105. Številka. Ljubljana, neđeljo 7. maja. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD:
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti preieman za avstro-ogcrske deiele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 glčL, za četu leta 4 gld. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za celo leto 13 gla., za četrt leta 3 gld.. 30 kr., za en mesec 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jrld. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje đo četiriatopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi".
O p m v n i h tv o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Jugoslovansko bojišče.
Najvažnejša novica z juga je vest iz Dubrovnika, da bo vai Črnogorci sklicani v orožje, vojvode in senatori so ali k svojim krdelom. Sicer drug telegram reducira poročilo samo na to, da so le nekateri bataljoni postavljeni ob meji blizu Nikšiča, da varujejo mejo, ali mi bi radi verjeli, da bode Črna gora vendar vojsko začela s Turki. V tem nas potrjuje prvič novo potovanje senatorja Plamenca skozi Trst na Dunaj in pa Se bolj poročilo, da se je kneginja črnogorska s svojo družino v Kotor na avstrijska tla preselila, torej umeknila se vojski in nevarnosti.
Odbor vstašev v Bosni razglaša v „Zastavi" pismo do Bošnjakov mohamedanske vere, v katerem jih opominja, da se kri preliva mej sinovi jedne dežele, j e d n e g a naroda, j e-dnega jezika, torej kri rodnih bratov. Če bode dolgo trajal bodo se mej soboj uničili. „Vi veste, pravyo, da smo za orožje prijeli, ker nas je gospodska drla, plenila, proganjala, skrunila in nam zadnji grižljaj od ust trgala. Mi smo se morali vzdigniti, da bi svobodo priborili ali umrli v boji. „Še to poletje bo naša dežela svobodo dosegla, ker mi hočemo prost narod biti. Zato vas pozivamo, ne verujte begom, ne osmanlijem, ampak ostanite doma in mirni bodite. Kar mora biti, bo brez vas. Mi pa hočemo pravico in svobodo z vami deliti. Vi boste po svojej volji Mohameda molili, mi Kristusa zopet. Tistim begom, ki bodo mirni ostali, ne bode se niti en las skrivil.u Ne vstavljajte se nam, da bode tudi naš narod enkrat srečno v/dahnil."
Baron Rodit' je zadnjič večkrat poskušal v dogovor spustiti se z vstaj niki. Ali ti nečejo z njim govoriti več, ker je preoster z njimi, tako, da ne le ne pusti orožja in streljiva črez mejo voziti, ampak tudi kruha ne pusti ubozim vstašem v Hercegovino prodajati. Tako se je zgodilo, da so bili ondan kar tri dni čisto brez jedi in lačni. Možje, ki se v tacih okoliščinah bore za svobodo, zaslužili bi pač podpore a ne zatiranja.
Iz K r a g u j e v c a druzega glavnega mesta Srbije se piše 2, aprila „Zastavi": Pri nas je pripravljanje za vojsko tako veliko, da na svoje druge posle nič ne mislimo. Včeraj je vsem možem, kateri spadajo v narodno vojsko, nalog dan, da morajo na vsak hipec pripravljeni biti za vojsko. Vsak si mora pripraviti po tri litre slanine ali sira. Kdor je imel dobre konje, moral jih je za vojsko oddati. Samo kra-gujevska okolica je dala vladi 511.000 cekinov posojila in črez 200.000 ok koruze, 100.000 pšenice. En sam kmet Kista Dinić je dal 30.000 ok koruze in 10.000 pšenice.
Iz Broda na Savi na bosenskej meji v „Obzoru" piše, da s« v Bosni čete vstajnikov zbirajo na primernih "krajih in čakajo, kakor se pravi na srbski praznik sv. Jurja in takrat bode v vsej Bosni, kar je častnega krsta na Turčina udarilo. Motajička četa narasla je sedaj na 2000 mož.
Iz Cetinja 4. maja dohaja poročilo: De-nes se je izbarkalo iz ladije na suho v Kleku 2800 turških Arabcev. Turki so nabrali 3500 konj, da bi nesli hrano v Nikšiće. Ti Arabi in konji najbolj Muktar pašo na laž postavljajo, ki je trdil, da j© Nikšie" z živežem ob-skrbil. _^_
Odbosenskemejese piše „A. A. Ztg." : Za razvoj stvarij v upornih deželah na Turškem so razmere Rusije in Avstrije nasproti vstanku veliko važnejše, kakor pa posamezne bitke mej Turki in kristijani, katere so se osobito v Bosni na mnozih krajih tako pomnožile, da se morejo le teško šteti. Nij potreba nobenega posebnega dokazovanja, da k ljubu od o tiči jeznih stranij toliko noglašane veljave troječesar-ske zveze, Igra se vendaf nekaka s k r i t a i g r a v vstalih provincijah. Bilo bi pač neresnično, ko bi kdo trdil, da je Rusija precej od početka vstanek tako rekoč z namenom podpiha-vala, ali da bi s tem dosegala svoj cilj v orijentalnom vprašanji; ravno tako se krivo sodi o Avstryi, da se je tudi precej od početka udeležila te igre, ker so tu pa tam razvili rumeno-črno zastavo, ter so kričali „ živel hrvatski kralj!" Nij tedaj dvombe, da sti Ru sija in Avstrija takoj od začetka in celo do sedaj delali vedno v sporazumljenji jedino le za mir. Ker se je pa na jednej strani pokazala Turčija nezmožna porok biti za pomirjevalne poskušnje, in ker se je potem turški fanatizem kakor poprej pred objavljenimi reformami svobodno tudi celo proti mirnemu kristijanskemu ljudstvu barbarično obrnil; na drugej strani pak, ker je vstaja privrela do stanja in sicer do tacega, da je vsako p orni r j enj e nemogoče postalo, razvidno je, da se Rusija in Avstrija pripravljati, ali nijsta popustili „trojecesarske zveze," niti no po svojih specijalnih interesih ravnati, vsakako pak do onega koraka, vsled katerega bi znale priti v kake zapletke. In ravno ker se ovoj korak na obeh straneh vestno izpolnevati namerava, nij tudi nikake nevarnosti za svetovni mir, tudi v slučaji ne, če stopiti Srbija in Gmagora v akcijo. Tudi so interesi Avstrije le v Bosni iskati, m enj pa ima Avstrija v Hercegovini. Razvoj stvarij mora tedaj Avstriji pokazati, kakovo postopanje v Bosni proti vstanku ima ona zavzeti. Ideja osvojonja ali zasedenja Bosne od strani Avstrije nikakor nij nova misel. Znano je, da so v tem oziru na Dunaji dve stranki, jedna za njo in druga proti njej.   V pretečenej jeseni bila bi kmalu
stranka, ki je celo govorila o zasedanj Srbije dobila na Dunaji večino, ali proti njej bili so preko Zagreba zelo veliki navali.
