Delenje SP Do 35 LIST 1996 352C497.4 šošLavij ! 9000623.5 ŠTEVILKA 5 Občane občine Šoštanj vabimo na otvoritev MALE MPOTNIKOVE GALERIJE, ki bo v ponedeljek, 24. junija, ob 18. uri v posebnih prostorih gostišča Napotnikov hram. OZ prijateljev mladine pripravlja v sodelovanju z gospodom Tonetom Potočnikom otvoritev Male Napotnikove galerije. Tu bodo razstavljena otroška dela, ki so nastala v kiparskih kolonijah v rojstnem kraju kiparja Ivana Napotnika. Že 23 let otroci vsako jesen oblikujejo les v Zavodnjah in tako nadaljujejo tradicijo znamenitega kiparja. Najboljša dela iz vseh kolonij bodo tako na ogled krajanom in obiskovalcem Zavodenj. Otvoritev galerije bo potekala v okviru prireditev, ki jih krajani Zavodenj pripravljajo ob dnevu državnosti. Praznični večer se bo pričel z zalivanjem lipe - tradicionalnim običajem na predpraznični dan v Zavodnjah. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Š 0 Š T A N J, TVg svobode 12 VAS VABI V SVOJE MESNICE: • MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU • MESNICA Z DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B • MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM. NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN PA LAHKO KUPITE JABOLKA VSAK DAN OD 12.00 DO 16.00 URE, RAZEN SOBOTE, PRAZNIKOV IN NEDELJE. NAPOVEDNIK ■ stran 2 Kdaj bo odprt bazen? Odgovor bo dalu sodišče ■ strani Takšni smo! Kako se obnašamo v prometu ■ strani 6 Letni koncert okteta TEŠ ill let Termoelektrarne Šoštanj ■ stran 7 Mednarodni odbojkarski turnir Počastitev otvoritve športne dvorane olitiki se pod krinko skrbi za svoje volilce prevečkrat zavzemajo predvsem za lastne interese, za inte-rese svojih prijateljev, strankarskih somišljenikov in političnih želj po vzvodih oblasti svoje stranke. Parlamentarne demokracije smo se v petih letih samostojne države dodob-ra navadili in volileev ne bo mogoče prepričati le z zdrahami in namigo-vanji; dosti bolje kot v preteklosti bodo znali presoditi, kdo jih zna potegniti za nos in komu lahko zaupajo. Na lokalni ravni je pa tako; če hočejo svetniki v prizadevanjih za dobrobit in čimvišji standard zadovoljnih občanov uspeti, morajo čimprej pozabiti ozko strankarsko politično teorijo (sicer pa, ali niso vse stranke v predvolilnih programih volilcem obljubljale prav blagostanja) in volilne strasti, ki so pred letošnjimi državnozborskimi volitvami že vzplamtele tudi v naši občini. Upam, da bo novo uredništvo, ki ga je imenoval svet občine, primer zglednega sodelovanja predstavnikov različnih - pozicijskih in opozicijskih - strank, ki se bo potrjevalo v prizadevanjih za kar najbolj pester in zanimiv časopis, katerega bo rad vzel v roke vsak občan. Prvi sestanki so obetavni. Volje, izgleda, ne manjka. Vsaj še nekaj časa pa nas bodo pestili neurejeni tehnični in prostorski problemi. Na to, kakšen bo List, pa lahko vplivate tudi vi, bralci. Vaše pripombe nas zavezujejo k še boljšemu delu v prihodnosti, zato smo vam zanje iskreno hvaležni. Res je, da je List le eden od manjših regionalnih časnikov, a drobnih stvari, pa veliko bolj znanih, je mnogo. Nedvomno je njihova glavna značilnost kakovost, ki mora biti tudi uredništvu prvo vodilo pri nastajanju našega Lista. Urednica Dopisujte v List občine Šoštanj V prostorih velenjskega gradu je v mesecu maju šoštanjski slikar Drago Šumnik Luka nanizal še eno od svojih razstav. Obiskovalcem je predstavil svoja najnovejša dela in s tem znova potrdil prisotnost v našem kulturnem prostoru. Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Kersnikova 11, 63320 Velenje tel: (063) 855-336 fax:(063)855-350 ■bbmhbMHH PET LET SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE H i majhna stvar ustvariti novo državo, pa tudi lahko ni. To smo Slovenci na lastni koži boleče občutili predvsem med desetdnevno vojno, v drugačni obliki pa po malem to čutimo še vsak dan. Tudi tisti, ki so bili pred petimi leti naj večji optimisti, se danes ne slepijo več, da bo Slovenija kmalu idealna Indija Koromandija, kjer se cedita med in mleko. Ne, Slovenija je podobna vsem drugim običajnim državam. Kakor Slovencem ni bila naklonjena usoda, ko smo sklenili stopiti na svojo pot - neprijazno okolje, sumničavi sosedi, vzvišene velike sile, tako tudi danes izgleda, da so se vsi zarotili proti nam, da nas postavljajo pred nove in nove preizkušnje. Zdaj gre zato, na kakšen način in kakšno podobo o sebi bomo znali predstaviti svetu. Iz kakšnega testa smo Slovenci, pravzaprav kar dobro vemo. Radi se postavljamo in hvalimo ter hkrati samopomilujemo in ponižujemo, da smo ja čimmanj opazni. Čeprav nas radi zmerjajo za dunajske kočijaže ali podalpske Hrvate, smo tudi sami svetu kar nekaj podarili - ugledna slovenska imena najdemo povsod: v znanosti, umetnosti, športu, misijonih, čebelarstvu in arhitekturi. Tudi zato nam nič, kar ni najboljše, ne bi smelo biti dovolj dobro, če nočemo, da nas Radi se sklicujemo na Cankarjevo legendo o Bogu, ki je našo deželo ustvaril nazadnje, ko mu je ostalo polno perišče lepote in jo je razsul od štajerskih goric do strme tržaške obale pa od Triglava do Gorjancev. A ne pozabimo, da je bila naša država od nekdaj strateško razpotje evropskih poti, jantarskih s severa na jug in križarskih z zahoda na vzhod. Dežela na evropskem prepihu, bi lahko rekli. To so lahko danes, ko se Evropa povezuje preko izginjajočih meja, naše prednosti. Medtem, ko se je še med desetdnevno vojno za samostojnost zdelo, da je svet odkril Slovenijo, saj je bila na malih ekranih po vsem svetu, smo že čez nekaj mesecev ugotovili, da je treba nase kar naprej opozarjati. Naj spomnim, da je že Valvazor pred dobrimi tremi stoletji opazil, "da leži ta odlična vojvodina Kranjska s svojimi imenitnimi lastnostmi, čeprav je lep biser, pri mnogih tujcih zavita v globoko nepoznavanje." Ta ugotovitev velja še danes, saj v svetu Slovenijo po petih letih njene osamosvojitve še vedno prepogosto zamenjujejo s Slovaško ali Slavonijo. imajo za anonimno, zanemarljivo in zato lahko obvladljivo svetovno provinco. Urša Menih “Ne veš, da je prepovedano? To je nevaren človek; državi dela škodo. Primite ga, zaprimo ga!” Fran Levstik: Martin Krpan Dne 21. 5. 1996 sem kot tajnik Občine Šoštanj odposlal TRETJE IN HKRATI ZADNJE ODPRTO PISMO ZA PREMOŽENJSKO BILANCO OBČINE VELENJE NA DAN 31. 12. 1994, in sicer g. Bojanu KLADNIKU, g. Draganu MARTINŠKU in g. Antonu SKORNŠKU, predsednikom svetov občin pravnih naslednic Občine Velenje in g. Srečku MEHU, g. Bogdanu MENIHU ter g. Ivanu RAKUNU, županom občin pravnih naslednic Občine Velenje. Dokument, zaradi katerega sem baje tako močno kršil občinski statut, da mi je šoštanjski župan dne 23. 5. 1996 vročil nezakoniti suspenz na mestu občinskega tajnika, nosi uradno številko PR-020414/96. Vsebina je sledeča: Spoštovani! Dne 11.5. 1996 sem Vas pozval, da zadržite izvajanje sklepa o premoženjski bilanci, kajti skupno premoženje bivše Občine Velenje na dan 31. december 1994 je prikazano prenizko, saj zanesljivo manjka vrednost za več kot 47 hektarov zemljišč (pretežno v k.o. Velenje), ki so bile na dan 31. 12. 1994 v lasti/ttporabi oziroma uživanju sklada stavbnih zemljišč občine Velenje, kar izhaja iz rekapitulacije - zbira posestnih listov sklada stavbnih zemljišč občine Velenje Območne geodetske uprave Velenje, izpostava Velenje na dan 7. 5. 1996. Po včerajšnjem telefonskem razgovoru z gospodom predsednikom sveta Občine Šoštanj pa žal ugotavljam, da se bolj kot z evidentno škodo, ki jo bo povzročilo skriv anje vrednosti za več kot osemsto milijonov tolarjev, pretežno v k.o. Velenje, še naprej ukvarjate s problemom “peterezman”. Očitno je samo g. Srečko Meh prepoznal težo problema in je zato nemudoma naročil izpis lastninskih in posestnih listov. Ce bi te naročil prvi dan svojega županovanja, bi v Mestni občini Velenje zanesljivo opravili popis do 30. 9. 1995, kar je bil zakonski rok za izvedbo te naloge! Predsednik sveta Občine Šoštanj pa mi je sporočil, da me bo (nekdo?) imenoval v neko komisijo, v kateri bi naj bili še g. Drago Koren, g. Oto Mravljak, ga. Slavica Škrubej in ta komisija naj bi raziskala, kako je ona druga komisija izgubila 47 ha zemljišč! Pri tem je še dodal, da so baje župani ugotovili, da moram nemudoma vrniti na občino Šoštanj vse dokumente, ki sem jih pridobil na račun občine Šoštanj. Spoštovani! 1. Pripravljen sem delati v (neki?) komisiji pod sledečimi pogoji: - župan Občine Šoštanj mora pisno soglašati, da lahko v takšni komisiji delam tudi v času svoje upravičene odsotnosti z dela; - komisijo morajo imenovati vsi trije župani občin; - v sklepu mora pisati, kaj točno naj komisija dela; - delo članov te komisije se mora honorirati tako kot delo one druge, baje zelo uspešne komisije za popis premoženja; - seje komisij morajo biti javne, pisati se mora zapisnik in morajo biti posnete na magnetofonski trak. 2. Dokumenti, ki sem jih pridobil, se ves čas nahajajo na Občini Šoštanj in sicer v železni blagajni v pisarni tajnika občine. (Tudi ta blagajna je še vedno skupna last občin pravnih naslednic občine Velenje, saj jo je takratni predsednik SZDL Pane Semečenik predal takratnemu direktorju Uprave za urejanje prostora g. Marjanu Kacu. Ta jo je zapustil sekretarju za okolje in prostor občine Velenje g. Emilu Ster-benku in ta svojemu nasledniku Petru Rezmanu. Takratni sekretar Peter Rezman je to blagajno in precej drugega inventarja preselil v Šoštanj, Trg svobode 12, po sklepu IS SO Velenje, ki ga je na IS sam predlagal; šlo je za selitev takratnega referata za varstvo okolja iz Velenja v Šoštanj. Del inventarja in opreme sem obdražal v Šoštanju, kakor tudi prostore za potrebe nove občine, saj zanjo ni bil na dan 1. 