodo imeli razmeroma kratko pot psi slovenski šolarji. Takšen prostor je mogoče najti marsikje, tudi v Ul. Scodntit, bi ohranili, in ohraniti jih tudi moramo, dve osnovni šoli, v Ulici Croce in v Ulici Randaccio, in tudi dva vrtca. Kakor je razvidno iz odobritve idej nega načrta na občini in prefekturi, postopek, za čuda, zelo na glo premaguje vse ovire. Najbrž ni več daleč dan, ko ne bomo več govorili samo o idejnem načrtu, ampak o zadnjih pripravah za pričetek gradnje. Ce bodo zastopniki slovenske skupnosti dopustili, da jih čas prehiti, tedaj bo vse prepozno: manjšina bo imela šolo v odročnem kraju, kjer prav gotovo ne bo mogla uspevati. Ali naj dovolimo u-resničitev takšnega naklepa? Po 45 letih v pokoj Gospodar in uslužbenci tiskarne in knjigoveznice Luketič v Gorici v Ul. Fovetti so se preteklo soboto poslovili od svoje dolgoletne sodelavke Marte Orel, ki stanuje u neposredni bližini tiskarne v Ul. Favetti 10, ki je šla v pokoj, Marta je bila n tem podjetju nepretrgoma zaposlena celih 42 let ter je tako rekoč predstavljala del družine in del podjetja samega. Se prej pa je delala tudi drugod, tako da je v celoti napravila preko 45 službenih let. V tiskarni Lukežič je bila kot' strokovno usposobljena delavka prisotna skoro povsod in tudi vsi časopisi, ki so se tu tiskali, vštev-ši «Sočo», so šli vedno skozi njene roke. Ob slovesu so ji gospodar in uslužbenci želeli še dolgo let uživanja zaslužene pokojnine in pa seveda tudi zdravja. Njihovim željam se pridružuje tudi naše u-redništvo. Najprej zaradi dežja, sedaj pa zaradi mraza, so se dela pri gradnji poslopja sovodenjske posojilnice popolnoma ustavila. Zgradba je dograjena do prvega nadstropja, strehe pa delavcem podjetja Tomšič ni uspelo postaviti zaradi vremenskih neprllik VAZNO ZA NAJCMNIKl IN HIŠIIt GOSPODARJI Registracija najemnih pogodb na osnovi katastralne dohodnine Pri registraciji se plača po 6 odst pristojbine zato pa je odpravljen kolek IGE na pobotnicah Državni tehnični urad (Ufficio tecnico erariale) v Gorici ima v zadnjih dneh polne roke dela s številnimi hišnimi posestniki ali oskrbniki, ki prihajajo po informacije odnosno po prepis podatkov o katastralnem dohodku posameznih hiš odnosno stanovanj, ki so jih dali v najem. Ti podatki so namreč potrebni za vpis najemninskih pogodb, katerega bi bilo *rebi urediti na registrskem uradu do 21. t.m. Po zadnjih vesteh pa je ministrstvo ta rok podaljšalo in se bo lahko napravila taka prijava v roku 10 dni po objavi zadevnega odloka v Uradnem listu. Predvideno je, da bo odlok objavljen v Uradnem listu najkasneje do 18. februarja in bi v takem primeru zadostovalo, da se napravi prijava stanovanjske pogodbe do konca meseca februarja. Gre za prijavo po zakonu od 29. decembra 1962 št. 1744. Ta zakon odreja, da morajo lastniki hiš odnosno stanovanj in lokalov, ki jih oddajajo v najem, pa najsi bo to s pisano ali ustno pogodbo, to prijaviti na registrskem uradu ter navesti v prijavi tudi katastrsko dohodnino omenjenih objektov, z* -katere dobijo podatke davčnem uradu. (V Gorici v sodni palači v Ul. Vittorio Veneto). Na to dohodnino je treba plačati po 6 odst. registrske takse na leto. Ce pa katastrska dohodnina po novem katastru še ni urejena, se plačajo po 4 