rELJE. PETEK, DNE 8. APRILA 1955
1£T0 VIII. — ST. 14 — CENA 10 DIN
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured-
ništvo: Celje, Titov t. 1 — Pošt. pred. 123 —
Telcf.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek.
rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. — Letna
naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125
dinarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina
plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo
OLASILO SOCIAUSTieNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEaA OKBJl|A
Smem ce letne konference SZDL
za bodočo celjsko komuno
Na podlagi poročila in razprave na
današnji konferenci ugotaivljamo iz-
redne uspehe našega političnega in
državnega vodstva na zunanje poli-
tičnem torišču, kakor tudi v notranje
političnem in gospodarskem razvoju
naše domovine ter se enodušno stri-
njamo z načeli te politike, ki so
usmerjeni za ohranitev miru na
svetu, za dvig gosipodarsike moči in
razvoja ter demokratizacijo javnega
življenja, kot poroštvo za dvig sploš-
nega blajgostanja delovnih ljudi.
Konferenca nadalje ugotavlja, da
so terenske organizacije, kakor tudi
mestni odbor SZDL, v preteku dobi
znatno izboljšale in razširile svoje
delo v smislu mobiliziranja nmožic
za politične, gospodarske in kulturne
probleme. Organizacije SZDL so re-
ševale vprašanja z vidika širših per-
spektiv, izboljšale so organizacijsko
obliko in metodo dela ter s tem
utrdile pozicije in vlogo SZDL v da-
našnjem družbenem življenju.
Za nadaljnje še plodnejše delo daje
konferenca SZDL za celjteko komuno
naslednje smernice:
S sistematičnim delom je potrebno
po«rIobiiti interes množic za zunanje
politične dogodke, posebno pa skrbe-
ti za njihovo pravilno razlago s po-
sebnim poudarkom na vlogo, ki jo
danes ima naša država v zunanje
politični arend.
Pri poglabljanju socialističnih od-
nosov v našem gospodarstvu morajo
naše organzacije usmeriti svoje delo
v oim širšo mobilizacijo delovnih
ljudi za obravnavanje in pravilno
reševanje vseh gospodarskih pro-
blemov.
Posebno naj SZDL aktivno posega
v borbo za povečanje storilnosti dela,
ki je osinova za dvig življenjske ravni.
Imperativna potreba je, da orga-
nizacije SZDL najaktivneje delujejo
pri vzgoji in usposabljanju organov
delavskega upravljanja našega go-
spodarstva.
Dolžnost SZDL je, da novi tarifni
sistem, ki temelji na nagrajevanju
po storilnosti, vsesplošno tolmači
našim množicam, skrbi za njegovo
pravilno izvajanje in dosledno pobija
poskuse njegovega izkrivljanja v
kori:^ posameznikov. Dosledno se
morimo boriti proti vsemu negativ-
nemu škodljivstvu v gospodarstvu,
posebno proti partikularizmu, šovi-
nazmu, lokalizmu in monopolizmu in
vsem pojavom, ki vnašajo z navija-
njem cen infla<5ijske tendence na
naš trg.
Člani SZDL naj s povečano budno-
stjo aktivno preprečujejo gospodar-
ski kriminal, ki poleg gospodarske
škode kvarno vpliva tudi na našo
družbeno moralo. Ustvariti je treba
mnenje javnosti, da storilca občutijo
družbeni prezir. Vzgajati moramo
naše ljudi, da bodo imeli pravilen
odnos do splošnega ljudskega pre-
moženja. Gospodarski kriminal ni
samo osebno okoriščanje, temveč
vsako okoriščanje neke gospodarske
organizacije ali drugih enot na račun
skupnosti.
Da bi popa^vili dosedanje stanje
glede aktivnega udejstvovanja de-
lavcev v SZDL, je potrebno čim več
delavcev vključiti v vodstvo in v
aktivno delo naših organizacij.
Z gledišča razvoja industrije in
komun je potrebno pravilno tolma-
čiti družbene plane, upoštevajoč pri
tem medsebojno odvisnost družbe-
nega plana podjetij, komun, repub-
like in federacije. Spričo pokazane
potrebe za dvig naše kmetijske pro-
izvodnje je potrebno krepiti socia-
listične odnose na vasi prvenstveno
z usmerjanjem delovanja kmetiji^h
zadrug.
