111 Hb.
O LlnbUani. v sredo 28. septembra 19Z1.
uc. leto
i
Izhaja vaak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln premike.
Inseratl: Prostor 1 m/m X 54 m'm z* Disle oglase do 27 mlm višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglati 1 m/m K 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K &—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
• Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravntttvo „Slov. Narod*1' ln „Narodna tiskarna" Enaflova
nlloa st 5, pritlično. — Telefon it. 304.
„Slovenakl Narod** valja v Ljubljeni rn po poati: V Jnfl^eiaeilli V inoeemetm i
celoletno naprej plačan  .  K 300*— polletno........ 150'—
3 mesečno.  ......   75'—
l ........25-
celoletno......K 480*—
polletno......, 240*—
3 mesečno...... 120*—
1      . ..... 40-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nij pošljejo v prvič naročnino vedno   MF~ po nakaznici Na samo pismena naroČila brez poslat ve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo „81ot. Naroda" Enaflova nlloa ti. 5, !. nadstropje
Telefon itev. 94.
Dopise sprejema !e »odplaans ln zadostno frankovaae*
Qekop4eov ee no v-a i a, ~Vfl
Današnja številka velja 2 kroni.
PoStnlna plačana v gotovini.
Ing. I. Sbrizaj:
K organizaciji državne npraue u oblasti.
V številki 210. »Slov. Naroda« j« čutil g. ing. K. Orel potrebo, da odgovori sicer malo stvarno, pač pa robato osebno na moja tozadev* na izključno le stvarna izvajanja; ta osebni ekskurz, ki daje vsemu spisu primerno vrednost, je povod za nastopni odgovor. K predmetu samemu naj pripomnim, da pisec mojih stvarnih izvajanj ne le ni ovrgel, temveč jih je le se z mnogimi splošnimi zgledi prav krepko potrdil, toda krivdo ne daje slabe* mu avstrijskemu sistemu, temveč — Francozom, ki bi imeli gotovo humorja poln dan, če bi zvedeli o tej obdolžitvi. šele izkušnje v letih 1900—1910 so pokazale pogreške itd., zato se je ustanovil laboratorij za rečne zgradbe v letih 1912—1914 itd., pravi on<
Pogrešam v njegovem spisu znanje hicirotehniške literature, si* cer bi bil moral navesti slav. fran* coskega hidrotekta La Fargua, ki se je že leta 1864. bavil s proučava* njem principov za pravilno reguli* ran je voda, pa ne v laboratoriju, temveč na reki Garonne; njegovi takrat izrečeni principi so še danes veljavni po vsem svetu. Pogrešam dalje ime slav. frano. hidrotekta Girardona, ki je kmalu potem po navedenih principih izvrševal res gu lačna dela na Rhoni, torej na veliki, živi vodi, kar je vso pravil* nost principov La Fargua sijajno potrdilo. To, kar so Francozi že od leta 1864 dalje znali, naj bi se bilo šele dognalo z laboratorijem v letih 1912—1914; sedaj se rudi vidi. kako da so na neuspehih pri regulacijah avstr. voda krivi Francozi; kriva je bila edino slaba organizacija in nc tehnično osobje, ki se ni moglo rsled naj razno vrstne j Še uradne za* poslitve stvari popolnoma posve* tiri
Če pa g. ing. Orlu Francozi ni* go znani, bi moral vsaj (nekaj) avstr. hidrotektov poznati Sporni* njam ga n. pr. na ime Schoen, pro? fesorja vodogradstva na dunajski tehniki; bil je moj, in če se ne motim tudi njegov profesor. Profesor Schoen nam je v svojem predava* nju dne 18. junija 1891 med drugim posebno naglašal, »da mora pro* učiti inžener pri regulacijah dotič* ni vodotok na vse njegove lastnosti ▼ zvezi s kakovostjo terena, poseb* no mora paziti na smer in padec vodotoka, ker se sicer zgodi, da ee % regulacijo eno zlo odpravi drugo, mogoče še hujše, pa ustvari; nalo* ga inžener j a je pri tem smiselno
Pr. Iv. Lfch:
Kotor,
Hotel sem obiskati našega Maraz-o-vi<3a v Kotoru, cU bi videl, kako je proti vel vojno. Toda človek obrača, morje pa obrne in tako se je zpodil:>, da nijem prišel v Kotor. Iz Dubrovnika ni dnleč; napravil sem samo mal izlet proti oni strani. Potniki hvalijo lepoto naše obalo, ki se razprostira živa zelena od Cavtata proti jugu do Zelenike, kjer se načenja Boka Kotorska s svojimi mirnimi zalivi.
Tu je naea Vojna luka: podedovali • smo vse, kar so v desetletjih ustvarili Avstrijanei v s-rojo obrambo in Lov-£en je tudi naš. Nimamo pa š> vojnama brodovfa. Vojak, ki se jo vozil na dopust v svoji mornariški oblaki z napisom na čepici: >Ratna mornarica,« je pravil:
>Kar so nam dali Francozi in Italijani, je vse za nič. Imamo nekaj ten-derj^v in čamcev — to je v*e — pa po-oeei že dobimo tudi velike ladje.«
Naša min d a mornarica se zdaj vež-ba in uri na tenderjih in čamcih poleg tega se goji sokolska telovadba. Ob talmatinski obali so Avstrijanei med Jrojno napravili mnogo naravnih trdnjav, ki so onemogočevale sovražniku., la bi kje izkrcal avoie čete;   vjM to
enaka kakor zdravniška pri bolezni. Danes smo si povsem na jasnem, jo omenil dalje prof. Schoen, da se morajo vodotoki regulirati v viju; gastih in nikakor pa ne v premih črtah«.
Moja lastnoročno pisana predavanja so g. ing. Orlu pred priča* mi vedno na razpolago; čudno se mi vidi, da ni v njegovih očeh tudi prof. Schoen poleg Francozov kriv neuspehov, ki so se pokazali po njegovem šele v letih 1900—1910. Avstr. inženerji so se borili za iz* bolj sanje uprave tehn. smeri, g. ing. Orel bi pa stopil rad še sedaj za kakih 30 let nazaj! Da se je v tem marsikaj zboljšalo, je naravno, ker se tudi Avstrija ni mogla duhu ča*a povsem odtegniti, s tem pa ni reče* no, da je bilo vse dobro.
Če kdo snovi ne pozna, pride kot nadaljni argument kaka neres* niča na dan, in taka je, da nimam jaz v regulacijskih delih nobene lastne skušnje in lastne prakse; g. ing. Orlu povem, da sem imel pre* cej obsežno tozadevno prakso in lastne skušnje, ko se je njemu za* čelo komaj svitati, da bo posvetil svoje tehn moči prejšnji Kranjski; od leta 1899 dalje sem v tej stroki zaposlen, njegova zapisana debela neresnica je postavljena s tem v primerno luč.
V kaki meri da je ljubljanski vodovod, žal, ogrožen, naj poizve pri ravnateljstvu mestnega vodovo* da, tam ga bodo docela poučili, po* sebno na podlagi poročila ing. Srnrekarja z dne 9. maja 1921; če torej kdo stvari ne pozna, naj ne vtika prstov vmes.
Gener. inspekcija voda obstoji sele od 1. junija 1920, torej 16 mes* cev, in ne, kakor on trdi, tri leta; dodal je 125 odstotkov, kar kaže veliko natančnost. Da se v tem krat* kem času in pri obstoječih razme* rah ni dalo prejšnjih napak odpra* viti, bo, izvzemši njega, vsak razsoden človek uvidel, sicer je pa do* sti neprijetno, da se moramo sed*j s tem baviti, kar bi pri pravilno zasnovani regulaciji vsega ne bilo treba*
Najodločneje pa zavračam ravno tako naivno kakor zlobno podtikanje in fantazijo, da je nare* kovala moj docela stvarni spis, ka* terega vsebino je moral on sam povsem potrditi, kaka mržnja do bivših državnih inžener j ev. Kdor me pozna, bo vedel to podtikanje primerno oceniti, zato o tem nobe* ne besede več.
Organizacija tehniške službe, kakor je do sedaj pri nas izvedena, je, vsaj glede hidrotehnike, francoskega izvora; g. ing. Orel naj stopi zato v Pariz p svojim avstr. sistemom za več desetletij nazaj; čo mu tam uspe, ni vrag, da ne bi se dal njegov sistem tudi v Beogradu vpe* ljati. Čestitam mu že naprej na uspehu.
S tem končam, g. urednik, ter se Vam zahvaljujem za objavo; če čuti g. ing. Orel še nadalje potre* bo o stvari razmotri vati, ga vabim v naše strokovno glasilo »Tehnički list«, tam sem pripravljen njegovo zmote strokovno še nekoliko pobu* že dokazati, v političnem listu Je pa zame s tem konecl
V Ljubljani dne 23« septenv bra 1921.
Ha pomoč rnskemn
Kongres srednješolskih profesorjeu*
— d Zagreb. 25. septembra. Danea ob pol 9. dopoldne je otvorll podpredsednik profesorskega društva Stjepan P a v i č i č kongres jugoslovanskih profesorjev. Zatem ie bil izvoljen revizijski odbor ter Je bilo zborovanje odgođeno, da dokonča odbor svoje delo.
V tem času je bila skupščina zagrebške sekcije profesorskega društva, ki jo je otvoril predsednik sekcije prof. Koloman Rac. V svojem govoru se je spominjal blagopokojnega kralja Petra I. ter izrazil udanost novemu kralju Aleksandru. Skupščina je te besede poslušala stoje ter jih spremljala z burnimi vzkliki.
Zatem je tajnik prof. Serdar poročal o tajniškem poslovanju. Društvo ima 364 članov, od katerih jih je 135 v Zagrebu. Kar se tiče poslovanja društva, se je poleg šolsko prosvetnega dela posvečala posebna skrb ureditvi prejemkov srednješolskih profesorjev in ureditvi suplentskega vprašanja. Za tem je prof. Serdar podal kot blagajnikov namestnik tudi blagajniško poročilo. Obe poročili sta bili sprejeti brez debate. Pri sledečih volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen ravnatelj Koloman Rac.
Ob 10.50 je kongres nadaljeval svoje zborovanje. Dvorana je bila polna zbo*-ovalcev. Navzočen je bil tudi poverjenik za prosveto Tugomir A1 a u p o v i č. Prisotnih je bilo zadostno število delegatov, celokupno 171 delegatov iz vseh krajev države. Nato se je z vzklikom izvolil za predsednika ravnatelj Koloman R a c iz Zagreba, za podpredsednika dr. K o r u n iz Ljubljane ter dr. Jeremija Živa novic iz Beograda, za tajnike Jelisaveta Ri-stovič, dr. Stankuševa, prof. Dušan Bugarski iz Beograda, dr. Dcbevec iz Ljubljane in Bulat iz Splita. Medtem je prišel na kongres minister za prosveto Svetozar P ribi če vi č, ki je imel daljši govor, v katerem ie pozdravil profesorje ter Jih označil kot navdušene borce za jugoslovensko idejo.
Minister je dalja naglašal da je šola državna in da je za šolo merodaj-na državna politika, da šola ni cerkvena, niti zasebna, temveč državna. Med Srbi, Hrvati in Slovenci ne more biti nobenih sporazumov in pogajanj, ker bi s tem samo pokazali, da niso enoten narod. Med njimi more vladati samo edinstvo.