1.1995 pripravljen niti stol za župana, kaj šele prostori!) Žal pa v “popisu premoženja"’, ki mi je bil danes, kot tajniku občine, dostopen na Občini Šoštanj, tudi te blagajne ni. Tako imajo gospodje župani teoretično prav. Ce ni blagajne, tudi ni dokumentov, ki so v njej. Da pa ne bo skrbi; ves inventar in opremo, ki smo jo obdržali v Šoštanju za pričetek delovanja občine je ga. Vrčkovnik iz Mestne občine Velenje popisala, neuradno sem popis opravil tudi jaz in blagajna je še vedno v moji pisarni, ključ pa v aktovki tajnika Občine Šoštanj, ki je pravzaprav tudi v skupni lasti vseh treh ohčin, saj sem torbo dobil še kot član IS SO Velenje. Skratka, papirjev mi ni treba vračati na občino, ker so ves čas tam. Peter REZMAN P.S. Če bo obveljal sprejeti sklep o premoženjski bilanci, bo morala za področje sklada stavbnih zemljišč Občina Šoštanj v delitveni bilanci izplačati Mestno občino Velenje v višini 7 milijonov tolarjev in Šmartno ob Paki v višini 5 milijonov. V kolikor pa bo prišlo do korekcije sklepa, tako da bo upoštevano utajenih 47 hektarov zemljišč v Velenju, bi moraja Mestna občina Velenje izplačati občini Šoštanj 160 milijonov tolarjev in Šmartnemu ob Paki 40 milijonov... E L C I IV E »BUNA ŠOŠTANJ SEJI SVETA OBČINE ŠOŠTANJ I 4 Svet Občine Šoštanj je imel v preteklem mesecu dve seji, 15. redno in izredno sejo. Svet občine se je 30. maja sestal na 15. redni seji. Sprejel je dva odloka: Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Šoštanj za leto 1995 in Odlok o proračunu Občine Šoštanj za leto 1996. V obeh odlokih so svetniki upoštevali pripombe na predlog, ki jih je podal nadzorni odbor Občine Šoštanj. * * * v ' ' ■ S n Svetniki so prejeli prvo informacijo o preoblikovanju javnega komunalnega podjetja Velenje, ki bo služila pri sprejemu sporazuma o sklenitvi premoženjsko pravnih razmerij na področju komunalne infrastrukture in statusu komunalne direkcije. * * Svet je sprejel informacijo o poteku gradnje in modernizacije telefonskega omrežja na območju občine Šoštanj. Trenutno poteka prevezovanje na novo telefonsko centralo, zato so linije večkrat motene. Imetniki telefonov so spremenili telefonske številke. Sledilo bo vzpostavljanje novih priključkov. Pri Telekomu predvidevajo, da bodo dela zaključena konec meseca oktobra. * * * Svet je sprejel poročilo o delu na področju športa v občinf Šoštanj in potrdil cene za koriščenje športnih objektov, ki jih je predlagal začasni upravitelj. Začasnemu upravitelju športnih objektov je naložena obveznost dobrega gospodarjenja z objekti, zato ima pravico časovnega razporejanja prostorov in objektov za športne namene. Za predsednico komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovarijtlfp svet potrdil izvolitev ga. Milojke Komprej. Za člana te komisije pa so potrdili g. Antona Ocvirka. * * * PETER REZMM RAZREŠEN Fl IČIJEMIKI OBČINE Zupan je dne 30. 5. podal svetu predlog, da se g. Peter Rezman razreši funkcije tajnika Občine Šoštanj. Svoj predlog je pisno utemeljil in navedel, da je Peter Rezman huje kršil določbe statuta občine in poslovnika sveta občine, ob tem pa zlorabil svoj položaj in prekoračil pooblastila, ki sodijo k funkciji tajnika občine. Svet Občine Šoštanj je na 15. seji obravnaval navedeni predlog in sklenil, da se prične pravno formalni postopek za razrešitev tajnika občine in odločil, da se opravi primopredaja del in sredstev med razrešenim tajnikom in vršilcem dolžnosti in je v ta namen imenoval primopredajno komisijo. Ker navedeni sklep ni bil popolnoma jasen, je dal župan na ta sklep ugovor. Predlagal je, da svet sprejme sklep o razrešitvi in ne o postopku za razrešitev. Tako so svetniki o tej zadevi razpravljati še enkrat, na izredni seji, 6. junija. Po tri ure trajajoči razpravi je svet s tajnim glasovanjem razrešil g. Petra Rezmana funkcije tajnika občine. S tem pa mu delovno razmerje ne preneha. CENIK ZA KORIŠČENJE ŠPORTNIH OBJEKTOV Dom TVD Partizan - ura vadbe - 1000 SIT Rokometno igrišče - najem igrišča za eno uro -1000 SIT, pod lučjo 2000 SIT Tenis igrišče - najem za eno uro - 400 SIT Nogometno igrišče^ “Usnjar” - 4000 SIT Telovadnica pri OS Bibe Roecka - uporaba cele dvorane - 3000 SIT - uporaba polovice dvorane - 1500 SIT - športna društva telovadnega značaja - 2000 SIT - organizacija tekem - 10 000 SIT # * * Svet je sprejel poročilo o poteku del pri sanaciji objektov ob vodni ujmi v letu 1995. Zaradi številnih kritik in namigovanj je dal mnenje 6 tem poročilu tudi nadzorni odbor. Svet je zadolžil komisijo za spremljanje sanacije, da v popis vključi del ceste v Šentvidu, ki je ni na seznamu prizadetih objektov. * * * Svet je prejel informacijo o poteku priprav za delitveno bilanco premoženja bivše občine Velenje. Trenutno je v končni fazi dogovarjanje o objektih, ki so razvrščeni po teritorialnem principu in niso sporni. To so predvsem šole, zdravstveni domovi, lekarne... Glede na bližnje preoblikovanje javnega komunalnega podjetja pa bo najbolj aktualno imetje Komunalnega podjetja Velenje. * * * Svet je odločil, da komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravi predlog za imenovanje pet članske komisije za podelitev nagrad in priznanj Občine Šoštanj. Do naslednje seje naj bi se pripravil tudi odlok o priznanjih in nagradah Občine Šoštanj. KADROVSKE ZADEVE Po izvedbi volitev je svet potrdil novo zasedbo nekaterih izpraznjenih funkcionarskih mest. Svet je za podpredsednika sveta Občine Šoštanj potrdil izvolitev g.Borisa Gomboca. KDAJ BO ODPRT RAZEN? 12. 1. 1994 je bivša KS Šoštanj sklenila pogodbo, s katero je oddala Euroforumu d.o.o. iz Zagorja ob Savi letni bazen v Šoštanju v najem za 15 let. V tej pogodbi so opredeljene pravice in obveznosti najemodajalca in najemnika. Svet Občine Šoštanj je sprejel sklep, da posebna komisija skupaj z najemnikom pregleda in oceni dejansko stanje na bazenu. Komisija je ugotovila, da je najemnik v več točkah kršil določila iz najemne pogodbe, saj ni opravil vzdrževalnih del, neobhodno potrebnih za varno in sanitarno zadovoljivo uporabo bazena in ga ni usposobil za uporabo. Najemojemalec do današnjega dne tudi ni plačal letne najemnine. Zaradi navedenih vzrokov je svet občine na 15. seji sprejel sklep, da se najemna pogodba z Euroforumom d.o.o. ■ razveljavi in prekine ter da upravljanje z bazenom prevzame Občina Šoštanj takoj, ko nastopijo pravno formalni pogoji. Na osnovi tega sklepa je Občina pri okrajnem sodišču Velenje vložila odpoved najemne pogodbe in predlog za izdajo naloga za izpraznitev in predajo letnega bazena. Sedaj je na potezi sodišče. vsi Murn, vsi emkopravm?! Vsak človek ima svoje lastnosti, ki ga ločijo od drugih. Jaz nisem ti in ti nisi jaz. Ce je nekdo manjši kot jaz, je pač manjši. Nihče tega niti ne opazi in nikogar to ne moti. To je stvar, o kateri ne razmišljamo. Kaj pa če je nekdo duševno manjši kot jaz? Ce je nekdo duševno moten? Takih ljudi se ponavadi izogibamo. Pa ne zato, ker bi jih sovražili, ampak preprosto zato, ker se jih bojimo. Ker se bojimo njihove drugačnosti. Ker še nismo pripravljeni sprejeti tega. Kajti vsak človek ima svoja merila, po katerih kategorizira ljudi. In takšni ljudje spadajo pod nikogaršnja merila. Niti jih ne priznavamo za sebi enake. Vsak želi imeti neobremenjeno vest. Skoraj nihče ne želi gledati ljudi, ki v njem vzbudijo sočutje. Takšni (drugačni) ljudje pa ne potrebujejo sočutja, ampak ljubezen, toplino, razumevanje,... Ne želijo in tudi ne potrebujejo usmiljenja, ampak enakost. Poleg sočutja, pa srečanje z duševno prizadetim v človeku vzbudi tudi zadrego: kako se obnašati, kako pogovarjati in podobne vsakdanje stvari, ki se jih drugače sploh ne zavedamo. In to zadrego duševno motena oseba tudi občuti. Četudi jih ne želimo prizadeti, namesto veselja ponudimo žalost. Vseeno lažje navežemo stik s telesno prizadetim kot z duševno drugačnim. Ponavadi pa pozabljamo, da so takšni ljudje tudi bolj spontani. Kadar so žalostni, jokajo, in ko so veseli, se smejejo. Duševno moteni so v mnogih stvareh večji kot mi. Vendar pa jih mi, v svoji majhnosti, ne sprejememo. Sprejemamo pa stvari, ki so brez napak -popolne; in pri tem pozabljamo, da ni nihče popoln! Lea Stancar I S T Kresovanje ob petletnici osamosvojitve M inilo bo pet let, kar smo Slovenci dočakali slovensko osamosvojitev in je naša dežela postala država. Od takrat naprej si našo državo in naše življenje urejamo po svoje. In čeprav imamo pri tem začetniške težave in se zdi, da gre marsikaj narobe, se moramo zavedati, da bi bili brez svoje države še naprej prepuščeni drugim. Osamosvojitev je bila trenutek, ko smo lahko pričeli gledati v pri- hodnost z več upanja in samozavesti. Pred petimi leti tiste junijske noči smo vrh Loma nad Šoštanjem zakurili kres. In svetloba ter toplota tistega ognja nista ugasnili niti zjutraj naslednjega dne, ko smo na poti v službo ali doma poslušali poročila o napadu JLA na Slovenijo. V petih letih po tisti junijski noči se je veliko spremenilo, tudi marsikaj, česar si nismo želeli. Kljub temu je sporočilo tiste noči ostalo enako svetlo in neomadeževano in tako bo ostalo v spominu našega naroda. Peto obletnico osamosvojitve bomo primerno obeležili. Vrh Loma bomo 24. junija zvečer na istem mestu kot pred petimi leti člani velenjske in Šoštanjske podružnice Slovenske ljudske stranke zakurili kres in se ob njem poveselili. Pred tem bomo posadili tudi lipo. Drevesu bomo privoščili vodo, sebi pa ob glasbi in petju primernejšo kapljico. Na razpolago bo tudi kaj za pod zob! Vse člane in prijatelje Slovenske ljudske stranke, pa tudi vse člane in simpatizerje strank slovenske pomladi in vse tiste, ki jim osamosvojitev Slovenije ni le beseda, vabimo, da se nam v ponedeljek, 24. junija, ob osmih zvečer pri Vodovniku vrh Loma pridružite. Slovenska ljudska stranka podružnici Šoštanj in Velenje Z ZDRAVO POLEMIKO DO RESNICE ružbena dogajanja so letošnjo pomlad bogata. Doživeli smo