SZDL naj aktivneje sodeluje pri
izboru organov družbenega uprav-
ljanja in usmerjanju njihovega dela.
Le tako bo laliko SZDL izvršila
svojo vlogo pri reševanju problemov
na polju socialne politike, zdravstva,
prosvete in kulture ter zlasti pri mo-
bilizaciji in vzgoji mladine. Hkrati
pa mora SZDL posvetiti večjo po-
zornost tudi ženskemu vprašanju.
Pri obdelavi gospodarskega, poli-
tičnega, prosvetnega, kulturnega in
mladinskega vprašanja mora SZDL
zaostriti borbo nad škodljivim vpH-
vom klera, ostankom misticizma in
konservativnosti, ki so še usidrane
v ostankih malomeščanske miselnosti
Pri tem delu morajo organizacije
mobilizirati vse razpoložljive oblike
za dvig kvaMtete političnega dela.
Za čim boljše reševanje aktualnih
vprašanj z vseh področij je potrebno
povečati iniciativo množic z zbori
volivcev in z vzgojnimi predavanji
raznih društvenih organizacij.
Ena glavnih nalog SZDL je na-
dalje, da organizacije streme k temu,
da vključijo v SZDL vse volivce.
S KONFERENCE SZDL ZA BODOCO CELJSKO KOMUNO
Vpliv organizacij SZDL v Celju se
mora čutiti daleč preko meja
bodoče celjske komune
Organizacije SZDL v Celju postajajo vedno močnejši družbeni činitelj
Preteklo nedeljo dopoldne je bila v prostorih hotela »Savinje« v
Celju letna konferenca SZDL za bodočo celjsko komuno. Poleg 200 de-
legatov so bili navzoči tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL v
Celju tov. Franc Simonič, tajnik Okrajnega odbora SZDL tov. Jakob
2en, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje tov. Riko Jerman,
predsednik LOMO Celje tov. Fedor Gradišnik, predsednik odbora
SZDL bodoče šoštanj&ke komune tov. Podvratnik, predsednik odbora
SZDL bodoče žalske komune tov. Kovač, predstavniki celjsike gami-
zije in drugi. Po poročilu predsednika Občinskega odbora SZDL za
bodočo celjsko komuno tov. Olge Vrabič je sledila plodna razprava.
Konferenco so pozdravili pioninji prve četrti iz Celja, delavci TEP
v Celju, v imenu pripadnikov celjske garnizije pa je konferenco po-
zdravil major JLA tov. Tomo Petrovič. Zvezni ljudsiki poslanec tov.
Franc Leskošek pa je konferenci poslal pozdrave z željo za uspešno
delo konference.
Delegati so izvolili 25 člans-ki odbor in 3 članski nadzorni odbor ter
sprejeli sklepe za še uspešnejše delo.
Organizacije SZDL v Celju so v
preteklosti dosegle pomembne uspehe
Predsednik Občinskega odboi-a SZDL
v Celju tov. Olga Vrabičeva je v svo-
jem poročilu poleg splošnih zunanje in
notranje političnih uspehov orisala de-
lo in iisf>ehe organizacij SZDL v Celju.
Ko je govorila o komunah, je dejala,
da bo združitev občin Štore, Škof ja vas
in Šmartno s Celjem odstranila vse ovi-
re za gospodarski in kuitumi dvig bo-
doče celjsike komune, r-jljt se bo še
bolj povezalo s svojiirr z-aiedjem ter mu
tudi v vseh ozirih pomagalo. Celjska
komuna bo merila 13.350 kvadratnih ki-
lometrov in bo štela 36 tisoč prebival-
cev, od tega 8.698 delavcev. Gospodar-
sko bo zelo močna, saj bo njeno gospo-
darstvo ustvarilo letno 5,5 milijard din
narodnega dohodka, ali 154 tisoč din na
prebivalca. Ta dohodek bo ustvarila
največ industrija (85%), medtem ko bo
kmetijstvo ustvarilo le 4% narodnega
dohodka. Naloga organizacij SZDL bo,
da bodo s svojim političnim delom pri-
pravljale pot za čim uspešnejše delo
komune. Osnovna naloga organizacij
SZDL bo, da bodo vložile še več na-
pomv za okrepitev organov danižbenega
upravljanja za čim boljšo kvaliteto de-
la organov ljudske oblasti ter za čim
X. SKUPNA SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV
Okrajni družbeni plan In proračnn sprejeta
v četrtek, dne 31. marca je bila v dvorani Narodnega doma v Celju skupna seja
okrajnefta zbora in zbora proizvajalcev, ki jo je vodil predsednik OLO tov. RIKO
JER.M.\N. Na seji je bilo navzočih 139 odbornikov obeh zborov, kot gosta pa sekretar
Okrajnega komiteja in zvezni ljudski poslanec tov. FRANC SIMONlC in sekretar
Okrajnega odbora SZDL tov. JAKOB ŽEN. Glavni točki dnevnega reda sta bili poročilo
o delu administracije OLO, ki ga, je podal tajnik OLO tov. JOŽE PIKL ter poročilo
o delu okrajnega sveta za notranje zadeve. Poročal je predsednik sveta tov. HILBERT
KAMILO. Kljub temu. da bi o poročilih, zlasti pa o poročilu dela sveta za notranje
/adeve. lahko odborniki mnogo razpravljali, je bila razprava — verjetno zaradi pomanj-
kanja časa — dokaj skromna.
Po sknpni seji oWh zborov sta bili ločeni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev,
iia katerih so razpravljali o okrajnem družbenem planu in. proračunu za letošnje leto.
Po razgibani razpravi so odborniki družbeni plan in proračun z raznimi popravki in
dopolnili sprejeli.
PREMALO STROKOVNIH KADROV
Tajnik OLO, tov. Jože Piki, je v
poročilu o administrativnem delu Okra-
ja med drugim dejal, da je na okraju
zaposlenih 171 uslužbencev. Med njimi
je 31 honorarnih, večina strokovnjakov,
ki urejujejo agrarne, invalidske in sta-
tistične posle. Kljub temu, da OLO nudi
Uslužbencem veliko strokovno {»J^io^ s
prirejanjem tečajev, še vedno primanj-
kuje strokovnih kaldrov. Od uslužben-
t^ev je vsega 17 z visoko strokovno iz-
obrazbo, 37 pa s srednjo, 69 z nepopolno
in 11 z ljudskošolsko izobrazbo. Admi-
nistracija v občinskih odborih se je iz-
boljšala, vendar se še dogaja, da občin-
ski odbori zamujajo roke in s tem za-
virajo delo okrajnega odbora. Dogajajo
se tudi primeri, da sprejemajo razne
prošnje ali pa izdajajo potrdila brez
predhodno plačanih taks, kakor pred-
videvajo zakoni in predpisi. Zaradi po-
manjkanja inšpeikcijskega osebja je bilo
lani finančno pregledanih le 27 občin
in 2 za^da.
VECJA BUDNOST NAPRAM GOSPODARSKEMU KRIMINALU
Predsednik sveta za notranje zadeve
tov. Hilbert Kamilo je obširno govoril
o vseh vrstah kriminalitete v pretek-
lem letu Med drugim je omenil na-
slednje:
Sovražni in naši družbi nenaklonjeni
elementi so svoje škodljivo delovanje
^ zadnjih letih prenesli s političnega
J^odtročja, kjer ne morejo več škodovati,
gos{x>darsko področje. V primerjavi
^ predlansfcim letom je lani kriminali-
teta na splošno porasla. V opadanju pa
Je iklasdčna kriminaliteta, saj ubojev iz
koristoljubja skoraj ni več. Tudi gospo-
kriminal je po številu primerov
v opadanju, vendar pa je škoda povzro-
čena skupnosti mnogo večja. Predlan-
skim je bilo odikritih 419 primerov go-
spodarskega Jcriminala, lani 138, toda
škoda gre v težke milijone (44 milijo-
nov din). Kaznivih dejanj zoper uradno
dolžnost je bilo predlanskim 33, lani
40, v letošnjem letu pa že 25. Škoda,
ki je lani nastala zaradi poneverb, zlo-
rabe uradnega položaja, malomarnosti
in ponareditve dokumentov znaša 27
milijonov din.. Zanimivo je dejsitvo, da
so pri tatvinahs utajah in poneverbah
sodelovali delavci manj, veliko bolj pa
ljudje na \-odilnih mestih, ki imajo do-
kaj dober standard. Tu gre predvsem
za ljudi, ki se kažejo na zunaj kot dobri
državljani, na znotraj so pa sovražniki
naše stvarnosti.
