_ 6 ----- —•«—•.»'^—»--•^».•.¦-¦¦r —— - -.-.•-^^^ »^ .>.->.. ^-vv.*.?«:.aui. m.-wtr -.-iv m^^TK^m^-«*- 9i^BK-^-^ ¦»wv ^-.X.^miJfr..m^y^ »^•^. ^^c .miJ-V-mL-VC:»LVCm.^:-*iZr-^K:^ AS iiiii« ¦¦•-.-M I g ¦•¦¦¦¦¦¦ 111 ¦¦ 11 «•¦¦¦•¦¦¦¦¦-¦¦•¦¦¦•¦¦•¦•¦¦•¦•¦,--¦-. ,- - ^*» '»*, Novice ^tlllllllllllllllllllilillllllllllMilllllllllllllllllillMIlllllllllllllllllliralllllllllllllll.....lIlIlIlIlIliTiŠ^ Deželni zbor kranjski. Po slovesni sv. masi v stolni cerkvi otvoril je dne 28. decembra deželni glavar Detel a prvo sejo. Pozdravil je zbrane poslance, in zastopnika deželne vlade dež predsednika barona Hein-a ter konci svojega govora zaklical trikratni „Slava" presvetlemu cesarju. Deželni predsednik baron Hein zagotavlja zbor naklonjenosti vlade in želi složnega delovanja. Novi poslanec notranjskih kmetskih občin Fr. Arko stori obljubo. Volitev tega poslanca se brez ugovora odobri. Posl ces. svetnik Murni k poroča o nasvetu deželnega odbora glede začasnega pobiranja deželnih priklad 1 1895 , ki se glasi: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: L V pokritje primanjkljajev pri dež. in normalnošolskem zakladu naj se pobirajo od 1. ja-nuvarija 1895. naprej do onega časa, ko se priklade za 1. 1895. konečno veljavno ustanove, ravno tiste priklade, ki so se pobirale 1. 1894, in sicer: i. za deželni zaklad: a.) 40 % doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; b) samostojne naklade: a) od porabe likerjev in vseh poslajenih opojaih tekočin brez razločka na stopinje al-koholovine po 6 gld od vsacega hektolitra; b) odporabe vseh drugih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alko-holometra po 18 kr. od vsake hektoliterske stopinje; c) 28 ^/^ doklada na polni prepis vseh neposrednih davkov z državnimi dokladami vred. 2. Za normalnošolki zaklad: 10 o/^ doklada na polni prepis vseh neposrednih davkov z državnimi dokladami vred 11. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod 1. nemudoma Najvišje potrjenje. Ta nasvet se sprejme brez debate. Vršile so se volitve v odseke. Izvoljeni so bili v finančni odsek: ces. svetnik Murnik (načelnik), baron Schwegel (načelnika namestnik), Klun, dr. Papež, Stegnar, Žitnik, Višnikar dr. Vošnjak, Hribar, Luck-mann, dr. Schaffer. V upravni odsek: Kersnik (načelnik), baron Lichtenberg (načelnika namestnik), Lenarčič, Murnik Ogorelc, Pakiž, dr. Papež, Povše, dr. Tavčar, baron Rechbach, pl. Langer. V odsek za letno poročilo: Grasselli (načelnik), grof Auersperg (načelnika namestnik), Klein, Lavrenčič, Arko, Pfeifer, Stegnar, baron Wurzbach. — Osobna vest. Načelnik južnoželezniške postaje v Ljubljani g. Evgen Guttmann je dobil naslov inšpektorja. — Častnim udom je imenovala čitalnica v Gorici našega pesnika Simona Gregorčiča. — Deželni šolski svet kranjski. Presvetli cesar je imenoval za bodočo šestletno dobo za člane dež. šolskega sveta kraojskega in sicer kot zastopnika cerkve gg : stolnega prosta in vodja bogoslovnih ved v Ljubljani dr. L. Klofutarja, vero-učitelja na tukajšjjem učiteljišči Aut KržiČa; kot zastopnika učiteljstva gg.: ravnatelja tukajšnje realke dr. K. Jiinowicza in nadučiteija v Krauji J Pezdiča G. Kržič je imenovan namesto g. profesorja Tomo Zupana, g Pezdič pa namesto g. ravnatelja v p. i^ndr Praprotnika. Todobao so torej v dežel, šolskem svetu gg.: predsednik baron Hein, nadzornik Suman, vladni svetnik Merk, dež. odbornika ces svetnik Murnik in dr. Vošnjak, zastopnik Ljubljane dr. Blei\veis-Trsteniški, prost dr. Klolutar, profesor Kržič, ravnatelj Juuowicz in nadučitelj Pezdič. — Dr. Ante Dukič f. Umrl je minuli teden v Volovskom v Istri