Ali to kar morejo v Zagrebu na korist Avstrije v Bosni storiti je malenkostno. Večina prebivalcev v Bosni nij katoliške, temuc* pravoslavne vere. Samo v tem slučaji, ko bi pravoslavni Srbi v Bosni nikacega upanja ne imeli, osloboditi se s pomočjo Srbije, samo v tem slučaji bi smela Avstrija računati na simpatičen sprejem, ko bi v Bosno prišla. Tega trenotka pa vendar nij Še sedaj. V pretečenej jeseni, ko je bila Srbija zavoljo Rusije in Avstrije zelo strašljiva in neodločna ter ko je mislila opustiti vsako akcijo v Bosni, bil je trenotek za avstrijsko marširanje v Bosno jako pripraven in sicer tako, da so se celo srbski glasovi v Bosni čuli za avstrijsko vojaško zasedanje, samo, da bi se bili Turkov iznebili. Sedaj pak, ko je skoro gotovo, da Srbija stopi v vojno s Turki, je ugodni trenotek avstrijskega zasedanja v Bosni prešel.
Omladinski hrup, narodno hrepenenje Srbov po ijedihjenji je jako nio&i* in pred njim se morata upogniti kneza Milan in Nikolaj. Marsikateri članek srbske „Zastave0 prouz-ročil je v konaku v Belgradu in Cetinji mnogo nemirnih nočij in dokazano je, da je uže večkrat omladinski srbski agent v Cetinji nasvete ruskega konzula znal prekrižati. Brez-dvomno je, da Avstrija, kakor tudi Rusija morata Srbskej omladini marsikaj nepovšeč-nega storiti, potem pak bi moglo priti orijen-talsko vprašanje kot evropsko vprašanje na tapet. Tako dolgo pa, dokler ostane srbsko vprašanje lokalizirano, tako dolgo, se bode razvoj stvarij v vstalih provincijah po zahtevanji omladine ravnal, kakor do sedaj kljubu vsemu trudenju diplomacij".
Ruska žurnalistika in vstaja južnih Slovanov.
Iz Peterburga 28. apr. [Izv. dop.*} I.
Dolgo nij bilo tako svobodnega, resnega in bratovskega tona v naših noviiiah; prošlo je skoraj pol leta, kar se je nesrečna krvava drama Jugoslovanov začela, prodno je tukaj iskreno čutilo vzbudilo se za vlogo, ki jo ima nesrečni narod, nam sorodni narod s krutim tiranom boreč se.
Vzbujati jo začel ta čut tukajšnjo žurna-listiko, torej tudi tukajšnje obšče-stvo. Posebno
*) „T,aib. Tagblatt", to najvičjo reviščo mej časopisi kar se tiču originalnih dopisov in Člankov, ..čita nam , da naši dopisi iz Pi tcrbnrga nijao nikdar videli broga Nove, teiuuč da so v nalem uredništvu fabricirani. Mi vabimo „Tagbl."1 naj pošlje zaupnega moža k nam. in pokazali mu bodeuio zavitek z ruskim poštnim štompljem in datumom, da so propriča kako laže. Ur.
slovanski blagodejni komitet v Moskvi s svojimi podružnicami, katere so razširjene po največjih mestih, kokor v Peterburgu, Kijevu, Odesi itd. je mnogo storil. Novine bile so mu jedino sredstvo, katerim je mogel prodreti do živega, do ruskega naroda, objavljajo v njih svoje iskreno sočuvstvo do svojih bratov Slovanov v jugu.
K prvim gorečim zaščitnikom slovanskih interesov spadajo „Moskovskija Vjedomosti", katere so uvele novo rubriko „Slavjanskija tenuji" ali „Slavjanskije istočniki o vozstanji" in temu podobno, v njih sem nekatere krati bral tudi citate iz „Slovenskoga Naroda*.
Mej Peterburškimi novinami se je v tem oziru najprej pošteno začel obnašati „Kussk i j MirM, kateremu tudi gre čast, da je prvi začel zbirati podarke za nboge hercegovske družine brez domovine. Ta list je prvi odpravil na bojišče izvrstnega korespondenta, g. Tetrova, kateri Še zdaj sledi za dogodki v Hercegovini in Bosni in pošilja mnogo častnih telegramov, kateri se čitajo samo v nR. Miru".
Za njim zasluži pohvale tudi „Golos", da si ne tolike, kakoršnjo si je sam nagovoril v Številki še zelo nedavnej. Od začetka je ta list v resnici hrabro in živo potegoval se za nesrečne slovanske sobrate, in se mu je udalo nabrati nad 37.000 r. za nje.
Pa kar so se pojavile reforme Andrassv-jeve, začel je biti nekako hladen do vstašev. Da ta hladnokrvnost, v katerej skoro moleduje za Turčijo o „status quow, spravila ga je tako daleč, da ga v novejšem času najiskre-nejši listi imenujejo „t urk o-Andrašo-filau in pajdaša tu sovražene vaše „Neue Fr. Presse" in to po vsej pravici, kolikor jaz morem soditi. On je namreč glava one stranke, katera išče sreče v Andrassvji, v pravičnosti (!) Turčije in v sili velikih držav ubozim in uže tolikokrat ogoljufanim vstašem. Dopise pa ima tudi Se zdaj precej jedrnate iz Hercegovine, Srbye, Črnogore itd.