tudi zgodovinsko pomemben obisk svetega očeta, papeža Janeza Pavla II. Z njegovim obiskom smo si Slovenci pridobili velik ugled v svetovni javnosti. Zapustil nam je trajen spomin in upanje v demokratičen razvoj. Koalicija strank slovenske pomladi je v svetu Občine Šoštanj z dogovorjeno večino sprejela vse potrebne akte za normalno delo, statut, poslovnik in druge. Sedaj pa ugotavljamo, da si jih posa- mezniki razlagajo po svojih željah in namerah. Razne govorice po lokalih in na cesti imajo svoje korenine v neresničnosti plasiranih konstruktov. Zal so le-ti popolnoma politične vsebine in brez vsake strokovne argumentiranosti. Vse govorice se od ust do ust spreminjajo, zato kroži veliko različnih govoric tudi o trenutnem političnem stanju v občini Šoštanj. Razna odprta pisma v javnih občilih so le ena plat seznanjanja javnosti. Niso edina. Pisma dobivajo posamezniki, tudi župan. Vsebina teh pisem je polna podtikanj, polresnic neresnic, žalitev osebnosti in groženj. Vsa ta pisma smo preučili in ugotovili, da je njihov cilj zavajanje javnosti in članov sveta Občine Šoštanj. Odločili smo se celo preveriti posamezne zadeve s pomočjo strokovnih lokalnih avtoritet in nadzornega odbora, katerega je imenoval svet Občine Šoštanj. Nadzorni odbor ni ugotovil nobenih očitanih nepravilnosti v poslovanju občinske uprave. Poročilo je sprejel in potrdil svet na redni seji dne 30. maja 1996. V demokraciji bi bilo priznanje strokovnega mnenja dokončno. Ljudje pa, ki ne morejo priznati hierarhije v piramidi občinske uprave in se v njej ne najdejo, morajo plezati po hrbtih sodelavcev do vrha, kjer bi si pridobili absolutno oblast. Prepričani so, da je v politiki na poti do oblasti dovoljeno vse. Želimo resnični napredek in vsaj delno nadomestilo za vse, za kar je bil Šoštanj prikrajšan in osiromašen v preteklem obdobju. Radi prisluhnemo vsem, ki imajo poštene namene za tvorno sodelovanje. 00 SDS Šoštanj I' 0 R I) K E V času od 22. 4. do 22. 5. 1996 so se poročili: Sabina JAHIĆ, Miljanovci, Republika RIH in Branko ROZEJ, Topolšica 130; Andreja NAPOTNIK, Zavodnje 14 in Rudolf OMERZU, Zavodnje 14; Doreteja PUNGARTNIK, Cesta talcev 18; Velenje in Matjaž KRAJNC, Partizanska pot 3, Šoštanj; Suvada NAPRELJAC, G. Ramici, Republika BIH in Laslo ANTAL, Primorska 3, Šoštanj. S M R T Umrl je Rudolf KOŽELJNIK, Florjan 140. KRSTI V mesecu maju so bili krščeni ALJA, ANJA, PETRA, EVA, TOMAŽ, MARTIN, ANJA, MARTIN, ANDREJA, ANJA, URBAN, TJAŠA in KAJA. SKD Ob 5. obletnici razglasitve samostojnosti Slovenije vabimo vse naše članice, člane in simpatizerje na srečanje v krščanskih demokratov Šaleške doline v nedeljo, 23. 6. 1996, ob 15. uri pri Sv. Križu nad Belimi Vodami. Program srečanja: - do 15. ure - prihod udeležencev - ob 15. uri - sveta maša za domovino - po sv. maši bo družabno srečanje Prisrčno vabljeni! 00 SKD v v Velenje, Šmartno ob Paki, Šoštanj JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje____________ Spoštovani občani - komitenti banke! NE PREZRITE! Nižje obrestne mere gotovinskih in namenskih potrošniških kreditov pri LB SPLOŠNI BANKI VELENJE D. D. In katere so dodatne ugodnosti teh kreditov: • doba odplačila: - gotovinski krediti - do treh let; novost - namenski krediti - do pet let • z gotovino lahko uveljavite gotovinske popuste pri nakupih blaga ali storitev • namenski krediti se odobrijo za vse namene in • kredite dobite takoj. Presenečenje za upokojence in uslužbence v državnih službah, ki niso komitenti banke: GOTOVINSKI KREDITI z dobo odplačila 36 mesecev. Telefonske informacije: (063) 854 -251, interni 249 in 303. \l L J E MOST VZDIHLJAJEV C nas este naj hi združevale, pravijo pregovori. Pa je temu res tako? V takšnem stanju, kakršnem so, prenekatere povzročajo le jezo in nevaren pretok motornega prometa. Različni ukrepi, ki jih izvajajo službe za varnost v prometu, sicer nekoliko omilijo krvni davek. Predvsem s stalnim opozarjanjem trkajo na zavest voznikov in udeležencev v prometu. Vendar pa kazni, ki jih izreka roka pravice, redko dosežejo kršitelje. Odvisno od primera. Velik krivec za prenekatero življenje, ki je bilo izgubljeno zaradi prometne nesreče, je velikokrat pomanjkljivo in napačno načrtovan ali izdelan prometni objekt. Vsakomur pa je jasno, da za sanacijo teh napak nikoli ni denarja. Pa vendarle! Ko nastopi krvni davek, ta dejstva ne odtehtajo izgube, ki se je nikoli ne da nadomestiti. v Most, ki povezuje Šoštanj s prečudovitimi sprehajališči, je vsekakor eden takšnih objektov. Z neustrezno zasnovanostjo preži na svoje žrtve. Čezenj ni poti za pešce. Oh prepogostem divjanju se morajo le-ti tiščati ob ograjo in se umikati na tesnem prostoru , če ta sploh je. Na to dejstvo je žal moralo najbolj kruto opozoriti izgubljeno mlado življenje. Upajmo, da ho to opozorilo povod za razmišljanje o rešitvi tega problema predvsem tistim ljudem, ki imajo v rokah možnosti za odpravo takšnih pomanjkljivosti. Veliko ljudi se bo v toplejših mesecih še sprehodilo čez ta most. In veliko jih bo v nevarnosti. Naj ne bodo prepuščeni usodi. PeRa MRAVA - DIVJAD - ČLOVEK a pragu meseca junija smo. To je obdobje, ko polegajo srne svoje mladiče. Marsikdo meni, da je to le naraven reprodukcijski proces. A tudi ta potrebuje za normalen potek mir. Ekološke razmere v Šaleški dolini niso naklonjene biocenozi, katere posebno vejo predstavljejo tudi prostoživeče živali - divjad. Vsa naša divjad živi povsem prosto. Odvisna je od prehranske ponudbe, ki ji jo nudi narava. Znano je, da se je bistveno spremenil način kmetijske pridelave. Ekstenzivne pridelave skorajda ni več. Moderno in racionalno je intenzivno pridelovanje. Ta način pa je povzročil določene spremembe v naravi, ki so spremenile tudi prehranske navade divjadi. To je eden od vzrokov za zmanjšanje številčnosti posameznih vrst divjadi. Kot drugi nezanemarljivi dejavnik za upadanje števila divjadi moramo navesti potepuške pse. To so vsi tisti psi, ki nimajo skrbnega in rednega skrbnika in običajno niso cepljeni proti steklini ter so pre-puščenu lastnemu nagonu, ki ga izkazujejo s preganjanjem, lovom, klanjem in plenjenjem. Njihove žrtve so vse vrste divjadi, drobnica in mlada teleta na pašnikih. S kru- timi dejanji si morilski nagon še utrjujejo. Potepuški psi se pojavljajo v skoraj vseh zaselkih naše občine. Najbolj kruti pokoli pa so se zgodili v Belih Vodah. Letos so psi raztrgali že tri breje srne in nekaj glav drobnice. Posebej kruti pa so bili z mladim govedom na pašnikih. Lastniki teh “plenilcev” se kljub namigom in opozorilom nočejo osvestiti ter privezati svojih divjih “čuvajev”. Psi, ki niso privezani ali v pesjaku pri hiši, so potepuhi. Le pomislimo, kaj bi storil lasnik domače rejne živali, kure ali mačke, če hi mu jo zaklal potepuški pes. Prav gotovo hi potrkal na lastnikovo vest in tudi denarnico. Je res, da bi bila samo materialna odškodnina dovolj koristna šola za nadaljnje ravnanje s psom? Za konec pa v tem času ne bo škodilo nekaj nasvetov za varstvo srninih mladičev. Najdenemu srninemu mladiču ne izkazujmo preveč nežnosti. Največjo nežnost mu bomo iz- kazali, če ga bomo pustili v travi, kjer smo ga našli. Ne dotikajmo se ga! Pustimo ga materi srni, ki bo zanj poskrbela, seveda, če je živa! V skrajnem primeru ga odnesimo na rob gozda. Najslabše bi bilo, če bi ga odnesli v domačo oskrbo. Prepustimo naravi, kar je njenega! Bodimo vsi gojitelji narave in spoštujmo to bogastvo, ki ga še imamo! G. C. TAKSNI SMO repovedano je najbolj privlačno in prijetno. Nič čudnega ni, da imamo v Sloveniji na dnevnem redu prometne nesreče s smrtnim izidom. Izzivov, ki vodijo k cestnoprometnim prekrškom, je mnogo, prav gotovo pa so med njimi mladostna razposajenost, objestnost in lastno precenjevanje. Na neurejene in neprimerne cestnoprometne označbe se skoraj ne moremo izgovarjati. Vsak voznik je psihično in fizično zdrav, ne dvomim. Tudi za to, ker vem, da se mora izkazati s posebnim zdravniškim spričevalom, brez katerega ne more pridobiti voziškega dovoljenja. Pri stremenju, da bi kandidat uspešno opravil izpit, se trudi v dokazovanju znanja in samodiscipline. Do izpita se vsakdo podreja splošnim družbenim normam in prometnim predpisom. Ko pa od uprave za notranje zadeve - promet dobi dokaz in potrdilo o svojih sposobnostih, dobi tudi polet za svojo samozavest in željo pokazati vse, kar zmore sam in njegovo motorno vozilo. V trenutku pozabi, česa se je učil in vadil. Na cesti se dokazuje v neredu. Predvsem v prekrških. Težko je razsojati, če so nagibi h krivim dejanjem zavestni ali podzavestni. Vendar so očitna dejanja, ki se le redkokdaj srečno izidejo. Sreča za povzročitelja je, če se te nezgode končajo le z materialno škodo. V vse več slučajih se le-tej pridružijo tudi telesne poškodbe ali pa se nesreče končajo s smrtjo. Statistično je največ takih žrtev med osemnajstim in petindvajsetim letom. Žalost in pretresenost, ne samo sorodnikov in znancev, sta velike Tudi ostale državljane pretrese vsak tak dogodek. Poglejmo, kako se obnašajo vozniki (motornih) vozil po glavnem trgu Šoštanja. Pred vhodom v tovarno usnja sta vzorno postavljena prometna znaka Obvezna smer levo in Prepovedan promet v eno smer. Velikost znakov se popolnoma ujema s predpisom. Postavljena sta na vidnem mestu. A vendar vozniki vozijo v prepovedano smer. Primeri kršitve niso osamljeni. Dnevno jih je tudi do petdeset. Ja, prav ste prebrali. Vsak dan petdeset voznikov izziva nesrečo, morda celo smrt. Trg bratov Mravljakov je namenjen predvsem pešcem in kratkemu parkiranju. Nikakor pa ne dirkanju v prepovedani smeri. Ali je res edina vzgojna metoda mandatna kazen? Ali ne bi kršitelji začeli razmišljati o sebi, o tem, zakaj kršijo prometne predpise, izpostavljajo sebe in ogrožajo druge udeležence v prometu? Je resnično potrebna praktična