odst, od letnega zneska dogovorjene dohodnine. Za primer naj navedemo, da če je katastrska dohodnina nekega stanovanja 80.000 lir, mora lastnik plačati ob registraciji na tranji spori, in odgovarja, da so bili vsi dosedanji sklepi, ki se tičejo krize, soglasno sprejeti. Potem ko navaja citate udeležencev na pogajanjih med KD in PSiDI kakor tudi stavke iz pisem, izmenjanih med obema strankama v obdobju med samo krizo, sporočilo nadaljuje: «Goriška KD je bila deset let navajena vedriti in oblačiti v u-pravljanju javnih zadev; zato hi sposobna priznati pravic drugim začetku leta 4.800 lir pristojbine. I skupinam, ki naravno, postavlja- Ta velja za eno leto in jo lastnik lahko zaračuna stanovanjskemu najemniku, ako se v pogodbi nista drugače dogovorila. Ce pa za stanovanje še ni urejen kataster in znaša letna najemnina 120.000 lir, tedaj se plačajo po 4 odst. od te vsote za registrsko pristojbino, kar znaša tudi 4.800 lir. Vsi ti predpisi veljajo za hiše in stanovanja v mestu (edifici urbani) in so n.pr, izvzete kmečke hiše v podeželskih občinah, ki so itak proste davka. Kar se katastrske dohodnine tiče jo računajo na osnovi iz dobe 19ti7-39. To osnovo potem pomnožijo z določenim količnikom, ter tako dobijo katastrsko dohodni- na državnem tehničnem uradu v l no, ki pride v poštev za registra- Gorici, odnosno na okrajnem Prst pod žago Včeraj popoldne ob 14.35 so z zasebnim avtom prepeljali v splošno bolnišnico 20-letnega mizarja Albina Hribarja z Opčin, Villa Carsia 1109, ki se je ponesrečil v podjetju Cantrida na ITI. Flavia. Ko je Hribar žagal desko, mu je leva roka zašla po nesreči pod krožno žago, ki mu je poškodovala palec ter mu verjetno povzročila kostne poškodbe. V bolnišnici se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni. Na delu se je včeraj ponesrečil 27-letni Virgil Kalčič iz Ul. Baia- se je zvedelo, da sta po-S*°v L'Aquila-Potenza (11) KVOTE 12 — 2.400.000 lir 11 — 75.000 » ■OLOO : 1 f ] PRED 4000 NAJZVESTEJŠIMI... Drugi interni poraz Triestine proti nekompletnemu Laziu TEKMOVANJA V NORDIJSKIH PANOGAH V LE BRASSUSU Zmaga Italijanov v štafeti 3x10 km Finski «Zlata smučka 1963» - Poljak Laciak zmagovalec v skokih LE BRASSUS, 14. — Italijani so v štafetnem teku tekmovanja, ki se je v nedeljo zaključilo v Le Brassusu, zabeležili v težki konkurenci skandinavskih specialistov izreden uspeh s tem, da so z Nu-nesom, Manfroiem in De Dorigom zasedli prvo mesto. Štafetnega teka se je udeležilo 19 ekip iz enajstih držav. Italijani so z Manfroiem slabo začeli, a so se po zaslugi Nonesa po drugi predaji precej opomogli. Na zadnjem delu Burja, led in sodnik: vse proti domačim - San felli izključen - Bozzoni strelec edinega gola STRELEC: Rozzoni (L.) v 16’ prvega polčasa. TRIESTINA: Mezzi; Frigeri, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar; Mantovani, Secchi, Vit, Porro, Santelli. LAZIO: Cei; Zanetti, Pavone; Pagni, Garbuglia, Gasperi, Bizzarri, Landoni, Rozzoni, Morrone Governato. SODNIK: Carminati iz Milana. Gledalcev 4000. Koti 6:2 za Triestino. Igrišče zaledenelo. V 35’ drugega polčasa izključen Santelli. XII XII-----X 2 2 X KVOTE 10 — 933.957 lir 9 — 31.045 » Drugi poraz Triestine na domačem igrišču je prišel povsem nepričakovano. Uspeh proti Leccu