Silnejši njegov protivnik je pa „Novoje Vremja". O tem listu vam moram nekaj več povedati. Sedanje „N. Vr.w prav za prav nadaljuje ono, o katerem sem lani nekatere kratki pisal, katero si je na pisalo devizo liberalizma, diščečega malo po Germanskem.
Ne vem dobro, za to li, aH iz kaj dru-zega, očutil se je njegov urednik, g. Triib-nikov, nekako osamelega. Nij mu ostalo dru-zega, kakor list prodati možu bolj umejočemu dobro delo časnikarsko. Kupil je list za nekoliko deset tisoč rubljev A. S. Suvorin, kateri je do sedaj bil sodelavec raznih Peter-burških velikih listov pod imenom „Neznakom ec" in je pridobil si slavo naj iz vrstne j šega listkarja, kar tukaj nekaj pomeni. On si je pridobil sodel avcev, iz katerih je postavil g. Fedorova za glavnega urednika, i list je postal tak, da mu ga tukaj nij para.
Le „N. Vr.tt vsak dan poroča o jugo-slovanskej vstaji na prvem mestu svojih stra-mj. Da! ono ima skoraj vselej mal članek, v katerem govori in polemizira z druzimi listi, posebno z „Golosom", s tukajšnjo tujo žur-nalistiko i s posameznimi organi, ki so prijazni Turkom, mej temi dostikrat z avstrijsko-magjarskimi, a zmirom v korist naših slovanskih bratov. Ono govori s tem žarom, s ka-koršnim nezavisni srbski listi. Nezmotna logika, prijetna ironija in dober sarkazem: to je orožje, s katerim se pobedonosno bije s svojinu protivniki.
„N. Vr." je voditelj „Golosu" protivo-ložne, mnogoštevilne stranke pri nas, da ob „status quou na evropskem jugu, t. J. o tem, da se za zdaj Turčija in njena vlast ohrani, ne more zboljšati se položenje nesrečnih jugoslovanskih pokornikov Turčije, t katera za to želi, da bi velike države, če jim vzajemna zavist ne dopušča pomagati, vsaj pustile pri miru Jugoslovane, da bi tako oni sami mogli kvitirati se s tiranom v Carigradu.
Da „N. V." nij reakcijonarno. dovoljno priča to, kar sem o njem uže rekel. S temi vrsti samo opozorujem vse Jugoslovanske redakcije, ka bi, kolikor je mogoče, odmenile se svojimi izdanjemi z uredništvom „N. Vr.u naročil si ga bo za mejo težje kdo, ker je drago, na mesec okoli 5 gld„ dasi bi bilo bi poželeti, ka bi se taki listi čitali po vsem Slovanskem svetu, ker pišejo za ves slovanski svet.
K velikim listom se prištevajo i „St. Pe-terburskija Vjedomosti" in „Birževija Vjedomosti". Prve so nekako nesrečne s svojimi uredniki. Uže kar sem jaz tukaj, dve leti promenile so ga štirikrat, in lehko si mislite, da take promene slabo vplivajo na nravstveno silo lista in da se ta ne more hvaliti z nobeno trdo idejo z nobenim glavnim nespremenljivim mnenjem. V poslednjem času začele so nekaj bolje pisati v oziru slovanske vstaje in tako bližati se nekoliko „Nov. Vremenu" ; pa to se ve, da je razloček mej njima še velik.
O „B. V." velja poslovica; „habet no-men et omen." Prva jim je „birža" (borza) in zlato tele sedanjege časa. One služijo tukajšnjim bankirjem in velikim kupcem in zagovarjajo najprej njih dela, le potem se včasi, pa redko, pogovore kaj o turških homa-tijah. No tudi tedaj ta list nekako tamno piše, i „N. Vr." ga je nedavno sarkastično vprašalo: „Kako je to, da si te novine ne morejo pridobiti jasnega pojma o delih, katera se vrše tako osjazateljno (čutljivo?)"
K tako naimenovanej narodnej „pečati" (presi) se Štejejo i v Moskvi „Sovremennija Izvjestlja", katera en miniature predstavljajo „Moskov. Vjed.u, kakor list konservativne stranke v srednjoj Rusiji, nikoli ne plamene preveč. „ Zmernost" jim je tudi v tem obziru vidna, no zato ne moremo dolžiti jih neiskrenega čuvstva do Slovanov. Pa nekaj hladnejši je njih zopernik — „Russkija Vjedomosti", katere so mej srednjim obščestvom daleč okolo Moskve razširjene, kakor je razširjena na Štajerskem Graška „Tagespost", da si izhajajo še le samo drugo leto. Tukaj se nahaja največkrat samo objektivno objavljenje završi vših se faktov, le redko se vstrečajo lastne misli redakcije, katere ne smemo imenovati sovražne vstašem, pa tudi ne ognjene. Razširjene so namreč najbolj po trgovskih hišah in po manjših krčmah, a ruski srednji trgovec in krčmar je samo trgovec in samo krčmar, t. j. noče slišati ni o revščini ni o milih darili, ni o čem druzem: on zna le sebe in svoj žep, on je filister in samogoltec, kakor so žalibog tudi pri vas. Slavjanom ne bilo bi mnogo pomagano, da bi še tak risale turško nasilje in nesrečo raje, sebi pa bi morebiti prej škodile kakor pa koristile, ker bi jih pustilo najbrže mnogo naročnikov kakor „sku-čnuju, postojanno plačuščuju gazetu."