šola, tako kruta in brezobzirna? Vozniki, še in še bi se lahko spraševali. Bodo grbine zmanjšale prehitro vožnjo v središču mesta? Verjemite, prišli bi do zakjučka in pričeli bi se podrejati redu, znanju in disciplini, kakor ste se temu podrejali v avto šoli, v času priprav na izpit. Drugo nepredvidljivo nevarnost v prometu gotovo predstavljajo neosveščeni vozniki, ki velikokrat nimajo opravljenega vozniškega izpita. Tudi tisti, ki upravljajo tehnično neizpravna in neregistrirana vozila. Vsi ti ogrožajo nedolžne udeležence v prometu. Vsem naj velja ta opomin. Podredite se cestnoprometnim predpisom! Naj bo to opozorilo vzpodbuda, da dokažete, da niste takšni! G. C. S prijatelji, z naravo... DOGAJANJA V RODU PUSTI GRAD ŠOŠTANJ Pomlad in poletje sta najlepša letna časa tudi za nas, tabornike. Znanja, ki smo jih pridobivali skozi vse leto, lahko sedaj uporabimo in preizkusimo v naravi. Čaka nas veliko zanimivega in razburljivega. Za nami je že področni mnogoboj za medvedke in čebelice ter gozdovnike in gozdovnice. V soboto, 25. maja, smo v Kokarjih preživeli čudovit dan. V lepem in sončnem vremenu smo se pomerili v postavljanju šotora iz šotorskih kril, orientaciji, lovu na lisico, kurjenju ognjev, premagovanju ovir, lokostrelstvu... Se veliko drugega znanja smo morali pokazati. Bilo je zabavno in uspešno. Iz Šoštanja je bilo 7 ekip MC in 5 ekip GG. Srečali smo še tabornike iz Topolšice, Velenja, Celja, Letuša, Zagorja, Polzele in Slovenskih Konjic. Vse naše ekipe so bile zelo uspešne in so se uvrstile na državno tekmovanje. Državni mnogoboj za medvedke in čebelice bo potekal od 14. do 16. 6. v Slovenski Bistrici, za gozdovnice in gozdovnike pa od 21. do 23. 6. v Izoli. Zdaj že pridno vadimo v upanju, da postanemo državni prvaki. Poletne mesece bomo izkoristili tudi za izobraževanje naših vodnikov v gozdni šoli v Bohinju. Udeležili se bodo tečajev za inštruktorje, topografije, življenja v naravi in lokostrelstva. Sedem popotnikov in popotnic pa bo odšlo na 10. svetovni zlet PP v Ransberg na Švedsko. Slovenijo bo zastopalo 96 tabornikov in katoliških skavtov. Srečanje mladih vodnikov celega sveta nudi enkratno priložnost za udejanjenje skavtskega duha. Program zleta bo oblikovan tako, da bo imel vsakdo možnost spoznati kar največ ljudi drugih narodnosti in seveda tudi prebivalce države gostiteljice, obenem pa sodelovati pri različnih aktivnostih. Program bo sestavljen iz treh delov: - štiridnevni vodov izlet (8 članov skavtov in skavtinj različnih narodnosti) - enodnevne aktivnosti (ročne spretnosti, potovanja, kolesarjenje, plezanje, ka-nu, kultura...) - aktivnosti na tabornem prostoru (slovesnost ob začetku in koncu zleta, taborni ognji, nastopi, razprave o določenih temah...) Naši predstavniki pa nam bodo lahko nove izkušnje in znanja kmalu predstavili. Vrhunec celoletnega dela rodu pa je rodovo taborjenje v Ribnem pri Bledu, ki bo letos potekalo od 6. do 16. avgusta. Program bomo obogatili z izkušnjami, ki so si jih naši člani pridobili predlani na Nizozemskem in seveda z najnovejšimi idejami iz Švedske. Kot vsako leto bomo pridno osvajali veščine, bivakirali, se ukvarjali z raznimi športi, si ogledali kakšno zanimivost v okolici, prepevali, se igrali... Kljub temu, da se nam v šoli bližajo najtežji dnevi, pa nas za njimi že vabijo najlepši dnevi v najboljši družbi; s prijatelji, z naravo, z avanturami. za rod Pusti grad Šoštanj rod Lisičke 130 LET RDEČEGA KRIŽA M SLOVENSKEM a prireditvi v počastitev 130-letnice slovenskega Rdečega križa, ki je bila v ponedeljek, 20. maja 1996, v sejni dvorani Mestne občine Velenje so podelili priznanja za dolgoletno delo najprizadevnejšim aktivistom in podjetjem, diplome pa so prejeli Stanka Kovič, predsednica KO RK Levi breg Velenje, Jože Jančič, predsednik KO RK Ravne, Jože Medved, predsednik KO RK Šoštanj, ter Branka Drk in Majda Menili za dolgoletno delo na zdravstveno preventivnem področju. Ob tej priložnosti so izvedli še kviz osnovnošolcev in srednješolcev o odvisnostih ter postavili razstavo o dejavnostih RK. Številne zbrane je nagovoril predsednik Območne organizacije RK Velenje, dr. Bogdan Menih. Ker bi bilo prav, da bi vsi poznali to človekoljubno organizacijo, na-vajamo njegov govor. • • • Spoštovani! Iz človekoljubnih vrednot, kot so dobrota, nesebičnost, vzajemnost, sočutje, se je razvila miselnost, da je treba človeku pomagati. Res je, da so ta načela od nekdaj prisotna v najrazličnejših kulturah, a posebnost Rdečega križa pri lajšanju človeškega gorja je v tem, da to mednarodno gibanje svoja temeljna načela razglaša. Tako je bilo leta 1965 na Dunaju sprejetih sedem temeljnih načel: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost, ki združujejo gibanje po vsem svetu in morajo biti povsod enaka. Ta temeljna načela so neločljivo povezana z ženevskimi konvencijami. V okviru le-teh deluje Rdeči križ predvsem tam, kjer nihče drug ne more ali ne želi posredovati. Nastopa kot pomočnik javne oblasti, vendar je ne želi nadomestiti, temveč ponuditi svoj lasten, izviren in nepristranski prispevek v pogosto popolnoma nepredvidljivih situacijah. Takšen je Rdeči križ danes, ko njegove številne dejavnosti, ki so plod dolgoletnih izkušenj, prav vsi poznate. Čeprav ne bi bilo odveč, da bi s prireditvami pogosteje vzpodbujali ljudi za medsebojno pomoč in krepitev medčloveških odnosov ter spoznanja o temeljnih vrednotah življenja, je danes vendarle posebna svečanost, saj obeležu- jemo 130 let delovanja Rdečega križa na Slovenskem. Obdržati se 130 let, zagotavljati rast in jo ohranjati ni lahko, zato terja tako visok jubilej posebno pozornost ter naše spoštovanje in priznanje. Cesarska Avstrija, ki je bila v preteklosti tudi država Slovenk in Slovencev, je bila leta 1863 ena od 16-ih ustanoviteljic mednarodnega Rdečega križa. Ideja organiziranega delovanja in pomoči v duhu Rdečega križa seje hitro širila po njenih pokrajinah, tudi na področju današnje Slovenije. Tako je bilo samo tri leta kasneje v Ljubljani ustanovljeno prvo Zensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, njihovim vdovam in otrokom. V tem društvu so se začele krepiti in razvijati temeljne ideje humanosti, vzajemnosti in pomoči vsem, ki so jo potrebovali, zato je leto 1866 ustanovno leto slovenskega Rdečega križa. V 130-letni zgodovini je delil usodo slovenskega naroda in njegove države v okviru Avslroogrske, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, stare Jugoslavije, v obdobju NOB in nove Jugoslavije ter sedaj v samostojni in suvereni državi Sloveniji. Z osamosvojitvijo države je Rdeči križ tudi formalno izstopil iz sestave Rdečega križa Jugoslavije in to svojo odločitev sporočil mednarodnemu komiteju Rdečega križa in vsem nacionalnim društvom Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter jih vse povabil k sodelovanju in navezavi trajnih stikov. Na mednarodni konferenci oktobra 1993 v Birminghamu je slovenski Rdeči križ prvič v zgodovini postal enakopraven član Mednarodnega gibanja Rdečega križa ter član Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Istega leta je slovenski parlament sprejel tudi Zakon o Rdečem križu Slovenije. Ta humanitarna in nestrankarska organizacija povezuje 61 območnih organizacij po vsej Sloveniji. Le-te tvorijo krajevni odbori, katere sestavljajo številni aktivni prostovoljci, redni in podporni člani ter podmladkarji. Velik izziv za to naše nacionalno društvo so nova humanitarna gibanja. Na zahodu, kjer je tradicija številnih dobrodelnih organizacij dolgoletna, se ne postavlja vprašanje konkurenčnosti in prepričan sem, da bo tako tudi pri nas. Rdeči križ bo skupaj z drugimi človekoljubnimi orga- nizacijami ponudil roko in toplo besedo vsem trpečim ljudem. Na kraju želim nekaj besed pohvale nameniti tudi naši območni organizaciji in vsem krajevnim odborom. Vem, da vsak med vami pozna vsaj del njihove bogate in raznovrstne dejavnosti. Poudariti želim delovanje na področju krvodajalstva in dela z mladimi, zdravstveno vzgojno dejavnost, širjenje znanj, pomoč socialno ogroženim, skrb za begunce in poizvedovalno dejavnost. Se posebej pa moram izpostaviti, da je naša območna organizacija po številu krvodajalcev vrsto let prva v državi. Prav tako izstopa delo na področju oskrbovanja socialno ogroženih, saj z navezovanjem in dolgoletnim vzdrževanjem mednarodnih stikov dobiva humanitarno pomoč od donatorjev iz tujine. Ob visokem jubileja želim čestitati Območni organizaciji Rdečega križa Velenje, hkrati pa za uspešno delo, ki se zrcali v vseh plasteh naše družbe, izreči pohvalo in zahvalo njeni sekretarki, gospe Darinki Herman, vsem delavkam in dela vcem ter vsem prostovoljcem na tem širokem polju človekoljubnih dejavnosti. Se naprej vztrajajte in se trudite, da bodo dobile besede BITI ČLOVEK - IA ČLOVEKA svoj pravi pomen! • • • Ob svetovnem dnevu krvodajalstva, 4. juniju, je 00 RK Velenje v soboto, 1. junija, na velenjskem jezeru priredila piknik vseh krvodajalcev naše regije. Tri dni kasneje sta se dva predstavnika Območne organizacije RK Velenje, ki sodi po številu odvzemov krvi v sam slovenski vrh, udeležila sprejema pri predsedniku države Milanu Kučanu. • • • V tednu solidarnosti bo vsako gospodinjstvo prejelo prošnjo za denarni prispevek. Vsak posameznik naj bi v humanitarni akciji, ki poteka pod geslom NIKOLI SAMI, prispeval vsaj 200 SIT. Rdeči križ Slovenije bo o uporabi pridobljenih sredstev seznanjal javnost preko medijev. MAJ JE MESEC ZALJUBLJENIH a to staro reklo drži, dokazujeta Anica in Zdravko ROČNIK iz Zavodenj, ki sta 11. maja 1996 praznovala 50 let skupnega življenja. V prostorih Občine Šoštanj in v cerkvi sv. Petra v Zavodnjah sta vpričo svojih otrok Zdravka (1947), Romane (1948), Andreje (1956) in Tomaža (1961) ter devetih vnukov ponovila poročne zaobljube, katerih se držita že pol stoletja. Velikokrat je bila potrebna močna volja in zaupanje, da sta premagala vse ovire in nevarnosti, ki jih pred človeka postavlja T*yi'üV' A f J m %' ^^^B ^^^B J življenje. 