in neodločen rezultat v Cagliariju sta napovedala preporod tržaške enajsterice, razen tega pa je tudi nepopolna postava rimske enajstorice dajala več prednosti Triestini kot pa Laziu. Toda zasukalo se je drugače, pri čemer sta imela svoj delež tudi burja in led, v določeni meri pa tudi sodnik, ki očitno ni bil v «formi», čeprav velja Campanati za «plSČalkri žeblje A»: ,Mimo vseh teh objektivnih dejstev, pà llidi’tržaška' énàjstorica Sama ni brez krivde. Predvsem je zaigrala taktično napačno. Namesto da bi uveljavila igro moža proti možu, ki je na takem igrišču edino učinkovita, je igrala na pokrivanje con, kar je dopuščalo gostom hitre protinapade z dvema, največ tremi napadalci Iz enega takih protinapadov se je tudi rodil edini gol tekme« Objektivnejši sodnik bi morda Rozzonijev gol razveljavil zaradi offsida Bizzarija, toda neglede na to je bil ta dosežek gostov odraz njihove pravilne taktike in obenem dokajšnje naivnosti domače obrambe, ki ni skrbela za dosledno pokrivanje vsaj najnevarnejših napadalcev. Vendar pa bi tudi prednost enega samega gola po 16 minuti igre še ne mogla biti usodna, če bi Triestina, neglede na nemogoč teren in burjo, igrala na običajni višini. Toda resnici na ljubo je treba povedati, da je napad domačih v celoti zatajil. To velja še posebno za obe krili, Santellija in Manto-vanija, ki se nista držali svojih mest, pač sta se motovilila na sredini in samo še povečavala gnečo v kazenskem prostoru. Vit se nikakor ni znal otresti nadzorstva Garbugli in v vseh 90’ se mu je samo enkrat posrečilo uiti svojemu varuhu in streljati v vrata. Porro in Secchi sta delovala v ozadju. O-pravila sta razmeroma velik posel, toda brez vsake neposredne koristi za napad. Samo tako si je mogoče razlagati, da je kljub terenski premoči domačih in posebno v drugem polčasu kljub pretežni igri v kazenskem prostoru gostov, vratar Cei bil praktično brez pravega dela ’n bi strele domačih na njegova vrata bilo mogoče prešteti na prste ene roke. Po drugi strani pa za končni izid tekme ni mogoče odrekati določenih zaslug tudi gostom samim. > menili smo že njihovo pravilno taktiko hitrih protinapadov, ne gre pa jim odrekati tudi spretne defenzivne igre, ki je pogosto sicer mejila na grobost in simuliranje poškodb, ki pa je dejansko zaprla domačim napadalcem vse poti do vrat in obenem spravila ob živce, kar Je tudi privedlo do (sicer neupravičene) izključitve Santellija 10 minut pred koncem. Tekma se je začela z zamudo 15’. ker so morali nekateri igralci na sodnikovo zahtevo zamenjati čevlje in ker so morali popraviti mrežo, ki jo je raztrgala burja. Lazio, ki je v prvem polčasu igral z burjo, je osvajal teren z dolgimi pasovi. V 16’ je Pavone podal dolg predložek Rozzoniju, ki je pomaknjen na levo krilo, ušel najprej Merkuzi, kateremu je na ledu zdrsnilo, nato še Frigeriju in poslal žogo mimo Mez-zija v nasprotni kot vrat. Stranski sodnik je sicer medlo nakazal offsi-de Bizzarija, toda njegovega znaka sodnik ni upošteval in Je kljub protestom Frigerija in ostalih dosežek potrdil. Edina res stoodstotna priložnost za izenačenje se je nudila Triestini dve minuti pred koncem, ko je Dalio za las zamudil predložek tako, da se mu je žoga dva m pred vrati odkotalila pod vplivom