Mej Peterburškimi izdanji tega roda zanima prvo mesto znani vam uže „Sin Oteče
stva". Razširjen je ta list po vsej Rusiji in nij tukaj lista, kateri bi imel toliko naročnikov, kakor jih ima ta „sin domovino". To javljenje vas mora tem bolj veseliti, ker on z „N. Vremja" stoji na jednakej podlogi: „Sln Ot." je bolj ubogim in manj izobražovanlm Rusom, prijaznim Jugoslovanom to, kar je „N. Vr.u bogatemu, izobražovanemu slavoftl-skemu ruskemu obščestvu. Ta list se je pečal s slovanskimi vprašanji dovoljno pogosto uže tedaj, ko v Hercegovini še nij bila poknila slovanska puška. Marljivi g. Berezud, bivši konzul Ruski v Dubrovniku in Reki, zbral si je bil mnogo tvarine o južnih Slovanih, mej temi tudi o Slovencih, ter priobčil prav zanimive spise o njih političnem in častnem življenji; to se ve, da z namenom, probuditi v ruske j sred njej masi naroden interes o bratskih jej slovanskih plemenih. O ustavo-vernej zakotno-turškej politiki dunajskej pri* nesel je „S. O." nekaj člankov, kateri bi se pri vas zdeli vredni, da bi jih vaš državni pravdnik spravil pod ključ. Dokler je še taclh listov v Rusiji, nij še obupati nad Slovanstvom in njegovimi idejami in njegovim velikim razširjenjem.
(Konec pri h)
Politični razgled*
Motrunje Acisele.
V Ljubljani G. maja. „2V. *V. prinaša uvoden članek,
v katerem napada severo-nemške časnike, da so preveč tubo in slovano-ljubi. Iz tega članka je popolnem razvidno in jasno povedano, da ustavoverstvo in smrtni boj zoper vse kar je slovanskega — je identično« in da nemški liberalizem je grda laž in humbug.
BMrvHtski „Obzor* konstatira, da so dogovore sklopile le vlade dveh gospodujočih narodnosti v državi, magjarske in nemške, od katerih vsaka je v manjšini. Poleg tega hrvatsko glasilo konstatuje: Krik bode potihnil aH želo, ki ga je jedna stranka drugej zabodla pri teh dogovorih, ta ostane. — Ko bi bila Avstrija federalistična, koliko tacih potresov bi se jej prihranilo pravi „0."
Mu t/i iw „Nemzeti Hirlap" pravi,
da so ogerski poslanci močno potrti vsled nagodbe kakoršna je. Nekateri bodo mandat položili. „Egyertertesu dokazuje, da je Tisza izdajnik a ne državnik.
Vnanje države.
Novo ***hsk<t ministerstvo je sestavljeno: Števca je predsednik, Ristič ima vnanje zadeve, M i 1 o j k o v i ć, notranje, G r u ie", pravosodje, Ni ko lic vojno, Vasiljevič, nauk. — To je ratno ministerstvo. Če je bil Ristić uže jesen za boj in je le vsled pritiska od zunaj moral odstopiti, koliko bolj bode sedaj. Isto tako Gruič in Stevča. Ti so najznamenitejši.
Potovanje /fnrfr«##i/yV«o v Berlin2 kjer bosta Gorčakov in Bismark sklenila, kaj in kako bode z orijentalnim vprašanjem, vzbuja še vedno občno pozornost. Vendar navdušenja za te može menda nij nikjer, ker po jednej strani bode stari Gorčakov kaj polovičnega predlagal, Bismark katerega se vzhod m enj tiče bode mu pritrdil, Magjar Andrassv ima pa potem, ko govorita dva, malo reči. Sploh pa so misli, da more le intervencija v Bosni biti predmet razgovorov.
MtitliffiHskin. zbornica v Rimu je včeraj konstituirala svoje bureaux, v katerih se začne posvetovanje o zgornje-italijanskih železnicah.
Na f1i'ft«co*Ari« so tudi zadnje dopolnilne volitve izpale na korist republikancem, Ikmapartovci in drugi reakcijonarji so popolnem potrti in brezupni. — Minister Ricardje imenoval več merov, povsodi le značajne republikance.   Tako bode tudi uprava kmalu
očiščena kreatur, ki so sodu je stole in javno oblast zlorabile proti narodovim prizadevanjem.
.-#«.7/#*.#*: t poslanec James bode predlagal v parlamentu nezaupnico vladi izreči zarad načina kako je naslovno postavo (o indijskem cesarskem naslovu kraljice) priobčila. Vodja opozicije Ilartington bode Disraelija pozval, naj dan določi, kedaj se bode o tem posvetovalo.
Dopisi.
Iz 4 r noiail j;i 4. maja 87G [Izv. dop.j Včeraj je našemu mesticu pretila jako velika nevarnost kmalu bi bili Črnomaljci imeli priložnost, sv. Florjana na pomoč zvati. Neki sla-boglasen človek, bivši diurnist, hotel se je zmaščevati nad tukajšnjo c. k. okrajno sod nij o in jo je zažgal. Bil je namreč zarad raznih goljufij spoden in ker nij imel sedaj nobenega zasluška niti stanovanja, hotel si ga je preskrbeti v sodnijskih zaporih. O poludne, ko so ravno vsi gg. uradniki doma bili, splazil se je, kdo zna kako, v sodnijske sobe, pobral tam celo kopo aktov, šel ž njimi pod streho in jih je pod tramovi zapalil, vrh tega pa še veliko starih zabojev in stolov naložil. Ko je videl, da je svoj hudobni namen dobro izvršil, šel jo ven, — ter se je sam naznanil žandarmeriji.