Nadalje je g. Pribičević Izjavit di stj že sedaj opaža napredek v Šolskem vprašanju ter je končno omenil tudi vprašanje gmotnega stani a v profesorskem poklicu. Izjavil je, da je to vprašanje za sedaj rešeno začasno in da bo definitivno rešeno skupno z uradniškim vprašanjem. Nadalje ie povdar-jal unifikacijo srednjih ln visokih šol
Govor ministra Pribičeviča ie lzval živahno odobravanje. Predsednik Koloman Rac se je spominjal bla-gopokojnega kralja Petra L ter ja predlagal pozdravno brzojavko kraiju Aleksandru, kar je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. Nato je pozdravil navzočega pokrajinskega namestnika Jurja Demetroviča, poverjenika za prosveto Alaupoviča, zastopnika zagrebške mestne občine Petrika in zastopnika tiska, pri čemer ie govoril o velikem pomenu tiska. Po poročilih tajnika, blagajnika in revizorjev se ie zborovanje ob 12. zaključilo. Od 16. do IS. je kongres raspravlja] o stanovskih in drugih vprašanjih, ki sc tičejo profesorskega stanu. Jutri ob 9. dopoldne se kongres nadaljuje,
Zagreb. 26. septembra.
Danes. 26. i m, ob 9. dopoldne se je nadaljevalo zborovanje profesorskega kongresa. Prva točka: razprava načrta poslovnika profesorskega društva. Poslovnik je bil sprejet v celoti in podrobnostih. Zatem ie sledila raje-prava o raznih predlogih, ki se tičejo članarine in honorarjev blagainlkov. Na predlog zagrebške sekcije se ie sklenila naj se Članarina uredi tako, da se bo z njo vplačala tudi naročnina za »Glasnik«, ki naj bi se ne plačevala posebej kakor doslej. Predlog je bil sprejet soglasno. Članarina znašaj pet dinarjev mesečna
Zatem se ie razvila debata o predlogu, naj so člani uprava po možnosti iz Beoerada ali Zemuna, ker je drugim članom radi velikih stroškov na železnici težko priti v Beograd k sejam.
Na popoldanski seji se je nadaljevala razprava o raznih strok ovnih vprašanjih, ki sta jih predložila glavni odbor in zagrebška sekcija glede srednjih šol, reforme šolskega zakona, suplenture. plačila nadšteviinib. ur, vojne pripomoči in neprcmeatljivosti učiteljev. O vsakem vprašanju se je razpravljalo zelo strokovnjaSko in so se sprejeli posebni sklepi. Nato se ie kongres zaključil ter se ie sklenilo, da se bo tretji kongres vršil v Ljubljani.
OflflSen fcitfkl emlzraif nam niše: 1 -
Pred dvema mesecema Jo Mi spel 1e Rusije klic po pomoči F.v-ropa Je bila pripravljena, da pomaga lačnemu ruskemu narodu; toda podajanja so trpela predolgo. Opa-» žilo se je medtem, da boljševik! zlorabljajo tudi to nesrečo ruskega naroda. Ko Je hotela medzaveznl-ška komisija izročiti Rusiji evropsko pomot, so boljSevikl odklonil* pomoč in ozmerjali komisijo.
Kaj sedaj? Ali naj se Rusija prepusti svoji usodi? Odgodi te v piv moči Je skrajno poslabšala položaj Rusije, Bila bi sramota za člove* ItvcL ako bi postilo umreti naroc} od 140 milijonov, narod, k! Je ščitlf skozi stoletja Evropo pred aziat-skim barbarstvom In k! je v svetov* ni vojni sodeloval za zmago šibk$ in se boril la svobodo pravice Ju resnice.
PomoS jo neobhVđrirj pofrenn^ brez ozira na pričakovanja poDtlgj nega prevrata. Ruski narod je seda} tako oslabljen ln Izčrpan, da nit! nq more misliti na odstranitev boljše* viške vlada Pomoč pa mora dobiti direktno rusko ljudstvo ln ng tovjetske oblasti, ki bf % zunanja pomočjo preskrbeli rdečo Vojsko ln mnogoštevilno uradništvrj, ljudstvu pa bi stradalo le nadaljo.
Treba Je vedeti, da setfanjo kote ni provzročila letošnja slaba, Žetev. Lakota W je pojavila Že v Juliju, ko Je v Rusiji šo vse žito na polju. Ta lakota jo posledica katastrofalnega komunisf enega tfospo^ darstva, brezobzirne rekvizicija koJ) so komunisti pobrali lani kmetonj vse zaloge. Kmetje so vznevoljenl obdelali lo toliko polja, kolikor Jj} bilo treba za preživljanje njihovi^ družin. Rusko ljudstvo potrebuje predvsem poguma in organizacije. Zato se bo moralo skrbno paziti, ka«-ko še bo razdeljevala flvežna D(V moč, da se ne b! zopef okoristili komunisti fn tako umetno podaljšali boljševlški terof. Treba bo poskrbeti f.a zadostne sraranclje, ki bi Jih mogli dati n. pr. pokrajinski komisarji, ki so vsled splošna lakoto zelo ogrožen!. Centralna vlada nima mo-čMn volje, da bi jih ščitila. Več komisarjev je že pobegnilo, ali na Je, bilo umorjenih. Kar jih je ostalo, bj jrotovo radi prevzel" dolžnr.st, da bi garantirali za. pravično razdelitev živeža.
Pomožna akcija" na} H so alfa-šala predvsem uveljaviti na Krimu*
utrdbe so danes tem važnejea ta nas, kajti gtari pregovor veli: Bog na* varuj naših prijateljev, posebno od juga!
Naša mornarica ima torej mn-Dgo dela, tudi če še nimamo velikih bojnih ladij. Kotor bo ono gnezdo, kjer so bodo zbirali morski Sokoli na polet; gnezdo nodose*zno, neraznišljivo, od narave ntrjeno, v naše core zasajeno, v nale ekale zasekano. Odtod bomo raall mi, ki smo danea Se začetniki na svojih ten-derjih in čajneih. Totla naši Primorci in Dalmatinci so rojeni mornarji, ki eo tvorili glavno silo avstrijsko mornarice in bodo tem bolj doma na jugosloven-skem bojnem ladjevju, kajti oni vei dobro vedo, kar je nam govoril stari Mara zovič:
>Ko ima mora, ima Boga.. .c
To bo gealo iz Kotora.
Na našem izleta se je meti nekimi mladimi gospodi razvil.* politična debata in pri tem je trdil neki gospod, da Je Jugoslovanstvo samo neka prevara, neke vrate mažaronetvo, ki hoče uničiti hrvatsko ime. Tej gorostasni neumnosti smo se vsi zasmejal i in ker je prišel govornik v neprijetno zadrego, je rekel:
>Pa kdo Je ustvaril jugosloven-stvo? Ali ste ga iznaSli vi? Prvi Jugoslovani smo bili Hrvati: Gai. Prarado-vic. Stroaamaver<L
>Dobro,c eo odgovorili Dalmatinci, >Zakaj pa vi sedaj njih Jugoslovanatva ne sprejmete ?<
>Ker ie Jugoelovanstvo protihrvat-sko, prazna fraza, prevara.. .<
Debata je bila živa in zanimiva. Mlad Dalmatinec ji vstal in je rekel a trdimi glasom:
>In ravno v imenu teg% Jugosiovan-stva je treba trdo roke. Kovač kuja železo, ee ga hoče zvariti v krepko vez, evo, tako je treba, da državnik kuje dele v enoto.
>Mi ne maramo "enote,« je ugovarjal student. >Dajte nam, kar je naee.<
>Pa dobro,< se oglasi drugi Dalmatinec, >kako si vi separatisti, autonomisti in kakor ee ie m snuje te. predstavljate delitev morja?«
Debata se je obrnila v imeli, ko j« študent govoril o hrvatikl Dalmaciji in brvatstem morju. Star Dalmatinec je dvignil svoje kosate obrvi in je rekel z ananim zadriljivim glaSbm:
>E vraga, pa kako hrvatako more! Nije li sve more državno?«
Debata je trajala do pristajtfica in se je na koncu razvila v trditev, da je ie premalo krepke roke. —.
V >Jugoslov. Njivi« je nekdo pisal, da so se v naii novi državi srečali itir-PBBuavat<KzS2gqjhlUxadoarSgqWWH jo >mentnliteti«: germansko - sloven-jakL itajjianako - nrimoraka . dalmaliu-
| ski, turško- ali be.lkansko - srbski in madžaronsko - hrvatski. Zliti vse #o v eno celoto — to je naloga oaaa, to je delo koncentracije. Mentalitet je dedšCana preteklosti, ki smo jo sprejeli a svojo suinj 3stjo.
Naša revolucija je veliko premalo posegla v mase, da> bi se bil zgodil takoj duševni prevrat. Zato nv>simo v»«k svoj i mentalitete s saboj celo z nekim ponosom, kot nekaj svojega; niti ne čutimo, da tičimo v tujih mislih in eelo mislimo, da kaj izgubimo na avofl tzv. narodni individualnosti, ako se bližamo enotno ti.
Bodočnost bo gledala na to sroorft a pomilovalnim nasmehom, kakor gledamo mi danea na partJkulariate, ki pred 30 leti nieo hotsli sprejeti »kupnsga nar rodnegA lm«na. Koliko je v tem o zim cr.koarčnosti in prianajmo tudi omejenosti! In mi se izgubljamo v malih sporih, ko gre ta velike stvari. Kajti ideia zar bteva irtev —- egoisti pa mislijo, da sa mora ideja žrtvovati njim, V tera j« sapopadsna resnica našega asparatiacna.
Prof. dr. Ileaie je nekoo piaal, da je potovanje dobro sredstvo proti oztosrd-nim plemsnskim nazorom, kajti v sako-tarskem politiziranju se raaviiajo miali na podlagi predsodkov in domiftljavoet nam brani priznati drugim prednosti, ki ilk. aajnj nimjim/^
Zato bomo ozdravili svojo >mentalit lete« sela, ko bomo pogledali pobo d druge s stalisea široke perspektivi iti priznajmo pred vsotn — morske perspektive, ki na« rajiolfa postav\jjb m primer z drugim svstom
i
Slonet s«m fcanVijf vafl^r ne viBgJCI ekall    in so spomnil Kettcjovilj
verzov:
0 Adrija, tofJrb n*] to oMam*^ kako naj te poljubi pogled mo<.. 1 Davno pred osvoMjenjem 16 zapfr saf mladi pesnik to vrste; niti eintn •ni, da prido čXs, ko jo Mmo 6 t>oln# pravico imenovali >naio Adrijo«, ti b4 oblivalo bregove ntJko države in Aaka> la sinov iz notranfih defel, da pridaje k nji in i» naniljejo njene le bogattva. Saj ona noef na sv čih na*d rtrsavo in nai\> bodočnost njej se bodo kopičili n%M prirodni aa-kladi, ona bo kraljico, ki bo vladala med nami in svetom,
ln danea po nje*J > ar a s rov tf*s(! li vias slovanski i*k!!« Tuji meč l sicer ie na enem njensm aelu, A ga bo zmagal, eo ne naia skupna eib., aašs delo, naša prat V Totoni imaxn<» zadetek nove pomorska silo; kdor eTa* si naše sile v notranjosti, u oni*mUm>» čuje om silo na zunaj, ki pripravlja1 nafto skujano bodočnost na morja, • (KooeoJ
a pndeie lepoto fđ -oJlh ptfl
čnost. Ca
i
2. stran
.■acovcNSJivT MHifULr**, mre jff. septeniDra mt.
štev. ^ i /
V Kubanfl, st)loH na kavkaškem ozemlju. Ako bi se ta akcija posrečila, bi se mogla nadaljevati v sme-rt proti Volgi. V negativnem slučaju pa bi se vsled morske bližine lahko hitro ukinila pomožna  akcija. Po-
skusiti je treba praktično, ker se lahko zgodi, da se bodo diplomatlčna pogajanja tako zavlekla, da bodo v Rusiji izumrli milijoni in potem pač ne bo treba nobenih garancij.
N. J.
Tamo daleko hral plavog Dnnaua . •.
Mirno se vale valov! Donave tja dol proti Beogradu. Ladja se odpravlja, na barko kliče zvon. Z ladje se Se enkrat ozremo gor na mesto, kjer smo prebili lep in plodovi t dan, na Vukovar. NajviSje gori stoji velika zgradba realne gimnazije, poleg nje moli katoliška cerkev — ako si bolan, ti pomore »sv. Eono Iz Vukovara« — v kr-Ščanskl ljubezni ji soseduje pravoslavni hram. Široko močan strmi tempelj izieelitski t «g
Včeraj Je v tem sfemskem mestu, Id Šteje kakih 11.000 prebivalcev, nastopila Jugoslovenska Matica iz Ljubljane: predaval je prof. IIe šić o slovenskih in hrvatskih pokrajinah, ki so državno - politično ločene od naše ju-joslovenske domovine, a pel je kvartet prof. Kozine. Vukovarska podružnica ie silno skrbno pripravila vso prireditev. Sodni svetnik, učitelj, trgovec in obrtnik, vsi so tekmovali v delu in v — skrbi za ljubbanske goste. Njihove dame so prevzele in izvršile
Vukovar, septembra 1921. podrobno delo in tako se Je zgodilo, da je sijajna koncertna dvorana «— v manjših krajih redko najdeš" takšno bila zvečer nabito polna* Liublianski gostje so imeli priliko, po prireditvi delj časa biti še v družbi odličnih Vu-kovarcev ter snovali trajneiše vezi med zapadnim slovenskim delom našega naroda in sremskimi HrvatosrH. Posebno radostno so pozdravljali činjenico, da sta skupno nastopili srbsko In hrvatsko pevsko društvo »Javore in *Dunavc ter zapeli Mavojlovićeve »Jugoslovene«. Pot ob sinjo Donavo nI bil zaman: to čutiš vsepovsod.
Pozdravljen nam bodi sedaj ob • slovesu, strmi Vukovar! Pozdravljeni vrli možje, ki nam še mahate z belimi robci z obale v slovo. Ladja Že plove — Še bi radi gledali po rodnih vinogradih gori nad mestom, a mika nas nov pogled, pogled na Ilok in Šaren-grad, daljna soseda vukovarska, nekoč utrjena Čuvarja Donave.
Proračun nase driaue.
Ekspoze finančnega ministra.
«— Beograd* 27. septembra. (Izv.) Ktoančni odbor Narodne skupščine je imel včeraj važno sejo, ki ie trajala od JO. dopoldne do 1. popoldne. Odbor Je razpravljal o proračunu za leto 1922. n»ančni minister dr. Kumanudi je porabil priliko, da je podal odboru obširen ekspoze o zgodovinskem razvoja naSega proračuna. Finančni minister it očrtal razvoj naše finančne politike orj L 1918 dalje do najnovejšega časa. Detajlirano je razložil minister sistem neposrednih davkov in izpremembe pod našo upravo. Vlada si je dosedaj pomagala z izrednimi krediti. V ekspo-zeju je minister nadalje povdarjal davčno reformo in uvedbo davka na poslovno obrt, Id bo donašal državi redne dohodke v znatni meri. Ta davek se razširi na vso državo. Minister je tudi povdarjal, da vlada izvede redukcijo uradništva, da si s tem prikrajša izdatke. Finančni minister Je včeraj zaključil zgodovinski del svojega ekspoze j a in nadaljuje danes o nalogah naše finančne politike in o proračunu sploh.
Ugovarjal fe poalanec Mile lic1, zakaj je vlada predložila proračun pogreje zakonodajnemu odboru, ne da bi t* bfl ministrski svet v celot! odobril m sprejel. Finančni minister je napram temu ugovoru povdarjal, da je vlada prvotni proračun, ki je izkazoval nad 2 milijardi primanjkljaja,   vrnila posa-
meznim ministrstvom, đa svole postavke kolikor mogoče skrčijo. Omenil je, da je predloženi proračun sporazumno in dolgotrajno delo budgetnega oddelka v njegovem ministrstvu in da je vlada sklenila, da se doseže med dohodki in izdatki ravnovesje. Vsled tega pride v finančni odbor vsak posamezni minister, ki bo zagovarja] postavke svojega reso rta, v proračunu. Ta procedura ni nova, ampak se že prakticira na Francoskem. Tehnično bi bilo zelo otežkočeno, ako bi se proračun v celoti zopet vrnil ministrskemu svetu.
— Beograd, 21. septembra. (Izv.) Ministrski svet je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je razpravljal o proračunu, zlasti pa o stališču finančnega odbora. Ministrski svet je sklenil, da bo najpreje razpravljal o celotnem proračunu, potem pa se bo razprava nadaljevala v finančnem odboru, ki je odgođen.
— Beograd, 27. septembra. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta so bili odobreni proračunski izdatki ministrstva za zunanje posle in pa ministrskega predsedništva. Danes bo razprava o izdatkih ministrstev za agrarno reformo, vojno, trgovino in industrijo. Ministrski svet je sklenil da se morajo vse nove investicije izločiti iz proračuna in da se mora skrčiti preveliko število uradnikov.
Politične ®mš
ar Pogajanja med radikal d in de-etefcrati. Beograd, 26. s ep t Klub radikalne stranice ie imel konferenco, m kateri se je po poročilu g. P a š i ć a aklenilo, da se delegatom radikalne stranke, ki se pogajajo z demokrati, izdajo nove instrukcije za. nadaljnja po-apjanja.
a Pravosodni minister o položaju a* Hrvatskem. Pravosodni minister Marka Gjuričič je izjavil uredniku splitske »Nove Dobe« o položaju na Hrvatskem: Po mojem mišljenju bi se morala dati Hrvatsk' boljša uprava, kar bi takoj izboljšalo razmere. Nezadovoljstvo med širekimi sloji Širijo le politiki, ki je to v njihovem interesu. Pritožbe, da hočejo Srbi voditi napram Hrvatom politiko hegemonije, niso utemeljene. Mi smo za popolno enakopravnost. To smo dokazali tudi s tem, da smo se zedinili glede sedeža vrhov-■ega kasacijskega sodišča za vso dr-favo, k! je v Zagrebu. Glede novih vo-Btev se je izrazil, da le to subtilno vprašanje, katerega rešitev je odvisna «d razvoja političnih razmer.
= DemagoStve klerikalnega Jugoslovanskega klnba. Iz Beograda nam javljajo: V vseh političnih krogih je vabudilo veliko ogorčenje postopanje klerikalnega kluba v zakonodajnem 'adboru. Minister poljedelstva Pueelj Je predložil zakon o znižanju, oziroma ukinjanju izvoznih earin. Med drugimi i* bila tudi določba prostega izvoza za prašiče do 50 kg. Vsakdo ie pričakoval, da bodo ^ni poslanci, ki zastopajo predvaja koristi kmetijskega stanu, za ukinjenja, oziroma znižanje izvozne aarina. Toda zemljoradniki in klerikalki Jugoslovanski klub so nastopili proti In bila je velika nevarnost da pred-meni zakon v odboru propade, V zadnjem trenotku se je posrečilo, da ie bil zakon sprejet s pomočjo drugih strank.
as Nemci v Jugoslaviji. Novosadski »Deutsches Volksblatt« še zadnie itse zopet poslužuje reakcionarne pomike. AM želijo mar nazaj nod Madžare? Zdi se, da se ie ooiavil v uredništvo tega lista kak vsenemški element, ki hoče kompromitirati lojalne izjave »Svabske zveze« v naši državi. Ako hočejo Nemci živeti v miru z naftni, iti se obnašajo tako, kakor je treba.
=■ Kako st Predstavljalo Italijani pravice narodnostnih manjšin. »Popo-|o di Trleste« objavlja na uvodnem mestu članek »Zgomia Adiža — habsburški fevd«, kjer piše: Položaj posta-
tod dne do dne boli kritičen. V kratil va&vm PO krivdi neumne zaslep-
ljenosti naših vodilnih mož katastrofalen. 14. septembra se je bolcanskl župan branil izobesiti trikoloro vsled omalovaževanje Danteja. To je toliko bolj simptomatičen pojav, ker je bil 8. septembra v Bolcanu velik shod v svr-ho protesta proti novačenju letnika 1902. Bilo je zastopanih 189 občin z 247 delegati. Govorilo se je zelo ostro. Resolucije zahtevajo nekaj absurdnega in nemogočega: oprostitev gor-njeadiškega prebivalstva vojaške službe. To ne more biti. to ne bo nikdar. Uoamo, da on. Gasparotti ni dal nika-kih nevarnih koncesij. Nemci se morajo vtelesiti v italijansko armado brez razlike. Zgoditi se zna, da prinese novačenje v tej coni kako presenečenje. Bojazljiva vlada, ki še vedno prenaša Salato, si ne bo upala pripraviti k pameti teh pristnih »boches« Zgornje Adiže. Mislili pa bodo na to fašisti cele Italije z bliskovito, eksemplarično, mogočno kazensko ekspedicijo. Čas ie, da preneha idiotski in bojazljivi režim italijanske vlade na Zgornji Adlži. Tamošnji Nemci se opozarjajo: aH odnehajo ali jih poženemo preko Brenneria, ki so ra prekoračili, ko so bili Barbari. Člankar se nato na dolgo peča o poslancu Čred aro. z »Deutscher Ver-band« in s šolstvom. Navaja neke statistične številke, ki jih je zbral tajnik bolcanskih fašistov (zanesljivost Je torej brezdvomna!) v jezikovno mešanih krajih in se silno iezi, da do teh številkah obiskuje italijansko šolo od 8000 šoloobveznih otrok samo kakih 500. do-čim pohaja nemške šole okoli 2400 Italijanskih trok. Zaključuje z naslednjim pojmom: 1. Ali boste dobri podložniki (!) ali pa pojdite onstran Brenneria. 2. Naj se premenijo komisarji in njih uradniki, ki ne vedo ali nečejo vedeti, da smo prišli do Brenneria po štirih zelo dolgih in krvavih letih, al! pome-temo ž njimi. 3. AH naj se izpremeni sistem, g. Bonomi, aH pa bomo s sveto pravico udarili, kajti vlada, ki izjavlja, da si hoče priskrbeti ugleda. Je dolžna posredovati In Iztrebiti »canonicate«, ki so silno škodljivi državi.
■o Nov list na Reki. S 1. oktobrom prične izhajati na Reki list »Hu-manella«, kt prevzame na podlag! prospekta nehvaležno nalogo kulturnega posredovatelja med Italijani In Jugo-sloveni.
ss Madžarska agitacija na Slovaškem. V poročilu praške »Tribune« o situaciji v Bratislavi se trdi. da ao madžarski agitatorji jell vznemirjati vzhodno Slovaško in karpatsko Rušila Dokler so likvidadU Buaaolosičiafi
v Burgenlandu ne bo dala obiektivno pregledati, se zdi, da je podjetje v Zapadni Madžarski samo stranska akcija, ki Je naperjena proti Slovaški, proti kteri je bil osnovan ŠIrokoDotezen napad.
=» Za revizijo versalUske mirovne pogodbe. Bivši nemški državni kancelar Herman Muller je predlagal nemški vladi resolucijo za revizijo ver-saillske mirovne pogodbe, kar ie utemeljeval s splošnim ozdravljenjem evropskega gospodarstva, ki je mogoče le s sodelovanjem vseh držav. Nemški narod ne bo mogel prenesti vseh vojnih posledic. Vojaške in gospodarske sankcije proti Nemčiji niso v skladu z mirovno pogodbo in so le voda na mlin nemških nacionalistov, ki vodijo politiko razdora in sovraštva med narodi. Nemška socialna demokracija hoče z vsemi sredstvi varovati republiko in rešiti Nemčijo pred posledicami nemškega militarizma.
= Javna varnost v IialljK Uradna »Gazzetta Ufiiciale« je objavila zakon, ki vsebuje kazenske določbe proti nosilcem ro.xr h granat in drugih eksplozivnih snovi, kakor tudi proti neupravičeni nošrji orožja. Par dni nato pa ie prinesel isti list na prvi strani z velikimi črkami tiskano naznanilo, da gre zt pomoto, ker itak zakon še ne obsto* Ji ampak čaka šele potrditve od strani zbornice. Fašisti smejo torei Še naprej nositi polne žepe granat in orožja.
= Volilni rezultati na švedskem. Iz Stockholma poročajo 24. t. m. Doslej se je moglo zaznati za izide volitev v drugo zbornico v 28 volilnih okrožjih na Švedskem. Prvič so se ndeleŽile teh volitev sedal tudi ženske, ki so se poslužile svoje pravice v polni rr.eri. Socialni demokrati imajo doslej že 61 mandatov, od teh so si jih 13 nanovo pridobili. Konservativci imajo 61 mandatov, liberalci so jih dobili 20, izgubili 5, kmetska zveza jih je pridobila 10. 2 pa je izgubila. Komunisti in levi socialisti so pridobili 2 mandata.
= Madžarsko-'-avarske monarhističke mahinactjd. i dunajski listi poročajo Iz diplomatičnih virov, da so madžarski monarhisti v ozki zvezi z bavarskimi nemški mi naeionalci. Med obema skupinama so se vršila tajna pogajanja za napad na Avstrijo, ki naj bi po zasedbi monarhističnih čet tvorila konservativni blok v Srednji Ev ropi.
= Mileraadova zunanja miitfka. »Petit Parisien« priobčuie razgovor svojega urednika z najboljšim prijateljem predsednika francoske republike, ki je izjavil, da je bil Millerand z obema vladama po septembru 1920 v najlepšem soglasju. Millerand in Briand imata dnevno konference. Millerand je kot ministrski predsednik zaukazal zasesti Frankfurt ob Meni zato, da ie pokazal Angležem, kako zasleduje Francija svoj politični položaj ter izjavil, da Francija ne bo spremenila svojega stališča, dokler ne izvede Nemčija mirovne pogodbe. _
ilaša zafesnoiaia.
— Zakon o centralni upravi. B e o -prad, 27. sept Druga sekcija zakonodajnega odbora, ki ima razpravljati o uredbah ministrstva za notranje stvari, Je imela včeraj sejo. Sklenilo se je, da se ne spretme zakon e centralni upravi. Kf> se je razpravljalo o 1. deecmbru kot državnem prazniku, je predlagal poslanec Vujičič, naj se izdela načrt o državnih praznikih in da naj se vsi sklepi spojijo v enem z*Uionu-
— Vrhovna nprav-a. Predsednik narodne skupščine je formalno predložil zakonodajnemu odboru dva zakona e vrhovni upravi, državnem svetu in upravnih srdiščih.
itafe lavesticijsfio posojilo.
KMETSKA POSOJILNICA LJUB, LJANSKE OKOLICE.
Podporno društvo železniških usluž* bencev K  49.000 —
Društvo poštnih uradnikov in uradnic        »    8.000"— Društvo si. sodnikov   »   10.000"— Delniška tiskarna v
Ljubljani »   50.090 —
J. Rode dediči » 120.009 —
Pok. zaklad kmet.
družbe za Slovenijo » 310.000*— Neimenovan 20.000 K
Lokar Justina 20.000 a
Zupančič Fran, Ljubljana 10.030 » Zaje Fran, Ljubljana 10.000 » Bricclj Tom., Stepanjavas 6.000 » Bricelj Frančiška, od tam 6.000 » Kmet Stanko 50.003 »
Demšar Majda 8.C00 »
Turk Josip, Ljubljana      20.000 » Jelocnik Vikt., RoinadoL   4.000 » Dr. Šabec Fran, zdravnik 10.000 » Pok. zaklad Kmet. druž. ga Slovenijo 310.000 »
(77.000 dinarjev)
SLOVENSKA BANKA*
Med drugimi so podpisali: Ivan Hribar, minister itd. 50.000 K Fr. Štamberger, Ljubljana 16.000 » Dr. Podpornik M., Kranj  10.000 » Ljutomeraka občina        80.000 » Klnb »Soča« 120.000 »
ČEŠKOSLOVAŠKA OMC IN POSOJILO.
Peaaaaesni elani eeskoslovinske Obe* v L)obl}ani se podpisali pri rasnih tak. denarnih zavodih 268.000 K državnega poeojfila.
— Klab »Soča« je p odnese« 1*000 kam (Mučnega. puaoftUt.
Tel
Dogodili ob albanski mw$L
Albanske provokacije.
d Be^Tfad, 26. septembra. Po uradnih podatkih so se dogodki na albanski meji ^o zadnjeea napada na naše Čete vršili po nastopnem redu: Demarkacijska črta teče v araskem odseku od kraja Čafamure po planini Selitija do Maleza Kalčerita ter se spušča na Drim pri reki Mali Luresi. Z ozirom na to se vasi Muhur. Darda, Aras, Sina in Grika nahajajo na tei strani demarkacijske črte. Tudi v preteklem letu so Arnavti napadli ta odsek. V teh vaseh niso bile naše posadke radi težkoč preskrbovanja. Tudi letos niso bile te vasi zasedene oo naših četah, vendar pa ie v njih vladal mir do 20. avgusta t. 1M ko je prešel demarkacijsko črto en albanski častnik z orožniki ter izjavit da bo na povelje svoje vlade zasedel te kraje. Poveljnik odseka ga je pozval, naj se takoj umakne na ono stran demarkacijske Črte. Ker se častnik ni hotel s tvojimi ljudmi umakniti, ie bilo poveljniku nujno in strogo naročeno, naj Častniku sporoči, da se mora takoi umakniti, ker ga bodo drugače preismali s silo. Rok je bil določen do 18. septembra ob 4. popoldne.
Dne 18. in 19. t. m. so izvršile naše čete izpraznitev teh vasi brez bo:a, ker so se Albanci po kratkem topniškem ognju umaknili z našega ozemlja.
Paiifftoa pot o Pariz.
— d Beograd, 26. sept. Tekom fega tedna, najbrž v četrtek ali pes tek, bo ministrski predsednik Pas šič, kolikor mu bodo dopuščali dr« žavni posli, odpotoval v Pariz in poročal Nj. Vel. kralju o političnem položaju. Razen tega bo g. Pažić od Sel na odmor nsjbrž v Vichy.
Bwgraf?3?2fs l^im mtavUa
— d Beograd, 26. sept. Ko je stopila v veljavo nova uredba o prometu z devizami in valutam?, se je danes nenadoma ustavilo delo na beograjski borzi, tako da se danes ni izvršila nikaka predaja, niti nas kup. Vsled tega tudi c*ane6 ni izšlo nikako uradno obvestilo.
PROCES PROTI BOLGARSKIM VOJNIM KRIVCEM.
Odvisnost naših odnoeajev do BoI= garske od izida procesa.
— d Sofija, 26. septembra. Ako se v zadnjem trenotku ne pripeti ničesar izrednega, se prične danes procc3 proti članom Radislavovcga kabineta. Dopisniki mnogih veli* kih listov so že prišli v Sofijo. Vsa bolgarska javnost pričakuje z veli= kim zanimanjem izid tega procesa, ki bo trcjal najmanj mesec dni. V zaporu se v Scfiji nahajajo že od L 1919 ministri Tonccv, Pterov, Pet* ?rov, Vajvinov, P epov, Brkolov, Krista Popov, Binčev, Apostolov in Konjički. Ministrski predsednik Radoslnvov, vojni minister Vojeds žijev in minister Kobraski so po= begnili v Nemčijo ter bodo sojeni in contumatiam. Parlamentarni od* bor je končal preiskavo ter je izro* čil zapisnik, obsegajoč S32 strani, preiskovalnemu sodniku dr. Jano* vu. Najboljši juristi in diplomati Bolgarske so pozvani, da sodijo ka* binet Radoslavov. Radoslavov ie obtožen, da je uničil Bolčarsko, da jo je prodal Nemčiji, da je napove* dal vojno Srbiji in antanti L 1915 brez odobrenja parlamenta, da je mkrivil katastrofalne korake na so* hmakj fronti in da je podpisal po* soji!o 500 milijonov, ki je Nemciii za 99 let dal v roko premogovnike pri Verniku. To so glavni deli ob# tožnice. Izid tega procesa se priča* Iruje zlasti v Jugoslaviji z velikim zanimanjem, ker je od njega od vis* no, kaJcšni bodo bodoči odnošsji med Jugoslavijo in Bolgarsko.
ATENTAT NA PILSUDSKEGA,
— d Lvov, 25. sept. Državni poglavar Pilsudski se je udeležil današnje otvoritve Ivovskega veli* kega semnja, nakar sc je podal k banketu v Ivovsko mestno hišo v spremstvu Ivovskega vojvode Gre* bovvskcga. Ko pa je stopil v svoj avto, je nekdo trikrat ustrelil proti njemu. Vojvoda je lahko ranjen, Pilsudski pa je nepoškodovan. Po atentatu je odšel v mestno gledali* šče, kjer mu je priredilo občinstvo burne o* acije.
— d Varšava, 26. sept Atentat na maršala Pilsudskega je izvršil Stanislav Fegat, slušatelj tehnike in sin ravnatelja Ukrajinske banke. V zvezi s tem atentatom so aretirali mnogo drugih osumljonccv.
GRŠKO - TURSKA VOJNA.
— d Carigrad, 26. sept. Po tur* ških poročilih se je bitka pri Eski Sehirju končala ugodno za Turke. Kemalisti so mesto baje že zasedli.
— d London, 26. sept. V ofl* cialnih krogih se zatriuie, da sprejme angleška vlada predloge Zveze
gloda aJbanabaaa ~"»r^nt«
Dne 20. t m. *o albanske redne čete napadle naS oddelek na levem bregu Črnega Drinu pod KloŠcm. Dne 21. t m. so albanske čete, mcčr.e okoU 1000 mož, z dvema topoma in d\vma strojnicama, napadle naše Čete, ki so bilftj na naši Strani demarkacijske Črte na Malem Kalčeritu. Naše čete, ki so bile slabše, so bile potisnjene na arasko postojanko. Albanci so bili 22. t. m. zvečer s svojo glavno močjo na Kalčeritu in prednji strani pri vasi Musta-sa neverno do Darde, Gr-etka. Nake m v Dardi sami. Dne 23. t. m. ob 5. so Albanci napadli našo čete pri vasi Raci in jih potisnili na severni breg pri kraju Klešu. Z ozirom na to je jasna da so na~e enote dne 13. in 19. t. m. ponovno zasedle samo naše ozemlje, ki sa Albanci niso hoteli na lep način izprazniti. Kakor se vidi. so Albanci ?l„ 22. in 23. t. m., ko so zbrali večje moči, vpadli na naše ozemlje. Jasno je, da so prijeli Albanci z resno akcijo, in sicer v i^tem Času, kakor preteklo leto, ko so potem Albanci razglasili vsemu svetu, da smo jih mi napadli, kar delajo tudi sedaj.
Na podlagi goraj navedenega ra ie ugotovljeno, da ni noben naš voiak prestopil demarkacijske črte in da gre v tem slučaju za organiziran napad in provokacijo z albanske strani.
venega vprašanja. Govore tudi, da so zavezniške velesile edine v vpra« šanju določitve te meie.
Za sfsMiiiasf Europe
ČEŠKOSLOVAŠKA IN VPRA. SANJE ZAPADNE OGRSKE.
— d Pra£a, 26. sept. Tukajšnje časopisje pričakuje, da bo antanta zadovoljna z izboljšanim položajem) v Zr.padni Madžarski, ker obstoji možnost, da odpade vojaška in ter* vencija, kar bi bilo nov dokaz za stabilnost sedanjega sistema v sredi nji Evropi^ ki temelji na mirovnih pogodbah. Č^koslovaška država bo vsekakor ohranila dosedanjo mirovno politiko predsednika Me sarvka. V torek se bo vršil ponovni sestanek češkoslovaškega zunanje* ga ministra dr. Benesa z avstrijskim zveznim kancelar j etri dr, Scbaa hromi)
— d Praga, 26. sot^embra. Ko je v soboto državni kancelar dr, Schober referirai se je avstriiskd komisija za zunanje stvari sestala* da definitivno sklepa o zadnjem predlogu dr. Beneša. Krščanski sos cialci so pokazali pripravljenost, da sprejmejo propozicije pangerma* nov, ki nasprotujejo predlogom so* cialnih demokratov glede zapn^ine Ogrske«
DR. BENES — BANFFY*
Z ozirom na sestanek dr. Benesa z Banffyjerrt, ki bi imel biti dane«* poudarja organ narodnih sodili* stov *Pondelnik^, da je tir. Beneš sprejel posredovalno rnisijo, ki fe največjega pomena za Ceskoslova* ško za to, da bi se konciikt zaradi Zapadne Ogrske poravnal brez več* jih komplikacij. Ako bi Madžarska* ne hotela napraviti konca delova* nju madžarskih tolp na Burakerr^ bi si morala češkoslovaška obdrža* ti svobodno roke. Ako bi se Mad* žarska na današnjem sestanku po* kazala tako, da ne namerava rešiti zapadnosogrskega soora, ki ogroža Češkoslovaško in Jugoslavijo, na bo preostalo drugega, kakor energični koraki, da se izvrši mirovna pogodba, ki je ena od bistvenih pogojev evropskega miru.
— Budimpešta, 27. s*30t. (7zv.) V dobro informiranih političnih krogih smatrajo , da so razgovori Banfvja z Bencšem še v začetnem stadiju. Oba ministra stremita za tem, da se dobi trdna podlaga za sporazum med Madžarsko in Av* stri j o. Razgovori so se začeli na na» svet italijanskega zunanjega irmh strt Dclla Torretta. Razgovori se vodijo neodvisno in brez ozira na zadnjo ultimativno noto zaveznr* kov. Madžarski politični krosi so prepričani, da se Italija in Češko* slovaška trudite za sporazum.
IZROČITEV ULTIMATA MADŽARSKI.
— d London, 26. septembra. Kakor doznava Reuterjev urad, je bU ultimatum zaveznikov Madžari ski v Budimpešti sedaj že izročen. Češkoslovaška vlada se v naiiskres nejšem sporazumu z zavezniškimi velesilami prizadeva doseči izvedbo mirovne pogodbe.
MADŽARSKA PRIPRAVLJENA IZPRAZNITI SPORNO OZEM. LJE.
— Budimpešta. 27. sept (Izv.) Madžarska vlada ie pripravljena tekom danega ji lOdnevnega roka odgovoriti na noto zaveznikov. Madžarska vlada se bo izjavila pri* pravljeno, da izprazni Zapadno Ogrsko in da izpolni )ME pffiojfl trianonakc DQflodhfW
Oneune oesfl
V Ljubljani. 27.
— Za časa odsotnosti kr. namestnika g. Hribarja ga bo nadomestoval dr. Baltić, ki se je povrnil z dopusta.
— O Ivana Hribarja jo prinael splitski >2ivot« lep članek, ki se končuje z besedami: Boritenlju Jugosloven-ske in slovanske misli kličemo tudi v Splitu: na mnoga leta!
— »Beogradski Dnevnik< je prine* sel v nedeljo veliko sliko ge. Franje dr. Tavčarjeve in obširno poročilo o 301 etnici >Sploinega ženskega društva« ▼ Ljubljani iz peresa gdč. Z. J. J.
— Jugosiorenska Marica v Skoo-tju. Zastopniki Jujroslovenske Matice so bili v Skopiju sijajno sprejeti. Sprejema so se udeležili na postaji zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Svirala je vojaška godba. Zastopano ie bilo tudi »Kolo srbskih sestara«.
— Poset jugoslovanskih profe* sorjev. Jutri, 28. t. m. poseti Ljub* Ijano okrog 250 srbskih in hrvat« skih profesorjev, ki so se udeležili letošnjega kongresa Profesorskega društva v Zagrebu. Pripeljejo se ob 10.41 dopoldne na južni kolodvor, kjer jih sprejmejo korporativno ljubljanski srednješolski profesorji. Drugi dan zjutraj se odpeljejo iz* letniki na Bled.
— Petdesetletnica Bianc! ituje* vega novinarskega delovanja. Iz Splita poročajo, da se vrši tam 4. oktobra svečana proslava t? c t deset* letnice novinarskega delovanja znanega narodnega borca in bivše* ga ministra Bianchinija, ki je pre» vzel 4. oktobra 1871. uredništvo »Narodnega Lista«, "ki ga je vodil do lani, ko je moral prenehati z iz* hajanjem vsled italijanskega na* silja,
— Nov slovenski tednik. V Kočevju prične izhajati tednik »Kurpa«. List bo glasilo Narodne radikalne stranke na Kočevskem.
— Prepovedan list. Minister za notranje stvari je s sklepom od 19. t m. prepovedal v naši državi razširjenje in raspečavanje lista >Tauempostc, H ia-haja. v Tamswegu, ker objavlja iaJjive r-eležke. ki so kažnjiva po elemi 12. tiskovnega zakona.
— Is politieae sruifbe. Absolvtrani »ravnik dr. Anton Sra j Je sprejet za Ivoneeptnega praktikanta v pripravljalno službo pokrajinske uprave sa Slovenijo ter dodeljen v služ"bovanje oddelku za n^ranfe zadeve.
— Streftanie v bližini voiafklfi j čat Lovci, kakor tudi drugi prizadeti j se rrpozars/o. da opuste vsako streljanje v bližini vojaških vežb aH krajev, kjer se vojaš"ke Čete zbirajo, da sa tako preprečijo nesreče ali neljubi do- j godki.
—* Izpremembe v prometu brzo- i vlakov. Obratno ravnateljstvo iužne i ^•eanics   objavlja   nastopne   izpre- j
membe v prometu brzovlakov: Od 3. oktobra t. 1. dalje odhaja simolonskl S Orient-ekspresni vlak iz Beograda ob ! 22.. tz Zajeba i. kol. 12.27, iz Ljubila- j *e 16.30 in prihaja v Postojno ob 1835. Od istega dne dalje vozi brzovlak ! Beograd-Ljubljana-Trst takole- Tz | Peosrrada odhaja ob 8.15. iz Zagreba j 21.05, iz Ljubljane 0.42 in prihaja v Postojno ob 2.50. Lokalni brzovlak ] Beograd-Zagreb državni kolodvor od- | haja od 3. oktobra dalje iz Beograda i ob 18. ter prihaia v Zagreb drž. koL j ob 6.07. Vozni red omenjenih brzovla- i kov v nasprotni smeri ostane neiznre- j merjen. Brzovlaki št 3, 4, 7 m 8 se od j 1. oktobra dalje ne ustavljajo na postaji Grobelno.
— Tz ŽTa#roryi ob S?vi. Dne 17. tra, sa je noslovils od nas oMavna in obče priljubljena n^iteliiea gdč. Irma Groharjeva. Ob nie slovesa je bilo na-branih za Jugoslov. Matico 440 K. Nabira obrambnim dmstvem naflenašah uspahov -
— Belokranjskega Orla okrožna prireditev na Vinici dne 18. septembra je bila zelo nesrečna. Orel j« napravil javen srečolov, pobiral 4 K vstopnine aa telovadisce, nalepil na vsako orlovsko hišo nekolekovane velike letake, vse brea prijave in brez dovoljenja višjih oblasti. Razobesil je v veselje zasUr*, ki jih nikdar ne vidimo na orlovskih hišah, kadar je dršavnl praznik, postavil je slavoloke ;n mlaje In I naročil godbo, če ravno je državno žalovanja za kraljem Osvoboditeljem. Godba je igrala pri odprtih, 3 m širokih vratih izpod fctrkove garaže telovadcem na trlovadišču. Vrata so bila na stežaj odprta in godbi so sedeli tik praga vrat. Tako »o obšli postave, zakaj godba je igrala >javno<l — Ali kr>z«m za prevaro je sledila: V skladi-§čn Bcnetiče, kjer telovadi Orel, se je pri plesu ndrl pod, in orli z orlicami in rodbo vred so sa neproalovano znašli * tesnem objemi v hladni spodaj ležeči kleti 1 Tudi oder. postavljen zunaj pri »Itnrjn Za aerkvene pevke, se je zrušil M težo pavk. Katoliški ljudje pravijo, 1» je to >T»r*t bež^'i«.
— S*are fcatnlie In zabefe ta ploee-rin<» na predat verna trpmva. Ta aaterffal se nahaja v latendazitsltfn iklađlselk In sicer v Liuhljani 10.000 k*. ▼ Mari^em 1.5.000 kr in v Celja 1500 kg. Materijal je spravljen pod itrcbo ter fe v dobrem stanja. Tntere-lentl si nsi ga orledajo in naj Javita >vm> ponudbe komandi dravske divizijske ooK«ti v Lmbliani
— Državna posredovalnica za dele. Pela iščejo: pisarn, moči, rudarji, tafoarfl, krojač šivilj eevUerji, na-
septembra 1921.
takarji, natakarice, hotel, sobarica, strojniki, kurjači, dninarji, dninarice, zidarji, trgov, pomočniki, prodajalke, vzgojiteljice, bola. strežnice, vajenci, vafanke itd. — V delo se s p r a j -m e i o : elektromonterji, ključaviličarji, krojači, šivilje, tesarji, zidarji, čevljarji, usnjarji, mizarji, štepariee za čevlje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vafenke itd.
— Umrla je. Iz Gorice nam pišejo: Dne 18. t. m. je nenadoma umrla v tukaj so ji bolnišnici v starosti SI. let soproga g. And. L a p a a j a, postnega uslužbenca Podbrdo, Antonija Lapanja, iz dobro znane družine. I^oprogu, otrokom in sorodnikom iskreno eožalje!
— Smrtna kosa. V Novem mestu je umrl ▼ 79. letu starosti g. Ivan Krajce, bivši tiskarnar, zaloiuik in ravnatelj hranilnice, v Mariboru Je umrl vladni koncipist g. Josip Bežak — pogreb bo v Ljubljani — v Starem tr/x:i ^r? Ložu p* je rodbini Franc in Marija Sotine umrla hčerka Marija v nežni dobi IS mesecev. — Bodi jim blag spomin!
— Hiše, posestva zahtevalo pri nakupu, prodaji, upravi vešče in spretne roke. Najbolje vas po* streže v vsakem slučaju: dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljub* liana, Miklošičeva eesta 6 (teleIon št 37).
— Policijska kronika. Sinoči okoii
10. so bile po nekaterih ulicah, zlasti na Marifinera trgu pred Peskovo hišo male demostracij"*, katere so priredili mladi ljudje. Na glavnem kolodvoru je sprejelo nekaj ljudi iz Ptuja se vrača-točega voditelja NSS g. Antona Peska. Nato se je po ulicah razviia demonstracija, ki se je spremenila v farso ...
— T sprememba posesti. Brata Kopač sta kupila posestvo in veletrgovino bratov Reiter v Slov. Gradcu.
— Sejem na Prevaljah, Dne 6. oktobra 1921 je na Prevaijah žrvinjaki sejem.
Solstao.
«— Vpisovanje v gremija! a o trgovska nadaljevalno šolo sa vrši v sredo, četrtek, petek to je od 18. septembra dO 30. septembra t. L, vsaki dan od 8. do 13. v gremijalni pisarni v Gradišču 17. Zglaeiti se morajo vsi oni vajenci in vajenke, ki dosedaj se niso obiskovali gremijalne šole. Potrebne tiskovine se dobe v Gremijalni pisarni. V ponedeljek, dne 3. oktobra t. 1. ob 2. popoldne se zbero vsi vajenci in vajenke, tudi one, ki se že obiskovali šolo, na I. mestni deški ljudski šoli na Ledini, da se sporede v posamezne razrede.
— Začetek šolskega leta 1921^2 j na liceju in a n;im zdrnžeaih oddelkih. Licejska ljudska šola. Pouk se prične 59. sept. in sicer za razrede
11. —V. ob 8. zjutraj, za L razred pa ob 9. url — Mestni dekliški li-cBf. S šol. letom 192V12 ostanejo la Še razredi IV.—VL Vpisovanje za go-jenke; ki želijo nanovo vstopiti v te razrede lfceja, se vrši 28. sept. od 8. do 9. Gojenke prinesejo s seboj zadnje izpričevalo in krstni lisi Sprejemni izpiti za te gojenke so J9. sept. ob 8. sjutraj. Gojenke, k so bile že na zarodu, se javijo dne 20. sept od 15. do 17. dopoldne z zadnjim izpričevalom. — Mastna ž-anska realna in ref. gimnazija. S šolskim l^om 1921/22 sa otvori ITI. raz. realne in VII. razr. ref. realne ginratzij*. Vpisovanje za nsr.ovo vstopivse grojenke v L—III. in V.—VII, razred se vrši 28. aepl od 9. do 11. S seboj prinesti je zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni iznit za goiente za T. razred in morebitni sprejemni izpit za gojenke višjih razredov je 29. sept. ob 8. zjutraj. Goi"enke, ki so bile že na zavodu, javijo 29. sept od 15. do 17. s svojim zadnjim izpričevalo™. — Ponavljalni in dodatni izpiti za licej in za obe gimnaziji se vrle 29. sept. ob 8. sjutraj. — Vpisnina in prirn-svek za nčila znašata za gVjjenke liceja in gimnazije 20 kron. — Otvoritvena sin ž*-a božja za licejsko ljudsko šolo, za licej in gimnazijo je v sredo ?-0. sept v nnnski eerkvi ob 9. Obvezna fe za vse gojenke. Po službi božji se vrnejo pojenke v »avod. — Pouk se pri6ne na lieejn ia gimnazijah v polnem obsegu 1. oktobra ob 8. zjutraj. — Lieejeki trgov«ki tečaj. Rok za vpisovanje je določen na dan 30. sept od 15. do 17. — Gospodinjska šola. Rok za vpisovanje je določen na dan L oktobra od 10. de 12. dop.
SokoJstoo.
^- Vpisovanje v telovadni odsek »Ženskega telovadnega aVu&Ta v LJubljani^ se vrši v sredo 28. in četrtek 29. t. m. od 5. do pol 7. zvečer v telovadnici I. dri. gimnazije. Vpisujejo se v otroški oddelek deklico in dečki od 5. do 10. leta, k naraščaju deklice od 10. leta dalje. K damski telovadbi sa sprejemajo priglaet Istočasno.
Telovadno draštvo Sokol v 8t. Vidu nad Ljubljano objavlja dodatno k sadnji notici, da imajo udeležniki tukajšnje prireditve na progi fužne kot državne železnice proti tzkazllu zletne izkazale* >Jng. Sok. Saveaac, polovično voznino. Izkaznice aaj sa pravočasno preskrbi direktno pri Saveza v LJubljani. Zdravo!
— Sokolska drn*tv* v Sodraflci se tem potom zahvaljuje za velikodušni dar 1000 kron br. Lojzu LuSinn ob priliki poroke z gdč. Miei Kovačičevo. — Enako nam |a pakacala od sadnim
občnem zboru les. trgovska in industr. družba »Velika gora« v Ribnici za zrradbo našega Sokolakega doma 12 m3 lesa. za kar se najifkrenejse zahvaljujemo.
Pravda Pesek ca« KlemenClča
(Razsodba z razlogi.)
Včeraj ob pol 10. 1« sodnik Hudnik razglasil sodbo v procesu Pesek eontra Klemenčič. Sodba se glasi:
Ivan Klemenčič f* kriv. ta v Ptuju 1.) koncem junija t L v gostilni 2upančičevi z besedami: »E pa bo držalo, da je von HintenKui^r: d izil zasebnega obtbžitelja aaalčljlvih lastnosti, brez navedbe določenih dogodkov, in s tem zasebnega obtožitelja zasmehoval ;
dalje, da je dne 13. avru-tn v gostilni Župančičevi z besedami: da je >vse r^s; frvoja ljubica n# ho potrjen za župana«, zasebnega obtožii^lja izročil Javnemu zasmehorsnju;
2.) pri isti priliki z beaedami, ?da je Š. neko? sedel na peekovih kolenih«, dolžil zasebnega obtožiteli* "-^.ravnega defanfa 1 ■:! M sT* nteg J!o v očeh ljudi pm : I« (i
g len ?* • Wl a-.1   ! ro-topdk
zo^>^ \ •■' •■ -'i pto č!      • !•:   a ia
ad 2.) pra •-!< oo čl. 188 h t-., in se obsedi po 6L 4M, 1*6 in 261 ni 2000 kron denarna globa, v stuče in nefzter-ljivosti pa na 10 on! Sftpera
Po čl^roi 889 k. pr. r. ime ormifi stroške, ki ea tiCe;o njegov- , bsodno.
Nasprotno so pa obtoženet* po Čl. 259. št. 3 oprosti od obtožb, da je v Ptuju
1.) v kavami Evropa« v prvi polovici meseca ^nija t 1. napram priči Francu Rameaku z besedami >Ka| bbš to govoril, vi imate r?nW: lrgovea v I/jubljani za župana« zasebnega obtoži tel ja brez navedba določnih dogodkov na javnem krafu in vpričo več Ljudi dolžil zaničljivih lastnosti,
in 1) da ta dne 13. avgusta t. t v Zupančičevi gostilni z besedami, >da Je Segula nekoč poljuboval z zasebnim obtožiteljem«, slednjega dolžil dolo(*n^-ga nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v oč"dh ljudi ponižati,
ter da bi bil s tem zakrivil «o3 L) prestopek po čl. 491 in ad 2.) prestopek po čl. 488 k. z.
Zasebni obtožitelj A. Pesek mora trpeti po členu 390 k. nr. r. otroške, ki so zvezani s to oprostitvijo.
V razlogih je dejal sodnik: Očitanje eulenbnrgovstva Je očitanje h°meseksualnib dejani. Za taksen nrestopek je bilo v zmislu zakona dokazat! najmanj dve takšni dejanji toži-telfevi. Ta dokaz se je obtožencu v nolni meri aosreSil. Sodišče Je STn*vtra-lo za "odločilni izroveđbi prič r*. In
ki sta v potrdila: da {ima js> sasebnl eV tožitel* priznaval svoje bomi-^eks^^alro nagnenje in da je homoseksualno udeietvoval, odnosno skušal ude*trovati.
Ispover!be jrrlt F. !n 8. so na Še neoVrte z i?pt>ved>>am« pr""^ R.. K", fn L. Proti tzpovedbi priče R. obtožitelj Pee-.-*k sploh ni ugovarjal.
Kar se tiče izpovadbe pri? L. K.. Trt nO nrisli v po^t^v, ker ja doks-r res-▼liee že pO in»cnovanih dveh rrio-ib donrineien: vendar tod' H <^ve priči ro-trjujeta. da se fe obtoži tel j nde'stveval homo^ektririlno sli na slm8"1! udefstvo-vati, kakor sta trd'li priči F. in 9.
Sodnik je moral smatrati za doka* zane. da i* zasebni o1,tožitelj zarss zs-areiil eul^nburirrkT-jitvo in da, je bil to-re>j pprayieea rezancev očitek, da imajo v Ltubljani enlenbnrgovea,
0*i?#k >rTintenbur^« se smatra za rasrr^hovanie in v tem slučem dokaz resnice ni dom-.sten: takisto gl?.^ očitka, <*i Je S. sedel P»sku na kolenih, ae dokaz ni Tioarečil.
T*r se tire urovora zasebne<ra «>b-tozitelja gl?de nevarodostoinosti prič ia zlasti «;Jede splf>^rje trditve, rla so r»r?Č« no^ka^l'^ne. j« izvajal sodnik v svojih rarloarib: Z^«e^Tii obto/;folj ?e le f»)T?*!no sumničil, da so priče r*od-knolfene. Končno ?e pa moral obtožitelj sam TvriznfttV da. n* more glede nobene-ca siača^a današnjih izoovedb navesti nič*«^r. kar bj opravičevalo snm, da r*ri?^ n^Vo ianoveđale no svoji aajbol^H r^sH. Obtoži tel! se skBoafa le na ponuđeno pr:.č"» Vavrotičn. ki je pa pred sodnikove informativno zaslišan JTiivil. da ne va za noben «lučaj da bi bil obtoženec aH pa sploh kdo drugi hotel podkupil] prfSe, ki so bile v tej pravdi zasli*»n* ali ki bv>do zaslišane.
Daline priče, na katere se še obt>-?:teP Peeek sklimle. že no njeerovih lastnih navedbah ne ve<?o ničesar pori-timegA v pravdni zadevi, zato jo bilo te priče zavrniti. £e po zmislu tnžite-IJevih predlogov h] te nrJče nikakor ne mosrle ovreči dcfstev ki Sb n^dv^mno dokar«ns no določnih izpovedhah neoporečnih nrift.
V kratkem tzide še pismena raz-sodKa. kjer bodo razlogi sodbe še na-tančnaji in navedeni v vseh najmanjših podrebnosrih.
Po razs;lss*rvi razsodba sta obe stranki prijavili vzklle.
T, zadevo sa bo nečeln torej še ma-ribt)r«Vi okrožno kot vrkllcno sodišče
Go*nod Pesek Je vložil torV> tudi proti >Jnfru«. ki a-a fa označilo kot mo-ralično d^akv^JJflcir^nera človrka. ker Je zagreM vrsto iločJn-ov v zmlalu paragrafa 129 h) kaz. zakonika.
BF^. !nno?tJr1!tl?a. anrnJJ|Q
19Z1 se obrestuje J
M.
^nnuEssa peres
llon k^hinet Cežkoslooaike r£pfl&ii££.
Dr. Benee ministrsLi predsednik.
— Praga, 27. sept. (Izv.) Zuna* nji minister dr. Beneš je včeraj zvečer pozval v svoj urad zastopnike tiska in jim uradno objavil, da tfa je predsednik republike g. Masa* rvk imenoval za ministrskega pred= sednika. G. Švehla je obolel in ic odšel na bolniški dopust. G. dr. Beneš je obenem izjavil, da bo še nadali© vodil posle zunanjega mini* strstva. Kabinet se je sledečo se* stavil: notranje: bivši ministrski predsednik dr. Černy (nestrankar* ski uradnik), železnice: P. Šramek (kat. ljud. str.), pravosodje: dr. Do* lanskv (LS), nar. obrambo: U^r* žal (agr.), finance: dosedanji di* rektor bančnega urada Novak (dem.), trgovino in industrijo; po* slanec Novak (soc. dem.), pošto in brzojav: Vrba (socialni dem.) obenem prevzame tudi posle v likvidaciji se nahajajočega ministrstva za prehrano, socijalno politiko: Haberman (soc. dom,), unifikacijo:   dr. Derer (soc. dem.),   in v Karpatski Rusiji nove moči.
zdravstvo: Vrbcnskv (nacionalist) javna dela: Tučnv (nar. soc), poljei delstvo Stanek (agr.), uk in prosvev to: Srobar (slov. agr.), ministrstve za Slovaško: Mičura (slov, vlad str.).
DALMATINSKI ZADRUŽNI SAVEZ PROTI ODOBRITVI Rit BARSKE POGODBE Z ITALIJO.
— d Split, 26. sept. Zadružni Savez jc poslal ministrskemu svetu brzojavko, v kateri se zahteva, naj vlada pod nobenim pogojem ne odobri konvencije za ribolov, ako so resnične informacije italijanske« ga tiska o pogojih te konvencije.
MASARYK V PRAGI.
— d Praga, 26, sept. Nocoj s« predsednik Masarvk vrne v Prago^ Slovaške novine konstatiraj o, da pomeni predsednikov pot silen na* predek v konsolidaciji Slovaška Slovaki, Nemci in Madlari so vril rej ali glavarju države tako iskreni ovacije, da se jc jasno pokazala tu* di ljubezen napram češkoslovaški republiki. Pot predsednika je dala češkoslovaški državi na Slovaškem
— Konserratorii Gfasbene Matice. Dramatična šola, V smislu sklepa odbora Glasbene Matice v LJubljani in sklepa profesorskega zbora dramatične šole se poživljajo vsi oni intelisent-ni slovenski igralski talenti, gospodje in gospodične, ki čutijo v sebi talent Jn resne volje posvetiti se zledališki igralski umetnosti, da se dne 1. oktobra 1921 zglase v pisarni Glasbene Matice, V nedeljo, dne 2. oktobra t I. dop. ob 10. naj vsi novi in stari zojen-d dramatične šole konservatorija pridejo v dvorano Glasbene Matice. Vegova nlica 7, II. Tu se bo vršil sprejemni izpit novih gojencev in razgovor s starimi gojenci. Dramatično šolo bodo letos vodili in penčevali: mojster P u t j a t a, režiser Šest, profesorica Poljakova in drojd. Naše narodno gledališče, ki naj bi bilo sposobno najvišje d vi za ti lastno narodno kulturo, more procvitati in živeti svoje lastno umetniško, narodno življenje samo tedaj, ako bo imelo iz lastnega naroda zdravih sadik, m1?.dih sil, ki se po svojem talentu hočejo posvetiti veliki službi gledališča. Pri ljubljanskem kon-servatoriju se je preskrbe] in uredil program za dramsko solo prave umetnosti in najlepšega stremljenja. Učiteljski zbor vabi v šo!o one, ki poimi-io velike naloge gledališči v kulturnem življenju, ki verujejo v njegovo veliko bodočnost in so pripravljeni na veliki trud, ki je potreben v službi popolne umetnosti. Poudarjamo, da ie trud velik, da gledališče in šola zahtevata od človeka vse sile in ves čas. Torej naj ne pridejo k nam tisti, ki mislijo najti v gledališču veselo življenje in lahek kruh in v šoli samo kratkočasi e. Tem se nikdar ne bo posrečilo dospeti do cilja umetnosti. Program je velik, resen, lep, šolanje pa nič manje.
— Konservatorij G'astcno Matice v Ljubljani. Orkestralna šola. Vsi oni gojenci, ki so se doslej vpisali in oni ki se nameravajo vpisati v orkestralno šolo za flavto, oboo, klarinet fagot rog, trobento, pozavno, violo, čelo in kontrabas, naj pridejo v četrtek, dne 29. a, m. pop. ob 3. k razdeljevanju ur pouka imenovanih instrumentov v sobo ravnateljstva konservatorija. Vsi talentirani, zdravi in resno se učeči gojenci te stroke morejo po absolviranem konservatoriju doreči nvaŽevanja vredne umetniške Jn socialno nreiene eksistenco. Potreba domaČih, dobro izveŽbanih orkestralnih glasbenikov je v vsej Jugoslaviji še velika.
— Klub »Soča« naznanja, da jo prevzel poverjeništvo >Goriško Matice<, kri izda. za L 1f>23 bogata ihiatriran k> lcdar z innogimi slikami naših kulturnih in političnih delavcev minulega in sedanjega čase. slike naših pesnikov, pisateljev, glasbenikov, politikov, poslancev, pokrajinskih ?Uk itd. Glave posameznih meseeev bodo krasilo risbe znanega goriškega umetnika A. Bucika. Na prvi strani bo krasna ri.*ba, ki bo irražala jre«!o: Bodi zdrava domovina! — Naši pesniki in pisatelji bodo v koledarju skoro polno^trvilno zastopani s svojimi duševnimi proizvodi. S koledarjem izda >Goriska Matica« povest >NaSi Ijudfe< izpod peresa dr. Alojzija P o me a, in >Gorske pravljice« dr. J v>,ota L o v r en Č i č a. Motivi obeh knjig s> vzeti iz Primoria. Cena vsem trem knjigam znaša 5 Ur, za trdo vezan koledar naj so doda še S Uri. Cena je zelo nizka, vsled čeaar vabimo vae ljubitelje na£e knjige in vse, katerim je na srcu kulturni napredek našega naroda v Italiji, da knjige naroče, ter tako podprejo oGorisko Matico«:, ki platane brezdromno važno kulturno podjetje v Julijski Benečiji. Namesto lire more se vpoelatl 4fi K oziroma 65 K na Klub >S o č a«, Bethov-nova ulica št. 15.
— Lovrlčeva drama v Splitu. »Narodni Listi« poročaio, da se bo igrala v splitskem gledališču drama Bože Lovriča »Kandareles in Giges*.
— ČeSknsIovsSko - Jugoslovanska kulturna vzajemnost Iz Prare poročajo, da oblečejo čeSkl univerzitetni profesori Kadlcc. N:emec. BJdlo. Beograd. Zagreb in Ljubliano v svrho ustanovitve češko - slovaško - jugoslo-ale"»«i«k» aaMapafcaap ■ -Ur x
Gosp
BORZE:
—d Zagreb, 26. septembra. Davi? za: Berlin 198—200. BukareSta 190 do 199, Italija 885—895, London 905—5HX Newyork izplačilo 212—214, Traga ^45—0. Pariz izplačilo 1515—1525. Švica 3650—3800. Valute: Ameriški dolarji 206—210, 20 kron v zlatu )—700, na-poleondor 6S5—700, nemške marke 196—203, romunski leji 19.5—0.
Devize:
— Dunaj, 26. septembra. Pariz 153, Zurich 373, London 8100. Bcrlm 19.30. Zagreb 990, Praga 22.80. Milan 89, Ncwyork 2200, Budapest 330, Varšava 31.
— Budimpešta, 26. septembra. 7«^ greb 300, Dunaj 33. Berlin 580. Praga 700. Ziirich 106, Milan 24. Pariz 45, London 2300, Newyork 625.
— Pariz, 26. septembra. Duaai 1.25, Berlin 12.185. Zurich 339. Londoa 51.53, Newyork 13.S02.
— Praga, 26. septembra. Zagreti 44. Dunaj 4.40. Budapest 14.50. Berlin 82.75. Zurich 15.90, Milan 380, Pariz 667.50, London 347, Newyork 92.75.
— Zurich, 26. septembra. Zatrcb 250, Dunaj 0.499, Hudarest 0.875, Praga 6.199, Milan 24, Pariz 41.901, London 21.641, Ncwyork 5.025.
— Trst, 26. septembra. London 9^.25. Zagr^> 11.45, Berlin 22. Pariz, 173, Zurich 41 S, Newyork 23.90.
Dtinrtjska efektna borza.
— Dunaj. 26. septembra. CfedhV bsnka 2080, Zivnostenska 8598, Alpine 10.990, Kranjska industrijska družba 22.300. Skoda 13.300.
IZPLAČILO 20ODSTOTNIH PRIZNANIC.
— Beograd, 26. sept. Zbifania' gradiva za dvajsetodstotni odhitele se bliža zaključenju in se tekom tega mesca ta ogromni posel zavr* ši, tako da se bo moglo izplačava* nje tega odbitka do tisoč" Kron ta* koi vršiti, a za vsote nad 1000 K bodo izdajnle državne obveznice s 3odstot. obrestmi in rokom arnor* tizncije do L 1Q35. t
— j Veliki sejem v ICaatvu. Pna 2. oktobra t. g. so vr*i v K as t tu ponovno >Veliki sejam« nazvan >Bela nedelja«. Trgovei z razno robo dobrodošli ? Osobito z živino — krave, prnsci konti bodo radi carinsko postaje, imeli sijajna kupčije. Imenovani sajam so ni mogel ia osem let vršiti rndi vojno rn itallj* okupacije.
— DništvD RtanovanlsIcJh najemnikov za Slovenijo s sedežem v Llob-liani opc^rja, da se vrši prihodnja javna od borova seja v sredo, 38. septembra t. L ob 20. v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od IS. do 20. informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desnes
PoSioisdise.
— Izgubila se je srebrna (hils) doza za cigaretni  tolwk,   gravirana a. črkama I. N.    Polteni najditelj naj j^ vrno proti nacrra^li na Poljanski cesti ^t. 13, I. nadstropje levo.
— IcgiibiU se jd zlata damaka vratna verižica z obeskom, na p^ati od Mestnega trga do Rožne ulice S*. Izgubila Se je tudi 55. sept. ugajata torbira z nekaj denarja in s stanovanjskim kljačemr na poti od Aharlj3ve ceste, po Vrhov-čevi ulici do kavarne ^Rrapš«. Pošteni najditelj se prosi, da bi oddal proti dobri nagnuli oboje na Mestnem trgu št. 13, II. nadstropja pri r. Baje.
— Izgubi! se je dne 25. t. m. ob 11. zvečer na poti od gostilne Če^novar na Dolenjski ce^ti čez Orubarievo rahr. mo^ki dežn'k (Stockregcn^chinn). Naj-ditelj naj ga odda proti narradl v trgovini Dobrič. Prešernova ulica.
Olavn! urednik:
^asto PustoMem5e* Odgovorni urednik:
stran. 4.
.SLvJVENBKJ NAKUU", dne 28. septembra ft92J
§tev. 217.
TrDovsKeua pomofnifta um
trgovina s semeni Saver A Moaa*. Ljubljana. 6906
^Trleder-
na prodaj. Ogleda se v trgovini Gerber, Kongresni trg 4._ «?93
Lovski pes i Donosno posestvo
Knjigoveža
S|eit svakom poslu, prima se odmah, onude na knjižara S. JOnker, Sisak.
Tražimo vještog
kožarskog radnika,
ali samo koji umije falcanje iz kreča i kore. Ponude na tvornicu koža Friedrieh V. Flala a Kra-gnjevao, Srbija._6900
Potrebujemo
opetaliega mojstra in ml delavcev
za izdelavo opeke. Premogo-kopna družba „Belokrajlna" v_Linbljas!.______5905
Vratarja
energičnega, treznega, z dobrimi spričevali, iščem za takojšnji nastop. Neoženjen ima prednost. Ponudbe z referencami na tovarno nsnja Radeče. 6907
Hontoristinjo,
vešča knjigovodstva in korespondence, kakor tudi strojepisja, se spr«jme takoj pri Kari Zupane, valjčni mlin, Sevnica. Prednost imajo, prodajalke, veSče trgovine z žitom in moko. Cela preskrba v hiši. Plača po dogovoru. Vstop takoj.
Proda se hiša
stoječa ob okrajni cesti, 10 minut od trga in žel. postale Konjice. V nisi ns nevo moderno stanovanje, nrejeno ta eno družino, pripravno za rokodelca ali penrijonista. Pred hlso majhen vrtak z vinsko trto, njiva okrog četrt joha velika. Sianov*n'e izpraznjeno, pripravljeno za kupca. Cena 40.000 K. Zglasiti sa Je pri g. Pavel KruIcH, obč. tajniku občine trg Konjice. 6&S0
vporablllv tudi za čuvaja, se proda pri Andrej higar, Smihel-Novo mesto. 6746
Proda se vodna žaga
venecijanska, v dobrem stanju, na prometnem kraju blizu žehznice na Gorenjskem. Ponudbe pod .Vodna iaga 6002a na upravo Slov. Naroda. 6002
nekat minut ad Mauoora, z dvama r1«-novanjakima hišam« z gospodarskimi poslopji, čez 20 aralor zemljiič, donosnim vinogradom čet 100 hI letne vinske novine, villk aadonomlk te proda ločeno aH vse skupaj. Cena 150.000 dinarjev. Pojasnila daje Iz prijaznosti gospa dr. Smerdu, Maribor, Orožnova ul. 7, L nadstropje. 6911
Bog povrni
vsem, ki so lajšali bridko trpljenje zadnjih ur našega očeta, blagim srcem, ki so mu prinesli cvetja na poslednjo pot, pevcem, ki so mu zapeli ttko ginljivo odhodnico in vsem, ki so ga spremili požrtvovalno do groba ob katerem žaljuje
rodbina Fatur.
Ljubljana, 26. sept. 1921.
H
•7»
Mesečno sobo |
najraje a pesebnim vhodom išče za 1 oktober konservatorist, po dogovara N tudi poučevat na gosli ali na klavir. Ponudbe pod .Koriservatorist 6595* na upravo Slov. Naroda. 6895
Neizprosna smrt, nam je ugrabila našo nad vse ljubljeno hčerko in sestrico
0prne'to*i ix več;e hotelsko podjetje. Poa3ovd«!j* za večjo kavarniško obrt Skladiftžar, obenem kietar. Zahteva se. da jc reflektant zmožen (od poklica), priden in trezen in pridejo le osebe z letnim spdčevalom v poStev. Hrano in stanovanje dobivfrži. Pismene denudbe a prepihom spričeval in prilopo slike ter zahtevo p'ače Je poslati poi .Upravitelj, poslovodja ozirom sklndiščar 8896" na upravo Slov. Naroda. VrSa aeae&a ni o ž aa tuđi sprejos. 6S96
Prostovoljna dražba.
se bo vrnila v nedeljo, dne 2. ektofcra tečao cb V ssrl po-
poludne v kloštru pri Kostanjevici (Dolenjsko). Prodajalo se bo pohištvo, velike omare češnjeve, posteije, žimnati modroci, mize, lepa otomana, kuhinjska oprava, vinski sodčki, stelaže, zrcala, stol naslanjač, pripraven za bolnike, in drugo blago. 6904
v nežni starosti 18 mesecev.
Stari trg pri Loža, dne 25. septembra 1921.
Žalujoči   stari!:    Frane   Ia   Marija Setino, sestrici s Siaaka ia Anica.
' ;>•«••• ,-\-
Brez posebnega oznanila.
Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem
in znancem, da je naš ljubljeni oče, tast in stric, gospod
Iv i
m
'r.ivti t?skarnar, žalaip.Sfe in ravnatelj hraniUtoa e
Noraa atosta
dne 26. septembra 1921 ob l/t 7 uri zvečer v 79. lani preminul.
Truplo blagopokojnega se prenese dna 28. septembra 1921 ob 7*4 uri popoldne od Božjega groba na pokopališče v Novem mestu.
Prosimo tihega sožalja.
Venci sc hvaležno odklanjalo.
Eandija pri No vera »a a hi, dne 26. sept. 1921.
[oči ostalL
Žainl<
saje
Mara Bdž©& roj jega sinčka ¥ititor|a soprog ozir. oče
13alaor6!9 naznanja v svojem in imenu svo-pretužno vest, da je njinu nad vse ljubljeni
m
vladni koncipist
dne 25. t. m. v najlepši dobi svojega življenja po dolgotrajni bolezni nenadoma preminul.
Truplo blagopokojnikovo se pripelje iz Maribora v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v sredo, dne 28. septembra 1921 ob 16. vri z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križa.
Maribor — Ljubi}*!?, dne 26. septembra 1921.
Žalujoči ostali.
Posodi se
m dobro poroštvo ali L vknjižbo večja vsota denarja. Naslov pove uprava 31. Naroda. at X)
Renata Bock
recommences le&sons on Th 1 st of Odober. 6834
Na prodaj
čoln z giedeljnom (Kielboet) dobra ohranjen. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6S07
Šofer monter,
govori slovensko, nemško, italijansko z dobrim »pričevalom išče službe. Na«!ev pove uprava Slov. Naiode. r*/>|
Poior, tvornloe I groslattl
Trgovac, koji potuje po cjeloj Jugotla-viji, traži /aatnpaiva, kao eipela i driifee proizvoda. Naslov: fl*73
F. M. B. 1S9S i, Lesee, Slove«! J«
JAotovilčevo seme
priporoča trgovina  * semeni Serar A kemp., Ljubljana, W«lfova ulica 12. ___________________68»___
leee aa
mešalna soba
s posebnim vhodom eventualno 2 oskrba, ali pa manjie stanovanje z opravo aH brez oprave proti zelo dobri najeai-
nini. Ponudba na poetni predal 41. IS. 4*05
Gospodična
vsestrtnsko izobražena, se iiče h otrokom-ealerjem. Pran Stupica v LJubljani, Goapoevttska šesta l.
Proda se
Samofon (original Cngel) z 2 peresi in prvovrstnim! ploščami. (Caruso 5!e-zak itd.) Cena S0C0 K. Ogleda se od 2. do S. ur« pop, vbodni ulief 1/TI levo.
Enonodstropno hiia
v mestn S atanovanj naproda}. Stanovanje j« takoj na razpolago. Cena e 350.0OJ K. Ponudb« pod »Edinost 6 85« na opravo Slov. Naroda. 6* Si
Proda se
sknro nov otraški voziček. VpraS* se Hilierjeva uliea 4. 633%
Spretna šivilja
za krznarsko in domač« delo se sprefme pri J. Wan«k, Sv. Petra caata 19.
6$90
KoresDondenf
obenem knjigovodja, Izvežban v vseh pisarniških po«lih, z večletno prakso In z dobrimi spričevali, »če stalne službe. Govori tudi več jezikov. Ponudbe pod .Korespondent in knjigovodja CSS3* na n pravo Slov. Naroda.
Spreten mehanik
s prakso za pisalne in razmnoževalne stroje se Isčc za takoj. Ponndbe na Boaeo C o, delnica, Oan dali dava 22 I, Zagreb. 6S91
Preobllkeval-
nica klobukov
za dame in gospode
Barborlo - Zavrsaa
Mestni trg 6-—7.
»ko mogoče * hotelska prakso, z dobrimi sp.ičeva i, se išče.  Nastop takoj Vprašati Hotel Jadran, Baker, n«S2
s sadni« vrtom in drugimi pritlkllnarrl sc proda takoj za 180.000 K. Kupec iau stanovanje. Naslov pove an. zav. Drag" Beseljak & drug, Ljubljana, Sodn* ul. *
Prvevrstai
pisarniški vodja
se tiče. Pogoj: samostojen bt-lancist, velč enega slovanskega jezika, nemičine in po mogočnosti italijanščine. Simo samostojne moči do 40 let starosti naj pošljejo ponudbe s prepisom spričeval in navedbo referenc tvrdkl „Masna" dratba a*
B ETON-Ž E L E Z0 BETONM UODNE ZGRRDBE
ii^%iaauW^
-   IZRRBR UODNIH SIL
2ME-MUIII-7EZOIII-HIŠE-UllE-INDUSTa.STIII/BE-nOST0yi= |S2 PSGRRČUm-fiRČRTi IH OBISK IHŽEHiR7S BREZPiaČHO. 31
Lndovfk Sovar.
vd. na P^kfVtj :rvrš«!;?        i" nalh T reje vse v to atrnkn anailafecV n«*t^, hid! a—alailesife. *5SS
StDnovnnie s hrano
rrl dehi re<*Vn' i>čem za m'rno gnano. Hičn«. Ponn^»e aa A P., Ce*ta nr Po*-n'k «t. S. «8M
Zohozdrsvnik
Inn7e«i?e, tu*V»-P«lelra, anror run lata 1918 z najbolš mi apr^evall, i*^a trajno m«aio kot asistent v dobri praktl. czir. anociarilo pri medsebejnen spmvramit] Ponudba dod „Tri'ttna prakse 6*5^" na vdrtvnlVvn Slov. Naroda. M!o
$pr©ii?i© se
zdrav,    ma&an    u««Tiee ^ pri^i^e
Šolsko Izobrazbo v trpnrino t malanlm blagom. Ponucfbe pod .Marljiv 6a71-na apravo Slov. Naroda. W71
Služba ile-a
mlad gospod, kot skladiščnik, ali v k*kl pisarni, pvent. temu kaj sličnega. Vstop takoj. Penudb« pod .Vesten r5385* na upravo S!ov. Naroda. 06r35
Kče se zobotehnlli
zeiož-en popolnoma dela V kav čuten \n nekoHko v zlatu. Vatop po molaoarj takoj. Ponudbe s pogoji m prep'si spri Čeval je vposlari na Dr. Alojz!) Praun-aeis, zobozdravnik, LJubljana, Marijin trg it. 8. 6864
P9 ceni ss pHa:
oprava, obleka, kredence za sobe in kuhinje, mize, stoli, zofa, svetilke in drugo. Ogleda se vsak dan don od 1. do 2. ure popoldne, Sodna ul. 6.1. nadstr. desno.
e
s  prakso  v betonu  in vodnih zgradbah *e takoj spreimefo pri l*i.  Lavrenčle, F^nb^ana, It'^slca caefa *.
v trajno delo, delo tudi v akordu. Za stanovanje je skrbljeno.
Prasne koto In ra>blfsno
vreče (dlanove)
v vsaki mno!fni po n»'- tf\- ceni pri FR. SIRCj KBAHJ.
lEBaiegnilieiioliB.fiHi.SiiDieiinillP.
% afs
91
•
in fine volnene odeje v največji izbiri po tovarniških cenah pri
M. Bauer, Zagreb
Ulca 39.
Tekstilno blago na debelo. Odeje za zorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 Samo aa preprcdafaloe.
Največja zaloga
risalnih orodij
Va cfr^tMio.   —   —   Ho kebalo
Prodavačicu
iručenn, ^tio vještu u računanju, strogo poitenu i marljivu, traži se za delikatesnu i živežnu trgovinu. Košta i stan event. u kući. Ponude odmah moli Maslarna Žagar, Nikolićeva ul. 12, Zagreb.
Vii. Seqaaa*dt
delavnica za precizno mehaniko LJubljana, Dalmatinova 5«
n849
Priporoča se ceni. damom za izdelovanje
steznikov (iikiref). trebušnih pasov itd.
natančno po životni meri, ter za rs* v to stro!:o spadajoča deh. Sprejemajo 5e tudi stezniki v pranje ta vsa p^-pravila. Zunan^ naroČUa ae kar rujtoCn«ye Izvršujejo.
Terezija Kranjc, (prej Gorjanc)
Ii]afc!{«bs, St. Petra eesta st. 38.
Roneo Limit
•saa vej i l
don
tverničarji modernih pisarniških potrebščin iščejo
i za Iv
Javijo naj se samo tpretnl, povovrstnl prosild z dobrim znanjem kupčilskih metod, financialno dobro situirani. Prednost imajo taki z dobro situirano trgovino ali tako pisarno. Ponudbe na .Ronec C/o Desnica, Gunduličeva 72 I. Zagreb.
vseh težsSkih, zidarskih, tesarskih in drugih p^ofesijonittovtkin del za zgradbo uradnega  poslopja z7 inšprkuTU ćrt. žel, v Ljuhliani
tafitnina in tisk »Naiodne tiskarooa.
Pravilno irpolnjeee in koiekovane ponudbe je poslati v zaprtih in zapečatenih ovitkih do 15, oktobra na direkcijo drž. žel. v Zagrebu, odd. „D" soba Štev. 67.
Načrti in vsi pripomočki zamorejo se dobiti pri imenovani direkciji od 1. oktobra t. 1. dalje od 8. — 14. ure v sobi št. 77. 1» nad«tr. ali ni pri progovni sekciji drž. Žel. v Ljubljani, kjer se za-' '*deti ostali podatki. N.tančneje v „Uradnem listu".
Z a inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.
.D