vetra v gol-aut. proge pa je odlični De Dorigo zaključil naporno vožnjo v 34’8”, s čimer je priboril Italiji zmago, sam pa je dosegel najboljši čas dneva. Na drugo mesto se je uvrstila Finska, posebno po zaslugi hitrega Oigarainena, ki se je v začetku zadnjega dela proge znašel na šestem mestu, a je do cilja toliko nadoknadil, da je njegova ekipa zabeležila za Italijo najboljši čas. Tretji so bili Švedi, četrto mesto pa je pripadlo drugi italijanski ekipi, ki je nastopila s Steinerom, Mayerjem in Stello. Vrstni red na cilju štafetnega teka je naslednji: 1 Italija A (Manfroi 36’38”, No-nes 34’58”, De Dorigo 34’08”) 1 uro 45’44” ; 2. Finska 1.46T7”; 3. Švedska z istim časom; 4. Italija B (Steiner 3514”, Mayer 35’56”, Stella 34’41”) 1.46’51”;,,5. Italija C (Di Bona 36’33”, Stuffer 35’39”, Gepuin 35’31”) "1.47:38” ; 6. Poljska 1.48’02”; 7. Norveška 1.48’36”; 8. Francija A 1.49’04”; 9. Švedska B 1.49’05”; 10. Švica A 1.49’08”:- V okviru tekmovanja v Le Brassusu so bili tudi smučarski skoki, ki so se zaključili z nepričakovano zmago Poljaka Laciaka, ki je skočil 85 in 88 m. Na drugo mesto se je uvrstil bolj znani Norvežan Yggeseth, medtem ko je tretje pripadlo Fincu Remesu. Norvežan Wirkola, ki je zmagal v nordijski kombinaciji se je v tej panogi uvrstil za Italijanom Gia-comom Aimonijem na 7. mesto. Tekmovanje v nordijskih disciplinah je bilo za trofejo «Zlata smučka». Lovorika je pripadla Finski, ki si je nabrala 306 točk, druga je bila Italija s 300, tretja Švedska z 250, 4. Norveška z 245 in končno Zahodna Nemčija s 179 tpčkami. Lestvica tekmovanja v skokih je naslednja: 1. Laciak (Poljska) 232,6 točke (m 85—88); 2 Yggeseth (Norveška) 227,4 (80—88); 3. Remes (Finska) 224,4 (83—86); 4. Brandetzeg (Norveška) 221,5 (85—85); 5. Bujok (Poljska) 211,7 ( 80—84); 6. Aimo-hi Giacomo (Italija) 208,6 ( 81—81); 7. Wirkola (Norveška) 207,3; 8. Kankkonen (Finska) 205,8; 9. lilo-teylek (CSSR) 205,3; 10. Happle (Nemčija) 200,6. * * • SCHRUNS - MONTAFON, 14. Dvajsetletna Avstrijka Marianne Jahn je danes zmagala na ženskem tekmovanju v slalomu, ki je bilo v Schrunsu - Montafonu. Za njo se je uvrstila Netzerjeva, medtem ko je pripadlo Italijanki Pii Rivi šele 8. mesto. Vrstni red na cilju: Eden od številnih neurejenih napadov Triestine 1. MARIANNE JAHN (Avst.) 119.25 (57.99, 61.26) 2. Erika Netzer (Av.) 122.41 (59.85, 62.56) 3. Barbi Henneberger (Nemčija) 122.43 (61.75, 60.68) 4. Annie Famose (Fr.) 123.69 ( 62.41, 61.28) 5. Marielle Goitschel (Fr.) 124.62 (60.53, 64.09) 6. Traudì Hecher (Av.) 124.75 (62.51, 62.24) 7. Sieglinde Braeuer (Av.) 127.53 (63.78, 63.75) 8. Pia Riva (It.) 128.73 (63.71, 65.02) 9. Laurence Come (Fr.) 128.75 (62.93, 65.81) 10. Patricia Du Roy De Blicky (Belgija) 130.26 (62.07, 68.19) 11. Heidi Mittermeyer (Nemčija) 133.53 (66.07, 67.46) Kasneje je sodniški odbor Rivo fi • ' diskvalificiral. I. namiznoteniški turnir v Gorici Doberdobski ekipi prehodni pokal «Prosvetne zveze» Uspeh novogoriških gostov, ki so nastopili izven konkurence Doberdobski ekipi prehodni pokal Prosvetne zveze, izven konkurence pa popoln uspeh Nove Gorice. To je rezultat namiznoteO1 škega turnirja, ki je bil v soboto zvečer v Gorici in na katerem nastopale ekipe Štandreža v postavi Lutman, Tabaj, Marušič, Zavad' lai; Pevme (Figelj, Sošol, Bensa in Sfiligoj); Sovodenj (Kuzmin Kuzmin B., Cotič in Vižintin) ter Doberdoba (Lavrenčič, Gergole'» Gergolet in Ferletič). Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo danes le rezultate posameznih srečanj in lestvico. Bolj obširno poročilo bomo objavili v četrtkovi številki. Standrež — Sovodnje 3:3 Doberdob — Pevma 6:0 Doberdob — štandrež 5:1 Pevma — Štandrež 2:4 Pevma — Sovodnje 1:5 Doberdob — Sovodnje 4:2 Izven konkurence so Novogori- čani zabeležili naslednje rezultat’ Nova Gorica — Pevma 6:0 Nova Gorica — Sovodnje 6:0 Nova Gorica — Doberdob 6:0 Nova Gorica — Štandrež 6:0 LESTVICA DOBERDOB 6 točk Sovodnje 3 točke Štandrež 3 točke Pevma 0 točk _ ^ Nova Gorica 8 točk (ne vel J»** za pokal). |.|| ZAKLJUČENO TEKMOVANJE ALPSKIH SMUČARJEV V WENEENU Po padcu favorita Mathisa Perillat zmagovalec slaloma Francoz pred Schranzem prvi v lestvici alpske kombinacije 7. G. Gruenenfelder (Sv.) 131,$' WENGEN, 14. — Letošnje tekmovanje Lauberhorn se je zaključilo z nepričakovano zmago nekdanjega «večnega zmagovalca» Francoza Guya Perniata, ki je ne samo uspešno zaključil slalom z zasedbo prvega mesta, temveč je tudi osvojil prvo mesto v lestvici alpske kombinacije. Po prvem spustu na 550 metrov dolgi progi z 72 prehodi je bil v dopoldanskem delu najboljši lanskoletni zmagovalec Lauber-horna Švicar Mathis, ki je celotno progo prevozil v 64”43. Se prej je francoski specialist v slalomu Bozon prevozil progo v 66”, za njim pa sta Avstrijca Burger in Leitner še izboljšala ta čas in se prerila do prvih mest začasne razpredelnice. Tudi Perillat je bolj previdno smučal in se je držal prvih mest, medtem ko se je zmagovalec smuka Karl Schranz uvrstil na 14. mesto. Schranz namreč ni hotel tvegati, toda to ga je stalo zmago. V drugem spustu je Perillat zanesljivo in z dobrim časom pri-smukal do cilja in zavzel prvo mesto, ki ni bilo do starta Mathisa nikdar v nevarnosti. Edino švicarski smučar bi mu lahko odvzel zmago, toda Mathis je napravil grobo taktično napako. Čeprav je imel v prvem spustu absolutno najboljši čas. se je v drugem spustil z vso vnemo in predrznostjo proti cilju. Nekako do srede proge je Mathis prispel brez škode, toda tu se mu je zataknilo in Švicar si je s padcem zapravil izredno priložnost, da drugič zapovrstjo vpiše svoje ime v zlato knjigo zmagovalcev Lauberhorna. Perillatu je tako zmaga ostala, za njim pa so se uvrstili z Burgerjem, Zimmermannom in H. Leitnerjem trije Avstrijci, katerim so sledili Bozon, presenetljivi Italijan Pedroncelli in predstavnik Švice Griinenfelder. Tekmovanja v Wengenu sta1 se udeležila tudi dva jugoslovanska smučarja in sicer večkratni državni prvak Peter Lakota in Janez Cop. Lakota je s časom 145,16 zasedel 29. mesto, medtem ko je Cop zaradi padca v drugem teku odstopil. Tehnični rezultati so naslednji : 1. PERILLAT (F) 128,18; 2. Burger 128,47 ; 3. Zimmermann 129,06; 4. H. Leitner (vsi A) 129,35; 5. Bozon (F) 130,42; 6. Pedroncelli (I) 130,78; Nem 8. Stiegler (A) 132,18; 9. Lacroix (F) 132,29; 10. L. Leitner (Zah. 143,39 itd. ALPSKA KOMBINACIJA 1. PERILLAT (F); 2. Schranz (A); 3. Zimmermann (A); 4. Burger (A); 5. L. Leitner (Z. Nem.) itd. čij»> «PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE» ■f '■ tjf Slovenija najboljša med reprezentancami LR Tekmovanj se je udeležilo nad 200 smučarjev LJUBLJANA, 14. — V nedeljo so se v Železnikih končale tradici finalne smučarske in sankaške tekme z geslom «Po stezah partizansW Jelovice», ki jih je že šestič priredila Zveza združenj borcev NO® Kranj v spomin na zmago Cankarjevega bataljona nad Nemci 194*' leta. Udeležba je bila množična, saj se je tekmovanja v teku udeležilo okrog 90 tekmovalcev, nočnega slaloma, kar je letošnja novost, pa čilo 171 smučarjev. V teku za reprezentance ljudskih republik in JLA je zmageua Slovenija, medtem ko je bil Kordež najboljši med člani. V nočnem slalomu pa je zmaga pripadla Križaju iz Tržiča. Izidi so naslednji: Reprezentance ljudskih republik in JLA (15 km): Slovenija (Peternelj, Reš, Grašič) 1:19;20 BiH 1:25,39 Hrvatska 1:27,26 Zagrebška vojna oblast 1:29,02 Makedonija 1:45,29. Patrulje družbenih organizacij (10 km): Z ROP Ravne (Klančnik, Urnaut, Osenjak) 1:34,34, ZROP Jesenice 1:35,55, SZDL Gorje 1:36,31, SD Kum 1:40,12, TVD Dol 1:51,50, SZDL Dražgoše 1:56,01 ČLANI (15 km): Kordež (Triglav) 1:12,43, Janez Pavčič (Enotnost) 1:14,06, Brezovšek (Enotnost) 1:16,35, Lakota (Mojstrana) 1:16,50, Gregorčič (Bohinj) 1:18,14 itd. PATRULJE STAROSTNIH PIN (10 km): SK Jesenice Obl9*, (Pogačnik, Benedičič) 1:40,42, ZB Radovlji 1:52,50, TVD Ihan 2:09,07. NOČNI SLALOM: m4' 1. Križaj (Tržič; Cop (Jesenice) 1:38,4, 3. ue«--* (Kranjska gora) 1:43,6, 4. Jan111: (Tr.) 1:44,3, 5. Guček (E) 1:46,4» Matevž Lukane 1:47,9 itd. CLANICE: 1. Rutar Maja (Triglav) 1:52, Marinko Majda (Enotnost) 3:13i°-MLADINCI: 1. Svetina (Jes) 1:34,6, 2. Zffli^ (Jes.) 1:39,0, 3. Košir (Mojstra»5,. 1:39,1, 4. Jakopič (Jes.) 1:48,4, Markež (Javornik) 2:04,3. ,„.i SANKAŠKE TEKME (navad»', Člani: Valjavec 4:15,0,2. TJfl; 4:17,5, 3. Ahačič (vsi Tržič) 4:2^, mladinci: 1. Debeljak 4:45,8, 2. " reng 4:50,0. 3. Pikuž. Članice: 1 Tišler (Tržič 4:39, Samotežne sani: 1. Tomažin (»L. Selce) 4:50,3, 2. Frelih (Iskra, «n lezniki) 4:53.9. 3. Benedik (TV lezniki) 4:53,9, Selce) 5:00,0. sanjaril o njej, bil sem ljubosumen. Nisem je držal niti za Vladimir Dudincev: zagledal brezo, belo, nedo®*’ njeno. Toda pod njo ni b™ Srečanje i brezo (Nadaljevanje in konec) Dvakrat sem pozvonil poleg znanih vrat. Nihče mi ni odgovoril. Pozvonil sem še enkrat. Pojavil se je debel, mlad, nekaj predse prepevajoč moški v modrih jahalnih hlačah in z naramnicami preko bele srajce, ki je bila odpeta do pasu. Vprašal sem: — Ali stanuje tukaj Marija Fedorovna Sorokina? Umaknil se je v predsobo in spregovoril : — Izvolite naprej. Vstopil sem vojaško, sluteč prevaro. Tedaj me je vprašal: — In kdo ste vi? — Njen znanec. — Rekli ste — Sorokina. Tukaj ni takega priimka — obraz je nabral v mil in oto- žen izraz in celo nagnil glar vo ter se z rokami za hlačnim pasom trepljal po trebuhu. Sel sem skozi predsobo in on mi je tiho sledil. Rekel sem, da je šest let nisem videl. — Tukaj stanujeta dve družini — mi reče od zadaj — pravite šest lét? Toda mi smo se vselili triinštiridesetega in stanovanje je bilo zapečateno. — Torej tako, — sem rekel, se poslovil od debeluha in odšel, tokrat ne vojaško, on pa me je, potem ko me je pospremil do stopnic, opazoval, kako