Mej tem Časom šla je žena necega sod-nijskega sluge ravno po vino in je videla velik dim, kateri se je valil izpod strehe proti nebu, ter je naznanila brzo svojemu možu, kateri je s pomočjo nekoliko druzih ljudi ogenj pogasil ter brzo c. k. sodniku oznanil, kateri je mej tem došlega zločinca dostojno sprejel, ter mu odkazal za nekoliko časa prosto stanovanje. Ako se premisli, da je večina hiš s skodli ali celo s slamo krita, razmeri se leh-ko, kakova nesreča bi se bila zgodila in koliko ljudij bi bil oni hudobnež na beraško palico pripravil, kajti, lehko smem reči, gotovo polovica ('rnomaljcev nema hiš zavarovanih.
V zadnjom listu „Slovenca" huduje se neki dopisnik nad dopisom iz Črnomlja v prej-finjej številki „Slov." zbog predstave operete „Tičnik", ter pravi, da g. dopisnik nij vseh osob imenoval, katere imajo zasluge za napravo te operete. Vsakemu svoje! Gospodičini K. res lepa hvala za trud in to jej bode vsak priznal, — ali zakaj je pa g. H. zadnji trenotek Odpovedal, je še vsim nerazumljivo. — Ako-ravno ne bode zaslug gospoda H. nobeden kratil, vendar je s tem pokazal, da mu nij ravno veliko mar na razvoju naše čitalnice in da rad posluša hudobne jezike, kateri bi našo čitalnico radi razdrli.
Iz Dininfa 4. maja. [Izv. dop. | Na-godbene obravnave so tedaj „srečno" končane. Kakor sem uže v zadnjem svojem dopisu o itditvi mnozih oficijozov, da se imajo obravnave v kratkem i v miru izvršiti, omenil, tako se je tudi zgodilo. Pesimisti so propali! Napetost i razjarenost ogrskih i nemško-ustavo-vernih listov ste baš v tem trenotku dosegli svoj vrhunec. A sedaj je zopet vse v mirnem tiru, akopram si nihče ne upa trditi: je-li je vspeh nagodbenih obravnav bolj na strani Mag-jarov, ali pa so se naši ministri toliko moško držali, kot so to svojim pristašem obljubovali. No, ne bodo dolgo, i bodočnost bode odkrila, kar nosi pogubo i zmagonosnega v svojih skrivnih gubah za nas ('islejtance.
Je-li se je pak porazumljenje v vseh dotičnih nagodbenih vprašanjih doseglo ? To nam dunajski listi zanikujejo. Celo magjarski ofi-cijozi trde: da se je bankina zadeva izpustila.
To odprto vprašanje ostaja razrešiti avstrijskim lian kini m kapacitetam, ki so baš v tej točki centralisti comme il faut. O razdeljenji državnega kapitala ti ne hote ničesa vedeti. A drugod se trdi, da se je tudi bankina zadeva ugodno rešila, kar zasluži popolno verjetnost, ker je vendar baš ugodno rešenje bankinega vprašanja za bodočnost magjarske eminentne važnosti, i bi magjarski ministri prej bili svojo ostavko odločno zahtevali, nego li magjarsko vitalno zadavo nerešeno pustili. Po „W. Tagblttuu bi se bila bankina zadeva sledeče rešila: Zopetno izplačevanje v gotovini od strani banke se za sedaj odloži. Jedinost not se obvaruje. Po tem ne bi imeli Magjari svojih banknot, ampak se imajo po-služavati „avstro-ogerskih," Banka se razdeli v dva oddela, na Dunaji ter v Pešti; vsak oddelek ima s vo j e ravnateljstvo; generalnega governerja imenuje cesar. O povračilu davkov so Magjari nekaj koncesij priborili. Ogerska državna blagajnica ima na leto 800.000 do 850.000 for. inenj plačevati. Užitninsko vprašanje so Magjari popolnem na strani pustlili Predlog postave o novem colnem tarifu naj slanja se na colno obrano (schutzzoll), tako da se bodo prihodki celo po sprejetej računskej podlogi v celej državi več kot podvojili. To so v kratkem glavni momenti vspeha nagodbenih obravnav. V kratkem se bode poizvedelo kedo je na dobičku. Sicer je pa to stoprav prva faza nagodbina i preden se bode sprejela v parlamentu bede še dosta črnila poteklo. Agitacija po deželi zoper vsakako povišanje davka v Cislejtaniji na korist Magjarov pak se je uže pričela. Se ve da bodo ministri trdo branili svoj elaborat, a pričakovati je po vseh indicrjah, da parlament ne bode v bodoče več glasovalna mašina, kojo bi vodilo ministerstvo po svojej vo\ji.
Orijentalno vprašanje je zavzelo glavno mesto pri evropskih vladarjih. 10. majnika ima ruski cesar priti v Berlin, ter tam posvetovati se z nemškim cesarjem v prisočnosti Gorčakova, Bismarka i — Andrassy-ja. Avstrija je torej nekako na stran porinjcna, potem, ko so se Andrassy-jevi reformski predlogi izkazali uičevi. To čast bi si Avstrija lekko bila prihranila — igrati zadnjo rolo v vprašanji, v katerem je ona vendar najprva engažirana. Sedaj dode Andrassy plesal, kot mu bodo zagodli car ruski se svojim Gorčakov-om i Viljem se svojim Bismarkom. Daleč uže smo prišli posled magjarskega i nemškega sovraštva do Slovanov! Ne-lo, da smo izgubili vse simpatije pri naših m učeni kili jugoslovanskih, potisnjeni smo tudi v razrešitvi orijentalnoga vprašanja nazaj i drugi državniki bodo sedaj zapovedali, kar ima Avstrija v bodoče storiti — a mi bodemo pohlevno ubogali ali pa. —
Iz Dubrovnika je došlo ravnokar telegra-fično poročilo, da je dopisnik „Independance belgeu mej bojem konstatiral, da so Turki z eksplozivnimi krogljami, ki so po narodnem pravu strogo prepovedano, na vstaše streljali. Odtod so toliko mrtvih vstaši imeli. Vsi ranjeni vstaši umrli so v sled krogel, ki so se jim v telesu razpočile. Specijalni dopisnik „Independance belgo" nesel bode od bojnega pro-storišea takove kot „corpus delieti," predsedniku društva rudečoga križa v Genf. A Turki so vendar bili tepeni.
Domače stvari.
— (Na Rakeku) na Notranjskem se je 4. t. in. odprla nova brzojavna postaja.
— (Slovensko gledališče). Denes 7. t. m. bode predstava na korist našega komika, gosp. Kajzela.
— (Na smrt obsojen) je 4. maja bil pred porotniki v Ljubljani mladi kmet Zupančič od Bleda na Gorenjskem, tisti, ki je bil svojo taščo ustrelil, kakor smo ob svojem času v našem listu poročali. Upati pa je, da mu bode cesar smrtno kazen odpustil, pomilostivši ga na dolžji zapor.
— (Milodari za pribegle Ilerce-govince in Bošnjake) [XXX. izkaz.] Iz Ziljske Bistrice poslal in nabral g. Ferdo Vigele od sledočih darovateljev: gospod Štem-bah v Gorjah 1 gl. „Blagoslov k zmagi" 1 gl. Bistrički 1 gl. Iz Ljut. R. M. 1 gl.
Prejšnji izkazi 4241 gl. G4 kr. 1000 frankov v zla'u in 4 srebrne dvajsetice, skupaj tedaj 4245 gl. C4 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice.
Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo, ter prosi še milodarov, posebno sedaj ko je zopet mnogo novih beguncev priboglo na avstrijsko zemljo, katerim so ljuti Turki po-ropali vse imetje.
Objodnim tudi naznanja p. n. občinstvu, da je pred nekaj dnevi poslal zadnjih 300 gl. odboru v Dalmacijo.
J. N. Horak, Vaso Petričič,
predsednik. denarničar.
Razne vesti.
* (Nesreča na vodi.) Zadnjega dne pretočenega meseca na ladjici, ki je vozila ljudi v Bingen, je kotel počil in eksplozija je bila tako strašna, da je pet potnikov ubilo, 12 je hudo opečenih.
* (Samomor.) Na Dunaji se je sam ustrelil feldmaršallejtnant grof VVallis, vendar še nij umrl, da si je rana smrtna. Zakaj, to se po denes nam došlih novinah še ne ve.
* (Obrnena ostrina). Kakor se „Primorcu" iz Reke javlja, bil je ondotni k. državni pravdnik g. Kušer obsojen plačati 30 gld. globe, ali pak 0 dni zapora, ker je necega tamošnjega dekletca (frizerko) ustno razžalil.
* (Mačjo godbo) so napravili sultanu pred nekaj časom v Carigradu delavci. Povod k temu škandalu bile so obljube ministrov, da jim bodo polovico necega zasluška izplačali. Deputacija delavcev je šla tedaj k dotičnemu ministru, a namesto denarjev, dobili so klofute. Razkačena deputacija vsled tacega obnašanja sklene narediti mačjo godbo pred sultanovo palačo. Kaj tacega je uže v Carigradu mogoče.
Na „Drenikovem vrhu"
se dobi izvrstna kava, vino, i>ivo, mrzlo j odi itd.
Čestito občinstvo vabi uljudno
(126-D Alojzij Bedolo.
Objava.
Dcnea 7. maia 1876 se bode odprl >'t*t in leC£»-l j ijSĆ'o v Gradisi v (jost ilui
,rP*ft kreni"«
Za izvrstna vina, okusna jedila in nag'o postrežbo je dobro skrbljeno. (127—1)
V administraciji „Slov. Naroda" prodaje se izvrstna
IVeva slika
„Vodje i junaci iz ustanka u I?osni i Hercegovini".
Cena 1 gld. 20 kr.
Začetek ob    8. uri zvečer.
Deželno gledališče v Ljubljani.
V nedeljo 7. maja 1876.
Na korist komika »Dramatičnega društva", Peregrin Kajzela.
Prvikrat:
Doktor Faustova kapica.
Burka s potjera v 3 dejanjih, po F. Hoppn „Dr. Faust's Iliiuskiippehen" poslovenil Davorin llostnik. Godba Hebenstreit-ova.
Regisseur predstave Josip Kocelj.
Osobe:
Polkovnik baron Lovnicki — Flora, njegova lici —   — — Vitez Zlatarovlč     —   — — Odvetnik Žvižgovec      — — Andrej Podere, ubog kapčor liaroaba .Sipalec     —   — — Oebclar, grajski inšpektor — Stanca, hči njegova      — — Koprilnik, krajni sodeč — Srebot, grajski vrtnar   — — Izidor,  njegov nečak, uradski pisar      —   —   —   — —
Učitelj       ______ —
Bogotaj, polkovnikov hlapec Boštek, krčmar v gozdnem prenočišči   —   —   —   — —
Jakob hlapec   \   L , . Špela, dekla    j   v krčn" tjrni volk, načelnik lopov — Cuk \ Rožički / Venceli, postilijon Gospod Malincr Gospod Valjar Gospa Zmajevič Gospa Klepetulja Sodnijski sluga Anžek   \ , Jurman J kmetft Dragonsk častnik Kmetica    — — Prikazen   — —
g. Kocčli. gdč. Podkrajškova. g. Jeločuik. g. Jokovec. g. Kajzel. g. Sturm. g ŠuštcrŠič. gdč. Ihanova. g. Jekovec. g. Rus.
g. Schmidt. g. Ivan. g. Marolt.
g. Trnovec. g Šliraki. g. Odijeva, g. Gorenec. g. Bledkov. g. Bonač. g. Eržen, g. Ivan. g. Grilj. gdč. Ihanova. gdč. Namretova. g. Bezgovec. g. Krzen, g. Sturm. g. Bledkov. gdč. Namretova. g. Schmidt.
Gospodje in gospe, sodnijski sluge, lopovi, dragonci, kmetje, kmetice, godci, sluge in lovci polkovnikovi, porotniki, tri poroke, družice, otroci.