82-letni Zdravko in 72-letna Anica lahko s ponosom rečeta, da jima je uspelo, saj sta z veliko medsebojno ljubeznijo in ljubeznijo do svojih otrok in vnukov dočakala ta edinstven praznik. “Več strpnosti in ljubezni!” pravi Anica, če jo vprašaš za nasvet dolgega in srečnega skupnega življenja. To je vsekakor res, le če bi se ga ljudje držali. P. K. ŽIVI BREZ OMAME Javna tribuna o mamilih in zasvojenosti Postavljen je cilj v življenju in pot, ki jo je potrebno prehoditi. Na tej poti je veliko ovir. Njihova moč je včasih močnejša od samega hrepenenja v posamezniku. Klic na pomoč teh oseb je pogosto neslišen. Izguba idealov, vrednot, samozaupanja in optimizma je neizogibna. Globok prepad. Ob takšnih trenutkih je včasih nemogoče izbrati pravo pot. Pomoč... omama... Začetek fizičnega in psihičnega propadanja, konec... Statistika obravnava odpadnika družbe. Nihče ne vidi vzroka, vidni so samo rezultati. Odgovorov ne daje nihče. Ljudem (predvsem mladim), ki so izgubili ideale, vrednote in prijateljstva moramo pomagati pri iskanju prave poti. Potrebno jim je pokazati, da obstaja smisel življenja tudi v preprostih stvareh, kot so osrečevanje drugih, sodelovanje pri kulturnih dejavnostih, mladinskih organizacij ih. Potreben je zdrav način uveljavljanja in pristni človeški odnosi. Pomembnejše je preventivno obravnavanje problematike drog. Nemogoče je ta pojav povsem izkoreniniti, lahko ga omilimo z obveščanjem javnosti prek medijev, javnih tribun o zlorabi drog, obstoju raznih komun in centrov, v katerih se združujejo in zdravijo odvisniki. Socialdemokratska mladina je v okviru antipropagandne kampanje Živi brez omame organizirala javno tribuno z naslovom Vse o mamilih in zasvojenosti 23. maja 1996 v mali dvorani Doma kulture v Velenju. Med povabljenimi so bili mag. Jelka Fužir, socialna delavka Zdenka Jerič ter dr. Jovan Stupar skupaj z medicinskima sestrama, ki delajo v metadonski ambulanti v Velenju. Govorili smo o odvisnosti na splošno, pomembnosti in vplivu sredstev javnega obveščanja, o kurativi, metadonskem programu in preventivi. Pogovarjali smo se o pomenu družine kot osnovne vzgoje mladoletnikov za življenje brez omame, šol in raznih mladinskih delavnic, ki delujejo pod okriljem Centra za socialno delo v osnovnih šolah. Poudarili smo pomen LAS-a (Lokalne akcijske skupnosti), ki je organizirana že v več občinah po Sloveniji kot skupnosti, ki bi vsebinsko preventivno delovala glede zlorabe drog. Vsem, ki ste pri organizaciji javne tribune pomagali in jo s tem tudi omogočili, se najlepše zahvaljujemo. Ne zatiskajmo si več oči. Sebastjan Apat SDM Velenje JUNIJ, JULIJ DOMA: Ob sončni pripeki dobro skrtači in prezrači zimsko obleko in odeje. S tem moljem preprečiš vesebco. Po možnosti temeljito očisti in prebeli shrambo in klet. V shrambi preglej živila, ki že čakajo na zimo. Preglej vino. da se ne bi skisalo - dolivaj! Pazi, da sokovi ne zavrejo. N HLEVU: Živina na prostem in v hlevu naj ima dovolj sveže vode. Pazi, da krma ne bo pregreta. So prašiči cepljeni? NA VRTU: Poberi čebulo, česen, kumarice za vlaganje, cepi vrtnice na oko. Presadi cvetačo, zimsko zelje, glavnati in brstični ohrovt, por, gomoljno zelje. Sej endivijo, cikorijo, špinačo, motovilec, zimsko redkev, kitajsko zelje, kolerabo. Nabiraj zdravilne korenine. NA NJIVI: Posej zgodnjo koruzo, ajdo, repo, radič, peso. Sej koruzo za zeleno krmljenje. Na strnišču posej listnati ali stebelni krmni ohrovt. Dognoji s kompostiranim gnojem. V SADOVNJAKU: Uničuj listne uši. Pognoji s koprivnim gnojilom in kompostom. Po potrebi zamenjaj izrabljene rumene ploščice. Prvih piškavih odpadlih sadežev ne kompostiraj, temveč zažgi. V VINOGRADU: Nadaljuj boj proti peronospori in oidiju. Čisti pregosto listje, da bodo mladi grozdi na zraku, osončeni, in rahlo posuj s kameno moko. KULTURA LETÄ1I koncert okteta tes OB 40. LETNICI TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ e kdo v naši dolini ne pozna ^ Termoelektrarne Šoštanj? Verjetno vsi. Njen produkt - elektrika nas spremlja preko celega dne. Zjutraj si pogrejemo zajtrk, z njeno pomočjo delamo, se izobražujemo in počnemo še marsikaj drugega, zvečer, po gledanju TV programa, pa ugasnemo luč in zaspimo. Tega, da naša termoelektrarna obratuje od 16. maja 1956, torej 40 let, pa verjetno le ne vemo vsi. Nekako samoumevno se nam zdi, da “elektrika je”. Ne zavedamo se, da delavce v termoelektrarni spremlja nenehna borba za zanesljivo oskrbo, nemoteno delovanje naprav, čistejše okolje... Ne glede na to jim še vedno ostaja dovolj moči za športne in kulturne aktivnosti. Po osmih urah ropota naprav se verjetno prav prileže milozvočje vokalne glasbe. Oktobra 1993 so na elektrarniški oglasni tabli povabili k sodelovanju pevce in nastal je oktet. Zasedbi električarjev, strojnikov in zidarjev pa le nekaj manjka, zato so medse povabili tudi glasbenika, umetniškega vodjo Mitjo Venišnika. Nastala je naslednja zasedba: 1. tenor: Franc Gregorc, Janez Brglez; 2. tenor: Matjaž Posi-nek, Zvone Lah; 1. bas: Peter Zgoznik, Mitja Venišnik; 2. bas: Janko Zaeirkovnik, Marko Balažič. Nič drugega ni preostalo, kot da začno pridno vaditi. Kmalu so si izoblikovali repertoar; od slovenskih umetnih in narodnih, pesmi tujih narodov, spiritualnih pesmi do zabavnih vložkov. Kmalu so prišli tudi prvi priložnostni nastopi, revije, sledil je sklop petih božičnih koncertov ter gostovanje na Nizozemskem in v Nemčiji. Tako se je nabralo že okoli trideset nastopov. Oktet je posnel tudi kaseto, v pripravi pa je videokaseta. 10. maja 1996 so pevci okteta izvedli v velenjski glasbeni šoli celovečerni koncert v sklopu prireditev ob praznovanju štiridesetletnice Termoelektrarne Šoštanj. Koncert je potekal od ubranega petja v svečanem prvem delu do veselega fantovskega petja slovenskih narodnih pesmi ob plesu folklorne skupine Koleda v drugem delu. Glede na burno ploskanje in navdušen odziv poslušalcev lahko vsekakor trdimo, da je nastop odlično uspel. Skrajšan posnetek koncerta ste si lahko ogledali tudi na VTV v ponedeljek, 3. 6.1996. Po uspehih v prvih treh sezonah vidimo, da so se pevci dobro ujeli, da radi zapojejo, pa tudi ljudje jim radi prisluhnejo. Radi bi napredovali, kolikor jim bodo pač dopuščale časovne in glasovne zmožnosti. Predvsem pa bi radi zapeli tako, da bodo dobili krog poslušalcev, ki jim bo z veseljem prisluhnil in ob tem užival. Njihovo prepevanje je eden od načinov, s katerim želijo povedati, da šoštanjska elektrarna niso samo MW, visoki dimniki, tone žvepla in prahu, temveč borba za nemoteno oskrbo z električno energijo, za čistejši zrak, za športno in tudi kulturno udejstvovanje delavcev. PeRa FLORJANOVO V GARERKAH Kot zahteva tradicija, so v Gaberkah tudi letos na večer pred Florjanom pobirali jajca. Včasih so to počeli mladi fantje, sedaj pa tudi možje. Letos je običaj potekal takole. Večer pred pobiranjem so raznosili listke z natisnjeno vsebino, kdaj približno bodo hodih. Eden od fantov je zadolžen, da nosi ko- šaro ah celo koš, kamor pobirajo jajca. Število nastavljenih jajčk mora biti neparno, lahko pa se jih tudi malo skrije - seveda ne preveč. Dobro je poleg pristaviti liter vina ah česa podobnega. Pri vsaki hiši namreč raztegne meh harmonikar, fantje pa zapojejo. Tako pojejo od hiše do hiše lepe Florjanove pesmi, in priznati je treba, da se jim grla osuši- jo in se jim prileže kozarček. Preden gredo dalje se glasno zahvalijo za to, kar dobijo. Tu in tam kdo tudi zavriska. Mislim, da je lepo in prav, da so stari običaji med nami še živi, pomembno pa je, da jih ohranjamo na kulturen način. R. Ì. Obred Svete Rirme v naši župniji Po Jezusovem vnebohodu so bili apostoli v hudih težavah. Bili so osamljeni, žalostni in boječi. Jezus jim je obljubil :Ne bom vas zapustil! Poslal vam bom svojega Svetega Duha, ki vam bo v življenju v pomoč in tolažbo. Na binkoštni dan, to je petdeseti dan po Jezusovem vstajenju in deseti dan po njegovem vnebohodu, je izpolnil svojo obljubo. Po prejemu Svetega Duha so bili apostoli junaški, stopili so med ljudi in jih učili, kar jih je naučil Jezus. Svetega Duha prejmemo že pri krstu, v polni meri pa kasneje, pri birmi. Pri birmi nas Sveti duh s svojimi darovi utrdi v veri. Škof pri birmi prosi Svetega Duha, naj birmancem podari sedem darov: dar modrosti, dar umnosti, dar sveta, dar spoznanja, dar moči, dar pobožnosti in dar strahu božjega. Modro ravna, kdor ne živi le za trenutek in kdor razlikuje pomembno od manj pomembnega, umno tisti, ki ve, kaj je pomembno za njegovo prihodnost in večno življenje. Kdor ravna v Jezusovem duhu, se pravilno odloča v življe- nju, uči se pravilno presojati svet, življenje in ljudi. Odkriva smisel življenja. Kdor ima dar moči, ravna prav, četudi mu je to kdaj v škodo. Pri pobožnosti gre za pravo mišljenje in za ravnanje v odnosu do Boga, dar strahu božjega pa se kaže v spoštovanju in zaupanju. Na sončno nedeljo, 21. aprila, se je tudi v župnijski cerkvi zbralo 178 birmancev, prav toliko botrov in še mnogo staršev ter povabljencev. Cerkev je bila polna že dobre pol ure pred začetkom, v nas vseh je bilo pričakovanje. S pesmijo Pridi, pridi, Sveti Duh se je obred začel. Vsakega birmanca škof mazili s krizmo. Krizmeno olje prepoji celega človeka. Pri birmi boter položi birmancu roko na ramo. S tem se zaveže, da ga bo podpiral v krščanskem življenju. Za vsakega vernika je birma velik dogodek, znamenje, da nam je podarjen božji duh. 