odhajam, in neprestano držal roki za pasom. če bi ne bilo vojne, bi v teh šestih letih ločitve morda prenehal ljubiti Mašo. Takrat, ko mi Je bilo osemnajst let, sem bil samo tako malce zaljubljen vanjo. Nekoliko sem roko, hodila sva samo z ramo ob rami in le ona me je držala za prst — stiskaj e ga — in me opazovala z zarotniškim pogledom. Toda v vojni, posebno ka» dar ni fotografije in kadar dekle ne piše, se lahko zaljubljenost spreminja v hudo otožnost in človek se boji, da bo padel in da je ne bo več videl. * * * Imela je dve prijateljici: Tamara je bila večja, Zoja manjša; obe sta bili podobni bratom — dečkom svetlih oči. Ce bi ne bilo nje, bi ljubil samo njih. Ona in jaz sva jih imenovala tako : Tom in Zajec. Najprej so bile tri. Toda ko sva z Mašo začela s kilometrskimi sprehodi po parku So-kolnikov, sta oni dve takoj razumeli, za kaj gre, in se u-maknili v senco. Vse tri so bile v istem letniku tehnikuma. «Grem k dekletoma.» — sem se odločil. Ko sem pozvonil pri vratih stanovanja, kjer je živela Ta» mara, me je sprejel dedek v črni suknji. Z glave so mu tekli preko obraza beli potoki las. V rumeni, svetleči se roki je držal znano medeninasto prenosno pečico s peskom. «Aha, torej Tamara je tukaj», sem pomislil, ker je njena mati i-mela velikega starega mačka in ta zverina me je sovražila. Prenosna pečica je bila njegova. Nisem čakal, da bi me, kot v starih časih, povabili, ter vstopil v temačno predsobo in takoj je s skrinje zamijavkal vame ogromen maček in to je izzvenelo nekako takole: «A-a, kako dolgo se že nismo videli!» — Kako dolgo se nismo videli! — sem rekel in posnemal mačka. Napihnil se je v teh šestih letih, še več, videti je bil kot kaka morska pošast. Opazil me je, se spomnil starega prepira in od tistega trenutka me ni več izpustil»- iz vida. KO sem stopil k njemu, se je dvignil in žalostno zamijavkal, pri tem pa mahnil proti meni z drhtečo šapo. — Koga iščete, tovariš? — me je vprašal dedek s prenosno pečico. — Lastnika tega mačka. — Jaz sem lastnik! — Ne, njegova lastnica je Varvara Iljinišna. — Ah, vi poznate Varvaro Iljinišno! Izvolite, prosim vas! Imate kakšne vesti o njih? To je njihov maček, toda, kakor vidite, lastniki so odpotovali v Sibirijo že enainštiridesetega leta in, vidite, za njimi se je izgubila vsaka sled. — Kaj pa Tamara? — Da, da, izgubila se je vsaka sled. In tam nekje so postavili tovarno. N-ska tovarna v mestu N, tako, da se, kot kaže, ne nameravajo vrniti. Da. — In Tamara? — Odpotovala je tudi Tama-ra Sergejevna. Kako bi mati brez nje? Mati je odpotovala z njo. — In Zoja? — Zoja je odpotovala z njima. Oče ji je padel v vojni. Enainštiridesetega. Padel. — In Maša? — Tega dekleta se nekako ne spominjam. «Lizanjka!» — odprl je sobna vrata in pri tem držal pred seboj ponošeno pečico. — «Se morda spominjaš, kdo je poleg Zoje prihajal k Tamari Sergej e vni?» Stopil je v sobo in ponovil vprašanje ter se, trenutek kasneje, pojavil brez prenosne pečice in razširjenima rokama in z visoko privzdignjenimi obrvmi. — Da, da, je rekel. — Nihče ne ve. Zapustil sem metro na postaji «Sokolniki» in stopil proti domu skozi park. Večerilo se je; v sokolnikih so breze nad mračnimi ribniki počasi izginjale v tihem zraku, presekan s