Pri predstavi svira c. kr. vojaška godba 53. pelka pešcev nadvojvode Leopold pod vodstvom kapelnika gospoda Czanskva.
lopova
Kasa se odpre ob 7. uri. — Začetek ob '/2iS. uri zvečer.
Službe išče!
Absolviran gimnazijec, obeh deželnih jezikov popolnem zmožen, Bcdaj comptoirist, išče takoj primernega službovanja. — Prijazne ponudbe do 20. t. m. pod šifro J. J. poste restante v Ljubljani.
(121—2)
Zobni zdravnik nI in kirurg, dr.
fmratica
došel je v l.jiibljano in stanuje v hotelu „E!e-fant", v 2 nadstropji v sobi št. 36. in 37. ter ordinira v
zobo-zdravilstvu in zobo-tehniki
vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure po polu dne. Tu oetane samo še 8 dni.
Njegova privilegirana salisil-kislina, tra'ajoče in najbolj uči nji »če x&t»ne aparate t 1 flac. anti-septikon-ustno vode 1 gl., velika h kat. j a zobnega praha 1 gl. 1 škatljica paste 80 kr., 1 zavitek paste 30 kr., dobivajo se pri njem in pri gg.: Birsicn, Kdiianl Mahni in frizerju Buzinariju v Ljubljani, Mari useku v Loki in potem v lekarni v Kranj i in Kamniku. (101—4)
Franc-ove esence za življenje.
Gotovo in skušeno sredstvo proti večini botezoij z vspešnim učinkom in sicer tako, da bi mora'a vsaka gospodinja tako zdravilo pri hiši imeti. (53—8)
Jedino pravo dobiva se pri
Oabrlel Plccoll,
lekarju, na dunajske} cesti v LJubljani.
Kažijot jo ljiljani.
Kdor želi inserirati pod to rubriko svoj posel, obrt itd. tako, da je oznanilo uvršteno skozi tri mesece vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako znižanej ceni storiti, katera se izve pri administraciji -Slovenskega Naroda".
Knjigovez E. IIolui
na starem* trga it, t.»7 Jeitint v IJuttlJuni.
prevzema in izdeluje najhitreje, najcenejše vsako vrste dela. Posebno se priporoča č. gosp. Humov-mikam. (9)
- Z
Ifiill
I.
e IT
B. m* cr
m CO
os 7 c-t os l O" 'xi o; yi o r
8» •«!!
d. J.
Jottbct« Don btm unlftjcidjnttfn '-aanfljauft Dl< fttaungtn entgegtngcnommen ftir bit ^lebmtg btr 270fttn ton »t« Wcfliftuno 9ttut)migtrn unb mil btm grlammten StoatSUftmogfn garant Irten tffibUttmt.
Z>ic(rlbc btflrbt titi« 81,500 CrlglnolUojftt unb 43,400 •ttsISMM. ©ammUidjt ©tttinne ntfitpen innrrljalb tmiger Vlonatc In 7 Sb-ibfilunflfn rntfđiitben unb beteagen jufamrnen
7 Million 771,800 nwm«t.
D*r £>aut>tarmnn bttiagt iu.
375,000=218,750
>Hrid)«mait.
Oulbtn » >Il\
gpeciell (nti)iili Dic(* tctttrie nodj folgrnof o>,n<umt
s »0,000
135,000 NO.OOO OOOOO 50,000 40,000 30,000 30,000 »5,000 «0,000 15,000
7 11
SO 55 1 1
SOO 5 3
•118 OSI
19,OOO 10,000 OOOO •OOO 30O0 S500 3IOO SOOO 1500 ■ 800 500
ftc. tHeidjemarf, jufamrnen 43,400 ®«oiniit.
.4111 ointlict}« SVflflfUung Toftet ein ganzes Original-Loos 6. W. fl. 3. 30 ein halbes     „       „     „  „   1.65 ein vlertel      „       „     „   „ —. 83
Jebet UVit'CIiin.i belubt m.in ben ni! Mllfii btn JBetrag beiuilegen ober benfelben pet "JJoft ein^u-naljlen, audjtannbit Hufenbunaper'Jlacbnatjme m i : n 11 roerben,bte »efteflereitjalten fofortuon unter« i.i.Jiiift« fticma Die Otiflinalloofe mit au«fiif)r. ltđ)*m »Perloolunflfulon — 9tatt) ber 3i(l)in'fl Mi.ii;   jfbtr   Xb,(iln(t)tnti   (ofoTt bie amtlid)(
'$>\t vlu«\nbtung btr <3twinne gffdiitljt unter €taat8 Gontrolc bm.1i ba« mit btm 9)tttauf
bujrr '2tu.i!?loi'if 1t,i n it i ,i .|tf 'j1 i j: T l; i n c?
Adolph Lilienfeld,
»Steiner.
(125—1)
375,000=218,750
RtittMMtf
(Wiilbrn S. «.».
bttrdgt to. b.t $au^tl:rffer ber jToftni oon bnr vtcgierunfi flfnc(Mlgtcn uitb gartnitiritii «f Idlillerle,   uuldit   au«   HI.SOO
cOPftU unb 4S.400 tgtroinnrn btfltl)t. — tžaimiu-lirtif Otrtoinne mtrbrn inncr()atb eiulgcr _l!onatr buril) 7 ,-iiriiminrn enbgUItig auigtlooft unb be ttagrn jufammen
7 Million 771,800
Vtnfirr btm obrnangrbrnen eo. .^auftgrroinnc fntlj.ilt bie Volicrif spociell uo.li C^rniinne uuu >Hfid)*m.ut
40,000 3S.OOO 30,000 2A.OOO .»,11(111
t^fgcit (-infrubung bfft *-Bettngte uon: O. SO. fl. S. 30. fiir *<u oatijt. Originalloo«
9SO.OOO i
125,000 ;
SO.OOO s
eo.ooo I
50,4100 I 5
A it I ...OOO 7 a l-.OOO II ii 10,000 20 i «000 ele. e«c.
1.05.
Halbes
•SSjr A. Goldfarb ..Hamburg^ss;
Ufrfrbencn Criginat-Voofc unb rrttjfilt nartj jr btr ;!itl|iniu .m jcDcu Iiiciiiiciiiiicr bie nmt> tla)« i^iir.milifii-. Tit Vtuobe^aljlung ber <St< lunini- ,ioi.i|id|i biu.li bie U^erbinbiiugru biefr« ^>aufe« an nllrii ^tSUen. SBei (£ffrctuirtiitn einer ieben ScfteUunfl toito ber auefiibrtidie verloo {unneplnu ntlet 7 .gitJutnarti orati, btiflelegt.
f .1 bie 3it1)U»g n.iiu- bcuorfleljt unb ba0 nod) uorljaubene l'ooSquaiitum gerinn i|t, nerben Bf ftellungeit fd|leuuigft, iebeufaue abet erbeten Vot bem
15o Mai fl« J.
Steiner.
(1-4-1)
Vošćenc svece,
»n zavitke (Wachsst5ckl) vsake vrste za cerkve, po--grebe, in trgovino po najnižjej ceni prodaja in ser čestiti duhovščini, kakor tudi slavnemu občinstvu pripor, ča zagotavlja je, da bo vsem najboljše in hitro postregel. Orosluv Doleneo,
(8) svečar, gledališčne ulice št. 140—141.
4wosi i I niča i* ..pri Sokolu"
ni stolnem trgu, priporoča svojo n/.n staro gostilno. Dalje naznanja, da ima tudi letos izvrstna vina in vedno dobre jedila kakor klobase itd. po nizke} ceni._(9)
(iTvljar Jakob Skerbinec,
v gledališkej ulici št. 19 izdeluje vsako biro najboljših i'revije v na drobno in debelo; potem prodaja tudi Tržiške črevlje na debelo in drobno po nizkej eeni.__(9)
Kdor potrebuje
metričiie mere in uteže
kuhinjsko posodo plehasto ali iz vlitega železa, kakor koišno orodje za pohištvo in za zidanje, potem orodje za mizarje, tesarje itd vse to dobi po najniijej ceni pri Marame Verčekm (prej Božiču) na glavnem trgu št. 10.__(9)
V Josip -LevcereJ
speceriskej štacuni na št. Peterskem predmestji št. 18 tik mesarskega mosta dobi se najboljše blago potem Staj. bruse, kupuje in prodaja na debelo poljske pri-delke fižol, krompir, črcSplje, repo, zelje, orehe itd. (9)
Janez Vičič
prodaja kakor pri razprodaji ( lus-vcrhauf) 10 do 25 % pod fabrlsko ceno na debelo in drobno miiofpo-vratiic»   kramarsko  in goipodsko
blago. (9)
Ohranitev zdravja
obstoji večjidel v čiščenji in snažnosti sokov in krvi, ter v pospešitvi dobrega prebavenja. To doseči je najboljši in zdatnejši pripomoček:
Dr. Rosa oživljavno mazilo.
Dr. Rom oživljavno mazilo zadostuje vsem terjatvam najpopolnejše, ono oživlja celo delavnost prebavenja, ustvarja zdravo in čisto krv, in život pridobi zopet svojo prejšnjo mod in zdravje. — Ono je za vse bolezni prebavenja, posebno za zarinjenost teka, kislo se riganje, napihovanje, bruhanje, želodčni krč, zasližettje, krrarnico (zlato žilo), prenatlačenja želodca z jedili itd., gotovi iu ozdravljivi pripomoček, kateri si je pridobil zaradi izvrstnega učinka v kratkem času splošno razširjenje.
Velika stcklcnira I golti, mala steklenica 50 kr.
Na stotine priznanj ovalnih spisov je raz. položenih. Razpošilja se na frankovane dopise proti poštnem povzetku na vse kraje.
Gospodu B. Fragnerju v Pragi!
Jaz priznavam poln hvaležnosti in kot za sveto dolžnost, poročati, da mi je to od Vas poslano dr. Jtosoro oživljeralno mazilo za mojo sedem let trajajočo, hudo čut nično bolezen in slabo prebavenje izvrstno ozdravljevalo, ter da sem skoro popolnem zdrav.
Celo leto uže nijsem mogel opravljati svojo službo, ti mesecev ležal sem v bolnici na Dunaji, a vsi pripomočki bili so zastonj, jedino le ta črez vse naj i zvrst ne j ši pripomoček ozdravel me je strašnih in nepretrpljivih boleznij. Tedaj najsrčnejša zahvala in prosim, da mi pri-pošljete še dve steklenici dr. Rosovega oživ-ljevalnega mazila.
Kajetan Strohmager, l. r. St. Egid v Neu\valdu (v s. A v.) 30. jati. 1874.
Olavna zaloga:
V lekarni B. Fra(/nerjut Kleinseite, na voglu Spornergasse št. 205 v Pragi.
V I.)iil»ljani: pri lokarjih Gabri ol P i c c o I i in Josipu Svobodi; v KoCevJI t pri A n-dreju lir a un u ; v Celovcu: pri dr. II a u-
serj u, :ekarju. Vse lekarne v Avstriji, kakor tudi večjiihi materijalne štacune imajo zaloge tega oživljeval-nega mazila
Tamo so tudi dobiva:
Praško univerzalno hišno mazilo,
gotovi in poskušeni pripomoček za ozdravenjo vseh prisadov, ran in oteklin po 25 kr. in 35 kr.
Mazilo za oglušenje.
Poskušeno in zaradi mnogo zdravniških poskušenj znano kot najgotovejsi pripomoček za ozdravenje močno oglušenih, ter za pridobitev popotnem izgubljenega sluha. 1 steklenica 1 gold. av. ve(j. (63—5)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodue tiskarne'
02228489
37