'Spela Menih POSTAVLJANJE MLAJEV V GABERKAH Za praznike, še posebno ob 1. maju, je navada, da se postavljajo mlaji. Ljudje iz mest gredo radi na deželo, in mislim, da ga ni, ki ne bi z veseljem pogledal visokega, lepo okrašenega mlaja. In da bi tisti, ki živijo v mestu, razumeli, kako se tej reči streže, bom na kratko opisala postavljanje mlajev v Gaberkah. Vso stvar imajo v rokah gaberški gasilci. Smreke običajno podari eden od kmetov in jih podrejo že prej. Letošnji sta bili last Jožeta Borovška. Mlajši fantje nato te smreke olupijo, vrh pa ostane takšen, kot je. 24. aprila se je v bližini Gasilskega doma v Gaberkah zbralo kar nekaj ljudi. Pridne ženske roke, predvsem Ivice Sumah, Lojzke Borovšek in drugih gasilk, so spletle za vsak mlaj po dva venca in ju okrasile z raznobarvnimi trakovi. Ostalo je bila moška zadeva. Na obe smreki, ena od njiju je imela kar dva vrha, so namestili vence in pritrdili tudi zastavo. Že tu ne bi šlo brez kar nekaj krepkih rok. Sledil je dvig. Tu je bila potrebna pomoč traktorja in nakladalca za les. Možje so poprijeli s pikljem. To je dolg drog z dvema ročkama in na enem koncu okovičen z dvema ostrima kavljema. Težak pa je okrog 15 kg. Gaberčani so za dvig uporabili kar štiri. Ko so smreko “vsadili” v jamo, so jo zravnali oziroma zakajlali. To delo je bilo neprijetno, saj je noč pred tem deževalo in je bila jama polne vode. Vrli fantje pa se niso spomnili, da bi vodo prej izčrpali. Kdo bi jim zameril, kdor dela, tudi greši. Sicer pa pri približno tri ure trajajočem postavljanju ni manjkalo dobre volje in najrazličnejših nasvetov. Sledila je zaslužena malica, za katero je poskrbela lastnica bifeja in trgovine, tudi gasilka, Brigita Ramšak. R.Ž. MELODIJA SRCA Poglej v svoje srce. Temni kanali hitijo mimo nikoli zvenečih strun ljubezni. Violina sameva. V akordih nesreče srce igra svojo melodijo - melodijo srca. FRIDE DAN IN NOC Pride dan, da bi človek živel. In pride noč. In ostane dan. Pride dan, da bi človek verjel. In pride noč. In ostane dan. Pride noč, da bi človek ubijal. In pride dan. In ostane noč. Pride noč, da bi človek umiral. In pride dan. In ostane noč. Lea Stancar 0 RAZSTAVI IT galeriji Kulturnega centra H Ivana Napotnika v Velenju je ■ bila v času od 17. do 30. maja na ogled zanimiva razstava z naslovom URBANI PRISPEVKI H KULTURI PROSTORA. Razstavo, ki jo je s priložnostnim nagovorom otvord nekdanji Šoštanjčan (danes predsednik Zelenih Slovenije) Vane GOŠNIK, so pripravili arhitekti Nande KORPNIK, Edi VUČINA in David LOZEJ (kot računalniški animator) ter krajinska arhitektka Saša PIANO. Razstavljene so bile predvsem fotografije - izseki prostora, katerega so skozi realizacije urejali avtorji razstave. Za popestritev so bili predstavljeni tudi trije še nerealizirani projekti v obliki računalniške animacije - vizualizacije, med katerimi tudi peš most čez reko Pako v Šoštanju. V obliki fotografije pa je bil razstavljen uspešen projekt vrnitve statue sv. Marije na Trg bratov Mravljakov in spominsko obeležje za povojne žrtve na šoštanjskih Goricah. Namen razstave je bil predvsem v tem, da se arhitektura oz. urejanje prostora kot kultura predstavi čim-širši javnosti v ljudem razumljivi obliki (fotografija, animacija). Hkrati je razstava skušala opozoriti, da je urejanje prostora pomemben del naše kulture, ki je primerljiv z ostalimi umetniškimi deli, ki se običajno razstavljajo v galerijah. Želja avtorjev razstave je, da bodo tej prvi arhitekturni razstavi v na- Spominsko obeležje - križ na Goricah. slednjih letih sledile še ostale dobno tematiko. s po-VEDI o E-i O EDA, 12. J ESPESNI MLADI ŠPORTNIKI liža se konec šolskega leta 1995/96. Ker je bilo letošnje leto zelo uspešno in plodno za šolo Karla Destovnika -Kajuha tudi na športnem področju, smo se odločili, da to povemo tudi vam, bralcem. Se vedno merimo svoje moči in spretnosti z vsemi šolami bivše občine Velenje. Seveda je to velikokrat neenak boj, ker imamo šole različne pogoje za delo pri določenih športnih dejavnostih. Vsi prebivalci Šoštanja vemo, da sta obe šoli prikrajšani za atletiko, kraljico športa, ker pač ne premoremo atletskih objektov. Pri naši šoli imamo le jamo za skok v daljino. Naša steza za teke je asfaltna cesta proti vili Široko. Vse ostale atletske discipline vodimo v telovadnici in na asfaltnem igrišču pri šoli. Kljub minimalnim pogojem pa na naši šoli atletika diha s polnimi pljuči. Že vrsto let dosegamo zavidljive uspehe. Tako smo letos na medobčinskih tekmovanjih v Velenju dosegli naslednje rezultate v ekipni razvrstitvi: deklice 5. in 6. r. - 2. mesto, dečki 5. in 6. r. - 3. mesto, deklice 7. in 8. r. - 2. mesto, dečki 7. in 8. r. - 6. mesto. Za 2. in 3. mesto so dobili pokale, posamezniki pa so osvojili kar nekaj medalj: zlate: Taja Hriberšek (met žogice), Zoran Kijanovič (1000 m), Petra Turk (60 m), Polonca Menih (skok v daljino) in Jasmina Razgoršek (suvanje krogle); srebrne: Jasmina Kešpret (60 m), Jernej Kunej (skok v daljino), Marjana Rožej (met žogice) in štafeta 4 x 100 m (Turk, Volk, P. Menih, M. Konovšek); bronaste: Maja Lesjak (300 m), Helena Menih (skok v daljino) in Mateja Juvan (1000 m). Tako smo se z lepimi rezultati in ekipno uvrstili na področno prvenstvo. Tu so naše deklice iz 7. in 8. r. poskrbele za presenečenje in gladko postale področne prvakinje. Prvič nam je uspelo premagati favorizirane velenjske šole, zato je ta uspeh še bolj razveseljiv. Deklicam 5. in 6. r. pa je do zmage manjkalo le malo in so tako bile druge. Fantje 5. in 6. r. so zasedli 5. mesto, 7. in 8. r. pa lepo 4. mesto. Dodati je treba, da na tekmovanju njihovi ekipi nista bili popolni. Področni prvakinji sta [»ostali Polonca Menih v skoku v daljino in Monika Volk v metu žogice. Druga mesta so dosegli: Helena Menih (skok v daljino), Zoran Kijanovič (1000 m), Gregor Venišnik (met žogice) in Petra Turk (60 m), tretja pa: Jasmina Kešpret (60 m), Vojka Podkrižnik (skok v daljino) in Marjana Rožej (met žogice). Na naši šoli ostaja šport številka 1 odbojka. Dosegamo daleč na okoli najboljše rezultate in imamo Polono Menih, ki je bila na medobčinskem tekmovanju v odbojki na pesku proglašena za najboljšo igralko. Medobčinski prvaki so bili 5. in 6. r. dečki ter 7. in 8. r. deklice in dečki, 5. in 6. r. deklice so bile 2. V nadaljnjih tekmovanjih so se uvrstile vse tri prve ekipe v polfinalna tekmovanja in zasedle sledeča mesta: 5. in 6. r. dečki - 3. mesto, 7. in 8. r. dečki - 3. mesto, 7. in 8. r. deklice - 2. mesto. V vseh kategorijah smo tekmovali tudi v odbojki na pesku in najvidnejši rezultat dosegle deklice Polona Menih, Helena Menih, Darja Barukčič, Romana Slemenšek, ki so postale DRŽAVNE PRVAKINJE. Vse to je le del naših športnih aktivnosti na šoli. Bližajo se počitnice in zaživela bo rekreacija. Želim, dajo užijete zdravo. Športna pedagoginja Jelka Koren Zenski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj v JI OK Kajuh že vrsto let fi uspešno tekmuje v državnih odbojkarskih ligah. Sestavljajo ga članska in mladinska selekcija ter mlajše selekcije. Članska ekipa tekmuje v II. državni odbojkarski ligi. V klubu je dobro organizirano delo z mladimi, in članska ekipa črpa mlade in perspektivne kadre prav iz teh vrst. Ekipe sestavljajo same domače igralke. Vadba poteka pod strokovnim vodstvom učiteljev in trenerjev. Predsednik ZOK Kajuh je gospod Miloš Ljubojevič. V sezoni 1996/97 bo članska ekipa nastopila v II. državni odbojkarski ligi, dolgoročni cilj ekipe pa je uvrstitev v I. B DOL. Boris Plamberger Od leve proti desni: - stojijo: Brigita Hudej, Manica Čelofiga, Mira Vrčkovnik, IS ura Hasanovič, Tajana Mihajlev, Breda Goltnik; čepijo: trener Boris Plamberger, Natalija Mazej, Nataša Stevančevič, Jelena Stevančevič, Petra Dreu. RAVENCANKE 3. V SLOVENIJI IT a petem ekipnem državnem i prvenstvu osnovnih šol v šahu, ki je bilo 20. aprila 1996 v Leskovcu pri Krškem, so se v kategoriji do 12 let odlično izkazale deklice OS Bibe Roecka v iz Šoštanja. Med petnajstimi najboljšimi slovenskimi ekipami so osvojile tretje mesto v državi. Odigranih je bilo sedem krogov po švicarskem sistemu. Gabrijela Tajnik, Tanja Kavčič, Nina Plaznik in Nataša Toplišek so se domov vrnile z lepim pokalom in diplomo. Na državnem tekmovanju so predstavljale šolo, občino Šoštanj in celjsko regijo, saj so pred tem osvojile prvo mesto na področnem prvenstvu celjske regije v Žalcu. V Ravnah so veseli, saj so z uspehi na šahovskem področju prva šola v celjski regiji, ki jo sestavlja 22 občin. Na državnem nivoju so nastopili prvaki iz enajstih slovenskih regij. Pri dečkih je tekmovalo 25 ekip, pri deklicah pa 15, skupaj 240 tekmovalcev. Uspeh Ravenčank je že peta zaporedna uvrstitev med prve tri v državi. Do sedaj imajo eno prvo, eno drugo in tri tretja mesta v samostojni Sloveniji. Vseh pet pokalov na državnih prvenstvih so Ravenčanke osvojile pod vodstvom mentorja in svetovalca Rudija Olupa. Ugotovljeno je, da šahovska igra spodbuja intelektualni razvoj posameznika in vpliva zlasti na razvijanje logičnega mišljenja. S tem prispeva k šolski uspešnosti učencev. Vse omenjene šahistke so odličnjakinje v šoli, kar potrjuje gornjo trditev. Šah se v nekaterih evropskih državah že uveljavlja kot obvezni izbirni predmet v osnovnih in srednjih šolah in velika škoda je, da zmanjkuje motivacije za šahovsko igro v višjih starostnih kategorijah. Daniela Olup OS Ravne Odbojkarski klub Šoštanj-Topolšica je v soboto, 25. maja, izvedel mednarodni turnir v počastitev lani otvorjene športne dvorane. Na turnirju sta ob gostiteljih nastopili še madžarski ekipi Veszprem in Zalaegerszeg. Z ekipo iz Veszprema sodelujejo naši odbojkarji že vrsto let. Srečevali so se tako na Madžarskem kot pri nas. Ekipa Zalaegerszeg pa je bila pri nas prvič in je ena od najvišje uvrščenih ekip v njihovi državni ligi. Ob pričetku turnirja je vse prisotne pozdravil župan občine dr. Bogdan Menih. Po pozdravu pa je simbolično označil začetek tekmovanja. Z dvema zmagama je bila najboljša ekipa Zalaegerszega pred ekipo Šoštanj-Topolšica in Veszpremom. V dvoboju madžarskih ekip je Zalaegerszeg potrdil visoko uvrstitev v madžarskem prvenstvu in zanesljivo zmagal s 3:0. Prav tako so bili od Veszprema boljši gostitelji turnirja in so zmagali z enakim rezultatom. O prvem mestu je odločala tekma med Zalaegerszegom in Šoštanj-Topolšico, ki so jo s 3:0 dobili gostje, vendar nikakor ne z lahkoto. Očitno je bilo, da so gostitelji prvenstvo sklenili že pred dvema mesecema, Madžari pa šele pred dnevi. Zato so bili bolj razpo- loženi in uigrani. Ekipi sta bili kar izenačeni, o čemer priča tudi izid tretjega seta, ki so ga gostje po hudem boju dobili s 17:15. Na koncu turnirja je župan podelil pokale ter se gostom in gostiteljem zahvalil za prireditev. Ne glede na končni vrstni red je turnir lepo uspel, organizatorji so bili deležni laskavih priznanj gostov za preživete dni v občini Šoštanj in v Sloveniji. Branko Sevčnikar FOTO: Mašek MEDNARODNI TURNIR MEDICE VA VILA Za razliko od vile Široko je Mediceva vila dosti manj znana in opazna, kar pa ne pomeni, da ne skriva svoje arhitekturne zgodbe. Pravzaprav vila, ki je v bistva predvsem družinska hiša, predstavlja v našem pros- toru pravo posebnost. Gre za edini vsaj meni poznan primer moderne arhitekture med obema vojnama. Pri tem je treba pojem “moderna” razumeti kot oznako obdobja (na primer v poeziji je predstavnik tega obdobja Srečko Kosovel). Kaj torej to hišo razlikuje od ostalih družinskih hiš. Pričakovati je , da hi nekateri stavbo ocenili kot bolj pusto oz. dolgočasno od običajnih hiš. Na prvi pogled je mogoče res videti tako, saj je sporočilo v tem primeru očem bolj skrito. Pravzaprav gre za abstrakcijo ali bolje rečeno očiščenje vsega nebistvenega do take mere, da ostanejo osnovni arhitekturni členi oz. elementi bolj jasni. Stroga geometrijska pravila, čiste osnovne oblike, pravdna razmerja ter do skrajnosti zadržan odnos do ornamenta, so glavne značilnosti zunanje podobe te stavbe. Seveda se tej podobi podredi tudi streha, ki preprosto izgine (takrat je tehnologija že omogočala izvedbo tako imenovanih ravnih streh). Ravna črta, kvadrat, krog in kocka so geometrijski pojmi - ideje, ki v naravi sploh ne obstajajo. Obstajajo le v svetu idej, ki ga je ustvaril človek. Prav ta svet idej, ki se nahaja nekje v človeških glavah je tisto, kar ljudi peha v neprestani boj z naravo ali, če hočete, z bogom. V prvi polovici tega stoletja, v 'času, ko so se fiziki (z Albertom Einsteinom in Wernerjern Heisenbergom na čelu) s kvantno teorijo in teorijo relativnosti dotaknili robov našega vesolja, so ideje sprevržene v ideologije (komunizem, fašizem, nacizem...) bile zadnji boj z neustavljivim in Daruinovsko prilagodljivim postmodernim kapitalizmom, je bila zgrajena tudi Medicevu vila. Vse naštete dileme tistega časa so razvidne na fasadi te hiše. Hiša sama je tako dokaz, da je razgledanost graditelja presegla meje naše doline. Le taka osveščena oseba je lahko pripeljala v naš kraj arhitekta (ime mi ni poznano), kije v tistem času naročilo speljal tako, da se Stavba lahko primerja s podobnimi, ki so takrat nastajale po Evropi. Zato zame vila Medic predstavlja dokaz, da je bil Šoštanj že pred drugo svetovno vojno vsaj v arhitekturnem smislu sestavni del Evrope. Za dokaz, da se je Šoštanj kasneje oddaljil od Evrope, pa lahko štejemo usodo, ki jo je stavba doživela v preteklih letih. Lastnik jo je namreč moral prodati rudniku, ki je vanjo naselil Geološki zavod. Še bolj vprašljiva je nadaljna usoda stavbe. Sedanji lastnik namerava še kar dobro ohranjeno stavbo uporabiti za reševanje svojih socialno-stanovanjskih problemov in preseliti nekaj družin iz bljižnega Pesja. Vendar me to ob dejstvu, da je celotno območje tako ali tako ogroženo zaradi izkopavanja premoga, ne žalosti preveč. To pač spada v zgodovino s katero se Šoštanjčani prevečkrat radi tolažimo. Bolj zaskrbljujoča se mi zdi prihodnost, saj ne vidim več ljudi, kot je bil dr. Medic, čeprav je Šoštanj včasih slovel po njih. Prav taki pokončni ljudje z jasnim razumom in plemenitimi cilji nosijo v svojih glavah idejo - vizijo, ki človeštvo potiska naprej, in prav takih ljudi v Šoštanju žal kronično primanjkuje. Edi VEČAM MORDVA ZIJALKA Opis iz revije Quartaer, Berlin 1938. V subalpskem apnenčastem svetu Slovenije leži pri Šoštanju v steni velike soteske, 15 m nad divjim potokom in 520 mnm Mornova zijalka. Odpira se na JZ, je težko dostopna in se deli na 8 - 10 m dolg predprostor, v skoraj enak, 20 m dolg, 14 m širok in 3 - 9 m visok glavni jamski prostor in v rahlo vzpenjajoči se, vedno bolj ozek stranski vhod, ki je 13 m dolg, 5 m širok in 8 m visok. Jamski prostor, močno prekrit s tvorbo iz sigastih tvorb, predstavlja enkraten preostanek bivšega vodnega toka. Izkopanine so najdene v glavnem prostoru (190 m2) kot tudi v stranskem vhodu (45 m2). Izkopavanje je izvršeno do konca, do jalovih plasti. Sledi nekdanjih ljudi in njihovih žrtev - jamskih medvedov, so v obeh prostorih. Večina kulturne dediščine se nahaja v glavnem prostoru. red leti me je v Šoštanju navdušila Rotovnikova jama. Zvedel sem zanjo od gospoda Žolnirja, a nisem takoj stopil do nje. Po kakšnem letu sem peljal vanjo bratranca z otroki. In po čudovitem vtisu, ki ga je napravila name jama in njeni lastniki, sem tja še zašel. V Šoštanju pa imamo še več čudovitih mest, kjer človek hote ali nehote pokramlja z davnino. Na enega teh mest me je peljal prijatelj, jamar. Bolje rečeno v, kajti obiskala sva podzemno jamo, Mornovo zijalko v Florjanskem grabnu, malo naprej od gostilne, ki sem jo poznal po imenu Pri Grebenšku. Jama napravi vtis na človeka. Je akustična in lepo velika. Pomisliš na nežen violinski koncert v njej - morda bi pa bilo lepo. Naslednja misel se seveda zarije v stene, v skrite globine jame, v prostore in najdbe, ki so morda še “tam zadaj”, in v pretekli čas. Kdo je bival in prenočeval v njej, zakaj, kako? Lovci, bojevniki, begunci? Sprehod nazaj do parkirišča pri Grebenšku je malo bolj zamišljen kot poprej hoja navkreber. Pogovor razkrije, da je v isti soteski še “žepna jama” pa izvir vode, povezan s Topolšico. Po soteski naprej je bila partizanska bolnica. Zanimiva je pot do Ciglarjeve jame (šlo bi celo z gorskimi kolesi), zanimive so strmine, primerne za plezanje, in še nekaj cvetk bi se našlo. Matjaž, ki je “kriv” za pohod, ve še veliko več. Opozoril me je bil na zimsko lepoto jame; letos sem jo obiskal tudi pozimi in jo slikal; pa bi ledeni kapniki bržčas bdi še lepši, če bi zima bOa takšna kot takrat, ko sem bd še pobec. Ta je bila še premila, čeprav mi je bila všeč, skoraj prava. Naj pohvalim, da je brv na novo narejena pa napis in klopce, tudi oporna jeklena vrv. Torej gospe in gospodje, dvignite r.. in na pot. Tudi tam so naše korenine. Moj osnovni namen je bd pravzaprav ta, da kot otrok pocukam za rokav in vprašam “stric, a veš...” in pričakujem, da boste povedali, da je pri vas tudi nekaj zelo zanimivega, da vam je dedek povedal, da so tam in tam kopali zlato in so rajale vde. Kdor ve, naj pove. Šoštanj ni od včeraj in zanimivih stvari je še vebko; tudi v mojem rokavu. Šoštanj ni samo kraj treh srčastih kam- nov, Šoštanj je kraj, kjer so biseri. Mungo P. s. Ce me urednik ne bo že prvič zavrnil, bom povedal, kako smo v Bečovnici našli veliko zlata, kako sem iskal svojega psa po Topolšici in zakaj sem se nehal voziti s stoenko (pa še nekaj o naslednjem šoštanjskein biseru). Slovenci Se še spomnite, kako smo bdi ponosni, ko smo dobdi svojo državo? Kako smo bili ponosni na osamosvojitvene dokumente, ustavo, grb, zastavo. Čeprav mogoče nismo bdi popolnoma zadovoljni z njimi, bili so naši, slovenski. Naj naša simbola opišem, saj jih nekateri očitno ne poznajo ali pa ne spoštujejo. Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije. Le-ta ima obliko ščita, v sredini je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim dve valoviti črti, ki ponazarjata morje in reke. Nad likom Triglava so tri zlate šesterokrake zvezde. Ob stranicah je grb rdeče obrobljen. Navada je, da ob državnih praznikih izobesimo zastavo. V nekaterih državah imajo ljudje pred hišami izobešene zastave vedno. PONOSNI SO NA SVOJO DRŽAVO. 27. aprila praznujemo Dan upora proti okupatorju, 1. maja pa po celem svetu Praznik dela. Kako je lepo, ko v teh dneh z naših oken, s šol in vrtcev, z drogov mestne razsvetljave plapolajo slovenske zastave. Letos me je zbodla v oči zastava, ki je visela na vrtcu v Šoštanju. Obrnjena na glavo! Vedno, ko sem se peljala mimo, sem upala, da so jo vsaj sneli, če jo je bilo pravilno obesiti pretežko. Ampak prazniki so letos bili dolgi in zastava je kar plapolala. Kako naj bomo ljudje drugačni, vrtec je vzgojna ustanova! Kar se naučimo v mladosti, ne pozabimo. Tudi mlaje postavljamo. In na vrh sodi zastava. V Lajšah so letos postavili dva. K sreči se je tisti, na katerem je bila narobe obrnjena zastava, kar hitro podrl. Popravni izpit imamo že kmalu - 25. junij je Dan državnosti. Izobesimo slovensko zastavo in pokažimo svojo pripadnost Sloveniji. Spela Menih S 0 L S KJ 10. maja so se osnovnošolci občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so se dobro odrezab na šolskih tekmovanjih,jtomerili v znanju iz vesele šole. Tako smo dobili občinske prvake. Občino Šmartno ob Paki je na državnem tekmovanju zastopala Lidija Ažman iz 4. razreda. Našo občino pa so zastopali občinski prvaki: Darjan Andrejc (5. r.), Jernej Mazej (6. r.) in Barbara Mazej (7. r.), vsi učenci OŠ Karla Destovnika - Kajuha. Dan odprtih vrat Že tretje leto zapored smo se učitelji in učenci šole Karla Destovnika -Kajuha odločbi na stežaj odpreti vrata staršem in tudi drugim, ki se želijo prepričati o kvalitetnem delu na šoli. Prejšnja leta smo pripravili za tak dan predstavitev različnih interesnih dejavnosti ter pouka. Letos je bilo malo drugače. Šolska vrata smo odprli v torek, 4. junija, popoldne. Najprej smo v telovadnici obiskovalcem predstavili kratek kulturni program z dramsko skupino, pevskima zboroma in gimnastičnimi točkami. Nato smo starše povabili v učilnice, kjer so izbrali predstavnike v svet staršev ter se pogovorili o dejavnostih, ki še čakajo učence, učitelje in starše do konca šolskega leta. Ob tem so si obiskovalci lahko ogledali tudi kakšno razstavo in predstavitev podprojekta Zdravo življenje, pa tudi stalno razstavo Likovni svet otrok. Učenci, ki so pripravili raziskovalni nalogi, s katerima so se prijavili na razpis Gibanja mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, so ponovili predstavitev obeh nalog z naslovoma: Predstavitev turističnih znamenitosti mesta Šoštanj in okolice z računalnikom ter Predstavitev OS Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj z videofilmom. Joca Andrejc s k R # Ì I l s 1 C NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME________________PRIIMEK_________________________ NASLOV_____________________________________________ LETNA NAROČNINA: 1000 SIT NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj • • A Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, tel.: (063) 882-652 • Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • Odgovorna urednica: URŠKA MENIH • Uredništvo: Ida Jelenko, Jožica Andrejc, Peter Radoja, Peter Turinek, Edi Vučina, Branko Valič • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠKA MENIH • Tisk: MARGINALIJA d.o.o. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. Tiskano na recikliranem papirju ŠTEVILKA 5/96 leto II Šoštanj, 12. 6. 1996 U#r«a»D* N«I OBČINA ŠOŠTANJ 1. člen * 2 ŽUPAN__________________ Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Šoštanj za leto 1995. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Šoštanj izkazuje: - skupne prihodke 489.666.034,73 - skupne odhodke 466.958.106,00 - presežek prihodkov nad odhodki 22.707.928,73 3. člen Del presežka prihodkov nad odhodki v znesku 22.707.928,73 SIT se prenese namensko v proračun Občine Šoštanj za leto 1996 in sicer za realizacijo nerealiziranih nalog iz leta 1995. 4. člen ZUPAN Stanje obvezne proračunske rezerve izkazuje 1.490.662,00 SIT in se prenese dr. Bogdan Menih l. r. v naslednje leto. Na podlagi 44. člena statuta Občine Šoštanj (Ur. list RS št. 38/95) ODREJAM objavo spodaj navedenih aktov v 5/96 številki Uradnega lista Občine Šoštanj: Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Šoštanj za leto 1995; Odlok o proračunu Občine Šoštanj za leto 1996. 5. člen Analitični del prihodkov in odhodkov proračuna Ohčine Šoštanj za leto 1995 , je sestavni del tega odloka. OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj. Na podlagi Zakona o financiranju občin (Uradni list RS št. 80/94) in statuta Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj št. 7/95) je svet Občine Šoštanj na 15. seji dne 30. 5. 1995 sprejel Številka: AS-d043/96 Datum: 31. 5. 1996 ODLOK Predsednik v v v sveta Občine Šoštanj O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE ŠOŠTANJ ZA LETO 1995 Anton SKORNŠEK l.r OBČINA ŠOŠTANJ REALIZACIJA ZA LETO 1995 v SIT - 1 - - 2 - - 3 - POST. NAZIV REALIZ. 1. PRIHODKI 489.666.034,73 1-01 PRIHODKI ZA FINANC. ZAGOTOVLJENE PORABE 306.248.000,00 1-02 PRIHODKI ZA FINANC. DRUGIH NALOG OBČINE 183.418.034,73 2. ODHODKI 466.958.106.00 2-01 DELOVANJE OBČINSKE UPRAVE 23.076.778,17 2-02 DELOVANJE ORGANOV OBČINE 19.321.737,77 2-03 SPLOŠNE DRUŽBENE ZADEVE 3.540.296,00 2-04 VARSTVO OKOUA 1.584.609,00 2-05 STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 678.370,30 2-06 CESTNA DEJAVNOST 21.086.177,80 2-07 KOLEKTIVNA KOMUNALNA DEJAVNOST 19.963.789,70 2-08 KOMUNALNA DEJAVNOST V KS 8.208.237,90 2-09 KMETIJSKA DEJAVNOST 7.163.780,00 2-10 IZOBRAŽEVANJE 60.535.412,20 2-11 OTROŠKO VARSTVO 65.305.587,00 2-12 SOCIALNO VARSTVO 15.781.258,30 2-13 KULTURA 6.724.825,18 2-14 ŠPORT 8.701.472,50 2-15 RAZISKOVALNA DEJAVNOST 240.000,00 2-16 ZDRAVSTVENO VARSTVO 4.249.339,55 2-17 ZAŠČITA IN REŠEVANJE 5.677.560,60 2-18 GOSPODARSKI RAZVOJ IN DRUGO 1.990.999,53 2-19 PRORAČUNSKA REZERVA IN ELEMENTAR 36.530.451,61 2-20 PROG. IZ NADOM. ZA UPORABO STAVB. ZEMUlSČA 42.490.915,30 2-21 SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKIH ZEMUlSČ 292.042,00 2-22 DRUGI ODHODKI 7.345.266,47 2-23 NALOŽBE V STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 2.205.690,98 2-24 NALOŽBE V TOPLOVOD 101.223.085,50 2-25 SUBVENC. OBRESTNE MERE KREDITA TELEKOMU 3.040.422,64 RAZLIKA - PRESEŽEK 22.707.928,73 Na podlagi 3. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS št. 80/94) ter 54. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93,57/94,14/95) in statuta Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj št. 7/95) je svet Občine Šoštanj na 15. seji dne 30. 5. 1996 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ŠOŠTANJ ZA LETO 1996 1. člen Ta odlok ureja način izvrševanja proračuna Občine Šoštanj za leto 1996, upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter premoženjem Občine Šoštanj. 2. člen Skupna višina prihodkov javne porabe v letu 1996 znaša 621.203.112,00 SIT: - izvirni prihodki oz. prihodki zag. porabe = 321.435.440,00 SIT - prihodki iz lastne dejavnosti občine = 227.770.319,00 SIT - prihodki od naselij = 25.158.000,00 SIT - prenešena sredstva iz preteklega leta = 46.839.353,00 SIT 3. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki sta sestavni del občinskega proračuna. 4. člen V rezervni sklad oziroma v obvezno proračunsko rezervo se izloča 0,5% od skupno doseženih tekočih proračunskih prihodkov. 5. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Šoštanj. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. 6. člen Zupan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za posebne namene ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna niso doseženi v predvideni višini. O svoji odločitvi mora župan obvestiti občinski svet in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 7. člen Proračunski uporabniki morajo organizirati izvrševanje del in nalog s svojega področja v mejah sredstev, odobrenih s proračunom. Sredstva smejo uporabljati za namene, ki so opredeljeni v proračunu. Sredstva sc med letom dodeljujejo praviloma kot mesečne dotacije. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. Uporabniki proračuna so dolžni predložiti finančne načrte za leto 1996, program investicij pa za celotno obdobje izvajanja investicij, najpozneje v tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka. Uporabniki sredstev proračuna morajo županu najmanj dvakrat letno poročati o realizaciji nalog in sicer ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi. Uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan ali oddelek za proračun in nadzorni organ. 9. člen Za zakonito uporabo sredstev, ki so uporabniku razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik uporabnika oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. 10. člen Zupan Občine Šoštanj je pooblaščen, da: - odloča o prerazporeditvi sredstev med postavkami znotraj posameznega področja, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva dodeljena, - odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve v skladu z 8. členom Zakona o financiranju občin, - odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. 11. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo investicijska vlaganja, vzdrževalna dela in storitve za vrednosti od 500.000,00 SIT do 1.000.000,00 SIT oddajati na podlagi vsaj dveh ponudb, za dela nad 1.000.000,00 SIT pa na podlagi javnega razpisa v skladu s predpisi. Poraba sredstev za te namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planiranimi finančnimi sredstvi tekočega obračunskega obdobja. 12. člen Občina se sme zadolževati v obsegu, ki ne presega 10% zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja. Občina se letno zadolžuje za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. O zadolžitvi odloča občinski svet Občine Šoštanj in o zadolžitvi obvesti Ministrstvo za finance RS. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj, uporablja pa se od 1. 1. 1996 dalje. Št.: AS-d044/96 Datum: 31. 5. 1996 Predsednik sveta Občine Šoštanj Anton SKORNŠEKl.r OBČINA ŠOŠTANJ v SIT - 1 - - 2 - - 3 - POST. NAZIV PREDLOG 1. PRIHODKI 621.203.112 1-01 PRIHODKI ZA FINANCIR. ZAGOTOVLJENE PORABE 321.435.440 1-02 PRIHODKI ZA FINANCIRANJE DRUGIH NALOG OBČINE 227.770.319 1-03 PRIHODKI PO NASEUIH 25.158.000 1-04 PRENOS SREDSTEV IZ PRETEKLEGA LETA 46.839.353 2. ODHODKI 621.203.112 2-01 DELOVANJE OBČINSKE UPRAVE 57.043.807 2-02 DELOVANJE SVETA OBČINE 8.689.460 2-03 VARSTVO OKOLJA 1.900.000 2-05 CESTNA DEJAVNOST 26.376.338 2-06 KOLEKTIVNA KOMUNALNA DEJAVNOST 26.011.410 2-07 KMETIJSKA DEJAVNOST 8.940.000 2-08 IZOBRAŽEVANJE 78.384.973 2-09 OTROŠKO VARSTVO 69.835.700 2-10 SOCIALNO VARSTVO 17.511.000 2-11 KULTURA 10.240.000 2-12 ŠPORT 9.825.576 2-13 RAZISKOVALNA DEJAVNOST 1.314.000 2-14 ZDRAVSTVENO VARSTVO 5.466.000 2-15 ZAŠČITA IN REŠEVANJE 9.161.000 2-16 GOSPODARSKI RAZVOJ IN DRUGO 11.776.000 2-17 PRORAČUNSKA REZERVA IN ELEMENTAR 36.376.311 2-18 DRUGI NEDOKONČANI PROGRAMI IZ LETA 1995 14.730.000 2-19 SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKIH ZEMUIŠČ 418.000 2-20 NALOŽBE V STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 41.527.000 2-21 S UB VEN. OBRES TNE MERE KREDITA TELEKOMU 3.325.000 2-22 BELE VODE 5.055.419 2-23 GABERKE 5.221.000 2-24 LOKOVICA 11.781.372 2-25 RAVNE 5.697.000 2-26 SKORNO FLORJAN 40.513.354 2-27 TOPOLŠICA 16.013.728 2-28 ZAVODNJE 13.335.662 2-29 ŠOŠTANJ 1.571.910 2-30 ŠENTVID 3.162.092 2-31 PRENOS TAKSE £4 VARSTVO OKOUA PO SPORAZUMU 80.000.000