koreninami me je des-nt drevored spominjal na devetintrideseto leto, ko je drugi osemnajstletni, brezbrižni Vladimir in ne jaz tekel za svojo Fedorovno, ona pa je' neprestano bežala pred njim. Sokolniki so tak prostor, kjer stoji na vsakem koraku zelena klop. Toda zvečer ni lahko sesti na klop. Ne vem, kako je sedaj, toda devetintridesetega leta sta Vladimir in Maša vedno našla vse klopi zasedene — povsod so bili parčki: s htbti obrnjenimi proti drevoredu, z obrazi proti parku, z glavo ob glavi. Takrat je* Vladimir odtrgal doma v drvarnici dve deski in napravil v najbolj skritem delu parka v grmovju pod brezo čvrsto klop — za dva. In še tisti večer sta šla tja in Vladimir jo je medtem, ko ji je nekaj šepetal v uho, poljubil na hladno lice, ona pa je planila, odskočila in se začela ozirati. Potem ji je obljubil, da se je bo vedno spominjal, ona pa ga je samo opazovala, pokorno in nežno, včasih je zmajala z glavo kot kaka starejša ženska in govorila «Aj-aj-aj,» čeprav ji je bilo šele sedemnajst let. Kaj ji je bilo potem, kakšni dnevi so bili to! Kakšnih triindvajset dni je bilo to! Potem pa je dobil poziv in odpotoval na odsluženje vojaškega roka. In namesto njega sem se vrnil jaz — po šestih letih. Spet je pred menoj zid mladega temnozelenega jelovega gozdiča. Ta se je šopiril kot prej in vsem zapiral pot do najine klopi. Poskušal sem najti skriven prehod — in nisem ga našel. Stopil sem naravnost v igli-často vejevje. > Deset, dvajset korakov sem se boril z iglicami. Končno sem se prebil in 'klopi. Niti jamice niso ostalf Povsod je rasla trava, nes®® na — jeseni porumeni, po®}®, di oživi — prekrila je vse s”, dove, da se ne bi nihče sf>" minjal. In kdo je našel in ® pulil mojo čvrsto klop? „ Tovariši, mnogo in različ® Zdrsnil sem na tra» ran je. Zdrsnil sem na -in razširjenih rok legel z obj® zom proti večerni sinjini. ja breza je živela nad moj glavo z vsakim svojim list čem. .In po steblu so od daj navzgor in od zgoraj vzdol blodile mravlje. In tedaj sem planil. . V višini nad mojo postaj je bil v skorjo breze globo* vrezan napis: «Odhajam v tovarno, ka® '' ne vem Dragi, srečala se P va!» in takoj sem se sporu1'-kako je lahko segla tako vi* ko: besede je vrezala pote® ko se je povzpela na naj® klop. In potem jo je izruval j da bi nihče ne mogel dos® in izravnati njenih besed. J Objel sem brezo in za®®^ Ne, ne jezim se na vojno, me je naučila jokati. irnirnvKTVO' TRST _____ UL MONTECCHI 6-II TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GOHlCA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 UPRAVA: iRST UL SV. 1» RANCISKA št. 20 Tel. št 37-338 NAHOCNINA: mesečna 650 lir Vnaprej. * ^ ‘,HOO lir polletna 3500 lir celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo trzaskeca tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ : AD1T DZS Ljub )y Strifarìeva telef00 21-9286 ^tekoči ^aéu^pri NaTodni "tìankiv Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini, enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. Stritarjeva ulica J-i, teiei. u »«, lettoci račun p n uu Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska- Založništvo tržaškega tiska, Trst Mali oglasi 3u lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prt upravi- urednik: