NOV KOLESARSKI CENTER 1 'K VELIKA IZBIRA KOLES DODATNA OPREMA SERVIS KOLES OBROČNO PLAČEVANJE ZA KOLO POSKRBIMO Ml, ZA KONDICIJO POSKR "!!l ŠPORTNA TRGOVINA Trbovlje, Savinjska cesta 35 tel.: 03-563-30-31 DELOVNI ČAS: PON.-PET.: 8h - 19h | I =1 'Z I SOB.:9h- 13h ° kliuirijskn nrirS o a 1 E^klii bi ni "primikšptEirliiiiii |i'Eil<|l o ^EmlTnlnn ^nkl^pnnia o EilEikliibrio TFilSS^p/i in Slika je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno. Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 vvvvvv-malgaj.si OSREDNJA KNJIŽNEGA CEU6 KAZALO ------h M UVODNIK Spoštovane, spoštovani! Mimo je zasavska velikodušnost v Ljubljani, tradicionalno s prijetnim programom. Večer namenjen druženju znancev, nekateri se vidijo le parkrat letno, je ta dogodek dobrodošel. Namenjen pa je tudi druženju z irskimi in drugimi gosti, tkanju stikov... Uspelo je, pravijo. Tako, kot je uspelo spraviti skozi referendume in sedaj poslušno čakati kaj bo Bruselj ukazal. Če bodo rekli, da nismo odprti, se bomo spet stresli, ko pa Interbrevv politično lobira in štrikari tam gori, pa vse dobro? Pri nas se bodo gotovo našli politiki in uradnički, ki bodo na vse pretege prikimavali vsem izjavam in karanjem velikega brata - te gleda. Bomo imeli preudarne tam gori, da bodo znali pojasniti, naj se svetovni pivovar kar sam organizira, naj si pripravi trg, da bo z nizko ceno kar sesul Laščana, saj ima trg v Italiji, Avstriji pa še v Zagrebu? Še bo heca, približno tako, kot smo že videli, ja vsaj nekateri... ^ 1 4 1 5 1 6 1 8 1 9 2 D 2 1 2 4 Mojmir Maček C3 Naslednjič Smo z Vami KJEJEKAJ Bogdan Bakovič: “V osrčju Slovenje so Trbovlje - pika!” MCT praznuje svoj prvi ROJSTNI DAN Ginter Kržišnik: “Mama je vedela!” Pomladanski klepet z Igorjem Karlovškom Naslovnica: Če razumeš S( STVARI TAKŠNE tKRŠNE SO, ČE NE, RAZUMEŠ SO STVARI TAKŠNE KAKRŠNE SO IaHJ ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar. Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-4U. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. . Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00SIT, 1. polletje2.916,00SIT, II. tromesečje 1.458,00SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov injbtografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. POMEMBNEJŠE TELEFONSKE KS ŠTEVILKE: POUCUSKE POSTAJE ZAC0RJE:03/S6 81 002 TR80VLJE03/5B 21 102 HRASTNIK:03/58-41 802 RADECE03/S0 81 002 LITIJA:01/88-83-142 P KOMET N E INFORMACIJE 03/58 55 108 TAXE04VB» 348 041/633 H7 ZORAKSTVEM 00 MO V! ZD RADECE03/56-88 207 ZD HRASTNIIL03/56 44-000 ZD TR80VLJE03/58 28 322 ZD ZAG0RJE03/50 55 000 ZDLIIIJA:01/88 81 855 7AS4vr FUNŠTERC H-------- MEDNARODNA GOSPODARSKA KONFERENCA V sredo in četrtek, 14. in 15. maja, je v Delavskem domu Zagorje potekala mednarodna gospodarska konferenca, ki je nference so gospodarstveniki predstavili zasavsko ter slovensko gospodarsko situacijo, zatem pa izmenjali različne skušajo v Zasavju nekako zastaviti prave dejavnosti za regionalni razvoj. "Zelo pomembno je gostiti takšno mednarodno konkurenco," je rekel Rado Pergar, "kjer so tudi pomembni gospodarstveniki iz drugih držav in ko lahko pokažemo naš interes in nenazadnje tudi rezultate, ki jih dosegamo ter širšo javnost informiramo, kako zadeve pri nas potekajo. Na drugi strani pa je pomembno, da z udeleženci lahko izmenjamo izkušnje in se tudi naučimo, kako zadeve početi, sploh če imajo drugi kakšne dobre ali boljše izkušnje." Dodal je, da sev Zasavju ubadajo s tem, kako učinkoviteje delati kvalitetne bila organizirana v okviru Regionalnega centra za razvoj Zasavje in je privabila k srečanju gospodarstvenike iz držav članic Evropske unije, kot tudi iz držav jugovzhodne Evrope. Tudi Janez Drnovšek, predsednik RS, je prek e-maila poslal pismo z najboljšimi željami ter je gospodarstvenikom zaželel obilo uspešnih poslovnih razgovorov. Udeleženci srečanja so med drugim načeli tudi tematiko novih izzivov regionalnega sodelovanja med državami članicami EU, v sredo zvečer pa so imeli v ljubljanskem Cankarjevem domu tudi svečano kulturno-družabno srečanje v slovenskem merilu, katerega so naslovili: Zasavski gospodarstveniki z irskimi prijatelji, saj so bili novost irski poslovneži, s katerimi je poslovne stike navezalo podjetje SVEA d.d. Zagorje. V uvodnem delu mednarodne gospodarske ko- tematike od tega, kaj pomeni regionalizem v Sloveniji, kakšna bo evropska strukturna politika, kako spodbujati razvoj človeških virov na ravni regij in kako izgleda mednarodno gospodarsko sodelovanje regij. Kolje povedal Rado Pergar, direktor GZS Območne zbornice Zasavje, projekte, jih predstavljati navzven in dosegati čim boljše rezultate tudi glede zaposlovanja. V okvim slednjegaje Lijana Vidic Ristič iz Območne službe za zaposlovanje Trbovlje povedala, da je zanje bistveno, kako bodo pripravili programe, ki jih bo financiral evropski socialni sklad. Tudi Miroslav Štrajhar, direktor SVEE d.d. Zagorje je dejal, da je tovrstna poslovna konferenca gospodarstvenikov gotovo izziv, na katerem je možno pridobiti informacije, s katerimi bi zasavsko gospodarstvo pridobilo marsikaj pozitivnega. Emil Štern, direktor Potrošnje Zagorje, pa je povedal, da je s srečanjem pridobil predvsem spoznanje, da Zagorje ni tako nepomembno v Sloveniji in si utira pot tudi v Evropo. “Vse poti vodijo v EU, vendar bodo te verjetno najtežje za mikro in majhna podjetja, ki so največkrat prepuščena lastni inovativnosti Udeleženci Mednarodne poslovne konference so nam posredovali kar nekaj informacij, ki so za vse, ki se ukvarjamo s podjetništvom zanimive, zlasti primeri dobre prakse tistih, ki že imajo izkušnjo vključevanja v EU. Brez dobrega sodelovanja ni uspešnega poslovanja, kar se podjetniki zavedamo že sedaj, očitno pa bo sodelovanju na vseh ravneh potrebno nameniti še več pozornosti, da bomo v EU lahko ugotavljali pozitivne učinke vključevanja. Ob enem bi rad čestital organizatorju za odlično organizacijo tega pomembnega dogodka v Zasavju." Je dejal predsednik OOZ Zagorje Jože Ule. Po besedah Nataše Jerman Rajh iz Regionalnega centra za razvoj Zasavje so na srečanje vabili predstavnike regionalnih in lokalnih razvojih institucij, kot tudi gospodarstvenike iz držav članic EU in jugovzhodne Evrope. Seveda seje mednarodne gospodarske konference udeležila tudi Zdenka Kovač, ministrica brez listnice, pristojna za strukturno politiko in regionalni razvoj, kije povedala: “Zelo pomembno je, da jc regionalni razvoj tisti, ki mora krepiti gospodarsko moč regije in njeno konkurenčno sposobnost in dajati takšne programe, ki bodo generirali nova delovna mesta in seveda tudi krepili gospodarstvo in razvoj regij.” Ker je bila gostja srečanja tudi Staša Baloh Plahutnik, državna sekretarka za področje zaposlovanja iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je ta dejala, da je tovrstna poslovna konferenca koristna predvsem za udeležence, da dobijo informacije o novih gospodarskih izzivih. Udeleženci so na konstruktiven način predstavili trenja in nakazali možnosti za krepitev gospodarskih dejavnosti tudi v zasavski regiji. Besedilo: P.R. Slike: Tomo Brezovar FUNŠTERC ---------1- Letno srečanje vodstva banke in novinarjev rT'rbovIje, 12. 05. 03. Na tiskovni 1. konferenci Banke Zasavje je predsednik uprave Banke Zasavje d. d., Zdenko Fritz novinarjem predložil poslovne rezultate banke za leto 2002, novosti pri poslovanju in težave s katerimi se banka srečuje. Banka Zasavje je v letu 2002 zabeležila uspešne poslovne rezultate vendar so s poslovanjem, le delno zadovoljni. Kot za vse banke v slovenskem bančnem sistemu, je tudi za Banko Zasavje leto 2002 pomenilo leto večjih sprememb. Delno so k temu prispevale zunanje okoliščine, delno pa aktivnosti v samem bančništvu. Spremenili so se ekonomski pogoji poslovanja poslovnih partnerjev bank, ki so se bili prisiljeni prilagajati svetovni recesiji. Nastalje tudi velik razkorak med gibanji inflacije in tečaji tujih valut. Sledilo je veliko zakonskih sprememb, ki po večini izhajajo iz približevanja Evropi. Spremembe so doživele lastniške strukture v podjetjih. Prišlo je do uveljavljanja novih računovodskih standardov, ki delno zameglijo primerljivost poslovnih bilanc s preteklimi leti. Banka Zasavje d.d. Trbovlje je bila v letu 2002 soočena s podobnimi izzivi, kot vse ostale banke v slovenskem prostoru le, da so bili zaradi posebnosti okolja zunanji vplivi še močnejši. V Zasavju, kjer banka izvaja približno 90 % svoje dejavnosti v realnem sektorju, se banka sooča s postopnim zapiranjem rudnikov, nejasno perspektivo termoelektrarne, z minimalno dejavnostjo strojegradnje, večinskim lastništvom pomembnejših poslovnih partnerjev banke s strani tujih, delno tudi slovenskih lastnikov izven regije in nekaj uspešnimi podjetji, ki so se uspela uveljaviti na tujih trgih (SVEA, Steklarna Hrastnik...). Na drugem področju je segment občanov v veliki meri na robu socialne eksistence, povprečno zadolžen na zgornjem možnem nivoju. Veliko je upokojencev in malo prodornih podjetnikov. Poleg naštetega se banka srečuje še z vse večjo in prodornejšo konkurenco na vseh področjih poslovanja. Ob preverjanju strategije nadaljnjega poslovanja se je izkazalo, da je potrebno hitrejše uvajanje novih storitev in iskanje dodatnih naložbenih možnosti izven regije v gospodarstvu ali izven njega. Na ta način se je struktura bančne bilance dokaj spremenila, še posebej, ker je banka valutno in ročno strukturo reševala z najemom dolgoročnih, tujih kreditov. Kljub vsemu pa ključni in dolgoročno najstabilnejši vir za banko še vedno ostajajo in se še krepijo, sredstva prebivalstva. Ob iskanju ustreznih niš tudi na drugih področjih banka ni bila uspešna, kar je delno vplivalo na nižji dosežen dobiček od planiranega.Pridobljene izkušnje dokazujejo, da možni dobički pri zahtevnejših poslih ne opravičujejo poslovnih tveganj. Preteklo poslovno leto je zaznamovalo tudi sorazmerno veliko vlaganje v nepremičnine in v prenovo informacijskega sistema, ki se izvaja v bančni skupini. To je pogojeno z razvojnim ciklusom, delno pa je tudi povezano s prenosom plačilnega prometa v banke. Postopoma se prenova bliža koncu, začenja se obdobje zniževanja stroškov in kadrovska prenova. V banki si želijo takšnih kadrov, ki jim bo nova tehnologija izziv, ne pa breme. Med 19 bankami, kolikor jih je poslovalo na slovenskem trgu v letu 2002, spada Banka Zasavje d.d. Trbovlje, med 18 bank, ki so poslovale z dobičkom. Banka je v letu 2002 zaključila poslovanje z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 415 mio tolarjev. Po obdavčitvi je dobiček znašal 314 mio sit ali slabo petino manj, kot v enakem obdobju leta 2001 oziroma za 4 odstotke več kot je bilo predvideno z rebalansom plana. Doseženi kazalci donosnosti so se v primerjavi s predhodnimi leti nekoliko zmanjšali zaradi nižjega poslovnega rezultata vendar trdnost in stabilnost poslovanja banke ni ogrožena. Kapitalska ustreznost z 20% še vedno znatno presega predpisanih 8%. Banka redno izpolnjuje tudi vse druge zahteve na podlagi zakonov, predpisov in sklepov Banke Slovenije. M.A.Š. USPEŠNO POSLOVANJE ZDRAVILIŠČA LAŠKO X T adzomi svet je že sprejel poslovno !.>poročilo za leto 2002. Skupščina družbe je 27. maja, kjer se predlaga, da se bilančni dobiček v višini 36 mio SIT razporedi v druge rezerve iz dobička. V prvih štirih mesecih 2003 so realizirali 37.363 nočitev, kar je 20% več kot v enakem obdobju lani. Prihodki v istem obdobju znašajo 850 mio SIT, kar je nekoliko nad planom in 15% več kot lani. Po številu realiziranih nočitev v marcu se med 15-imi zdravilišči uvrščajo na 7.mesto in dosegajo 7% tržni delež doseženih nočitev v hotelih. Z indeksom 120 presegajo tudi povprečno rast nočitev v obdobju januar - marec 2003, ki med slovenskimi zdravilišči znaša 101. Največ dodatnih nočitev je iz naslova individualnih in agencijskih gostov na domačem in tujem trgu, predvsem gre za porast števila gostov, ki koristijo welness programe, seminarski turizem, za 20% več pa je tudi gostov, ki koristijo razne počitnice - zimske, Valentinovo, velikonočne in prvomajske počitnice. Dodatne tuje nočitve so realizirali na avstrijskem, nemškem in italijanskem trgu. Na področju vvelnness storitev so v ponudbo uvrstili številne nove storitve, med drugimi indijsko masažo glave, ayurvedsko masažo s kristali soli, pripravljajo masažo z vročimi zelišči in se še dodatno izobražujejmo na področju ayurvede. V primerjavi z lanskim letom beležijo 12% porast obiskovalcev v savna centru, 31% več masaž ter 80% porast storitev nege obraza in telesa. Nekaj manj je zunanjih obiskovalcev v bazenu. Objavljen je razpis za koncesijo za Institucionalno varstvo starejših za leto 2004 in 2005, kjer se prijavljajo z kapacitetami za skupno 332 mest v objektih varovanih stanovanj in Zdraviliškega doma. Glede na to, da dejavnost uspešno opravljajo, upajo da bojo tudi izbrani. 7AKXvr |® FUNŠTERC Po javni razgrnitvi in razpravi je v pripravi predlog sprememb ureditvenega načrta Zdravilišča Laško. Bistvenih pripomb do sedaj ni bilo. Pri pripravi predloga pa se zatika pri vodnem soglasju, ki ga izdaja agencija RS za okolje, kjer je potrebno s posebno študijo dokazati, da nova ureditev, ki razširja, poglablja in izravnava strugo Savinje, ne pomeni povečanja poplavne nevarnosti, za zdravilišče Laško pa je nesprejemljivo. Nesprejemljivo striktno izvajanje Zakona o vodah, ki v 15 - metrskem obvodnem pasu neživljenjsko prepoveduje vsako gradnjo. Z novimi objekti vvelness hotela in termalnega centra bi namreč želeli čim bolj izkoristiti omejen prostor, kije na razpolago, nadaljevati niz zdraviliških zgradb ob vodi oz. reki Savinji ter tako doseči urbanistično in programsko sožitje termalnih in tekočih voda. VPI GRAD BOGENŠPERK Z NOVIM VODSTVOM Tavni zavod Bogenšperk je J do nedavnega vodil direktor Peter Avbelj, ki pa mu je štiri letni mandat potekel. Svet zavoda je objavil javni razpis in nanj se je prijavil samo stari -novi direktor, ki pa je že pred zasedanjem sveta zavoda ponudbo na razpis umaknil in povedal, da se sredi leta namerava prestaviti na novo delovno mesto. Eden od razlogov, da namerava zapustiti Javni zavod Bogenšperk je v neurejenem financiranju zavoda. Tako je javni zavod namenil ves denar zbran od vstopnim in od porok za obnovo gostinskega lokala v gradu, medtem ko litijska občina, ki bi morala obnovo gostinskega lokala financirati, ni dala niti tolarja. Tako sta se sedaj lahko oba občinska sveta (litijski in šmarski) odločala na predlog sveta zavoda samo o vršilcu dolžnosti, ki se lahko imenuje največ za eno leto in na to mesto imenovala Urško Pavlica, delavko v tem zavodu. V tem času pa se bo tudi vedelo čigav bo grad Bogenšperk, ali bo šmarski ali litijski za kar se zavzemata oba župana (litijski in šmarski), od obeh občin skupaj, saj sta v obnovo gradu vlagala tako litijsko, kot tudi šmarsko gospodarstvo in litijska občina. Urška Pavlica, v.d. direktorja javnega zavoda Bogenšperk pa je zaradi pomanjkanja denarja že črtala za letošnje leto vse prireditve na gradu, razen če bo prišlo do drugačnega dogovora med občinama. Od lanskoletnih prireditev bodo ostale edino viteške igre, če jih bo financirala Valvasorjeva konjenica sama, tako kot jih je že lansko leto. Bo pa letos prvič javni zavod organiziral lastni »Festival Bogenšperk«, v sklopu katerega bodo trije koncerti in dan odprtih vrat. Grad bo še naprej, odprt za obiskovalce od 09.00 do 15.00 ure. Ogled j e vsako polno uro v spremstvu vodiča. Pa tudi poroke bodo še vedno v poročni dvorani (Valvasorjevi knjižnici) vsako soboto, na željo mladoporočencev lahko tudi med tednom. Želja Urške Pavlica je, da bi jih bilo čimveč, tako porok kot tudi obiskovalcev. L.D. Novosti o ureditvi cestnega prometa Nepovratna sredstva gospodinjstvom /'"'Vbčina Trbovlje je sprejela odlok o spremembah in V_y dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa. Odslej bodo parkirišča na obeh straneh enosmerne ceste od Trga revolucije do Zdravstvenega doma, to je na Ulici 1. junija in na Rudarski cesti. Na javnih parkirnih prostorih bo odslej treba plačevati parkirnino. Za vozilo, zapuščeno na javnih površinah se uvaja plačilo kazni v višini 30.000,00 SIT. Spremenil pa seje tudi sestav Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga vodi podžupan kot predsednik. /r"\bčina Trbovlje je pred V-Zdnevi objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev gospodinjstvom za obnovo in izolacijo hišnih fasad, za izolacijo podstrešij in kleti ter za menjavo oken. Letos je na voljo skupno 8 mio SIT. Vloge na predpisanih obrazcih, ki se dobe na odseku za okolje občinske uprave, je treba predložiti do 16. junija letos. Prosilci bodo s strani pristojne občinske komisije obveščeni do 30. junija. Na natečaju lahko sodeluje vsako gospodinjstvo z območja Trbovelj. T.L. Šolo bodo dozidali kasneje Mestni park brez nogometa /'AŠ Tončke Čeč na Keršičevi c. 50 je že pred leti izkazala VV potrebo po dodatnih prostorih, ki bi jih pridobila z dozidavo. Predračunska vrednost dozidave znaša 8,86 mio SIT. Glede na to, da je občinski proračun zelo okleščen, bo dozidava šele v letih 2005/06. Možno pa je tudi, da dozidave sploh ne bo, saj se število učencev nenehno zmanjšuje. rp,L. Poenoteno obnavljanje stanovanjskih hiš T T KS Franc Keršič v Trbovljah deluje tudi odbor za varstvo V okolja. Na območju te KS stoji več rudarskih stanovanjskih kolonij s tipično arhitekturo. Zadnja leta se videz teh objektov na zunaj zelo hitro spreminja. Izgled teh hiš z zamenjanimi okni in vrati ter raznimi obnovami fasad, napuščev, odtočnih cevi ipd. je po nijihovem mnenju postal zelo moteč, saj vsak stanovalec menja in popravlja po svoje. Zato predlagajo občini Trbovlje naj sprejme odlok, s katerim bi ohranili enotnost starih rudarskih stanovanjskih kolonij. Enako naj bi veljalo tudi za novejše stanovanjske blot®L. 'MSAMP T)red leti so na bivšem pokopališču na Mestnem trgu uredili _L obsežen mestni park, ki je postal priljubljeno shajališče. Žal se tu dogaja tudi vandalizem, v zadnjem času pa so v parku začeli tudi z igranjem nogometa. Občina Trbovlje je sprejela odlok o prepovedi igranja nogometa v parku. ----------------------------------------------------TL. V Hrastniku zbirali nevarne odpadke rT~'udi v hrastniški občini so v začetku maja zbirali nevarne -L odpadke iz gospodinjstev. Odjemna mesta premičnega zbiralnika so bila v petek, 9. maja od Podkraja do Loga na osmih mestih, v soboto pa so se premikali po točno dolečenih urah še po petih mestih v Hrastniku, po sedmih mestih pa na področju Dola, Mamega, Turja in Brdc. V teh dveh dneh so nabrali 260 kg akumulatorjev, 60 kg baterij, 40 kg kozmetike, 170 kg raznih barv, 40 kg pesticidov, 75 kg zdravil, 60 litrov olj in 30 kg gospodinjskih kemikaliJ- Fanči Moljk Računalniški sistemi Hrovatič d. o.o. www.rsh.si, rsh@rsh.si RAČUNALNIŠKI TEČAJI V mesecu juniju še zadnji tečaji pred poletjem Akcijske cene: -20% Windows, Office, El.pošta. Internet Trbovlje Šuštarjeva 42 tel. 03 56 26 040 Trgovina, servis Ulica 1 .junija 1 tel. 03 56 33 260 Litija Remy Center tel. 01 899 51 41 VSE ZA VAŠ RAČUNALNIK AVTO At OTO K PE TRBOVLJE Savinjska c.36,1420 Trbovlje PRODAJA VOZIL HVUNDAI 03/56-25-452 PRODAJA REZERVNIH DELOV 03/56-25-451 SERVIS 03/56-25-450 TEHNIČNI PREGLEDI Tel: 03/56-25-456 Fax: 03/56-25-454 <&) Hvunofii Vabljeni na dneve odprtih vrat vozil Hyundai v petek 23.in soboto 24.maja. Na ogled in testne vožnje vas čakajo: GETZ, ACCENT NEW SWING DIESEL, ELANTRA 1.6, terensko vozilo TERRACAN. Vabljeni v petek od 12.00 do 20.00 ure In v soboto od 8.00 do 14.00 ure. + Obnova Avtomotorja 'Trinajstega maja je Avtomotor v J[ Trbovljah obnovil svoje poslovne prostore in v njih namestil sodobno opremo za servisiranje in opravljanje tehničnih pregledov vse vrste motornih vozil. Pohvaliti je treba delavce Avtomotorja, ki so kljub rekonstrukcijskim delom, ki so trajala tri mesece, skoraj nemoteno opravljali vse svoje dejavnosti v času obnove. V pozdravnih govorih, ki so se zvrstili ob otvoritvi obnovljenih prostorov so sodelovali: Zdenko Klančar, vodja poslovne enote Avtomotorja Celje, Borut Mišica, direktor Interservisa Ljubljana in župan občine Trbovlje, Bogdan Barovič, kije tudi uradno izročil obnovljeni Avtomotor njegovi namembnosti. Vsi slavnostni govorniki so izrazili prepričanje, da novi prostori in posodobitev tehnične opremljenosti za Avtomotor pomeni velik, časovni preskok iz najslabše opremljene delavnice za opravljanje tehničnih pregledov in servisiranje motornih vozil, do najsodobnejšega salona za izvajane tovrstne dejavnosti, ki s posodobitvijo spada na evropski nivo. S posodobitvijo je zagotovljena večja učinkovitost zaposlenih delavcev v Avtomotorju in večje zadovoljstvo strank, ki se jim ne bo več treba drenjati v času registracije vozila v majhnih, zastarelo urejenih, administrativnih prostorih. Tehnični pregledi, skupaj z urejanjem registracije vozil ter servisiranje, bodo zagotovo kvalitetnejše in hitreje opravljeni. 7ASAvr Zdenko Klančar, vi ste le 35 let vodja poslovne enote Avtomotor. Kaj pomeni rekonstrukcija za vas in za Trbovlje? »Zgradba je stara približno 40 let. V uporabo je bila dana 1966 leta. Skozi vsa ta leta seje malo vlagalo v novosti tako, daje zgradba in oprema popolnoma zastarela. Današnji pravilnik o opravljanju tehničnih pregledov in registracij nas je prisilil, da smo se odločili za rekonstrukcijo. Priznati moramo, daje za nas rekonstrukcija pomenila preživetje. Brez nje, tehničnih pregledov v Trbovljah ne bi več opravljali saj ne bi izpolnjevali osnovnih pogojev. Z rekonstrukcijo smo sanirali prostorske pomanjkljivosti in posodobili tehnološki del linij. Sam izgled posodobljenih prostorov pomeni za stranke bolj prijazno okolje v katerem se ob tehničnem pregledu in registraciji svojega vozila znajdejo uporabniki. Seveda pa je okolje tudi bistveno prijaznejše za naše delavce.« Kakšna je bila višina investicije, oziroma prenove poslovnih prostorov skupaj z novo opremo? »Končnih obračunov še nimamo. Po naših ocenah, po zaključku gradbenih del in po računih za tehnološko linijo bo znesek investicije okrog 130 mio tolarjev.« Kako ste uspeli pokriti finančno konstrukcijo obnove? »Finančna konstrukcija stroškov je bila pokrita iz računov Avtomotorja , reinvesticije in bančnih kreditov.« Danes se je veliko govorilo o zadovoljstvu delavcev, ki bodo delali v obnovljenih poslovnih prostorih in zadovoljnih strankah. Kaj poleg tega še pričakujete od obnove? »Mi poleg že omenjenih dejavnosti opravljamo tudi prodajo novih vozil Hyundaj, že 12 let. Seveda smo poleg pooblaščenega prodajalca omenjenih vozil tudi pooblaščeni serviserji teh avtomobilov. Dogovarjamo se o servisiranju avtomobilov Subaru. Po vsej verjetnosti bomo opravljali tudi posredniško prodajo omenjenih vozil. S tem želimo popestriti našo ponudbo. Seveda pa pričakujemo v našem servisu več strank. Tehnološko in kadrovsko smo sedaj dovolj usposobljeni, da ciljamo na povečanje vseh vrst storitev. Na zalogi imamo rezervne dele veliko tipov avtomobilov. Opravljamo hitre servise v programu BBS (Bartogov hitri servis iz Trebnjega). Glede konkurenčnosti lahko zagotovim, da so naše cene na najnižjem možnem nivoju na področju regije.« Se je kaj spremenilo glede delovnega časa? »Odpiramo ob 7 uri zjutraj in končamo z delom ob 19.00 uri. To velja za tehnične preglede, prodajo rezervnih delov in prodajo vozil. Servisiranje vozil pa bo po novem trajalo vsak dan od 07.00 do 16.30 ure.« M.A.Š. OGLASI -------h oniK eO/AI>UTERS K sodelovanju vabimo novega sodelavca: Vodja projektov informatizacije proizvodnih procesov Želimo, da se nam bo pridružila komunikativna in samostojna oseba, ki ima rada dinamično delo in nove izzive in je uspešno zaključila univerziteni študij. Poleg tega pričakujemo: ► Izkušnje pri vodenju projektov ► Poznavanje področja planiranja in upravljanja proizvodnih procesov ► Obvladovanje osnovnih računalniških orodij. Prijave z življenjepisom pošljite na naslov: Oria Computers, Polje 4, 1410 Zagorje v 10 dneh po objavi. Če izpolnjujete navedene pogoje in bi radi ustvarjali v razgibanem in inovativnem okolju ter si omogočili nadaljnji razvoj, potem je logično, da ste z nami! Logično je biti z nami! novo m novo m novo m novo m novoi n novo m IZDELAVA INDEX PRINTOV IN SKENIRANJE FILMOV NA CD 11! DIGITALNE FOTOGRAFIJE, KODAK EKPRESS, ATELJE, TRGOVINA! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 KŠEFTI 03/56 64 250 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IKI MONTAŽA MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO 041 508 6SS * XX fxxvi.x < » .Xv»^vi$ Jurij Plevcak s.p. Trg revolucije 8b, 1420 Trbovlje GSM: 041/704-663 AVTOPLAŠČI, ALUPLATIŠČA, AVTOPRALNICA, HITRI SERVIS, TRGOVINA, AVTO KOZMETIKA IZREDNO UGODNE SPOMLADANSKE CENE FUNŠTERC i-------- Delavkam trboveljskega Peka je prekipelo 'T' rbovlje, 15. 05. 03. J. Delavke trboveljskega Peka, ki so kmalu po novem letu ostale brez tovarne in tako tudi brez dela, imajo vsega vrh glave. Jezne so na državo, vse sorte sindikatov in na pravico, kije vse bolj privilegij posameznih novodobnih lastnikov podjetij. »Ostale smo brez vsega, nihče se ne zavzema za nas in nam ne pomaga, da bi dosegle kar nam pripada,« je dejala ena. »Še dva meseca preden so zaprli fabriko in nas poslali na cesto, so nam odobravali kredite. Kako bomo sedaj plačevale dolgove?« je zanimalo drugo. »Dolžni so nam plače in odpravnino, pa to očitno nikogar ne briga«. Seje pridušala naslednja. »Tudi certifikatov nismo dobile nobenih,« je bila jezna pribomba, še ene izmed ogoljufanih žensk. Ogoljufane, ponižane, zapuščene se počutijo ženske, nekdanje delavke Peka. Še ne tako dolgo je bilo Peko pojem obutve v Sloveniji in širše. Kaj se dogaja s trboveljskim gospodarstvom. Zakaj je ravno v Zasavju toliko problemov, toliko nezaposlenosti. Ženske, ki so se udeležile sestanka na katerem so ustanovile in zadolžile iniciativni odbor, ki naj bi v kratkem plač, odpravnin certifikatov in dela. Nič več ne bodo držale križem rok in tarnale nad lastno usodo. Odločile so se organizirati protestno zborovanje, na katerem bodo na dostojanstven in kulturen način organiziral javni protestni shod, ne razumejo zakaj se je prav njim, v kratkem času, zgodilo toliko krivic. Ni jim jasno, da nihče ne preganja tistih, ki so krivi za takšno stanje, ki so odgovorni, da so ostale brez izrazile svoje nestrinjanje s situacijo v katero jih je pahnila požrežnost lastnikov, ki v želji za večjim dobičkom zapirajo firme in jih ponovno odpirajo na področjih, kjer je cenejša delovna sila. V ustanovni odbor so delavke, sedaj že preminulega Peka, izvolile štiri svoje sodelavke, ki bodo organizirale protestno zborovanje. Prostor, kjer bodo razočarane in razjaijene trboveljčanke opravile organizacijske priprave za protestni shod, je dal na razpolago Slavko Kmetič. To so prostori trboveljske SDS. Pomoč in moralno podporo pa je delavkam bivšega Peka ponudil tudi Sindikat brezposelnih delavcev Slovenije. Delavke na shodu pričakujejo udeležbo vseh nekdanjih sodelavk in vseh delavcev, ki so ostali brez dela. Na shod bodo povabile predsednika države, predsednika vlade, ministra za delo in socialne zadeve, ministrico za gospodarstvo trboveljskega župana, predsednika svobodnih sindikatov ter še nekatere osebnosti slovenske politike in gospodarstva. Saj ne verjamejo, da se bo kdo od njih tega shoda udeležil. Bodo pa vsaj vedele na koga lahko še računajo in na koga ne. M.A.Š. SKUPNA SEJE PREDSEDSTEV ZLSD HRASTNIK, TRBOVLJE, ZAGORJE "pokrajinski odbor Združene liste socialnih -L demokratov Zasavje seje sešel na majski razširjeni seji , na katero so bili vabljeni člani predsedstev O.O. ZLSD iz vseh treh zasavskih občin. Člani predsedstev so predstavili položaj in vlogo vseh treh območnih organizacij v občinskih svetih po lanskoletnih volitvah in ocenili, da bodo v ospredju delovanja vseh območnih organizacij ZLSD predvsem tematike povezane z izredno perečo problematiko slabšanja socialnega položaja prebivalcev Zasavja. Le ta se bo v naslednjih letih ob postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in s tem posledično z dodamo izgubo precejšnjega števila delovnih mest še dodatno poslabševalo. Z izvajanjem tako imenovanega zasavskega zakona v ZLSD niso zadovoljni, saj se le ta ne izvaja po predvidenem terminskem planu. Poslanec ZLSD v državnem zboru Leopold Grošelj pa je še posebej opozoril, da se tudi ne izvaja v okviru dogovorjenih kvot, ki so predvidele, da glede na to, da se zapirata rudnika v Trbovljah in Hrastniku pripada tema dvema občinama 30% sredstev, ostalim občinam pa po 10%. Zgovoren dokaz je zadnja razdelitev sredstev za štipendije , kjer je občina Hrastnik namesto predvidenih 12 dobila le 4 štipendije. Na seji so predsedstva obravnavala tudi predvidene spremembe na področju uvajanja regij in trenutno aktualne teme o spremembi volilne zakonodaje,zaključni del seje pa je bil namenjen pripravi na letno konferenco ZLSD, ki bo predvidoma v mesecu juniju in bo namenjena obravnavi kadrovske in organizacijske krepitve mreže stranke v pripravah na naslednje volilno leto - volitve v evropski parlament in volitve v Državni zbor. VPI MVSgihall *Ltevidni I sko ■ ■- _ Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP _ ^ . E-mail: atv.signaI@siol.net NAJBOLJ GLEDANA | LOKALNA TELEVIZIJA) V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! T&tojr " ’ .. v\ '' "'•. ... ...... ' ..’ -v-— .....• ■■• T^T”T"rr”* ■ ' ' ' i-.- ■ ■- S povsem na novo razvitim modelom Mazda vstopa v drugo fazo obnove svojega programa. Izvirni dizajn, visoka raven uporabnosti in inteligentna tehnologija vodijo Mazdo 2 po sledi uspešnice - Mazde 6. Vabimo Vas na brezplačne testne vožnje In predstavitev modelov Mazda ter novosti - MAZDE 21 ^ ’ ■ ___*~*~*~~~*~.. f I dba akcijskih modelov Mazda na zalogi: Mazda 323F 1.61 Evision ceneje za 516.161, Mazda Premacy 2.0 DrTD ceneje za 550.802, Mjazda Prem~acy 2.0 DTtD Blue ceneje za.780.000. MMS KREDIT & LEASING Kržišnik Romun s p i410 Zagorie, Selo 65 AVTOHiŠA KRŽIŠNIK www.avtohisa-krzisnik.si Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 1 3. rnazoa l.w ELEKTROPROM d.o.o.^ Loke 22,1412 Kisovec V soboto, 24.maja bo od 8.00 do 12.00 ure v EVJ CENTRU v obrtni coni Kisovec razprodaja nekorantnega blaga. VABLJENI NOV DELOVNI ČAS TRGOVINE MAKRO: Ponedeljek - petek: od 7.00 do 20.00 Sobota: od 7.00 do 12.00 Telefon: 03/56-71-234, 03/56-71-155 03/56-71-489, 03/56-57-150 SligS vwm.eleklroprom.si CERTIFIKAT št. 160 info@elektroprom.si ISO 9001 TOPTEX d.o.o. Računalniške in elektronske enote RAČUNALNIŠKI SISTEMI z SIQ certifikatom že od 95.500,00 sit +DDV Intel Celeron 1700 do P4 3,0; AMD epu konfiguracije po vaših željah dve leti garancije RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE Monitorji, printerji, dodatna oprema SERVIS IN SVETOVANJE tel.: 03 56 25 25 0, fax.: 03 56 25 25-9 DOLE, KRAJ KJER ŽIVI OGLARSTVO Z~'X glarjenje ima v vaseh dolske vV krajevne skupnosti zelo bogato tradicijo in do danes še ni utonilo v pozabo, kar se je v soboto lahko prepričalo okoli 500 pohodnikov na tretjem že tradicionalnem »POHODU PO OGLARSKJ POTI«, po registrskih tablicah avtomobilov (LJ, NM, MB, KP, KK itd.) parkiranih pod lovskim domom sodeč, domala iz vseh večjih krajev naše domovine, je imelo kaj videti. Kuhanje oglja ni samo turistična atrakcija, ampak je sestavni del življenja (25 oglarjev še danes opravlja to delo), skuha od 150 do 200 ton oglja letno) na tradicionalni način, kot so ga pred več kot sto leti na ta nerazviti košček osrednje slovenske regije prinesli italijanski oglarji. Krožna pot, (po zamisli domačega Športnega društva in pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije in Razvojnega centra Litija) nas je vodila od starta, lovskega doma v oglarske vasi, kjer že od daleč vohaš dim iz kop, z znanimi oglarskimi kmetijami: Medved, Brinovec, Odlazek, Oblak, Ribič itd. Skupaj smo našteli 16 kop. Oglarji s katerimi smo se pogovarjali, so vsi v en glas tarnali, da se oglje ne prodaja več tako, kot seje pred leti, zaradi prevelikega uvoza in vsako leto manjšega Ena od največjih kop v oglarski vasi povpraševanja po njem, saj imajo v svojih skladiščih še neprodano oglje iz prvih kop letošnjega leta. Nadaljujemo pot do slapa potoka Bena.(Zanj je značilno, da ga sestavlja več manjših slapov, ki se združijo v 8 m dolg slap. Potok Bena deli katastrski občini Dole in Šentlovrenc na Dolenjskem.) In že gremo dalje skozi kraje Borje, Dobovica do kovačije Mandelj, znane daleč naokoli in kjer je kovaštvo že stara družinska tradicija. V zadnjem delu poti pa si lahko ogledamo Valvasorjev lovski dvorec, imenovan tudi Neudorf. Na njem je bil nekaj let gospodar sam Janez Vajkard Valvasor, doma iz gradu Bogenšperk. Iz dvorca vodi skriven rov in ima viteško dvorano. Od tu pa ni več daleč do cilja ali starta (lovskega doma). Ob celotni trasi Oglarske poti (dolga je okoli 13 km in jo je mogoče prehoditi v manj kot štirih urah) pa gostoljubni domačini ponujali različne domače pijače : oglarsko žganje (neke vrste brinjevec), sadjevec in vino iz prešanega sadja (večinoma jabolk) ter različne doma izdelane sladice. Možno pa se je od naporne hoje ustaviti in odpočiti ob poti tudi v treh turističnih kmetijah in dveh gostilnah. (D.L.) TEDEN RDEČEGA KRIŽA V LITIJI rT'’eden Rdečega križa od 08. do 15. maja je litijsko območno J. združenje obeležilo z vrsto aktivnostmi: V četrtek so imeli dan odprtih vrat z ogledom delovnih prostorov in skladišča. Isti dan so pred športno dvorano v Litiji na stojnicah prikazali različne publikacije in dejavnosti Rdečega križa (pokazali so nudenje prve pomoči s pomočjo video posnetkov), mimoidočim občanom so, kateri je želel izmerili krvni pritisk itd. Stojnica pred športno dvorano v Litiji 231 učencev prvega razreda osnovnih šol, v torek pa je bil sprejem za 450 predšolskih otrok vključenih v litijske vrtce z ogledom lutkovne predstave »Ščepir«. 50 občanov starejših od 73 let iz krajevne organizacije Rdečega križa Litija - levi breg so v sredo peljali na izlet po Gorenjski. Teden Rdečega križa pa so v litijskem območnem združenju v četrtek zaključili z obiski starejših, bolnih in invalidnih oseb na domu ter razdelitvijo pomoči družinam s petimi ali več otroci in Avtobus je poln — srečno pot ostalim pomoči potrebnim. (D.L.) Priznanja krvodajalcem /^XO RK Trbovljeje 7. maja pripravila imela OO RK Trbovlje evidentiranih 60 pozornosti pa so deležni člani skupine za V_žv sejni dvorani Občine Trbovlje krvodajalcev, ki so tedensko oddajali kri v samopomoč. Vse te dejavnosti potekajo v srečanje s krvodajalci. Na tem srečanju so SB Trbovlje. počastitev 8. maja, dneva Rdečega križa, podelili priznanja krvodajalcem, ki so kri Sicer pa je trboveljski RK organiziral TJL darovali več kot petkrat. V preteklem letuje tudi srečanje z učenci v OŠ, posebne ODKRILI SO SPOMENIK SLOVENSKEMU RODOLJUBU J nedeljo, ob 10. obletnici ustanovitve Zveze veteranov V vojne za Slovenijo so v prenovljenem parku Geometričnega središča Slovenije odkrili spomenik slovenskemu rodoljubu osamosvojitvene vojne 1991. Slovesnosti so se udeležili domači in tuji gostje, med njimi generalni sekretar svetovne veteranske zveze, številni veterani vojne za Slovenijo, družine padlih, Lilijani in okoličani. Spomenik, kije sestavljen iz 36 kvadrov povezanih s sidro iz neijavečega jekla ima v sredini ploščo z bojevnikom iz vaške situle (delo domačina Zvoneta Kolenca) sta odkrila predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak in načelnik generalštaba slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič. Na nedeljski slovesnosti na GEOSS-u bi se moral tudi novo izvoljeni predsednik republike Janez Drnovšek vpisati v knjigo predsednikov (do sedaj je v njej podpisan samo Milan Kučan dvakrat), a ga ni bilo, poslal je samo pozdravno pismo z opravičilom, zato gaje vodja projekta GEOSS Peter Svetik javno pozval, da si končno le najde čas in pride na GEOSS, da se podpiše v knjigo predsednikov. KOMEMORACIJA V OREHOVICI Komemoracija ob spomeniku v Orehovici, ki nas spominja na tragične dogodke 2.svetovne vojne in na katere spomin ne sme utoniti v pozabo (I.G.) FUNŠTERC 0) UTRINKI T)ride čas, ko si zastavljamo vprašanje o smislu lastnega _L življenja. Ta čas je najpogosteje povezan z nekim dogodkom: smrt, bolezen, odhod ali selitev. Sprašujemo se, kakšen smisel ima vse kar počnemo. Iščemo odgovore, kijih ni lahko najti. Ljudje reagiramo različno. Smo črnogledi ali pa ne. Nekateri so se rodili pod srečno zvezdo in imeli tople, razumevajoče starše, ki so jim vcepili optimizem, odgovornost do sebe in drugih. Naučili sojih strpnosti in obdarili z ljubeznijo. Njihova je življenjska pot večkrat precej drugačna od tistih, ki te sreče niso imeli. To so ljudje drugačni po duši, ker jim življenje že ob rojstvu ni prizaneslo. Samorastniki. Pankrti. Tisti, ki so vzgajani brez hrane, ki se imenuje ljubezen so vedno lačni nje. V življenju so lahko računali le sami nase. Kot samotni volkovi so se prebijali skozi življenjska razpotja. Zakaj so tako vztrajni? Ker se zavedajo za kaj so prikrajšani in hrepenijo da dobijo tisto, kar niso nikoli. Velikokrat je že prepozno, pravi trenutek se je izgubil v preteklosti. Zato iščejo priznanje. Priznanje, da so enakovredni s srečneži, kijih življenje ni kaznovalo za krivico, ki je ni. Da so čustveni, ljubeči, pozorni, strpni, odgovorni, vztrajni in željni lepe besede. Življenje ni življenje, če nima globine. Bogastvo ni v materialnih dobrinah, temveč v razumevanju bližnjih, v nasmehu mimoidočih, v tistih malenkostih, ki pravzaprav pomenijo življenje. Vsakdo od nas pa hrepeni po velikih stvareh in je občutljiv v večji ali manjši meri za življenje okrog sebe. Želimo si uspeha, sreče, sprave z vsemi okrog nas in samim seboj. Je živeti smiselno? Ne sprašujejo se samo omenjeni, tudi ostalim ni z rožicami postlano. Če je življenje res tako, da v njemu težko najdemo nekaj oprijemljivo pozitivnega, kaj storiti? Velikokrat smo prestrogi do sebe. Moramo se imeti radi, svoje napake, neuspehe in seveda dobre lastnosti. Tedaj bomo bolj prizanesljivi tudi do drugih in oni do nas. Vse se vrača. Tako dobro kot slabo. Morda pride v drugačni obliki in z zamikom. Pride pa zagotovo.Zato mislite tudi na druge in si pomagajte med seboj. Nekje je zapisano - življenje je kakor morje, je mirno ali razburkano. Ali bo razburkano več ali manj, je odvisno od nas samih in od valov, ki butajo ob obale našega edinega življenja. Morje, to niso samo valovi. To so kapljice, ki predstavljajo trenutke življenja. »Življenjska sreča je sestavljena iz trenutkov, majhnih, hitro pozabljenih dobrotljivosti, kot so poljub ali nasmeh, prijazen pogled ali iskren poklon. « Samuel Taylor Coleridge St. Radunovič + Bogdan Bakovič: 'T' rboveljčani naj JL ostanejo, kakršni so, ponosni na to, da so iz Trbovelj, ker deset let v zgodovini nič ne pomeni. Trbovlje so bile večino let ponos, ne samo Slovenije, ampak tudi Jugoslavije in če se včasih zgodi, da padeš na kolena, se je potrebno samo pobrati... * Jaz sem prepričan, da se bomo pobrali, ampak skupaj... * Samo čakat in jamrat - s tem ne bo nič! * Skupaj, s podporo, potrpljenjem, z voljo in hotenjem se bomo pobrali. * Vsakomur povem: »V osrčju Slovenije so Trbovlje - pika!« Ura je bila tri popoldne in to je pomenilo konec delovnega ponedeljka in v občinski zgradbi so bili edini vrvež odhajajoči zaposleni. »Promet« je bil izključno enosmeren-ven...vendar - v županovi pisarni je bilo še živahno in je ostalo tudi še po mojem odhodu... Delujoč vsak trenutek dneva... politične opcije, kot je večinska in sojo v Trbovljah vajeni. Da, štiriindvajset ur na dan. Kako to zmorete? Pravzaprav ne vem, nimam pojma! Moram! Kaj hočem! Nazadnje sva se pogovarjala ob izvolitvi za poslanca, danes se srečujeva, ko vas že pet mesecev doživljamo tudi v vlogi župana občine Trbovlje. Kakšna je razlika med tedanjimi in današnjimi vašimi občutki? Razlika je ogromna. Poslanec v parlamentu je čisto politična funkcija, župan pa je izvršilno operativna in je najmanj trikrat težja od državno zborne zakonodajne veje. Mar res »kidate svinjarijo«? Ah, to je pač en izraz, ki ima lahko tudi lepši pomen. Rešujemo tisto, kar ni bilo rešeno v preteklem mandatu. Temu lahko rečemo, da vidimo več pomanjkljivosti, kot sojih videli prejšnji oblastniki, da spoznavamo napake, ki so za nas napake, ki jih je delala neka druga struktura. Oni bodo verjetno enkrat spoznavali napake, ker si bodo izmislili nove ali pa bodo drugače videli stvari, ki ji je delala naša struktura. Blagor tistim, ki se učijo na napakah drugih... Želite komentar? Imate zaradi članstva v nacionalni stranki več težav pri županovanju, kot bi jih imeli sicer? Da! Jaz pravim, blagor tistemu, ki spoznava svoje napake in se na njih uči. Problemov imam miljen...ja, tudi zaradi drugačne 7AWr Potem jih mora najprej V ZNAMENJU LEVA narediti?! Ja, hvala bogu, jaz jih priznam in jih naredim kar nekaj v življenju. Ampak naredim jih zato, ker veliko delam, če pa ne bi nič delal, bi pa napake res težko naredil. Moja želja je bila, da v najinem pogovoru malce zaobideva običajne »občinskopraznične« zadeve, kot so zunanja obeležja, ki se na tak dan običajno »obelodanijo«. Rada bi vedela, kako vi kot župan vidite »svoje« ljudi. Jih doživljate kot negativce, zamorjene in apatične ter nezadovoljne in brezvoljne in ne nazadnje vdane opoju? publiko, pogosto slišim komentar, da ste »tako lepo povedali«. Kaj menite, vas samo poslušajo ali pa vas tudi slišijo? Prepričan sem, da me. Razlika je v tem, da me slišijo, če me poslušajo. Me, mnogi me tudi slišijo, znajo brati med vrsticami, čeprav sem v svojih govorih rad zelo direkten in vse si tudi zapomnijo. Presenečen sem, ko me potem na to tudi spomnijo in zato pazim, da ne obljubljam »kar nekaj«. Radi se družite z »navadnimi zemljani« ne glede na to, da so nekateri mnenja, da to ni primerno za Župana. O, da, so nezadovoljni, so postavljeni na stranski tir, so izkoriščeni, so zanemarjeni s strani centralne slovenske oblasti, so bili izkoriščeni in izpljuvam: »po uporabi zavrzi«. So pa med njimi tudi taki, ki jim to vse pride prav in jim takšno stanje čisto odgovarja. Da, tudi takšni so! So lenuhi, so nezadovoljneži nasploh, so izkoriščevalci v času krize, izobraženi ali pa neizobraženi, je čisto vseeno. Kadar se po zaključku raznih proslav, kjer tudi župan običajno doda svoje misli, pomešam med Jaz mislim, daje primemo za mene tisto, kar sam mislim, daje. In se ne sekiram zaradi »nekaterih«. Je pa res, da grem raje med navadne ljudi kot pa med... s tem ne mislim podcenjevati prav nikogar, vendar, če imam na izbiro družbo direktorjev in trboveljskih pomembnežev na eni strani in na drugi strani »navadne« ljudi, tudi brezdelneže, klošarje, navadne delavce in tudi ljubitelje dobre kapljice, grem raje na to, drugo stran. Mar zato, ker je med njimi več odkritosti in manj diplomacije, ki je zame samo lepši izraz za hinavščino? Ja, ne vem! Ravnam se po lastnih občutkih. Strah me ni ničesar. Absolutno! Bog ne daj! Ampak, ne vem,...ni mi treba imeti oči na hrbtu. In kaj pravijo vaši lastni občutki o prihodnosti občine Trbovlje? Ko pogledam teh pet mesecev, se je v določenih segmentih, o majhnih segmentih govorim, nekaj spremenilo in gredo stvari na bolje. Pokazal se je interes za manjše investicije. Pravim i n t e r e s. Govorili smo z ogromno potencialnimi investitorji, kar se v preteklosti ni dogajalo, oziroma najbrž ne v tolikšni meri. Narediti se da marsikaj. Če drugega ne, smo vsaj malo posilili in končali dve cesti. Mislim, da je komunalna urejenost in čistost opazna. Popravilo cest bolj dosledno, bolj natančno in v normalnejšem obsegu in zagotovo bi se še dalo opaziti kakšne stvari. Mislim, da so to koraki, ki povedo, da se nekaj dogaja, da se ohranjajo oziroma hitreje zamenjujejo uničene stvari. Storili smo ogromen korak s tem, da imamo skoraj vsa, če ne že vsa, soglasja za rondo, ki so bila štiri leta velik problem. Mi smo jih uspeli dobiti v štirinajstih dneh. To so soglasja posameznikov in pa družb. To je ogromen napredek. V teku j e tudi razpis za ureditev ceste od Dežmana do Name, to je tisti obupni del, kolikor se bo pač dalo urediti. Če se hoče, se da! Septembra bo to končano! Proti koncu gredo tudi pogovori okoli ureditve kabelskega sistema in upam, res upam, da bomo »kam prišli«, kajti ti pogovori so kar mukotrpni. Mnenj a sem, da je informiranje javnosti dovolj veliko, da prebivalci vedo, kaj se dela. Nenazadnje sva tudi prva v občini, v primerjavi z obdobjem preteklih dvanajstih let, ki delava sama, in še to jaz kot župan nepoklicno in en poklicni podžupan. Prej so bili vedno trije, dva poklicna, en nepoklicni ali nekaj podobnega. To je ogromno privarčevanega denarja. Kljub temu, da je tak način dela težaški, ker sta dva človeka dejansko premalo, hočemo dokazati, da se da. Tudi delovni čas za občane smo spremenili, tako da zaradi malic ni vmesnih prekinitev. Ljudje lahko pridejo na občino ob uradnih urah in te smo sinhrono uskladili tudi z Upravno enoto. Z Banko Zasavje d.d. Trbovlje se dogovarjamo o postavitvi bankomata na občini v roku enega meseca. Skratka, mislim, da so to majhni koraki, ki pa dokazujejo, da se dogaja. Logično! Saj tudi prejšnja oblast ni mogla z veliko lopato narediti vsega naenkrat, ampak lahko bi naredili več. To pa garantiram! Kje so pa nova delovna mesta? To je naša prva in osnovna naloga v programu. Delamo! Če nam že skoraj uspe, primer Peka, ko smo bili od cilja oddaljeni le nekaj korakov, je pa država »pomagala«, da smo ga zgrešili. Težko! Ampak, nič zato, ko nas na eni strani spotaknejo, takrat smo mi na drugi strani že v dokončanju pogovorov nekje drugje. Delamo tako hitro, da če tudi bi nam hoteli nagajati, se bodo slej ko prej ujeli...Delamo! In bomo pridobili delovna mesta! Najbolj so mi prisluhnili na ministrstvu za obrambo. V treh tednih smo jim poslali dopis z našimi začrtanimi hotenji, bili na sestanku pri ministru in se za INTERVJU ---------h petek, 16. maja, dogovorili za obisk delegacije. Tu gre za možnost, (možnost!!!) sodelovanja s Strojno tovarno in Orodjarno, gre tudi za možnost učnega centra ob reorganizaciji slovenske vojske, ki bo profesionalna, pomeni...govorim na pamet...za skladišča orožja, orodja, oblek, ne vem, česar koli že, gre za možnost postavitve telekomunikacijskih elementov, glede na to, da smo hribovito območje, gre za možnost, kar mi je minister obljubil (- tudi če ne bo izpeljal, ker je to odvisno od volje ljudi), vzpostavitve obvezne rezervne enote po vzorcu National Guard v ZDA, kar prvotno ni Kaj pa turizem, turistična promocija kraja in privabljanje gostov v naš kraj s ponudbo naravnih in kulturnih znamenitosti in ne nazadnje s spominom na močno razgibano rdečo preteklost in črno zlato? Ja, se strinjam! Ampak tudi turizem ni samo izletništvo. Če bi se želeli iti profesionalni turizem, bi po zakonu morali postati turistično območje, kar pa potegne za seboj kup zahtev, ki jih Trbovlje, ki niti hotela nima več, tudi slučajno ne more izpolniti. Imamo pa turistično društvo, to je prostovoljno društvo, ki dela bil namen, ampak glede na stanje, ki sem ga ministru orisal, mi je obljubil, da če bo le interes mladih ljudi, ki so brezposelni, da bi se vključili v te obvezne rezervne vojaške enote, da bo takšno enoto ustanovil tudi v Trbovljah. Jaz mislim, oziroma predvidevam, da bodo to enote, ki se bodo vsak teden tri dni urile in za to dobile tudi plačilo med osemdeset in sto tisoč sit neto. Kar je seveda čist fajn, ne, če odmislim še ostale ugodnosti, ki gredo ob takšni obliki zaposlitve. To bi bilo seveda idealno. Enostavno! Obrneš se na vojsko! Na to idejo sem prišel, ko so nam predstavljali reorganizacijo in evo posluh je bil, pa če bomo iz tega dobili samo eno stvar. na podlagi javnih del in dela kolikor pač lahko dela in dela zelo pridno, vendar s takšnim delom ni mogoče privabljati ljudi, ker jih ni kam dati.. .jamo pokazati?.. .je zdaj malo tako... ...saj, ali ni bila ideja, da bi uredili v opuščenih rudniških objektih muzej o »knapovskih cajtih«?... .....in, ker župan ni samo moj, ampak je župan nas vseh, naju je nekdo zmotil in... .. .kam, kam? Ni kaj pokazat! Saj imamo lepe planine, nimamo pa osnov. Pogovarjal sem se z Litijo, da bi litijski turistični center pripravil uradno kolesarsko pot, ki bi peljala nekako Trbovlje, Čeče, 7,\sfwr Podmeja, dolina...ampak, ne vem, zaenkrat se po dveh mesecih še nismo slišali z gospo, ki tam dela. Mogoče smo malce prenagli, saj smo želeli, da bi pot označili kot Turistično kolesarsko pot v okviru prvojunijskega praznovanja. Kolesarite menda (še) ne, kaj pa za sprehode si kdaj vzamete čas? Ne! Zjutraj grem na sprehod, če me pes pelje in zvečer, če jaz njega, ampak tudi v tem primeru sem obremenil družino. Nimam, res nimam časa. Fitnes in savna in še to le enkrat na teden... Je to dovolj sprostitve ob tako napornem in stresnem delu? Ne, ni! Ampak.. .imam dve službi, čeprav kot nepoklicni župan, sem več tukaj, kot v Ljubljani. Delo pa ne trpi ne tukaj ne tam. Dobri sodelavci v stranki mi pomagajo in razumevajoči so, so strpni in me podpirajo. To je pač prvi zagon, ki mislim, da bo trajal še kak mesec ali dva, po dopustu pa se bodo stvari obrnile, začne se že predvolilni boj, ogromno zakonodajnih sprememb nas čaka pred vstopom v EU... Boste še kandidirali za župana? mi pomaga, povrnem vse storjeno. Pomeni, da mi je bil izziv kandidirati za župana. Moja želja je bila, da so nas slišali, da smo prišli na oblast, druga želja je, da bomo dokazali, da znamo, čeprav nas je malo in nismo ravno vsi inženirji in ne vem kak strokovni team, sprejmemo pa pomoč vsakogar in želim, da se bo v prihodnjem mandatu zgodilo, da bodo prišli na vrsto drugi...izredno sem zadovoljen z delom podžupana Metoda Kurenta in presenečen sem nad njegovim znanjem, entuziazmom, močjo in voljo in želim, da bi bil v naslednjem mandatu on župan. Ostali kolegi, kijih vse enako cenim, pa bi šli za stopnico više...Rotacija mora iti dalje, ker samo team lahko dobro dela, ne posameznik. Vsem, ki imajo voljo do dela, bom pomagal s svojimi izkušnjami. Nikoli pa ne moremo trditi, daje nekdo dober ali slab, če nimamo primerjave. Mogoče se bo pokazalo, čeprav sem skoraj prepričan, da ne, a lahko se zgodi, da se bo pokazalo, da je bilo vseeno prej bolje,...pravzaprav, ne gre za bolje ali slabše zaradi mene ali zaradi stranke, ene ali druge, ampak gre za bolje za druge -tu je razlika v miselnosti. Ne gledam za boljši zame in za moje kolege, ampak za boljši za ljudi. Tu pride včasih do nesporazuma. Poglejte: iskreno in ni me sram priznati - želel sem dokazati, da imam rad to dolino, da se da narediti več, kot se je naredilo do sedaj, hkrati pa, če računate, da smo mi zelo majhni od političnih strank, ker SNS je zelo majhna stranka, ampak smo najmočnejša, še posebej v Trbovljah, če pomislite, da je dvajset mandeljcov premagalo vso politično opcijo močne liberalne demokracije, pomeni, daje bilo za vsem tem veliko podpore in truda prijateljev SNS in vsakemu prijatelju, ki 7AS4vr Kako pa trboveljčani lahko pridejo k vam, do vas? Nimam določene ure za »županove urice«, čeprav bi bilo mogoče bolje, ko bi jih imel. Imam jih pa v narekovajih vsak dan, ves dan, ves čas, ko sem tu, to pa je od jutra do večera. In kakšne vrste problemov prinesejo s seboj, da bi jih vi reševali? Problemi so zelo različni, tudi banalni (pa če je polna luna ali ne), žalostno pa je, da je kar petnajst odstotkov teh problemov osebnih, takih, ki jih imamo vsi. In moja življenjska izkušnja je, da svoje probleme lahko rešim samo jaz sam... Ali se zgodi, da presojate oziroma ocenjujete ljudi po njihovem zunanjem videzu in si glede nato ustvarite svoje mnenje o njih? kar preverjam, kar pa vedno ni dobro, ker izgubim čas, ko preverjam. In če me nasprotnik, ki mi hoče nalašč škodovati, prehiti za korak, ga je težko ujeti. Ampak, to je tistih deset odstotkov in še tisto bom ujel. Dostojanstvo ni v tem, da si osvojiš časti, temveč, da si jih zaslužiš — trdi Aristotel, kaj pa vi? Precej občutljiv sem v teh stvareh. Veliko znanja imam o govorici telesa in psihologiji, zato me zunanjost ne zavede, res pa je, da nimam rad neurejenih ljudi. Pa ne zaradi izgleda neurejenosti, ampak zato, ker s tem kvarijo odnos do drugih. Razumem, da ne more človek imeti na sebi najnovejše modne obleke, ne razumem pa da ima umazano ali raztrgano. Temu se da pomagati...Gre za odnos do sočloveka. Vam vaše sodbe o stvareh ali ljudeh kdaj preprečujejo, da bi videli dobro, ki se nahaja za zunanjim videzom? Ne! Naučil sem se, da nobeno sodbo ne izrečem prvič. Prepričan sem, daje dvetdeset odstotkov mojih sodb upravičenih, ker počakam in preverim, preden jih izrečem. Vem, da ima vsaka medalja dve plati. Lahko j e nek dokaz še tako očiten, jaz pa še Dostojanstven je zame tudi ljubljanski klošar, ki po pravici pove, da rabi denar za liter vina. So pa taki, ki žicajo denar »za sendvič« in ko sem ga takemu hotel kupiti v Maximarketu, meje popljuval in ozmerjal. Takšen bi bil lahko oblečen tudi v Armanijeva oblačila pa bi bil zame brez dostojanstva. In to, za kar sem župana trboveljske občine, Bogdana Baroviča, prosila na koncu, namreč naj Trboveljčanom pove nekaj lepega, to je zapisano na začetku, saj ni začetka brez konca in ne konca brez (novega) začetka... No, saj jaz vedno lepo govorim! To je res, da! - pika! Besedilo in slika: Marta Hrušovar Trboveljčanke, Trboveljčani 1 .junij je praznik občine Trbovlje. Desetletja in stoletja so se menjavali ljudje bili so lepi pa tudi slabi časi, mesto Trbovlje je preživelo. Trboveljčanke in Trboveljčani so kleni, trdi ljudje hkrati pa razumljivi in čutni pa tudi ponosni na podobo svojega mesta. Čestitam Vam občinski praznik in preživite z nami lepe junijske dni. ŽUPAN Bogdan BAROVIČ VITASAN d.o.o. IZLAKE - ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43,1411 Izlake, TEL./FAX: +386 (0) 356 79 060 E-mail: lnfo@vitasan.sl In lnfo@hoteltrojane.com Ob 1.juniju, prazniku občine Trbovlje želimo, vsem občankam in občanom prijetno praznovanje! HOTO TROJANE ZDRAVSTVO ZAGORJE: TEL.: +386 (0)3 56 55 000 FAX: +386 (0)3 56 79 060 GSM: +386 (0)40 733 528 HOTEL TROJANE TEL:+386 (0)1 72 33 610 FAX: +386 (0)1 72 33 615 GSM: +386 (0)40 733 528 www.vitasan.si www.hoteltrojane.com MULTIMA ES .T8i3A<$z2 ATX ohišje 300W modem MOTOROLA 56,6iwjVoice Monitor Samsung 755DFX fiat TC099 OTROŠKI PEVSKI ZBORI SO PREPEVALI X J četrtek, 8. maja, je v organizaciji V Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v KC Delavskem domu Zagorje potekala medobmočna revija otroških pevskih zborov osrednje slovenske regije. Nastopilo je skupno trinajst otroških pevskih zborov, ki so se pokazali v svojih najboljših glasbenih stvaritvah. Kazalo je, da otroško petje napreduje tudi z zagnanostjo dirigentov, ki so pripravljeni delati z otroškimi pevskimi zbori ter mlade nadebudneže kar najbolj uspešno spodbujati pri petju. Nastopajoči so bili: OPZ OŠ Šmartno pri Litiji pod vodstvom Rahele Šinigoj in s klavirsko spremljavo Selme Gradišek, OPZ OŠ Brezovica z zborovodkinjo Sonjo Sojer, OPZ OŠ Brinje Grosuplje z zborovodjem Emilom Kovačcem in klavirsko spremljavo Aleksandra Simoniča, OPZ OŠ Dobrepolje z zborovodkinjo Rezko Šuštar in klavirsko spremljavo Romana Gačnika, OPZ OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik pod vodstvom Simone Kepa, pri klavirju je zbor spremljal Dejan Jakšič, OPZ OŠ Tončke Čeč Trbovlje z zborovodkinjo Karmen Lindič in korepetitorko Urško Meglič Sadiki, OPZ OŠ Tabor Logatec z zborovodjem Zdravkom Novakom in klavirsko spremljavo Gabrijele Nagode, OPZ OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica z zborovodkinjo Natašo Arko in korepetitorko Hedviko Petje, OPZ OŠ Rovte z zborovodkinjo Mari Loštek Žižek, pri klaviiju je zbor spremljal Martin Logar, OPZ OŠ Kočevje z zborovodkinjo Andrejo Pogorelec, pri klavirju je zbor spremljala Mojca Hribar, OPZ OŠ A.M. S. Vrhnika z zborovodkinjo Heleno Grbac, pri klavirju je zbor spremljala Kristina Smrke, OPZ MURNI OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg z zborovkinjo Jasno Lekan, pri klavirju je zbor spremljala Valerija Lekšan in OPZ CICIDO GŠ Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan, pri klavirju pa je zbor spremljala Urška Vidic. Otroški pevski zbori so zapeli po tri pesmi, najboljši pa bodo nastopili na republiški oziroma državni reviji otroških pevskih zborov. ---------------------------------- P.R. NA SAKSOFON JE ZAIGRALA NEVA MARN 'V T eva Marn letos -L N končuje študij saksofona pri Matjažu Drevenšku na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Vseskozi si je želela naučiti se igranja na saksofon ter s tem tudi poustvarjanja glasbe s saksofonom. Čeprav je pravkar že tudi diplomirala iz politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v tem času uspešno končuje tudi učenje saksofona. V Zagorju je že veliko nastopala s pevskimi zbori, baletnimi skupinami, z Big-bandom, s skupino PAX, predvsem pa s pihalno godbo SVEA. Koncert v ponedeljek, 12. maja, v KC DD Zagorje je bil povsem samostojen, kjer je predstavila nekaj zahtevnejših skladb s saksofonom skladateljev: P. Maurica, A. Gazounova. R. Noda. P. Šivica in P. Crestona, kot gost pa je nastopil še Zoltan Peter, ki jo je spremljal pri klavirju, v zaključnem delu pa je nastopila skupno s Kvartetom saksofonov SGBŠ Ljubljana. Program je povezovala Anda Eckman, Neva Marn pa je prijazno odgovorila še na nekaj vprašanj za bralke in bralce Zasavca. Kakšni so občutki pred samostojnim koncertom? Veliko mi pomeni samostojen koncert, sploh ker sem bila doslej vajena nastopati le v raznih glasbenih ali pevskih skupinah. Zelo sem si želela študirati na Srednji glasbeni šoli in tudi zato mi ta koncert veliko pomeni. Je v glasbi kritičnost tista, ki odvrne ali privabi k nastopanju? Ne bi rekla, da mi je všeč zgolj določena zvrst glasbe, saj sem glede glasbe zelo dostopna in nasplošno mi Kam ljudje hitite X Tinko Hrovatič, znani literat in likovnik, je izdal pesniško zbirko z naslovom Kam V ljudje hitite. Zbirka obsega sto sonetov. Vsebinsko se nanašajo na letošnjo pomlad, ko se v Sloveniji sprejema pomembne odločitve na nadaljnji obstoj. Zadnji sonet se glasi takole: Slovenija, naj sonce te obseva Slovenija, naj sonce te obseva izpod neba, kjer črnih ni oblakov, kjer ljudstvo hodi svobodnih korakov, kjer naša pesem radostno odmeva. glasba zelo veliko pomeni. Glasbi rada prisluhnem, rada jo izvajam, svojih skladb pa nimam. Seveda pa je človek različno kritičen do glasbe, ki jo posluša, saj si bolj kritičen, kadar greš na kakšen koncert klasične glasbe, kot pa takrat, kadar se odpraviš na žur, kjer ne moreš biti kritičen poslušalec. Kritičnost pa ne sme biti pretirana in je dobro biti dovzeten tudi za to, da včasih slišiš kaj novega v glasbi. Ali glasbeniki obožujete glasbene čestitke za rojstni dan? Haha, ravno v juniju imam rojstni dan in priznam, da imam rada vsakršne čestitke in ne le glasbene. Besedilo in slika: RR. Naj ne bilo nikdar bi smrti znakov, v veselje vseh ljudi naj smeh odmeva, da ti in jaz z roko v roki greva na pot, kjer več ne bi bilo vojakov. Da naši vnuki nama bi verjeli, da od nikogar nismo več odvisni Slovenci po deželi naši celi. Tako zanamci bodo spoštovali, da naše delo vse ima vrednote stoletja še, kar mi smo verovali. 7AS4vr VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO v O e slab teden imate časa, da nam na ^uredništvo pošljete pravilni odgovor. Še vedno vas namreč sprašujemo po imenu in priimku pesnika, katerega ime in priimek vpišite v kuponček. Naša uganka je umrl leta 1978. Sicer pa seje rodil leta 1930 v Ljubljani. Izdal je več pesniških zbirk: Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod, pa nekaj dram: Samorog, Žabe, Ljudožerci, radijskih iger, proze, mladinskih del: Lučka Regrat, Potovanje z bršljanom. Ukvarjal seje tudi s prevajanjem. Pri reševanju vam bo mogoče pomagala tudi novička, daje bil nekoliko povezan s pesnico Svetlano Makarovič. V pomoč vam navajam del njegove pesmi Star oklep: V prostrani veži stoji star oklep. Tih, sončen dan- na šlemu zlat odsvit. Nagnjen naprej opira se ob ščit, njegova senca seka tla kot meč. Odgovore pošljite na uredništvo do 29. maja. Uganko sestavil Igor Gošte UTRINKI IZ KNJIŽNICE ANTONA SOVRETA X 7 četrtek, dne 08.05.2003 smo imeli v V Knjižnici Antona Sovreta vznemirljivo potopisno predavanje Eli Horvat. S skupino somišljenikov je doživela “duhovno Brazilijo”, nenavadno zdravljenje zdravilca, ki je po številu ozdravitev proglašen za največjega zdravilca zadnjih 2000 let in idilično oboceansko pokrajino države Bahia s Slovenko Vido Lajovic. Vida ima zemljišče z izredno energetsko bogato zemeljsko strukturo ter polnila dušo z brazilsko harmonijo in mirom. Ob barvnih diapozitivih in originalni ter nadvse prijetni glasbi so obiskovalci predavanja podoživeli bogato energijo Brazilije in njeno duhovno razsežnost. Pred poletjem je bilo to zadnje potopisno predavanje. Znova vas vabimo. naše drage obiskovalce, da se udeležite potopisnega predavanja v mesecu septembru. Zaključek računalniških delavnic smo v četrtek, dne 15.05.2003 popestrili s pravim pravcatim tekmovanjem v računalniški igrici. Čeprav so vedno povabljeni tudi ^ w ■■■■■■» ep w ■ m,m w ^ 1 Avtor:............... ! , moje ime: I naslov: 1 • i \ KULTURNI KOLEDAR 8.maja 1989 so stranke slovenske pomladi in Društvo slovenskih pisateljev na zborovanju v Ljubljani sprejeli Majniško deklaracijo, ki jo je prebral pesnik Tone Pavček. Z njo so se zavzemali za samostojno Slovenijo. lO.maja 1876 se je v Vrhniki rodil pisatelj Ivan Cankar. 17. maja 1821 seje rodil Sebastian Kneipp, ki je razvil sistem zdravljenja imenovan knajpanje. 18. maja 1861 seje rodil slovenski slikar Ferdo Vesel. Pripravil Igor Gošte dečki, žal tudi tokrat ni bilo nobenega. Zmagovalka tekmovanja je bila Emina Mešič, druga je bila Medina Mešič in tretja Sabina Fazlič. Vse tri so dobile priznanje in praktične nagrade. ~ Mateja Vodep USTVARJANJE ZA ŠOLARJE Mariborski likovniki so se predstavili X J zagorski knjižnici že V pol leta poteka druženje, ki so ga naslovili “MLADI MED SEBOJ”. Šolarji od 5. do 8. razreda na ustvarjalnicah rišejo, pišejo, ustvarjajo, se pogovarjajo o aktualnih tematikah. Doslej so obdelali razne praznične teme, pogovarjali so se in ustvarjali pa tudi na tematiko prijateljstva. Na srečanju, ki je bilo zaključno v tem šolskem letu, so ustvarjali in izdelovali srčke ter zapisovali izreke o ljubezni, ker je pač maj mesec ljubezni, ki v ljudeh poraja različna prijetna razpoloženja. Sponzorji, ki so poskrbeli, da so bili mladi na teh srečanjih tudi nagrajeni, pa so bili: SVEA d.d. Zagorje, PORTESS d.o.o. Trbovlje, zagorske cvetličarne, ENGROTUŠ d.o.o. Celje, MK Zagorje in POTROŠNJA Zagorje. Seveda si želijo, da bi se teh druženj v svojem prostem času udeleževalo še več mladih, željnih ustvarjanja in poustvarjanja. P.R. TA ne 5. maja ob 18. uri so -L/ v Likovni galeriji DD v Trbovljah odprli skupinsko razstavo del članov likovne sekcije KUD Angel Besednjak iz Maribora. Ob otvoritvi razstave sta govorila Branko Železnik, predsednik Relika in Dragica Petek, predsednica KUD A. Besednjak. V kulturnem delu programa je Moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Riharda Majcna zapel več pesmi. primernih za ta slavnostni trenutek. Mariborski likovniki, vseh je 45, so se predstavili s svojimi deli v raznih slikarskih tehnikah, deloma tudi plastiki. Motivi na razstavljenih delih so različni, od figuralike in krajine do tihožitja. Omeniti velja, daje to sekcijo, ki deluje že 55 let, po strokovni plati dolga leta vodil likovni pedagog Ervin Kralj, od lanske jeseni pa je to delo ak. slikarke Jasne Kozar. T, j znova razveseljuje z najnovejšimi stvaritvami. V mali galeriji DD v Trbovljah je postavila na ogled osem slik v pastelni tehniki in štiri v oglju, znova pa se predstavlja z devetimi plastikami v žgani glini z motivi iz življenja. Zelo zanimiva in ogleda vredna razstava. Ivanka Uršič v mali galeriji Znana trboveljska likovnica Ivanka Uršič, članica Relika, nas @ MIŠ MAŠ ✓ Mladem Zasavcem Najprej bi pohvalili učence 1. b z OŠ Ivana Kavčiča z Izlak, ker so se naučili že lepo pisati. Mogoče bo za bralce malo dolgočasno, ko bodo brali podobne zapise, a prvošolčkom gotovo veliko pomeni, če bodo videli svoj sestavek v časopisu... Če ste na šoli izdali kakšno razredno ali šolsko glasilo, ga pošljite še na Mišmaš. Ali pa pišite sami. Se zavedate, kako pomembno je, če znate svoje misli izražati na papirju? Naj vam ne bo žal časa, ko morate karkoli zapisati. Le z vajo se nekaj doseže. To velja tudi za pisanje. Odlično zdravilo za te namene je tudi branje knjig. >. -A Torba me je nesla v NAROBE ŠOLO Danes zvečer sem imela čudne sanje. Sanjalo se mi je, da meje moja torba nesla v narobe šolo. Zjutraj sem se zbudila in se oblekla. Ko pa sem mislila iti v šolo, sem se spomnila na torbo, a je nisem našla. Kar naenkrat sem se sesedla in čutila, da me nekdo nese. Bila je moja torba. Nisem se mogla premikati, zato sem slutila, da meje torba omrtvila. Nekaj časa me je nesla čez nekakšno meglo, potem pa sem zagledala šolo. Torba j e tekla pred mano, jaz pa za njo, končno s svojimi nogami. Zvonec je že pozvonil, zato sva hitro odšli v razred. Tam pa groza! Vse je bilo narobe. Mize so bile na omarah, moji sošolci so viseli s stropa z glavami navzdol, učitelj Pepček, kije vedno zelo strog, pa je bil našemljen v klovna in seje postavljal na glavo, skakal in delal prevale. Moja torbica se je kar naenkrat spremenila v mojo sestrično Aljo, kije začela jokati. Pokleknila sem k njej in jo objela. Z njo sem poskušala uiti, a mi ni uspelo. Končno sem se zbudila in ugotovila, da spim na tleh poleg torbe. Ko sem šla v mojo pravo šolo, sem bila bolj previdna. Moji sošolci so spet sedeli za mizami in učitelj Pepček je bil spet strog. Takoj, ko sem prišla v razred, me je vprašal spoznavanje narave. Sara Majcen, Iskrice Izgubljena psička Ko sem bil star tri leta, smo dobili psičko. Poimenovali smo jo Lady. Je irska terierka zlato ijave barve. Odkar j o imamo, sem se zelo navezal nanjo. Pogosto se spomnim tistega dne, ko seje izgubila. Vsak dan, ko pridem iz šole, me čaka pred vrati. Nekega dne pa ni bilo tako. Poklical sem jo, vendar ni prišla. Pogledat sem šel okoli hiše in tudi pri sosedih. Nikjer je nisem našel. Zato sem bil zelo žalosten in noge so mi postale mehke. Sedel sem na stopnice in čakal očeta. Ta me je tolažil, vendar ni pomagalo. Zatrdil mi je, da se bo zvečer vrnila. Vrata smo pustili odprta. Vsako uro sem šel pogledat, če je že prišla. Zvečer mi je oči obljubil, da jo bova šla iskat, ko bom prišel naslednji dan iz šole. Zaradi Lady sem šel pozno v posteljo. Nemirno sem se premetaval in mislil na našo psičko. Ko sem prišel iz šole, sva jo z očijem šla iskat. Pogledat sva šla tudi na bolj oddaljene kmetije in obronke gozdov. Zelo sem bil žalosten, ker sem mislil, da jo je povozil avto. Nisem se mogel sprijazniti s tem, daje ne bom več videl. Iskala sva jo zaman. K sreči pa seje zatekla k družini, ki jo pozna učiteljica Milena. Poklicala nas je in povedala, da so videli takšnega psa, kot je naš. Oči so se mi kar zaiskrile od veselja. Z očetom sva jo odšla iskat k tej družini. Psičko smo dobili nazaj. Zelo sem vesel, ker je spet pri hiši in me pride čakat, ko pridem iz šole. Sedaj bolj pazimo, da ne puščamo odprtih vrat. Zelo bi mi bilo hudo, če bi se naša psička spet izgubila. Martin Košak, Novi koraki POVEŽI PIKICE IN POBARVAJ SAJKO (S : ■H IKTiVičEF. iliici Smo učenci 1. b razreda OŠ Ivana Kavčiča z Izlak. Včasih se iz pridnih učencev spremenimo v razne živali. Kako je bilo, ko se je namesto 18 otrok predstavilo ravno toliko živali, vam prikazujemo v svojih zapisih (l.del). Jaz sem lastovka Sem bele, rdeče in črno rjave barve. Rada jem mušice, muhe in žuželke. Rada tudi letim. V jeseni grem na jug. Spomladi se vrnem. Gnezdo imam pod streho. Vedno se vrnem v isto gnezdo. Kukavica mi podtika jajca. Imam škaijast rep. Živim v bližini ljudi. Sem hitra. Blaž Kovač Jaz sem sinica Sinice smo selivke. Jem žuželke in tudi mušice in črvičke. Zdaj si popravljam gnezdo. Po glavi sem bele barve. Ko je zima, odletim na jug in ko je zime konec, se vrnem. Spomladi se vrnejo tudi ostale ptice. Rada pojem. Anja Sevljak Jaz sem lastovica Imam škaijast rep. Rada letim in rada imam očeta in mamo ter sestro, starejšega brata in njegovo ljubico. Imam tudi sestrično, ki jo zmeraj prehitim. Rada sem na lepem sončku in imam čist kljun. Moje oči so zeleno modre. Polona Jeretina Jaz sem kos Rad imam pridne ptice. Rad jem žuželke. Moj najboljši prijatelj je vodomec. Zaljubljen sem v mestno lastovico. Star sem deset let. Moja mami je stara 36 let. Imam tudi sestrico Zalo, ki je stara tri leta. Moje največje doživetje je bilo, ko sem prvič odletel iz gnezda, in sem letal naokoli. Žan Urbanija Jaz sem sinica Jaz sem ptica stalnica. Nikoli še nisem odletela na jug.Ostanem tam, kjer sem. Živim blizu človeka, ki me potrebuje. V sadovnjaku mu pojem vse črvičke. Gnezdim pod njegovo streho. Vid Lavrin Jaz sem sinička Rada jem majhne žuželke. Sem lepe barve. Zdaj imam že tri majhne ptičke. Učili se bomo leteti po zraku. Moji mali ptički. Poiskati jim grem majhne žuželke. Če bodo zaspani, jim bom naredila veliko gnezdo. Nina Šink Jaz sem sinica Jaz sem sinica. Letim v tople kraje. Slino imam takšno, kot lepilo. Mladiče moram hraniti sama. Jem razne žuželke. Mladičem gnezdo posteljem s svojim perjem. Klara Joger se nadaljuje + Zlata poroka v Hrastniku X J soboto, 5. maja sta zlato poroko praznovala Viktor in V Štefanija Pajk iz Hrastnika, Brdce 1. Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življenjsko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam hčera Štefi in Dorice z družinama, sina Viktorja ter prijateljev in sorodnikov se je pridružil tudi župan občine Hrastnik Miran Jerič. Obema je zaželel še veliko lepih, zdravih in srečnih let ter da bi jesen življenja preživela v krogu najbližjih. Andreja Kovač Srečanje krajanov, starejših od 90 let v KS Franc Farčnik TA ne 25. marca smo JL/predsednica sveta KS Štefka Suša, podpredsednika sveta KS Marija Flere in Janez Škrinjar, članica Krajevne organizacije RK KS Mira Bebar in tajnica KS Vida Lipec ob 16. uri v prostorih KS pričakali pet krajanov naše KS, ki so starejši od 90 let. Veseli so bili povabila, za dobrodošlico pa jim je Janez Škrinjar zaigral na harmoniko. Ob glasbi je stekel vesel pogovor o njihovi mladosti. Edini moški med njimi je Izlačan Jože Urbančič. Čas preganja s šivanjem gobelinov. pa tudi lopatanje njive se mu koliko spominov je ostale na te ne ustavi. Leopolda Zupan in lepe dni. Minka Lavrač in Darinka Klun sta bili sošolki - Marija Štempihar pa sta sosedi, ki bi se lahko obiskovali, pravita, če bi bili mlajši. Minko bolijo noge, a je težko čakala na srečanje, tudi z namenom, da vidi, kakšne korenine so še njeni vrstniki. Marija Štempihar - le kdo bi ji prisodil 90 let. Še vedno hodi v trgovino, ureja vrt ter je vedno vesela in delovna. Na koncu so vsi zapeli. Bili so veseli, da smo se zopet spomnili nanje, saj je malo priložnosti, kjer bi se srečali. Vsi upajo, da se bodo naslednje leto spet videli. Štefka Suša DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO Litijski gasilci dobili novo cisterno T)o večletnih dogovarjanjih, da je ± treba cisterno v litijskem prostovoljnem gasilskem društvu zamenjati, ker je premajhna (2.000-litrska), se jim je uresničila v teh dneh. Pred nekaj dnevi so na svoje dvorišče pripeljali 6.000-litrsko najsodobneje opremljeno cisterno za katero so sredstva prispevali : Uprava za zaščito in reševanje Ljubljana, Občina Litija in občani Litije skupaj dobrih 27 milijonov tolarjev. Krstili sojo na dan sv. Florjana (zavetnika gasilcev) po maši, ki jo je litijskim gasilcem daroval jezuit iz Brezij. Služila pa bo največ, čeprav je opremljena in namenjena gašenju požarov, za prevoz pitne vode v sušnem obdobju, v višje ležeče kraje v litijski občini. (D.L.) Novo cisterno je na dvorišče PGD Litija pripeljal predsednik Zvone Ulanec Srečanje planincev na Zasavski Sveti gori Meddruštveni odbor zasavskih PD s sedežem v Litiji je v sredo, 14. maja organiziral srečanje planinskih veteranov iz zasavskih in posavskih PD. Vseh udeležencev je bilo preko štirideset. Manjkali so le predstavniki PD Dol pri Hrastniku. Tokratno srečanje je bilo že tretje. Prvo so pripravili pred dvemi leti na Šmohorju, drugo pa lani na Lisci. Srečanje je vodil predsednik MDO ZPD Borut Vukovič. Navzočim so se s krajšim programom predstavili mladi planinci harmonikarji in recitatorji z OŠ Izlake. Nato je B. Vukovič v daljšem govoru orisal delo MDO v zadnjem enoletnem obdobju in omenil letošnje aktivnosti, ko PZS slavi stodesetletni jubilej. Z enominutnim molkom so se spomnili umrlih znanih zasavskih planincev. Predsednik PD Zagoije, Aleš Maček je imel nato nekoliko krajši govor s posebnim ozirom na obnovo planinskega doma in društveno dejavnost nasploh. Brane Omahne, tajnik občine Zagorje pa je najprej vse toplo pozdravil, nato pa se je pohvalno izrazil do pomembnega dela, ki ga opravljajo zagorski planinci. Vsak udeleženec srečanja je dobil propagandno gradivo turistične vsebine. DRUŠTVENO ■i--------- ALPINISTIČNE NOVICE Vzpon na Elbrus T'\ne 21. maja se je v -L/popoldanskih urah domov vrnila osemnajst članska alpinistična meddruštvena odprava na Elbrus -5643 m v Kavkazu. V tej odpravi je sodeloval tudi član AO PD Trbovlje Sebastijan Jančič. Tokrat seje že drugič lotil tega daljnega vrha, ki je mejni vrh med Evropo in Azijo. Lansko leto mu vzpon zaradi izredno slabih vremenskih razmer ni uspel. Vrh je osvojilo še trinajst članov odprave, štirim pa to ni uspelo. Sebastijan tako nadaljuje z uspešnimi vzponi na najvišje gore. Odprava j e odpotovala 25. aprila v zgodnjih jutranjih urah iz Ljubljane, najprej proti Nemčiji. Od tu so z letalom potovali do mesta Mineralnye vody v Rusiji. Nastanili so se v kraju Terskol, kjer je bilo izhodišče za vzpon. Ob prihodu je bilo vreme slabo, saj so naleteli na pravi snežni metež. Čez noč je zapadlo kar precej snega. 27. aprila pa seje vreme izboljšalo. Skupina je z vso potrebno opremo odšla proti 3.750 m visoki bazi. Še isti dan so opravili aklimatizacijski vzpon do višine 4.200 m. Naslednji dan so počivali. Vzdušje v skupini j e bilo dobro. V sredo, 30. aprila pa sd v zgodnjih jutranjih urah začeli z vzponom na vrh. Vreme j e bilo ugodno. Iz baze do vrha je bilo 10 km širnih planjav vse do višine 5.600 m. Z vzhajajočim soncem je na udeležence pritiskal hud mraz, svoje pa je prispeval še veter. Do sedla na višini 5.300 m so bili še skupaj. Tu pa se je skupina štirih udeležencev odločila za sestop v bazo, ker so se slabo počutili in hudim naporom ne bi bili kos. Sicer so imeli močno željo za uspeh, vendar pa le gora opravlja selekcijo. Ostali pa so z vzponom nadaljevali. Ob 13. uri po lokalnem času je Sebastijan Jančič kot drugi osvojil vrh Elbrusa. Sam pravi takole: “Ko mi je manjkalo le še stopetdeset metrov do vrha, sem čutil, da mi bo tokrat uspelo. Čeprav je bilo izredno mrzlo, so se mi oči orosile. To so čudoviti in prelepi trenutki, ko se dogaja nekaj posebnega. ko stojiš na vrhu neke celine”. Na vrh je tako stopilo štirinajst udeležencev. V trenutku so bili pozabljeni vsi naporni treningi, vsa odrekanja in vse za dosego cilja. Tokrat se je za celotno odpravo vse srečno končalo. Ekipo je zelo dobro vodil Dušan Veber, zdravnika odprave pa sta bila Igor Tekavčič in Tomaž Klinar. Le en udeleženec odprave pa je imel na roki ozebline. Za Jančiča je bila to že četrta odprava. Prvič je stal na vrhu Kilimandžam v Afriki, pri drugi je poskušal osvojiti Acon-caguo v Južni Ameriki, kar pa nu ni povsem uspelo, kot tudi ne prvi vzpon na Elbrus. Pri drugem poskusu pa je pri minus 30° le uspel, za kar mu lahko le čestitamo z željo, da bo z uspešnimi vzponi nadaljeval. T.L. PREJELO SMO: Gostovanje na turnirju na Hrvaškem \z /^"'1 lani Nogometne V_z sekcije ŠD Polšnik smo se udeležili turnirja v malem nogometu na travi v Nedeščini pri Labinu na Hrvaškem Na pot smo krenili zgodaj zjutraj v četrtek, 1.5.03 s kar dvema ekipama, skupaj 14 igralcev. Po naporni poti je sledil prijateljski sprejem s kosilom. Po kosilu smo se udeležili odlično organiziranega turnirja v malem nogometu v postavi šest igralcev v polju in vratar, ter osvojili 2. in 4. mesto v kar zavidljivi konkurenci. Fantje društva Santa Domenica namreč igrajo nogomet profesionalno po različnih Hrvaških ligah. V sami Istri pa je nogomet del življenja in ga igrajo vsi od najmlajših do najstarejših, vse skupaj pa se zrcali v zavidljivi vitalnosti starejših, saj je član veteranske ekipe star kar šestdeset let tekal skoraj več in hitreje po igrišču kot marsikateri izmed nas. Da opremljenosti manjših mest in vasi z nogometno infrastrukturo sploh ne omenjam, saj ima dobesedno vsaka vas poleg asfaltnega tudi veliko travnato nogometno igrišče z vso spremljajočo opremo. Nogometni in športni objekti jim predstavljajo osnovno športno infrastrukturo, nogomet pa je del kulture in življenja. Sicer pa smo člani ŠD Polšnika z gostovanjem vrnili obisk ekipi Sante Domenica. Lansko leto smo jih namreč gostili na Polšniku, kjer smo jim uredili prenočišča. pogostitev in jim omogočili igranje na 28. zaključnem turnirju Občinske lige malega nogometa. Osvojili so 3. mesto. V znak zahvale za odlično organizacijo in sprejem smo društvu Santa Domenica in vsem igralcem podarili simbolična darila s promocijskim materialom in prospekti Občine litija. Najlepše se zahvaljujem županu Mirku Kaplji za darovane spominke in Centru za razvoj Litija za promocijski material. Posebno zahvalo s turističnim spominkom »Ptica iz Vaške situle«, pa bomo poslali tudi županu Občine Nedeščina. Jeseni, jih zopet vabimo v goste, podpisali pa bomo dokument o prijateljskem sodelovanju. Mnenja smo, da so takšni in podobni dogodki lepa popestritev našega delovanja, v glavnem pa velika promocija za naše društvo, kraj, občino in nenazadnje tudi za širšo regijo. Uroš Ribič, Predsednik ŠD Polšnik Na Dolu so tekmovali mladi gasilci iz Zasavja "X J soboto, 10. maja 2003 V je bilo na Dolu, pred dvorano Dolanka regijsko tekmovanje mladih gasilcev, ki so prišli iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Sodelovalo je 18 ekip, v katerih je bilo vključenih 54 učencev. Razdeljeni so bili v dve skupini: mlajša, v starosti od 7 -11 let ter starejša od 12. - poveljstva GZ Slovenije in regijski poveljnik Srečko Kerin, predsednik GZ Trbovlje Pavle Nemet in ravnatelj OŠ NHR Hrastnik Niko Toplak. In v čem so se mladi gasilci pomerili? Opravili so vajo z vedrovko, vezali vozle, pisali teste iz preventive in prve pomoči in se v praktičnem delu Tekmovanje je najprej pozdravil župan Miran Jerič in pomočnica ravnatelja Romana Verdel 16. leta. Tekmovalce je najprej pozdravil župan in poslanec Miran Jerič, kije potem ves čas spremljal zagnanost mladih gasilcev. Prijazno dobrodošlico je izrazila tudi Romana Verdel, pomočnica ravnatelja na dolski šoli. Navzoči so bili še: predsednik GZ Hrastnik Darko Martin Rotar, član predsedstva GZ Slovenije Janez Groboljšek, član preizkušali s sestavljanko. Mlajša skupina pa je namesto vezanja vozlov metala vrvi v krog. “Regijsko tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju”, je dejal Jože Drugovič, referent za mladino pri hrastniških gasilcih, “za dobro organizacijo pa smo imeli na dolski šoli izpolnjene vse pogoje - na razpolago smo imeli na primer računalniško učilnico in tudi druge prostore, postregli so z dobro malico...” HILARIJEV ULTRA MARATON DO BOGOV X 7 nedeljo se je iz V Geometričnega središča Slovenije (GEOSS) na nekaj več kot 1.600 km dolgi »Hilarijev tek miru in sožitja« podal znani slovenski ultra maratonec Radovan Skubic Hilarij. »Hilarijev ultra maraton do bogov« bo potekal preko držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije do Olimpa v Grčiji, kamor bo prispel v sredo 28. maja. Na njegovi poti ga bodo sprejemali predsedniki posameznih držav, katerim bo izročal pismeno poslanico predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška. V grškem mestu Litochornu pa bo grškemu predsedniku izročil kopijo Vaške situle, darilo litijskega župana Mirka Kaplja. Litijski župan izroča Hilariju kopijo vaške situle —< Vezanje vozlov ni povzročalo težav Pa še rezultati regijskega tekmovanja: Starejša skupina: l.OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik 488,9 točk; 2. OŠ Ivana Cankarja Trbovlje 478.4; Skvarča Zagorje /B 486,7 točk; 2. OŠ Ivana Kavčiča Izlake pš Mlinše/A/; 486,0; 3. OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik 485,7. Prvouvrščene ekipe so se uvrstile na državno Tekmovalo je 54 mladih gasilcev 3. OŠ Toneta Okrogaija Zagoije tekmovanje mladih gasilcev, ki 472,2. bo septembra v organizaciji GZ Mlajša skupina: 1. OŠ Ivana Slovenije. ----------------------------------------------------- Fanči Moljk Q DRUŠTVENO PREDSTAVITEV ŠD IZLAKE ŠPORT KOT NAČIN ŽIVLJENJA ŠD Izlake zagotovo sodi med društva, ki sodijo med najaktivnejša v slovenskem prostoru. Kaj vse delajo, načrtujejo, organizirajo... smo vprašali predsednika društva Jerneja Kovačiča. Jernej, začniva z nekaterimi osnovnimi podatki o društvu (datum ustanovitve, število članov, katere sekcije delujejo v okviru društva in kdo jih vodi..) Datum ustanovitve je trenutno še neznanka, katero naj bi rešili v letošnjem letu. Zanesljivo je društvo pričelo delovati v letu 1964 pod vodstvom Andreja Grošlja, raziskujemo pa še, če obstajajo kakšni viri pred tem letom. TVD Partizan Izlake je prvič uradno registriran leta 1984 pod vodstvom Franca Stražarja. Leta 1998 se je društvo pod vodstvom Milana Bedrača z novim statutom preimenovalo v Športno društvo Izlake. Trenutno je k društvu od leta 1998 pristopilo že preko 400 članov, redno pa jih članarino obnavlja preko 200. V društvu deluje 7 sekcij in sicer: -teniško sekcijo vodi Anton Draksler, -nogometno Aleš Razpotnik, -rekreacijsko Marija Kovačič, -gorniško Peter Zupančič, -šahovsko Janez Iglič, -kolesarsko Marjan Pograjc -letos ustanovljeno tekaško sekcijo Marko Bebar. Vsaka sekcija pokriva dejavnost, ki izhaja iz njenega imena razen rekreacijske, ki vključuje vse ostale dejavnosti oziroma panoge (košarka, odbojka, kegljanje, itd.). Gonilna sila j e Izvršni odbor ter predsedniki sekcij. Poleg obveznega Nadzornega odbora in Disciplinske komisije pa imamo še Odbor za ureditev igrišča, Odbor za izdelavo biltena. Inventurno komisijo. Odbor za informiranje in Osnovnošolski odbor. Kaj je osnovni namen delovanja ŠD Izlake, ki, to moramo priznati, velja za enega najaktivnejšega v občini? Že samo ime pove, da se ukvarjamo z dejavnostjo na področju športa, znotraj njega pa predvsem na področju splošne in tekmovalne rekreacije in to je naš osnovni namen. Tu in tam zaidemo iz teh okvirov predvsem v smislu sodelovanja z drugimi društvi (kot npr. kresovanje s Turističnim društvom Izlake) in organiziranja drugih prireditev (kot npr. otroška maškarada). Spodbuditi vse generacije k občasni ali redni vadbi pa je tudi eno od naših vodil. V ta namen smo letos ustanovili že omenjeni Osnovnošolski odbor, ki naj bi približal naše delovanje svoji generaciji in povratno nam prezentiral njihove poglede in želje. Članom društva ste omogočili tudi nekatere ugodnosti. Katere? Zavedamo se, da je katerokoli članstvo pogojeno z določenimi bonitetami, kijih član prejme za svoje aktivno ali simbolično (podporno) sodelovanje. Tako imamo na naših tekmovanjih navadno nižje prijavnine za člane društva, popust v trgovinah Iglu, popust pri društvu Spin za fitnes in aerobiko, popust pri kartah zunanjega bazena v Medijskih Toplicah. Aktivnejši člani so deležni dodatnih ugodnosti v okviru pridobljenih dotacij ter donatorskih in sponzorskih sredstev. Letos ste v društvu začeli s športnimi tekmovanji, katerih namen je tudi tekmovanje za naj športnika Izlak oziroma ŠD Izlake. Za Avgust: 1966£maga v štafetnem teku na 12 km: Vrtačnik B., Prašnikar V, Drnovšek D., Grošelj B., Ule D., Pikelj A., Ule J. in Grošelj A. 7AS4W in kdaj bodo posamezne na vrsti? prihodnosti? Nekateri se boste spomnili, da smo tovrstno tekmovanje na Izlakah imeli že pred dobrimi 20-imi leti. Takrat smo to organizirali v okvim OO ZSMS Izlake in obdržalo se je nekaj let. Tovrstna tekmovanja v naši ožji in širši okolici nisem zasledil, zato imamo to naše "pionirsko" tekmovanje v letu 2003 na preizkušnji. Zadevo bomo vsekakor izpeljali in s pridobljenimi izkušnjami v naslednjih letih nadgrajevali. Pravilnik za letos in program tekmovanj lahko preberete na Kot prvo je tu igrišče, kije razen teniškega dela potrebno celovite prenove. Zadeve se premikajo sicer počasi, gredo pa v pravo smer. V sodelovanju z Osnovno šolo Ivana Kavčiča Izlake in s podporo lastnika igrišča Krajevne skupnosti in občine verjamemo, da bo čez nekaj let igrišče urejeno po novih standardih. Potem je tu športno kulturna prireditev v počastitev krajevnega praznika in že omenjeno tekmovanje za naj športnico in športnika Izlak. V vodo nam je padla planirana prireditev 1. ŠD Izlake - zmagovalci iz leta 1971 naši spletni strani. Poudaril bi, da na teh tekmovanjih lahko sodeluje oziroma tekmuje vsakdo, točkujemo pa le krajane Izlak in člane društva. Član društva za leto 2003 lahko postanete tako, da podpišete pristopno izjavo in/ali poravnate članarino v višini 500 SIT tudi pred vsakim tekmovanjem. Znotraj enotne moške in enotne ženske kategorije se lahko najdete v 9 starostnih kategorijah. Naslednje tekmovanje bo 24.05.2003 ob 17. uri v badmintonu, nato bomo plavali 21.06.2003 ob 19. uri, itd. Katere so najpomembnejše naloge, ki ste si jih v tem letu zadali in katere želite uresničiti v bližnji Valvasorjev tek Izlake 2003, ki jo bomo organizirali prihodnje leto. Izdelali smo internetno stran www.sportnodrustvo-izlake.si, ki jo bomo tekom leta dopolnjevali. Lahko pa nam tudi pišete na info@sportnodrustvo-izlake.si. Ena od večjih nalog pa je vsekakor zbiranje gradiva (slike, dokumenti, članki, zapiski, itd) za izdelavo biltena društva, ki ga želimo izdati prihodnje leto. Ob tej priložnosti bi želel povabiti k sodelovanju vse, ki ste kakorkoli (predvsem v preteklosti) delovali ali sodelovali s takratnim TVD Partizanom Izlake in imate kaj od omenjenega gradiva ali bi želeli ustno podati določene informacije, da nam pišete ali DRUŠTVENO ----------H se oglasite. Kakšno je vaše sodelovanje s sorodnimi društvi v občini, kraju? Sodelujemo s Športnim društvom Mlinše, s katerim smo imeli pred dvema letoma tudi športno družabno tekmovanje v več disciplinah in nekaj kategorijah. Z drugimi društvi zaenkrat nimamo tesnejših stikov, po možnosti pa sodelujemo oziroma se udeležujemo tekmovanj, kijih organizirajo. Smo pa odprti in pripravljeni sodelovati v okviru zmožnosti z vsakim društvom in/ali organizacijo. Že vsa leta si močno povezan s športom, s športnim življenjem. Podobno tudi tvoja družina, otroci in žena Mojca. Kaj ti pomeni šport? Ja, očitno sem se rodil pod pokroviteljstvom boginje gibanja. Šport oziroma športni način življenja me spremlja že od malih nog. Nimam primarne discipline in se ukvarjam z več rekreativnimi dejavnostmi. Želje, možnosti in poškodbe mi, tako kot drugim, diktirajo način življenja in vrsto rekreiranja. Družina mi pri tem stoji ob strani in vesel sem, da se z istim vlakom vsi skupaj peljemo dalje. da si vsakdo lahko najde panogo ali dve, ki mu je pisana na kožo in pri tem mu v društvu lahko pomagamo. Tek je že nekaj takega, kar nam je blizu. Tudi sam sem se v zadnjem času ponovno več posvetil teku. Nekaj razlogov zato je v 17. številki Poleta zapisal Jaka Petih: "Glede na to, da med boleznimi današnjega časa prevladujejo bolezni srca in ožilja, se odgovor o preventivi ponuja kar sam. Ker tek poleg razvijanja aerobne vzdržljivosti krepi tudi srce, pljuča in ožilje, pripomore tudi k manjšemu tveganju za pojav teh bolezni in višji ravni zdravja sploh. Če omenimo še pozitiven vpliv na počutje, telesno težo in njegovo sestavo pa tudi sprostitev in užitek, ki nas spremljata pri rekreaciji, odločitev zanj res ne bi smela biti pretežka. Navsezadnje smo v teku vsi enaki, napredek pa bo ob enakem vložku pri vseh enak, ne glede na starost in spol. Tek je tudi preizkušnja vztrajnosti in discipline, torej lastnosti, ki nam koristijo tudi v vsakdanjem življenju. Na koncu bomo zadovoljni vsi - vi, vaši najbližji in tudi mi, ki pri Poletu skrbimo za vas." Na Izlakah imamo že kar lepo tekaško ekipo in vabim vas, da se nam pridružite. Brez skrbi, rezultat pri nas ne igra Prizadevni člani ŠD Izlake (I.G.) Šport je zame balzam telesa in prve violine. Pomembno nam duha ter si življenja brez njega je druženje in že omenjeni ne morem predstavljati. Mislim, razlogi. 7ASAvr ||3j| DRUŠTVENO Verjetno se strinjaš, da je mnogo koristneje in bolj vzgojno, če mlade in tudi starejše namesto za šankom, pred TV zasloni ali računalniki vidimo na površinah namenjenih športu. Pa opažaš razliko med zdajšnjo generacijo mladih in tvojo generacijo, ki se bliža "četrtemu križu "? Seveda. To je tudi tisto, za kar smo tu in se borimo. Potrebna j e boljša in pestrejša ponudba. Zato: -želimo posodobiti igrišče, -smo lani odprli igrišče za odbojko na mivki, -smo pripravili celoletni program tekmovanj, -smo pričeli s tekmovanjem za naj športnika-co, -poskušamo članom pridobiti več ugodnosti, -in še kaj bi se našlo. Iščemo različne oblike stimulansov, ki bi privabile mlajše in starejše generacije in zato moramo pri tem sodelovati vsi, ki smo v te aktivnosti že vključeni. Razlike v generacijah seveda so, vendar največ na račun tehnološkega napredka (pestrejša medijska ponudba ter računalniške in druge igre in igrice za vse generacije). Če bo naša ponudba boljša, bodo pri nas. Toda ne vsi in tudi v naših najstniških časih je bilo tako. Na koncu bi se zahvalil vsem, ki podpirate naše delo in nam po svojih močeh tako ali drugače pomagate. Vabimo vas, vse ljubitelje športa in ostale "zemljohodce" da se nam pridružite in videli boste, prav sladko vam bo. Igor Goste, slike arhiv društva in Igor Gošte SEJEM V ŠENTGOTARDU r7 godi se da nas pot nenačrtovano nanese v mesta, ki nas prav prijetno presenetijo. Velikokrat sem hitela skozi vasico Šentgotard. Ali kako se vedno mudi! Čez Trojane, do Izlak, Ljubljane, Celja,...hitimo in hitimo. Še zavedamo se ne, da se ob naši poti nahajajo prelepe cerkve, hiše, prečudovita narava in, kar je najbolj pomembno - dobri ljudje. Kdor seje namenoma ali pa slučajno ustavil v vasici Trojane svečano predale Blagovici. Res je bilo lepo videti gasilke in gasilce v uniformah., lepo razvrščene. Prisluhnili smo slavnostnim govornikom in pevskemu zboru Lipa. Tradicija teh srečanj sega vse tja pred prvo svetovno vojno. V Šentgotard so romali iz Motnika k sv. Florijanu in ga prosili za zaščito pred požarom. Med obema vojnama in po drugi svetovni vojni sejma ni bilo. Pred enajstimi leti je na Šentgotard v nedeljo, 4. maja zjutraj, ali pa zvečer, je bil prav prijetno presenečen. Vse je bilo idilično, kot v časih kadar bi se lahko dogajalo Cvetje v jeseni. Iz cerkve so se pojavile številne modre uniforme in rdeči prapoiji z zlatimi napisi so svečano zaplapolali na pomladnem vetru. Tradicionalno so se zbrali gasilci iz bližnje in dalje okolice. Veteranski prapor so tokrat pobudo Staneta Mačka osnovano Turistično društvo Šentgotard. To je bil pravi trenutek, da se obnovi tradicija šentgotardskih sejmov. Romarjem iz Motnika, turističnem društvu, vaščanom in kramarjem so se pridružili tudi gasilci. Deset njihovih društev prihaja vsako leto na gasilsko srečanje, letos pa jih je bilo dvanajst. Sejem se prične zjutraj in traja ves dan. SMS Zvečer pa najbolj veseli nabrusijo pete ob živi glasbi. Turistično društvo Šentgotard šteje osemdeset članov. Štirideset je aktivnih, vendar po potrebi pomagajo prav vsi. Tudi tisti, ki niso člani. Društvo že štiri leta uspešno vodi Lojze Ferme iz Limovc, ki si prizadeva, da dober glas res seže v deveto vas. Prirejajo razne proslave: za materinski dan, postavljanje mlaja, kresovanje, miklavž- evanje,..Vsako leto gredo na Čemšeniško planino. Letos bo to prvega junija. Če se želite povzpeti na planino po poti, ki jo še ne poznate, se pridružite. Vsako leto raziskujejo našo lepo deželo. Sodelujejo tudi z drugimi društvi. Upamo, da bodo ljudje z veseljem prihajali v ta prelepi, malce skrivnostni kraj,pod Čemšeniško planino Dobobrodošli v Šentgotardu! StRadun RAP V ZAGORSKEM GAJU V soboto 17.5. je KUD KNAP v sodelovanju z DD Zagorje CENTRAL, LIL-G in J2theK. Prireditev seje pričela okrog sedme pripravil RAP koncert, na katerem so nastopili zagorski raperji ure zvečer, ko so se pričevali ogrevati »break dancerji« BIT. Ti so tudi uradno otvorili koncert in skupaj z raperji spravili zadevo v pogon. Za njihovim nastopom so se zvrstile rap skupine, ki so v svojih rapih podajala svoje precej realistične poglede na svet in okolico v kateri živimo. Na prizorišče je priromalo okrog 150 duš, kar dokazuje, daje zanimanje za rap - hip hop sceno čezdalje večje. V petek pa KUD KNAP prireja koncert alternativne godbe z dobitniki zlatega bumeranga Studia City - Cancel, Entreat in domačimi skupinami. Ob 16.00 pa se prične turnir mešanih skupin v malem nogometu. (MB) TASAur □1 POPOTNIŠKA + INDIJA KOROMANDIJA <1* del) MUMBAI, PANJ IM, KAMPI Tz sterilnega okolja med oblaki sva ob dveh JLzjutraj prispela v Mumbai. Mesto leži na zahodni obali Indije in ima 17 milijonov prebivalcev + 5 milijonov ilegalcev. Ko sva pogledala skozi okno letala, mestu ni bilo ne konca ne kraja. Ko sva stopila z letala, je v naju butnila vročina in nekakšen specifičen indijski vonj. Poiskala sva taxi, ki naju je odpeljal do nekega hotela oddaljenega 1 uro, ki pa je bil nažalost poln. Tako sva morala poiskati zasilno prenočišče. In resje bilo zasilno. Umazano, vroče, brez oken in drago, a ponoči sredi Mumbaia nimaš ravno izbire. Šokantno je, ko vidiš polno brezdomcev, ki spijo na ulicah, čez dan pa prosjačijo po mestu. Naslednji dan sva se potepala po hrupnem in umazanem mestu z ogromnima nahrbtnikoma na ramenih. Ustavil naju je nek častilec Ganeshe (bog s slonjo glavo) in nama skušal okrog zapestja zavezati neko barvno vrvico, ter na čelo narisati tilak (piko). Upirala sva se, ker sva vedela, da hoče zaslužiti kakšno rupijo. Za trenutek sva pogledala stran in že sva oba dobila tilak na čelo, Rok pa povrh vsega še vrvico okrog zapestja. Tako sva bila označena kot naivna turista in vsi so vedeli, da naju lahko ožemajo. Ampak naju niso, ha. Nek vodič nama je razložil, da zahodnjak s tilakom na čelu izstopa tako, kot če bi mimo prišel slon v hlačah! Uredila sva si prevoz s spalnim avtobusom v mesto Panj im, v državi Goa. Popoldne smo odrinili iz centra mesta in potrebovali kar 5 ur, da smo prišli na obrobje Mumbaia. Na busu sta bila še dva Slovenca iz Medvod, ki sta nama ironično zapela: »Slovenija, od kod lepote tvoje!« Po 17 urah vožnje smo prispeli v Panj im, kjer sva ostala 2 dni. Nastanila sva se v prijaznem hipijskem hotelčku z ljubkimi balkončki. Vhod v sobo j e bil kar iz restavracije, stene sobe pa polne risbic, ki sojih pustili tam drugi popotniki. Na voljo so bile voščene barvice in tudi midva sva dodala svoje »umetnije«. Ugotovila sva, da nama indijska hrana ne ustreza preveč, zato sva se trudila najti kakšno zahodno restavracijo. Brez uspeha. Hrana je absolutno preveč pekoča ali pa preveč sladka za najin okus. Zelo zanimive pa so banane, ki so smešno majhne in debele, toda veliko bolj okusne, kot tiste, ki jih dobimo pri nas. Mesto sva si ogledala bolj na kratko, saj sva imela ob 7h zvečer že avtobus za Hampi, ki pa je bil daleč od kakršnegakoli luksuza. Trdi sedeži, malo prostora, 10 urna nočna vožnja, očesa pa ne moreš zatisniti, ker te ves čas premetava zaradi slabe ceste. Uh. Pa vendarle je bilo na koncu vse poplačano z neverjetnimi lepotami Hampija. Tja smo prispeli ob 5h zjutraj, torej, ko je bila še tema. Skupaj z ostalimi popotniki sva odšla k reki Tungabadri, kjer smo čakali na sončni vzhod. Zvoki čričkov, ptic, so nama polnili ušesa, oči pa so počivale na magični skalnati pokrajini v daljavi in radovedno zrle k ljudstvu na nasprotni strani brega, ki seje prišlo umivat in molit. V daljavi se je iznad dreves dvigal 52 metrov visok vhod Virupakša templja, naj starejšega delujočega templja v Hampiju. Ko je prišel mali dečko, da nas odpelje čez reko, sva se kar malo spraševala, kako bo prepeljal tam čez šest otovorjenih ljudi 7AS4vr v majhnem iz trsja okroglo pletenem čolnu. A je slo! Vzela sva sobo v hiši za goste z imenom Ganesh Guest House, ki naju je stala 150 rupij (750 SIT). Ne najceneje, ampak čisto in prijazno. In kaj sploh je tukaj? V 14. in 15. stoletju je bila tu prestolnica Vijayanagarskega kraljestva. Mesto je štelo 500.000 prebivalcev in je bilo eno izmed največjih mest na svetu. Povsod so bili posejani templji, palače, jezerca polna lotosovih cvetov,...Nek Portugalec iz tistega časa je zapisal, da se ni videl lepšega mesta. Danes so tu le ruševine in midva sva si jih šla ogledat kar s kolesom. Danes je to mala vasica s komaj 900 prebivalci, a še vedno živečo, tisočletja staro bramansko kulturo. Na kosila sva hodila k bramanski (duhovniška kasta) družini, katere oče nama ga je vedno postregel začinjenega z duhovnimi modrostmi. Pripovedoval nama je zgodbe iz njegove kulture, govoril o pomenu kravjega urina za zdravje in o slabem vplivu zahodne kulture na mlade. Bila sva tudi priča dezinfekciji hiše s kravjim govnom, kar je baje dokazano tudi znanstveno. Hišo »prebelijo« z kravjim govnom in jo tako očistijo in zaščitijo. Tukaj sva bila 4 dni, spoznala nekaj čudovitih ljudi, med njimi Sereno iz Italije, ter domačina Vijaya. Zanimiv par. Razdelila sva okrog 30 ali več kulijev in nekaj igračk. Kupila sva tudi nekaj indijskih cunj in že sva skakala v njih naokrog. Našla sva tudi zahodno hrano in v restavraciji zvečer gledala Lord Of The Rings -Two Tovvers. Veliko je turistov in zato vsak večer vrtijo kakšen film. Po prečudovitem Hampiju sva se odpravila v Puttaparti, kjer ima svojo rezidenco Satya Sai Baba, a več o tem prihodnjič. Rok & Sabina + ROKOMET IZ TABORA RK ZAGORJE ČETRT FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA, MLAJŠE DEKLICE RK BURJA (ŠKOFIJE) : ŠOLA ROKOMETA ZAGORJE 6:19 (0:11) Strelke za ŠR Zagorje : Ivana Mimič 10, Manca Jeglič 1, Manca Golob 4, Saša Fon 1, Zala PergerJ. RK KRIM ETA KOTEN : ŠOLA ROKOMETA ZAGORJE 7 :13 (4:7) Strelke za ŠR Zagorje : Ivan Mimič 9, Manca Jeglič 2, Saša Fon 2. Lanskoletne državne prvakinje letnik 90 so tudi v tej sezoni že uvrstile v polfinale državnega prvenstva mlajših deklic - A. V obeh tekmah so prikazale zelo lepo in dobro rokometno predstavo. Bile so prepričljivo boljše v obeh tekmah .Seveda zaslužijo pohvale vse igralke. Še posebej je potrebno pohvaliti najboljšo igralko in strelko na obeh srečanjih Ivano Mimič, vratarko Saro Sotlar in Manco Jeglič, ki se je odlikovala z zelo dobro igro v obrambi. MLAJŠE DEKLICE ČETRTE "Mlade rokometašice Šole rokometa Zagorje so na finalu državnega prvenstva osvojile četrto mesto. Lahko bi rekli celo nekoliko manj od pričakovanj glede na igre, ki so jih prikazovale v rednem delu tekmovanja. Kljub vsemu smo z rezultati teh deklet v tej sezoni zadovoljni," nam je povedal predstavnik Šole rokometa Zagorje Danilo Lipovšek . Sicer pa so v tej ekipi letnik 91 nastopile samo štiri igralke te starosti. Vse ostale so bile mlajše. Za ekipo Šola rokometa Zagorje so nastopile : Špela Lipovšek, Sara Guna, Nuša Klopčič, Nina Burkeljc, Hana Hace, Zala Hribar- Kovač, Zala Perger, Nina Čebin, Saša Fon, Manca Golob, Lara Kerin , Tamara Zajec, Adina Jasenčič, Monika Hadžič, Dejan Bojkič, Anja Bogožalec. Naslov državnega prvaka so osvojile igralke iz Celja. Torej 1.mesto so osvojile članice kluba Celeia ( Celje), 2. mesto Krim Eta Koteks (Ljubljana ), 3. mesto Izola Bori KMO in 4. mesto Šola rokometa Zagorje. Najboljša igralka turnirja je bila Ahlin (Celeia), naj strelka turnirja Marjanovič(Izola) in najboljša vratarka Novakovič (Ljubljana). Rezultati Zagorjank: ŠR Zagorje- ETA Kotex Ljubljana 9:13 (5:4), ŠR Zagorje- ŽRK Izola Bori KMO 4:20 (3:11), ŠR Zagorje - ŽRK Celeia Celje 3:14 (1:5). Igor Gošte IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 PO DEVETIH LETIH ZNOVA FINALE ZA RD ŠMARTNO 99 Šmartno pri Litij i-Rokometno društvo Šmartno 99 ima po devetih letih znova eno svojih ekip v finalu državnega prvenstva. Tudi tokrat v kategorijah mlajših selekcij. Pred devetimi leti seje v finale uspelo uvrstiti kadetom, letos pa mlajšim dečkom B, letnik 1990. Mlajši dečki so se po 1.mestu na četrtfinalnem turnirju uvrstili v polfinale, ki (Strelci za Šmartno 99:Pihler 5, Pregelj 5, Radosavljevič 4, Ulčar 3, Berglez 1.) RD Šmartno 99- RK Gorenje Velenje 9 :22(5:11) (Strelci za Šmartno 99: Ulčar 5, Kračan 2, Baši, Pihler 1.) Kljub porazu proti Velenjčanom, je ekipa Šmartnega dosegla svoj cilj z uvrstitvijo v polfinale, ter so se uvrstili na 5-6. mesto v državi, kar je tudi velik uspeh. Poleg mlajših dečkov B so tako letos najuspešnejša šmarska ekipa. 22. krog; člani - 2.DRL: RD Šmartno 99 - RK Krim 29:27 (17:12) Strelci za Šmartno 99: Gregorič 8, Jernej četrttinalnem turnirju uvrstili v polfinale, ki „ 7. , .,.......... je potekalo v Škofji loki. Poleg domače yidmar 6’ P,hler 4’ PreloSar 3’ ekipe in Šmarčanov so nastopili še ° x rokometaši iz Velike Nedelje in iz kluba Šmarčani so pokazali, da se znajo boriti, —_____________________________________________________ tudi ko je za njih vse odločeno. Vodili so od j začetka do konca :-v.rz Hj tekme, največ v prvem k a polčasu 10:3 in 12:5. Krim v drugem polčasu boril, da bi m iztržil zmago, ki bi mu omogočila obstanek v L ij1 ■ ligi, vendar so Šmarčani vse nalete ustavili. tako zapustil 2.DRL saj I ' K ■ Ajdovščina premagala J Radovljico in se tako obdržala v 2.DRL. “------^___________________________________________________ Letošnja sezona je RD Šmartno 99, mlajši dečki B končana, v naslednji Duplje Tržič. Šmarčani so najprej z 12: 7 številki pa sledi podrobnejša analiza, ugnali RK Duplje Tržič ter potem z Povzel Igor Gošte rezultatom 23: 13 še ŠD Veliko Nedeljo. Največ zadetkov za zmagovalce polfinalnega turnirja sta dosegla Berglez (10) in Kračan (8). frvn f i ' t5 7 KIKBOKS TUDI PETO ALI ŠESTO MESTO JE VELIK USPEH POLFINALE za mlajše dečke A (letnik 1990) v Velenju V Velenju je v soboto, 10.05.2003, potekalo polfinale za mlajše dečke A (letnik 1990), na katerem so nastopale ekipe RD Šmartno 99, RK Gorenje Velenje, RD Termo Škofja Loka in RK Duplje-Tržič. V finale so se uvrstili ekipi RK Gorenje Velenje in RD Termo Škofja Loka. Šmarčani so prvo tekmo dobili proti Tržiču, v drugo pa je bil Velenje premočan nasprotnik. RD Šmartno 99 -RK Duplje Tržič 18:15 (11:6) DEVET REPREZENTANTOV Selektor slovenske kikboksarske reprezentance je za svetovni pokal, ki bo v italijanski Piacenzi konec maja poklical kar šest članov izlaškega in tri člane zagorskega Pon-Do-Kwan kluba. Barve izlaškega kluba bodo zastopali: Brigita Plemenitaš, Urška Dolinšek, Liljana Gošte, Grega Ocepek, Marko Razpotnik in Sašo Plemenitaš, barve zagorskega kluba pa: Igor Kalšek, Klemen Juvan in Primož Bračič. (I.G.) 7ASAvr ŠPORT JADRALNO PADALSTVO DRUGO MESTO ZA EKIPO KJP KAVKA KISOVEC Na 1. tekmi za Pokal Slovenije v točnosti pristajanja v Bohinju (4. 5.) je, kot nam je poročal Peter Pušnik iz KJP Kavka Kisovec, tekmovalo 49 tekmovalcev iz 12 klubov. V lepem vremenu so izvedli dve seriji s planine Vogar na pristanek ob Bohinjskem jezeru. Dobro sta se odrezala člana KJP Kavke Kisovec Robi Zupan s 14. in Franc Bukovšek s 15. mestom, sledi jima Tomo Premoša z 18. mestom (DJP Zagorje), Lado Leskovšek z 19., Robert Kralj z 22. in Miran Kokole s 24. mestom (vsi KJP Kavka), Alen Cizej s 25. (DJP Zagorje), Zvone Pograjc s MALI MOGOMET LUGA MALEGA NOGOMETA Dva zadnja kroga sta bila za Škote vse prej kot razveseljiva. Najprej so izgubili z ekipo AM-KO Izolacije, v naslednjem krogu pa so doživeli še visok poraz proti ekipi Supermont, ki seje tako celo vmešala v boj za prvo mesto. Kljub nekaterim prejšnjim slabšim rezultatom, pa se lahko prvega naslova prvaka 1 .lige nadeja tudi hrastniška ekipa Juventus. Glede na to, da v l.ligi nastopa kar nekaj ekip, ki niso iz Zagotja (prihajajo iz Hrastnika, Trbovelj, Litije), bi bilo mogoče vredno razmisliti o delegiranju tekem 1 .lige tudi na malonogometnih igriščih izven zagorske občine. Tako bi lahko govorili o pravi medobčinski ligi, verjetno pa bi to doprineslo tudi k večji popularizaciji malega nogometa tudi v občinah izven Zagorja. Zelo verjetno bi bil tudi ogled marsikatere tekme, ki bi se odigrala izven Zagorja, večji. 16. krog; KMN Juventus- ETI Elektroelement4:4, Škoti- AM-KO Izolacije 2:3, Pekama Leniči L- Supermont 3:3, ŠD Čolnišče Integral- KMN Malo po malo 4:3, Pekama Leniči II.- Trgovina Čop 2:5, ŠD Mlinše- Trgotrans Pizzerija Kukuca 1:3. 17. krog; KMN Juventus- Trgovina Čop 2:1, Škoti- Supermont 1:5, Pekama Leniči I,-ŠD Čolnišče Integral 6:1, KMN Malo po malo-Trgotrans Pizz..Kukuca 1:3, Pekama Leniči II.- AM KO Izolacije 1:3, ŠD Mlinše-ETI Elektroelement 4:0. Lestvica: 1.Škoti 38, 2.Juventus 34, 3.Supermont 32,4. AM-KO Izolacije 30,5.ŠD Čolnišče Integral 27,6.Pekama Leniči i. 26... 7ASAVC 28. in Andrej Pušnik s 30. mestom (oba KJP Kavka). Ekipno so zmagali člani Kimfly Vodice, odlično 2. mesto pa so zasedli člani KJP Kavka (ekipa: Pograjc, Kralj in Pušnik A.), kar je doslej njihov največji uspeh v tem tekmovanju. Rezultati najboljših treh: 1.Matjaž Sluga, Zlatorog Laško, 1 cm, 2.Boris Delux, Kimfly Vodice, 6 cm, 3.Dušan Gorenc, Kanja Dolenjske toplice, 7 cm.. (I.G.) REZULTATI YU OPEN SIČEV02003 V Srbiji in Črni gori, kot se po novem imenuje bivša Jugoslavija, so izpeljali tretje odprto državno prvenstvo v natančnem pristajanju za jadralne padalce. Kot nam j e poročal Peter Pušnik iz KJP Kavka Kisovec se ga je udeležilo tudi precej slovenskih tekmovalcev, saj je bila zanje to ena zadnjih , 11 .KMN Malo po malo 14,12.Trgovina Čop 10. Naj strelec: 26-Jože Kranjc (Škoti) 2. LIGA MALEGA NOGOMETA Mexico Asist se z velikimi koraki približuje prvi ligi. Bolj napeto bo, kateri ekipi se bo uspelo uvrstiti na drugo mesto, ki prav tako vodi v prvo ligo. Možnost napredovanja imajo še tri ekipe. Zagotovo pa se bo iz druge lige poslovila ekipa Šentlambert, kije pred leti nastopala celo v l.ligi. 16.krog; Mexico Asist- Mili bar 2:0, Šentlambert- Antimon 2:3, ŠD Prapreče-Sepro 11:0, Top šport- ES Potočnik Pizzerija Ašič 6:1, Buldožer- Bar Slavi 1:8, LE-BO taxi-Ni-da-ni2:l. 17.krog; Mexico Asist- Sepro 7:0, Bar Slavi- ES Potočnik Piz. Ašič 2:1, Buldožer-ŠD Prapreče 2:4, Antimon Bistro 91- Mili bar 2:0, Šentlambert- NI DA NI 0:3, Top spori- Le botaxi4:2. Lestvica: 1 .Mexico Asist 42,2.Antimon Bistro 91 38,3.ŠD Prapreče 35,4.Bar Slavi 34, S.Sepro 24,6,Top spori 22,7.ES Potočnik Pizz. Ašič 21... Naj strelec: 27-B.Gracar(Bar Slavi) 3. LIGA MALEGA NOGOMETA Ekipi NLP in TET sta vse bližji uvrstitvi v 2.ligo. Presenečenja skorajda niso več mogoča, saj preostale ekipe za njima zaostajajo že preveč. 17.krog; TET- ŠD Mlinše 8:5, GD Hrastnik- Trinajst M 2:3, Soboslikarstvo Lavrač- ŠD Sava 1:5, ŠD Polšnik Tiskarna izbirnih tekem za letošnje svetovno prvenstvo. Prireditelji so se potrudili in so kljub precej spremenljivim pogojem ter dokaj neugodnim vetrovnim razmeram izpeljali štiri tekmovalne serije. Za mnoge j e bila usodna tretja serija, ko so termične in vetrovne razmere zahtevale kar precej kiksov, ki se žal niso dali popraviti. Izpeljanih je bilo namreč premalo serij, da bi se najslabši rezultat odbijal. Potem ko je že kazalo na prvo neslovensko zmago na tekmah FAI 2, je to v zadnji seriji preprečil Tone Svoljšak in se s to zmago že tudi precej približal dokončni uvrstitvi v reprezentanco. Drugi je bil Bolgar Melodij Arsov in tretji Tomaž Gorišek. Ekipno zmago so pobrali Slovenci, zasavski padalci pa so bili: na 10. mestu Robi Zupan in na 22. Robert Kralj, oba iz KJP Kavka Kisovec. _________________________________(LG.) Hren- MNK Terezija 3:0 (p.f.), Kovinostrugarstvo Gobove- NLP 1:4. Lestvica: 1 .NLP 44,2.GD Hrastnik 38, 3. GD Hrastnik 29,4.ŠD Sava,... 11 .MNK Terezija 5,12. Gostilna Juvan. Naj strelec: 28-A.Begič (GD Hrastnik) 4. LIGA MALEGA NOGOMETA Nekoliko preseneča poraz vodeče ekipe Young Boys. In kaj reči o ekipi našega časopisa. Predzadnja ekipa Bartec Varnost jim je odščipnila dve točki. 17.krog; ŠD Izlake- Montezuma bar 5:4, Voung Boys- Amater4:7, KMN XXL- Gamsi 4:1, Turisti- Medija 2:12, ŠD Prapreče II.-ŠD Kotredež Gasilček 2:3, ŠD Podkum- Luka bar 4:2, Trgovina Čop Konjšica- Udarnik TSG Lunar 5:4, ŠD Čemšenik- ŠD Polšnik II. 3:1, Zasavc- Bartec Varnost 2:2. Lestvica: 1 .Voung Boys 42,2.KMN XXL 41, 3.ŠD Izlake in Medija 37... 17.Bartec Varnost 4,18.Turisti 1. Naj strelec: 30_Gasior (Amater). VETERANSKA LIGA. 2.krog, Preseneča visok poraz Zlatarne Lea, ki jih je ekipa Sepro povsem nadigrala. EDUPS Štulm- Udarnik 7:1, Zlatama Lea-Rigl 6:1,Sepro- Mizarstvo Zupanc Podkum 7:0, Šentlambert- ŠD Mlinše 6:2, ŠD Čolnišče- Izlake veterani 1:0. 3.krog; Izlake veterani- Edups 0:4, ŠD Mlinše- Mizarstvo Zupanc 3:2, Sepro-Zlatama Lea 6 :0, Šentlambert- Gigl 7:0, ŠD Čolnišče-Udamik2:2 Lestvica: 1 .Edups Štulm 9,2.ŠD Čolnišče 7, 3.Šentlambert, Zlatama Lea in Sepro po 6... Naj strelec: 7-Dušan Smrkolj (Edups Štulm) Pripravil Igor Gošte MALONOGOMENI TURNIR ZMAGALI MAČKI Na turnirju Pomlad 2003, ki je potekal minuli vikend na igrišču ŠD Izlake, je nastopilo 12 ekip. V soparnem vremenu je še največ nogometnega znanja pokazala ekipa Mački, ki je v osmini finala s 5:2 izločila ekipo Šentlambert, v polfinalu s 5:4 Mexico Asist ter v finalu z 2:1 še hrastniško ekipo Juventus. Za naj igralca turnirja je bil izbran Franci Kranjc (Mački), za naj vratarja Primož Martinčič (Juventus), ki sicer brani tudi za prvoligaško ekipo Gip Beton MTO, naj strelec pa je bil David Goluh iz Mexica Asist. Slednji so osvojili tretje mesto. (I.G.) VELIKI NIOGOMET IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC Člani 1 .MNZ Ljubljana, 17.krog; NK Svoboda Kisovec- NK Črnuče 1:1 Strelec za Kisovčane, ki so predvsem v prvem polčasu igrali dobro, je bil Ekrem Omerhodžič. Kadeti, 17.krog; NK Jarše- NK Svoboda Kisovec 10:0 Starejši dečki, 15.krog; NK Dana Mima-NK Svoboda Kisovec 2:2 Mladi Kisovčani so izenačujoči zadetek prejeli v zadnjih trenutkih tekme. Za Kisovec sta zadela Daniel Džombič in Denis Nikolič. Cicibani, 20.krog; NK Eti Zagorje- NK Svoboda Kisovec 1:4 V občinskem derbiju so tokrat zmagali Kisovčani. (I.G.) IZ TABORA NK ZAGORJE Mladinci l.MNZ, 15.krog; Zagorje-Vrhnika 7:0, strelci za Zagorje: Smajlovič 3, Vozelj 2, Perme, Paradžik. Kadeti l.MNZ, 17.krog;prosti. Starejši dečki 2.MNZ, 17.krog; Zagorje-Logatec 3:1, strelca za Zagorje: Lozinšek 2, Ajtič. Mlajši dečki 2.MNZ, 17.krog; Zagorje-Ihan dol 5:1,6:1,3:0,6:2 Cicibani MNZ sk..A, 19.krog; Avtodebevc Dob- Zagorje 6:1,20.krog; NK Eti Zagorje- NK Svoboda Kisovec 1:4. (I.G.) ŠP --h Z SANKANJE NAŠIM EKIPNO TRETJE MESTO Kot nam je poročal vodja sankaške ekipe Bernard Kovačič iz Trbovelj, so se v soboto in nedeljo, 12.13.majaslovenski sankači na umetnih progah zbrali v nemškem Zwickau na poletni tekmi s sankami na koleščkih. Med 140 tekmovalci iz desetih držav je bilo tudi šest športnikov Sankaškega društva Kum - Trbovlje, ki tvorijo slovensko reprezentanco v tej olimpijski športni panogi. V soboto je bila tekma posameznikov, na kateri so vsi tekmovalci v svojih starostnih kategorijah odpeljali dve vožnji. V kategoriji mlajših dečkov je Luka Žujič iz Kisovca na svoji prvi mednarodni tekmi osvojil odlično četrto mesto. Med mlajšimi mladinci je Grega Hacin iz Trbovelj na svojem ravno tako prvem mednarodnem nastopu osvojil 27. mesto. Domen Pociecha iz Kisovca je med starejšimi mladinci osvojil osmo mesto, Barbara Pilih iz Trbovelj pa med starejšimi mladinkami odlično peto mesto. V kategoriji članov je Trboveljčan Tomaž Kovačič končal tekmo na 18. mestu. Maša Topole, prav tako iz Trbovelj, je bila po prvi vožnji na zelo solidnem 9. mestu, vendar je v drugem teku naredila napako in odstopila. Na ekipni tekmi, pri kateri je za vsako državo nastopilo pet tekmovalcev, je slovenska ekipa osvojila presenetljivo tretje mesto za Slovaki in Nemci, ter pustila za seboj ekipe iz Latvije, Ukrajine, Češke, Avstrije, Romunije in Bolgarije. S tem nastopom so tekmovalci pokazali, da so sposobni poseči v boj za še višja mesta v mednarodni konkurenci kot doslej. TEKMOVANJE ZA NAJ ŠPORTNIKA Na Izlakah v organizaciji tamkajšnjega ŠD letos poteka prvo tekmovanje za naj športnika Izlak oziroma člana ŠD. Tekmovanje seje začelo z namiznim tenisom, nadaljevalo s tekom na 300 metrov in prostimi meti, na sporedu pa bodo vse do konca novembra, ko bo turnir v hitropoteznem šahu Športniki se bodo pomerili še z badmintonom, na sporedu bo tudi kolesarska dirka, pa tek na 1.500 metrov, plavanje na 50 metrov, turnir v tenisu in kegljanje. Znani so že zmagovalci v namiznem tenisu (med ženskami Alenka Lipovšek, med moškimi Iztok Zupančič) v teku na 300 metrov (med moškimi Igor Gošte in med ženskami Nika Ključevšek). (I.G.) UROŠ STOKLAS BO KOLESARIL V HUMANITARNE NAMENE Trboveljčana Uroša Stoklasa poznate bolj kot ne kot enega najboljših svetovnih kegljačev. V svoji bogati športni karieri je v kegljanju osvojil skorajda vse, kar se da. Leta 1996 je postal svetovni prvak, lani je kot član reprezentance Slovenije v Osijeku osvojil ekipni naslov svetovnih prvakov ter s kranjskim klubom Iskraemeco še ekipnega. Tudi letos se ponaša z nekaterimi odmevnimi klubskimi in posamičnimi rezultati. Kar na petih od desetih mednarodnih turnirjih, ki sejih je udeležil, je namreč stopil na najvišjo stopnico. Že lani pa gaje lahko športna javnost spoznala tudi kot odličnega kolesarja. Po končanem svetovnem prvenstvu v Osijeku je namreč- tako kot je obljubil, če bo osvojil Uroš Stoklas in kolo sta postala prava prijatelja (arhiv U.S.) medaljo- prekolesaril več kot 400 kilometrov dolgo pot iz Osijeka do Trbovelj oziroma do svoje pizzerije 100 klas. Za pot je potreboval približno 12 ur. Lani mi je zaupal, da bo poskušal prihodnje leto po končanem ligaškem tekmovanju izpeljati še bolj svojevrstni podvig. Seveda tudi tokrat s kolesom oziroma z dvema. S cestnim znamke Felt in z gorskim znamke Canondale. Če sije lani za start izbral hrvaški Osijek, si je letos francoski Sallaumines, pobrateno mesto Trbovelj. Iz tega 1.400 km oddaljenega mesta bo štartal na dan trboveljskega občinskega praznika, torej 1 junija. Če bo šlo vse po predvidevanjih-na dan naj bi prevozil po 280 km- bo v petek, 6. junija že prikolesaril do svoje pizzerije. Kot nam je povedal, ga bodo na dolgi poti spremljali: novinarka Večera Mateja Grošelj, predstavnik za stike z javnostjo in snemalec, maser ter serviser koles. Uroš nam je še povedal, da bo tokrat kolesaril v humanitarne namene. Z zbranim denarjem (1,4 milijona tolarjev)- v zbiranje seje aktivno vključila tudi trboveljska občina- naj bi v mestnem parku v Trbovljah postavili nekaj novih otroških igral, kar bo otrokom zagotovo polepšalo vsakdan. Tudi njegovemu sinu Maiu. Igor Gošte ŠPORT ENPRESS KARATE Mali nogomet LITIJANOM DRŽAVNO PRVENSTVO S tretjo tekmo ter zmago Litije s 4:3 se je končalo letošnje državno prvenstvo v malem nogometu. Lilijani so tako v treh tekmah trikrat premagali Zagorjane in se tako že petič veselijo osvojitve naslova državnih prvakov. Nogomet PET TOČK PREDNOSTI Zagorski nogometaši so po nekaj zaporednih dobrih rezultatih pretekli vikend doživeli lO.prvenstveni poraz, saj jih je v Slovenskih Konjicah premagala Dravinja z 1:0. Zagorjani tako pet krogov pred koncem prvenstva ostajajo v spodnjem delu razpredelnice, saj so na 1 Z.mestu zbrali 29 točk, pred ogroženimi Križevci pa imajo pet točk prednosti. Rokomet TRBOVELJČANI ZA EVROPO V tretji tekmi končnice Siol lige za uvrstitev od 5. do 8.mesta so rokometaši trboveljskega Rudarja premagali Termo Škofjo Loko z 28:27 in si tako priigrali možnost nastopa v Evropi, če bodo na koncu zasedli peto mesto. V tokratni dramatični končnici so imeli bolj mimo roko in zmagali predvsem po zaslugi odličnih obramb vratarja Petkoviča in strelski učinkovitosti Kneza, ki je zadel kar sedemkrat. Peter Motnikar 2. RALLV ARAL ZASAV JE ZMAGA KLEMENČIČU Po gorskem uvodu z dirko na Bogenšperk se je letošnje državno prvenstvo nadaljevalo pod okriljem AK Zasavje, ki je organiziral 2.rally Aral Zasavje. Slednji je potekal na območju občin Trbovlje, Zagorje ter Hrastnik. Prvi dan so tekmovalci vozili štiri hitrostne preizkušnje tertakoimenovani super special po centru Trbovelj, ki pa je bil zaradi spleta nesrečnih okoliščin po nekajkratnih prekinitvah na koncu odpovedan. Tekmovalci so rally opisali kot izredno zahteven in naporen, pa kljub temu zelo dobro organiziran. Zmago je na koncu slavila posadka Klemenčič- Korpar z mitsubishi lancerjem, skupno pa je bilo na koncu rallyja uvrščenih 36 posadk. “Vsi tekmovalci so poudarili, da je bil rally naporen in zelo zahteven, tako da so morali vsi tisti, ki so računali na visoko uvrstitev, v vseh divizijah voziti “na nož”, še posebej zaradi zelo množične udeležbe. Organizacijo so pohvalili čisto vsi, seveda pa so vse skupaj malce pokvarili neljubi dogodki prvega dne. Mislim, da ravno ta zahtevnost rallyja daje nek poseben čar in dokazuje, da rally v Sloveniji napreduje,” je po rallyju dejal organizator Samo Količ. Sicer pa bodo člani AK Zasavje 4. in S.julija organizirali rally Nova Gorica-Ajdovščina, kot organizatorji pa bodo sodelovali tudi pri zadnjem rallyju sezone 25.oktobra. Peter Motnikar mSMBM TRBOVELJČANI ZELO USPEŠNI V PULI V nedeljo 18. maja je v Puli potekal karate turnir z mednarodno udeležbo »Trofej Jadrana 2003«. Skupno je nastopilo preko 220 tekmovalcev iz 25 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Barve karate kluba TIKA Trbovlje so zastopali: Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ, Rok LOPAN, Maks ŠMIDHOFER, Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ. Vodil jih je glavni trener v klubu Bogdan SIMERL. Tekmovanje je potekalo samo v športnih borbah. Tokrat so v Pulo Trboveljčani pripotovali zelo motivirani in odločeni, da se ne bodo vrnili praznih rok. V ring je stopil najprej Nik, ki je eden izmed najtrofejnejših trboveljskih mlajših tekmovalcev. V začemih borbah je zmagoval, v polfinalni borbi je žal moral priznati premoč svojemu nasprotniku. Nik tokrat ni imel svojega dne in je izgubil tudi borbo za bronasto medaljo ter osvojil za vse športnke nehvaležno peto mesto. Tudi ostalih pet Trboveljčanov je tokrat izgubilo v borbah za vstop v finale, vendar so si v repasažnih borbah vsi priborili bronaste medalje, tako, da lahko na koncu ocenimo nastop kot zelo uspešen. Domači klub iz Pule je omenjeno mednarodno prireditev dobro organiziral. Na koncu se je osebno zahvalil Trboveljčanom za udeležbo ter potrdil sigurno udeležbo na najstarejšem mednarodnem karate turnirju v Evropi, 31. mednarodnem karate turnirju »Trbovlje 2003«. Tekmovalna sezona je na vrhuncu, saj se tekmovanja vrstijo kar ena za drugim. Prihodnji vikend bodo najmlajši nastopili na za njih najpomembnejšem uradnem tekmovanju v tej sezoni, Državnem prvenstvu v katah ter športnih borbah za dečke in deklice. Najizkušenejši pa bodo odpotovali v Mladi Boleslav blizu Prage na Češkem, kjer bodo nastopili na zelo močnem mednarodnem turnirju, kjer je lansko leto nastopilo preko 800 tekmovalcev iz skoraj vseh celin sveta. Franjo GLAVICA VIP srečanje v Salineri - NAJBOLJŠI DOSLEJ! V soboto, lO.maja seje na slovenski obali, točneje v Salineri ponovno zbralo okoli 200 gospodarstvenikov, politikov, športnikov in drugih oči pa so si spočili na modni reviji lepotičk na čelu z Majo Šimec. Kot organizator se je ponovno izkazal Ginter Prijazna hostesa in manekenka Špela Lukner iz Raven na Koroškem, inšpektor Rudi Zupan in predstavnik Integrala Zagorje pomembnežev na tako- Kržišnik, na roko pa mu je šlo imenovanem VIP teniškem tudi prekrasno sončno vreme, turnirju. Gostje so se pomerili Slednji je celo dejal, daje bil to v tenisu ter malem nogometu, njegov najboljši VIP v 10-letni karieri. Poleg tujih gostov so nastopili tudi VIP-ovci iz Zasavja in Slovenije kot npr. Aurelio Jurij, Sašo Udovič, Grega Židan. Dragan Bulič in Bajc-Aleš Peljhan, mali nogomet: 1.Delamaris Izola, 2.Sašo Udovič team, 3.Specialna enota policije. Naslednje VIP srečanje bo Manekenki Špela, Pavla ter Marta, “blažen” med dekleti - Boris Ribičič (Dormeo) drugi. 28.junija na Otočcu. Rezultati-tenis: 1.Miloš Vengust-Momir Stjelja, 2Jože Besedilo: Peter Motnikar Koleta-Franc Lukež, 3.Vasja MALI NOGOMET TURNIR MALEGA NOGOMETA V soboto, 3. maja, je bilo na nogometnem igrišču na Savi pri Litiji precej vroče in predvsem pestro, saj je potekal turnir malega nogometa, na katerem so nastopile nogometne ekipe iz Save pri Litiji, Polšnika, Šmartna pri Litiji, Šentlamberta, Konjšice, Prapreč in Time. Po burnih tekmah je v finalu zmagala nogometna ekipa Šentlamberta, sledili sta mu ekipi Save pri Litiji in Polšnika. Nogometni sodniki so bili: Marjan Tori, Damjan Savšek in Bojan Zagorc, po celodnevnem napornem ‘fuzbalskem’ dnevu pa so si pozno ponoči, saj je finalna tekma potekala še ob 21. uri, privoščili malce prij atelj skega športnega druženj a. Predstavitev preventivnih aktivnost policijske postaje Litija r~7 namenom, da bi prikazala V—/in približala delo policije občanom, predvsem mlajšim in prosvetnim delavcem ter da bi vzbudila večjo samozaščitno obveščenost občanov, je Policijska postaja Litija v sodelovanju z nekaterimi drugimi policijskimi enotami in Generalno policijsko upravo pri OŠ Šmartno pri Litiji v času prireditve Dnevnikov šolski skupni kros, ki je bil lO.maja, izvedla prikaz dela policistov in kriminalistov. Še poseben poudarek je bil na delu prometnih policistov z motorji iz Postaje prometne policije Ljubljana, policistov-kolesarjev iz Policijske postaje Ljubljana Moste, policistov-vodnikov službenih psov in policistov-konjenikov iz Postaje konjeniške policije Ljubljana. Na ogled je bila tudi razstava in predstavitev dela na področju preventivnega in represivnega delovanja policije in sicer na področju kriminalitete (predstavitev dela kriminalistične tehnike, preventivno delovanje na področju ropov in vlomov, preventivno delovanje na področju tatvin koles ter problematika nasilja na šolah), prometne varnosti (prikaz laserskega merilnika hitrosti, prikaz delovanj elektronskega alkotesta). “Ocenjujemo, da so varnostne razmere na območju delovanja Policijske postaje Litija, ki svoje naloge opravlja na območju dveh občin in sicer v Občini Litija ter občini Šmartno pri Litiji, dobre,” pravi komandir Policijske postaje Litija Jože Pavli in dodaja, da so na področju kriminalitete v letu 2002 beležili približno 57% uspešnost pri preiskovanju kaznivih dejanj, podoben odstotek preiskanosti pa imajo tudi v prvem trimesečju letošnjega leta. “Istočasno smo evidentirali manj kaznivih dejanj. Thdi na ostalih področjih policijskega dela beležimo razmeroma ugodne varnostne razmere, saj smo v letu 2002 evidentirali manj prekrškov na področju javnega reda in miru ter obravnavali manj prometnih nesreč z manjšimi posledicami. V prvem trimesečju letošnjega leta smo v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta beležili sicer manjši porast števila prometnih nesreč, vendar so posledice v teh prometnih nesrečah podobne, smo pa evidentirali manj kršitev na področju javnega reda in miru,” je še povedal Pavli, ki si skupaj z vsemi policisti prizadeva še izboljšati sodelovanje z občani, lokalnimi skupnostmi in drugimi dejavniki na območju obeh občin. Hkrati upa, da je k boljšemu sodelovanju in spoznavanju policijskega dela pripomogla tudi predstavitev. Peter Motnikar KRONIČNO + r Aufbiks % Hrastnik, 29.05. ob 14.04 uri. Doma je razgrajal sin V. V.. Brez razloga seje razburjal in zmerjal starše. Sledi predlog SP. Hrastnik, 13.05. ob 21.15 uri. V stanovanju na Cesti 1. maja v Hrastniku je J.D. pretepal izvenzakonsko partnerico. Zoper J.D. bo podan predlog SP. Litija, 06.05. ob 12.30 uri. Do vhodnih vrat v stanovanje na Trgu, na stavbah v Litiji je prišel V.D. iz Litije. Ker mu stanovalec R.D. ni hotel odpreti vrat, je v stanovanje vdrl in pretepel D.M.-ja. Po dejanju je pobegnil neznano kam. Policisti o zadevi še zbirajo podatke. Ko bodo imeli vsa obvestila bodo napisali prijavo SP in kazensko ovadbo za ODT. Litija, 01.05. ob 10.45 uri. V gostinskem lokalu Kovač bar v Litiji je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Več oseb je po lokalu razbijalo in se pretepalo. V pretepu so bile štiri osebe lažje telesno poškodovane. Policisti zbirajo podatke o dogodku, na podlagi f katerih bodo napisali prijavo SP in - ■ kazenske ovadbe. . Kradejo kot srake Zagorje, 05.05. ob 19.30 uri. Neznani storilec je v zadnjih 14 dneh vlomil v prostore društva tabornikov na Cesti 9. Avgusta. Neznani storilec ali storilci so iz prostorov odnesli več šotorov, spalnih vreč ter jedilne pribore v skupni vrednosti okoli 500.000,00 sit. O storilcih policija še poizveduje. Zagorje, 12.05. ob 06.00 uri. M.I. je policiste obvestil, da mu je neznanec odtujil o.a. znamke Golf, ki je bil parkiran na Cesti zmage. Vozilo so našli istega dne ob 12.30 uri pri Zas-ten. Policisti so vozilo vrnili lastniku o tatvini pa še zbirajo podatke. Zagorje, 15.05. ob 10.35 uri. V trgovini Tuš so prijeli moškega pri tatvini v trgovini. G.D. je odtujil en pršut ter dve bržoli katerih skupna vrerdnost je bila 7.321,00 sit. Policisti so storilca kazensko ovadili. Litija, 06.05. ob 14.38 uri. Neznani storilec je na bencinskem servisu OMV v Litiji ukradel o.a. LJLO-329 znamke Renault Laguna v katerem je lastnik pustil kontaktne ključe. Ko je lastnik plačeval račun za natočeno gorivo je neznanec avto odpeljal. Policisti so nemudoma pričeli iskalno akcijo. Osebni avtomobil in storilca D.B. iz Zagorja so izsledili ob 15.00 uri na Slivnici. Vozilo so vrnili lastniku osumljencu pa odvzeli prostost. Ker je D.B. vozil brez vozniške dovoljenja in je odklonil strokovni pregled s katerim so policisti hoteli ugotoviti ali ni vozil pod vplivom prepovedanih drog sledi predlog SP. Za dejanje tatvine sledi kazenska ovadba. Litija, 07.05. ob 17.45 uri. Na PP Litija seje zglasil starejši občan. Povedal je, da gaje istega dne v Kopru ogoljufal neznani moški. Neznanec je pristopil k oškodovancu in ga zaprosil za 10.000,00 sit, ker ima težave na meji. Obljubil je takojšnje povračilo denarja ter oškodovancu kot garancijo izročil vizitko s telefonskimi številkami. Oškodovanec je neznancu zaupal denar kasneje pa ugotovil, da telefonske številke ne obstajajo. Policisti opozarjajo 7A NAGRADNA KRIŽANKA VEZNI ČLEN OSTREŠJA KIRURŠKA IGLA NIKOLAJ ERDMAN NRAVO- SLOVJE MITOLOŠKI LETALEC ZLITINA VOLFRAMA INOSMUA MESTECE V HRVAŠKI ISTRI PRI POREČU PRIPRAVIL: RAZVED- RILO VOJAŠKA FORMACUA LESNI PREMOG GNETILKA TELESA JASA V GOZDU INDUANSKO LJUDSTVO PREDKOLUM- BOVSKE AMERIKE TRG V BALKANSKEM OKOLJU ŽGANA PUAČAIZ RIŽA RIMSKA BOGINJA -1®- VRHNE OBLAČILO “ST STOJAN AUER IZUMRLA, NOJU PODOBNA PTICA OLGA REMS SODOBNI FRANCOSKI PISATEU (EMILE) GLASBENA ENOTA 100 BISTVO V FILOZOFU! NEMŠKA PISATELJICA SEIDEL DŽEZOVSKA PEVSKA -TEHNJKA bikobčrški PRIKRITO NORČE- VANJE, TEŽEK ŽLAHTNI PLIN (Xe) IMITACIJA PREDMETA V REKLAMNE NAMENE IGRALEC (PRIMOŽ) VICOTEKA ČLAN PARTIJE Cigan se je hotel včlaniti v Zvezo komunistov in preverjali so njegovo poreklo. “Kaj je bil tvoj oče?” “Komunist!” “Pa stari oče?” “Tudi komunist!” “In praded?” “Tudi komunist!” “Lažeš, Cigo, takrat še ni bilo partije!” “Kako da ne, saj se je že takrat kradlo!” TEŽAVA “Gospod doktor, zelo nenavadno težavo imam!” je reklo mlado dekle, ki je obiskalo zdravnika. “Vedno, kadar prižgem cigareto, se mi vzbudi strašno spolno poželenje!” “Kar pomirite se! Lepo se razko-motite in si prižgite cigareto!” SPOMIN IN PAMET “Vsi se pritožujejo nas slabim spominom, nihče pa ne nad slabimi možgani!” OČALA “Si pustil svoje dekle zato, ker je začela nositi očala?” “Ne, ona me je zapustila, ko je začela nositi očala.” ČARŠIJA: TRG V BALKANSKEM OKOUU AMIKT: PRTIČ DUHOVNIKOVE OPRAVE AJAR: FRANCOSKI PISATEU OSRAM: ZLITINA VOLFRAMA IN OSMIJA PABERKOVANJE »De arte venandi cum avibus« oziroma »Umetnost lova s sokoli« je spis, ki je bil izjemno priljubljen in razširjen v 13. stoletju: predvsem zaradi bogatih in številnih podatkov ter resnega, strokovnega in sistematičnega pristopa k tematiki, ki jo obravnava. Zanimive so tudi ilustracije, ki ga dopolnjujejo, od katerih naj bi jih veliko izdelal pisec besedila: cesar Friderik II., vnuk Friderika 1. Barbarosse. ***** V belgijskem mestu Vpres s približno 35.000 prebivalci je kar 170 vojaških pokopališč. Med prvo svetovno vojno so bili namreč prav na tem področju prvič uporabljeni du-šilni plini (enega najbolj smrtonosnih, ki razjeda sluznico in kožo, so poimenovali prav iperit), ki so povzročili smrt 300.000 vojakov - od tega jih je bilo 250.000 angleških. ***** Francoski pisatelj Jacques Borel je nekoč dejal: »Ko se sodobnim staršem zdi, da gre njihova hčerka lahko že sama v družbo, se pogosto zgodi, da ima ona že spremljevalca.« 3J UjiI LUJ 'J s_: Nagradna križanka REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 5. 6. 2003 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 10/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank. Opozaijamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca in zraven pripišite svojo davčno številko. KRIŽ KRAŽ © ------------------------------ Nagrajenci nagradne križanke 8/’03 (čakajo vas praktične nagrade časopisa Zasavc) Izžrebanci nagradne križanke 8/2003: 1. Silva Grčar, Levstikova 9,1410 Zagorje 2. Ivan Žvar, C. 9. avgusta 8d, 1410 Zagorje 3. Ljudmila Antonič, Gabrovka 15, Gabrovka INTEGRALOV KOTIČEK Integtal^ »* samo linijski pravoznik, ampak je čedalje bolj tudi v turističnih vodah. To ne pomeni samo to, da so njihovi dobri vozniki posojeni velikim turoperatorjem, tudi sami se ukvarjajo z organiziranjem turističnih potovanj za posameznike in skupine. Ni malo skupin, ki se odločajo in zaupajo organizacijo izletov, ne le prevoza, temveč kompletno izvedbo ravno Integralu Zagorje. Naj naštejemo le nekaj projektov, ki potekajo v tem času. Kar nekaj programov je pripravljenih za osnovnošolce, za njihove zaključne ekskurzije. Tako imajo pripravljen prijetni in razvedrilni izlet v deželo Petra Klepca, na doživljaje ob in na reki Kolpi. Za tiste, ki imajo raje motje, so pripravili odbojko na mivki, nekaj kopanja, skok v Lipico in zaključek v primerni diskoteki. Za bolj smele pa imajo v rokavu obisk adrenalinskega parka v povezavi s kakšnim vodnim doživetjem in seveda zaključkom v diskoteki, kije takrat praviloma odprta le za mlade nadebudneže. Tudi obiski zabaviščnih parkov v sosednji Italiji so še vedno stalnica v njihovi ponudbi. Naj na hitro natrosimo še nekaj značilnih izletov za skupine odraslih. Omenimo azumo obalo s Španijo v različno dolgih trajanjih, pa obisk sosednje Madžarske z Blatnim jezerom in pravo veselico v pusti, nekateri se radi spustijo na dalmatinsko obalo, obiščejo katerega od nacionalnih parkov, kot so Plitvička jezera, Komati, slapovi Krke in Paklenica, včasih poznana le alpinistom, dandanašnji pa odpira vrata čedalje bolj tudi turistom, ki želijo nekoliko hoje, za nagrado pa jih spustijo v mogočne podzemeljske utrdbe, ki jih je dal zgraditi nesporni vodja nekdanje Jugoslavije, Josip Broz Tito. Tu je še kup zanimivih izletov po ožji domovini, saj domiselni turistični delavci v Zagorju in Trbovljah vedno skrivajo v rokavu kakšno presenečenje. Prav tako pa radi prisluhnejo željam posameznikov in jih skušajo skupaj uresničiti. Vsekakor jih velja preizkusiti. Zato se oglasite v turističnih poslovalnicah v Zagorju in Trbovljah, še bolje, pokličite jih in se najavite na brez obvezni obisk, radi vam bodo prisluhnili in vam svetovali. Izžrebanka iz prejšnje številke je Natalija Podbregar, Pod gozdom 8b, 1420 -Trbovlje. Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net internet: http://www.integral-zagorje.si VABILO NA KRIŽARJENJA - ZA ZMERNO CENO Izleti za zaključene skupine - NIKJER TAKO VGODNO ! !S upe r ugodno! KAŠTELANSKA RIVIERA POLPENZION ŽE OD 25.000SIT, GLAVNA SEZONA SAMO 41.000 SIT na osebo za teden dni! Ugodno na Korčulo - le za 19.900 SIT PRI NAS VAM PRESKRBIMO DESTINACIJE TUDI V ZADNJEM HIPU ! KA TALOGI POLETJE 2003 VSEH RENOMIRANIH AGENCIJ V SLOVENIM POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAUR1CIUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI IGUACU-. PROGRAM! ZA NORDKAP IN SKAND1NA VUO-PRIDITE! LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! TAKI NON STOP ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MIZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOV! DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PON. - PE. 06:00 - 16:00 SO. 09:00 - 12:00, Agencija Trbovlje: PON. - PE. 07:30 - 12:30 in 16.00 -1S.00, SO. 08:00 - 12:00 ___________So potovanja in.so potovanja z Integralom.________ V okviru Slovenskega tedna gozdov vas v soboto, 24.maja 2003, vabimo na KOLESARSKI VZPON NA DOLE PRI LITIJI Posamičen start bo potekal med 8. in 9. uro s parkirišča nasproti Športne dvorane v Litiji. Startnina znaša 1000 SIT. Pot bo vodila skozi Zagorico, Jablanico in Cerovico, preko Velike Preske do cilja na športnem igrišču pri Osnovni šoli Dole pri Litiji. Skupna dolžina trase je 27 km, njena višinska razlika pa znaša 430 m. Vsak udeleženec prejme topli obrok in napitek. Dodatne informacije posredujeta Justin Peruci (041/ 656-494) in Karmen Sadar (01/ 899-02-98) NASVIDENJE NA DOLAH! Prireditev bo potekala ob vsakem vremenu. Kolesarji vozijo na lastno odgovornost. MAJSKI “SKRITI ZASAVC” drugi del T)rvi del je mimo. V drugem delu o našem skritem Zasavcu povejmo, da je (amaterski) športnik od glave do pet in to v izredni kondiciji. Z vzrejo ptic seje intenzivno in zelo uspešno ukvarjal kar nekaj let in orintologija mu je precej domače področje. Zagotovo! Obilica medalj je najboljši dokaz za to. Nekje okrog štiridesetega leta seje z dušo in srcem zapisal športu. Smuča, planinari, teče.. .zadnja leta pa veliko kolesari in navdušuje za ta šport vse, ki se ne bojijo, da bi jih ožulil zic. Ne gre prezreti, da je ljubitelj živali. Ptice so zamenjali psi. S kosmatimi štirinožci seje prav tako resno ukvarjal, kot prej s pernatimi krilci. Česar se loti, opravi z vso resnostjo in odgovornostjo. To vedo tudi člani njegove družine. Kajti od vsega, kar je v življenju počel in še vedno počne in še tudi bo, smo »izdali« komaj kakšno polovico, mogoče.. .ali pa še to ne. Daje življenje še bolj pestro, če sploh je lahko še bolj, kot ga ima naš skriti Zasavc, pa poskrbimo ljudje sami še z zunanjo podobo... MAH Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 Ematinlegd.zagaje@sicl.net Internet h6pyAwvwjntegal-zagajea “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 ____________GSM: 041/616 348, 041/633 107____________ HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA,f Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? i ■■n % OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! NEDELJSKA KOSILA -1.600,00 SIT! DNEVNA KOSILA -1.500,00SIT! VEČERJE-1.300,00 SIT! DNEVNI KROŽNIK -1.200,00 SIT! MALICE- 800,00 SIT! Z veseljem vam bomo postregli tudi na prijetni hotelski terasi s čudovitim razgledom! Vabljeni ob petkih in svetkih od jutra do večera! TELEFON - RECEPCIJA: 01-7233-610! r 2/05 ~\ v. KUPON Oseba na sliki je: ................. Moji podatki: Ime in priimek:,............. Naslev i i« m i * i m i,iii,,,,,, felefen,,,,,,,,,,,, m,, ■,,,,,,,,,,, .j NAGRADA! * ^ Hladna predjed: - HOBOTNICA V SOLATI Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU Priloga: - KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho Pijača pri Sladici: - CHARDONAV, Hlebec, Kog, I. 2000, polsladko hotel TROJANE lAsfa/r AKCIJA -------h Zdravo, okusno, dekorativno - je enako? "X J enačbo naslova sodi V še naziv Hotel Trojane, Restavracija Diana. Skrita oseba, ki je bila našim bralcem predstavljena v novembru leta 2002 v rubriki skriti Zasavc, je komandir policijskih postaj Zagorja, Miran Bokalič poskrbeli pri zagorskem Integralu. Taksi je prevzel potnike pred trboveljsko policijsko postajo in jih odpeljal na Trojane. Med vožnjo je Franc Žuža razložil, da na srečanje, ki je bilo dogovorjeno že januarja ni mogel priti zaradi visoke telesne temperature. Vzroka bolezni ni ugotovil. Menil je, da je šlo verjetno za tremo. Vendra je tokrat že med vožnjo lahko ugotovil, da komandir policije ni nek strašen bav. Beseda je dala besedo in stekel je spontan pogovor. Po prihodu na Trojane, v Restavracijo Diana, ko so nam postregli z izbranimi jedmi in kozarčkom dobrega vipavskega polsuhega vina Pikolit, so izginile še zadnje sledi nervoze. Trbovelj in Hrastnika, Miran Bokalič. Izžrebani nagrajenec pa Franc Žuža. Že zdavnaj bi se morala srečati v Restavraciji Diana na Trojanah pa je njuno snidenje preprečila bolezen nagrajenca. Potem seje vleklo tedne in mesece. Preobremenjen delovni urnik komandirja policije, pa prazniki.... Uspelo nam je dogovoriti čas srečanja obeh, nagrajenca in iskane osebe, v četrtek, 08. 05. ob 19.00 uri. Kot običajno so za prevoz Kot vedno so se, mojstri kuhinjskih veščin v Restavraciji Diana, tudi tokrat izjemno izkazali. Za dobrodošlico so postregli tunino pašteto z olivami. Sledila je belušna kremna juha. Glavno jed pa so sestavljale slastne ribje jedi; orada, ocvrt oslič in polnjeni lignji. Za prilogo pa še blitva s krompirjem in mešana solata. Sladico so tokrat podali v obliki sadne kupe, ki je delovala osvežilno. Sladkosti in kulinarične radosti je popestril kozarček srebne radgonske penine. Ob izbranih jedeh in dobri kapljici so se kar vrstili spomini na leta, ko je Franc Žuža še delal pri trboveljskem rudniku. Franc je delal na Separaciji v Trbovljah. Pred davnimi leti, ko je hodil v šolo za ključavničarja, seje lepega dne odločil in odšel delati na Separacijo. Od prvega pa do zadnjega »šihta« je opravil tam, v jami. Nazadnje, preden se je upokojil, je s »cugom« vozil premog iz jame na separacijo. Življenje, kot je dejal, mu ni nikoli prizanašalo. Pogreša tiste čase, ko so se ljudje bolj družili in bili drug do drugega bolj prijazni. Hitro čas teče, če je družba kot se šika in steče beseda. Nekaj ur mine, kot bi trenil. Franc Žuža Poklicali smo Integralov taksi, ki nas j e odpeljal domov, vsakega na njegov dom. Srečanje je za nami. Spomini na prebite urice v Restavraciji Diana pa ostane. Besedilo: M.A.Š. Foto: Matej Burkeljc 0*~t '"-»■> WH,, k»'i A-WIN«. I Avtotehna ¥0 in Mahkovic Spodnji Log 27, 1282 Sovo pri Litiji, Tel.: 01/8974 888 Fax: 01/8974 887 7AS4VG 22. VELTRAVNA2003 E£*B|4g [54) akcija “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Mateja Borišek, Frizerski salon Narof Izlake 671 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 520 3. Simona Flere, Salon Cveta Zagotje 405 4. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 260 5. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 235 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 228 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagoije 199 8. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagoije 172 9. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 162 10. Daija Knez, Frizerski salon Daija 159 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje . 131 12. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 90 13. Ema Guna, Frizerski salon RajkaZagoije 79 14. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje 76 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagoije 59 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagotje 58 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagotje 54 18. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 49 19. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagoije 48 20. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagorje 46 21. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 43 22. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik 40 22. Fani Pohar, Frizerski salon Paž 40 24. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 25. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 34 26. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 27. Maijana Majhenič 27 28. Brigita Klarič, Studio Las Zagoije 26 29. Irena Jere, Studio Las, Zagoije 21 30. Matjaž Krauskopf, Zagode-* •' Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Ana Gomboc, Maja Šmcjc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Brcmcc, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Urnaut in Lcpoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. (f ' . . ^ Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona Ime in priimek glasovalca/ke ^ .............. ^ 7AWf mSMmkm 22, MALTRAVNA 2003 MEflSIOVA •RAZMIŠLJANJA. Strumno naprej /Točno smo v dogajanja EU zakorakali in posegli. Velika JLVJL večina Slovencev seje na referendumu za EU odločila. Bolj tesno je pri odločitvi za NATO šlo. Če smo se že za EU tako množično opredelili je prav, da tudi ambicije, v Evropi čim bolje živeti, imamo. Marsikaj nas moti in žre, ko za življenje v naši prelepi Sloveniji gre. Oblast nas »tepe« iz dneva v dan in nikoli ne veš kje, kdaj in kako te nategnila bo. Struktura vladajoča nima več stika z realnostjo. Podatki statistični o naraščajoči revščini jih nič, bogove nad oblaki, ne motijo. Oblast samo žre in žre, kot nenasitna pošast. Evropa, svetlejša prihodnost, je upanje naše. V Evropi pa mi, z našimi ljudmi. Lojzeta Peterletovega je pisanje European Voice-a in Financial Times-a,da naj bi. Pata Coxa na mestu glavne vloge v evropskem parlamentu zamenjal, presenetilo. Mene tudi. A nič ne de. Za razdelitev ključnih funkcij v naslednjem mandatu v EU-ju gre. In to, da je eden od naših v igri za evropske položaje je pomembno in šik. Če Lojze bo res kandidiral, ga podpreti je treba z vsemi močmi. Pri tem prav nič važno ni komu doma je všeč in ali komu ni. Lojze je naš in mi, če Lojze uspe, smo njegovi. Naj bo važno načelo: Vsi za enega, eden za vse. Pri nas je tako, da parlament je vse bolj Hortus deliciamm (Vrt (duhovnih) naslad). Duhovnih, v podoklepaj prav lepo paše, saj delovanje parlamentarcev naših, le na naslade, brez duhovnih vrednot vse bolj spominja.Ko o teh nasladah pišem mislim na, že kar perverzno, izživljanje naših politikov nad velikim delom našega prebivalstva. Na eni strani izobilje naslad in na drugi strani izobilje problemov naš narod pozna. V upanju večno in večnem živimo. V upanju, da bo jutri lepši , vsak večer zaspimo. Vendar usoda večine Slovencev vse bolj je mrakobna in temna. Na obzoiju vse manj jih, svetlobe sij vidi. Vse težje večina Slovencev se k spanju odpravi in vse manj mimo zaspi. Vse manj v njih je upanja, da naslednji dan bo lepši, svetlejši. Vse preveč se jih boji, da z novim dnem lahko delo zgubi. In vse manj je takšnih, ki upati smejo, da njihov vsakdanjik bo redno delo. Sanje o boljšem življenju, ko Slovenec na svojem bo gospodar, so minile. Upanje, da nam bo samostojnost prinesla veljavo in boljše življenje tudi. V upanju le še živimo, da pot v Evropo je kontinuirano ustvarjanje in uresničevanje naših sanj. Dopovedujemo si, da še malo zdržimo. Vendar, kako dolgo se zdržati še da? Zato pa Lojze, le naprej, dokler je v tvojih nedrjih še srca kaj. In da ne boš, če ti s kandidaturo uspe, med oblaki pristal. Iz tiste, visoke perspektive je le pticam dano razsodno opazovati svet . Prav rado se, v glavah človeških, zaradi višine zvrti. Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. NOVO - KREDITI - NOVO - KREDITI / £ Celje - skladišče 1 D-Per f 6/2003 C N E n e c 'E £ e M e a > « u fll Ul fll E * n o ■6 ■o fll fll fll | 2 5 Je Ul fll