prezaslužai prvoboritelj slovanske ideje v Istri deželni poslanec, župan in advokat v Pazinu g. dr Ante Dukič v 40 letu svoje starosti. Prerani grob mu je nakopalo največ prenaporno delo in skrb za blaginjo naroda. Neustrašenemu rodoljubu, ki se je za tlačenega slovanskega Istrana toli prerano preselil v večnost, bodi zemlja lahka in časten spomin mej nami! — šišenske čitalnice občni zbor vršil se je sv. Štefana dan ob 2. uri popoludne. Iz poročila tajnikovega je posneti, da je društvo v minolem letu vrlo delovalo. Polog Vodnikove in Martinove veselice priredila je čitalnica dne 10, junija 1894. veliko vrtno veselico v korist „Narodnemu domu.** — 7 — v Ljubljani, čitalnica šteje 100 udov in nudi svojim članom na razpolago 12 časopisov ter prebogato knjižnico, kakeršno premore malokatera Čitalnica Blagajnikovo poročilo glasom, katerega osigurava čitalnici Knezova ustanova trdno bodočnost, je tudi v ostalem prav ugodno. Občni zbor je zaklical stoje trikratni „Slava** tekom leta prerano umrli kumici Čitalnične zastave, vrli rodoljubkinji in znani dobrotnici Mariji Murnikovi. Občni zbor je volil predsednikom g. Fr. Drenika, blagajnikom g. Iv. Suwa, odbor pa si odbral podpredsednikom g. Janko Zakotnik-a, tajnikom Jos. Tavčarja in knjižničarjem g Janko v Škarjovec-a. — Dne 2. februvarija (na Svečnico) priredi čitalnica običajno Vodnikovo besedo v Koslerjevi zimski pivarni — Ljubljanske čitalnice 38. občni zbor vršil se je na Sv. Štefana dan ob 11. uri dopoludne Iz poročila tajni-kovega in blagajnikovega posnamemo, da ima društvo 233 članov, in da je minolo leto 3336 dohodkov. Društveno premoženje znaša 691 gld Predsednikom volil se je zopet gosp. dr. Karol vitez Bleiv^eis-Trsteniški V svoji prvi seji, v kateri se je odbor osnoval in volil podpredsednikom g. Iv. Plantan-a, tajnikom g. E Laha in blagajnikom gosp. prof K. Pirca, je odbor sklenil prirediti predpustom tri zabave, namreč dva plesna venčka dne 13. januvarija in 3, februvarija in sijajni ples dne 16. februvarija. — Goldinarski bankovci v zasebnem prometu veljajo še letošnje leto. Ob konci lanskega leta jih je bilo v prometu pa še blizu 20 miljonov goldinarjev. Dvajsetice in štiraki so pa z novim letom prenehali krožiti v zasebnem prometu. Oddajo se pa do konca letošnjega leta še lahko pri državnih blagajnicah Goldinarske bankovce bodo jemale državne blagajnice do konca tega stoletja. — Inkorporacija Vodmata. Mej deželno vlado in interesovanci vrše se pogajanja, da se vodmatska katastralna občina priklopi Ljubljani. — Vojaške vaje domobrancev 1. 1895. Tekom prihodnjega leta bodo pozvane k vajam nastopne kategorije: 1.) Domobranci, ki so bili potrjeni leta 1894., 1891. in 1890.: 2.) Domobranci iz leta 1888, ki niso bili še nad 16 tednov pri orožnih vajah: 3) Domobranci iz leta 1892., ki niso bili nad 4 tedne; 4) Domobranci iz leti 1889., ki niso bili nad 12 tednov; 5.) oni iz leta 1887., 1886., 1885., 1884 in 1883., ki niso bili nad 16 tednov pri vajah; 6.) rezervisti iz leta 1884., ki pridejo prihodnje leto v domobranstvo; 7.) domobranci dopolnilne rezerve iz leta 1884., 1891 , 1888., in 1887., ki niso bili nad 8 tednov in oni iz leta 1889. in 1890., ki niso Se bili 8 tednov pri vojaških vajah ter oni iz i 1892. in 1893 , ki še nikdar niso bili pri vajah v orožju. — Ustanove. Dne 4. dec. v Grradci umrli posestnik gosp. Ant. Dekleva je volil kapital 10.000 gld. v namen, da «6 ustanovi 28 ustanov po 15 gld.. ki naj se vsako leto raz-dele mej najubožneje prebivalce postojinskega, senožeškega in bistriškega sodnega okraja. Z ustanovami, katt^re je Dekleva že prej ustanovil, bo sedaj vseh teh ustanov 130. Dalje je Dekleva volil 8000 gld. za ustanovo, do katere naj imajo pravico ubožci v Grradci — Popotnikov koledar za slovenske učitelje za leto 1895. je na svitlo dan vže VIII leto s popolnim imenikom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno Stirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem xlelu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1894/95 Sestavil in založil Mihael J Nerat, nadučitelj in urednik Popotnikov v Mariboru. Koledarja krasi slika g. Henrik Schrei-ner-ja, c. kr. ravnatelja, pedagoga in pisatelja v Mariboru. — Za uradnike in delavce državnih železnic. (jeneralno ravnateljstvo drž železnic je sklenilo, nastaviti vse svoje delavce stalno. Doslej je bilo kakih 6000 nestalno službujočih delavcev, za katere niso veljale določbe glede preskrb-Ijenja za starost, za slučaj bolezni itd. Sedaj bodo vsi delavci deležni teh dobrot, tudi tisti, kateri so že prekoračili gotovo starost. Vrh tega je generalno ravnateljstvo ustanovilo dva nova plačilna razreda. Doslej je plača prvega razreda znašala 550 gld. stanarina pa 200 gld., odslej bo znašala plača v tem razredu 600 gld. oziroma 650 gld., stanarina pa 250 gld , v drugem razredu bo znašala plača 700 gld. oziroma 750 gld in stanarina 3u0 gld Končno se je uradnikom in slugam na 140 postajah zvišala stanarina. — Lepo božićnico imeli so šolski otroci v Kamni gorici. Obdarovanih je bilo vseh 74 z razno obleko in obuvalom Ta vesel dan je omogočil revnim otrokom kakor vsako leto tudi letos g ces. svetnik Anton Toman, veliki dobrotnik, ki je v ta nam^n daroval 200 gld. — Nemškutarsko časnikarstvo. „Slidost rreichische Post" glasilo kranjskih nemškutarjev, ki je izhajalo leto dnij na Dunaji, je prenehalo izhajati z novim letom Za nadomestilo napoveduje imenovani list „Laibacher Tagblatt", ki ima pričeti izhajati v Ljubljani. — Bolniško društvo za slovanske akademike v Gradci snujejo ondotni slovanski vseučilišcniki in teh prijatelji in dobrotniki. — Zgradbo novega poštnega poslopja v Ljubljani je trgovinsko ministerstvo izročilo znani domači t rdki Knez & Supančič. — Ustrelil se je božične praznike v Pulji zdravnik dr. Karol Ness, in sicer v nekem bližnjem gozdu. Kmetje idoči v cerkev našli so ga, poleg njega pa psa, ki je čuval svojega gospodarja in ni pustil nikogar blizu. Morali so ustreliti psa, da so mogli do mrtveca. — Konju jezik iztrgal je hlapec poštarja v Žireh. Konj ni hotel mirno stati, ko ga je hlapec cedil, vsled česar ga je potegnil za jezik tako hudo, da ga je izdrl. Konja, ki je bil čez 100 gld. vreden, so morali izročiti konjaču. — Nesreča. Na sv, Silvestra dan je pala dekla Helena Vrhovec v Florijanskih ulicah št. 17. tako nesrečno raz lestvo, na kateri stoječa je snažila hodnik, da se je ubila. — Brezsrčna mati. V stranišči c. kr. glavne tobačne tovarne v Ljubljani so minoli pondeljek našli živo novorojena dete, ki je pa kmalu na to umrlo. Neusmiljene matere, ki je otroka vrgla v stranišče, še niso dobili. — Zaradi amerikanskih dolarjev zaprt ie bil mesec dnij po nedolžnem 481etni Floriian Grermadnik iz Šoštanja na v spod. Stajarskem. Prišel je iz Amerike in prinesel s seboj kakih 1000 dolarjev prihranjenega denarja. Ko je hotel ta denar izmenjati, so ga prijeli in zaprli češ, da so dolarji ponarejeni Denar so na to poslali v Grradec, od tod v Hamburg in od tukaj dalje v Novi York v Ameriko od koder so ga nazaj poslali z opombo, da je pristen. To je trpelo en mesec, kateri čas so Germadnika imeli zaprtega in ga še le na poročilo iz Novega Yorka, spustili in mu vročili denar nazaj.