Na splošno je opaziti, da se še pre-
malo spoštuje družbena lastnina, saj se
mnogi po naših kolektivih še ne zave-
dajo, da s takimi dejanji škodujejo le
sami sebi. Sindikalne ix>družnice in de-
Nadalje\'anje na 3. str.
Republiški plenum
v dvorani hotela Evrope v Celju je
bilo preteklo nedeljo plenanio zasedanje
Gasilske zveze LRS, kjer so bili navzoči
delegati okrajnih gasilskih zvez, pred-
stavniki Državnega sekretariata za no-
tranje zadeve, zastopniki RK in Držav-
nega zavarovalnega zavoda ter drugi.
V referatih, kakor tudi v razpravah so
zastopniki gasilstva obravnavali važna
vprašanja gasilske organizacije v Slo-
veniji. Pri nas je do danes registrira-
nih 1315 prostovoljnih gasilskih dru-
štev s skupno 63.905 člani. Mnoga od
teh driištev delujejo zelo uspešno, ima-
jo lepo urejene gasilske domove s po-
trebnim orodiščem. Vsekakor pa je v
Sloveniji še ofcrog 200 društev brez
gasilskih domov.
V razpravi so se delegati dalj časa
pomudili pri vprašanju vključevanja
mladine v gasilske organizacije. Od
skupnega števila vseh članov je danes
v operativni gasilski službi samo 6000
mladincev in mladink. Čeprav so gasil-
ske organizacije v zadnjih dveh letih
sprejele precej novih članic, število
vom za našo socialistično družbo. Kljub
številčnemu padcu teh primerov je v
porastu škoda nanesena gospodarstvu.
Predlani je znašala škoda zaradi go-
spodarskega kriminala nekaj nad 11
milijonov din, lani pa je ta številka na-
večjo iniciativo državljanov na zborih
volivcev. '
V tem oziru so naše organizacije do-
segle že znaten napredek, saj je občin-
ski odbor pri svojem delu zajemal širšo
problematiko, kvaliteta sej se je izbolj-
šala in odbo-miki so večinoma na sej ^
aktivno sodelovali in končno premagali
pojmovanje, da je odbornik samo zastop-
nik svoje volivne enote. Kvaliteta zbo-
rov volivcev se je izboljšala in so biH
le-ti razmeroma dobro obiskani. Orga-
nizacije SZDL se bodo morale truditi,
da bodo zbori volivcev še boljši in bolje
obiskani. Tudi družbeni organa v pro-
sveti in zdravstvu so dosegli že lepe
uspehe.
Kljub doseženim uspehom v krepitvi
organov družbenega upravljanja, pa se
kažejo pomanjkljivosti, katerim bodo
morale organizacije SZDL posvetiti
večjo pozornost. Premalo so organizaci-
je pobijale škodljive lokalistične in
druge pojave, ki se javljajo v naših
podjetjih. Še vedno je prem^alo delav-
cev vključenih v aktivno delo v orga-
nizacijah SZDL. Organizacije ZK in
sindikalne podružnice pa so premalo
storile, da bi se stanje v tem pogledu
izboljšalo.
Ko je tov. Olga Vrabičeva govorila
o uspehih v našem gospodarstvu, je po-
udarila, da se bodo morale organizacije
SZDL bolj poglabljati v gospodarske
probleme svoje komune, kakor tudi
vse države. Predvsem se bodo morale
bolj odločno spoprijeti z vrsto negativ-
nih in sovražnih, parol. Med nje spada
šovinistična parola, češ da je Slovenija
zapostavljena. Pri teh in sličnih paro-
lah gre za prodor reakcionai^ne misel-
nosti in organizacije SZDL bodo mora-
le bolj odločno posegati v borbo proti
takim stališčem, ki predstavljajo na-
pad na našo socialistično skupnost in
socialistična načela.
Ko je govorila o gospodarskem ki'imi-
nalu, je tov. Vrabičeva poudarila, da
imamo opraviti z zelo nevarnim poja-
Gasilske zveze Ljudske
republike Slovenije v Celju
žensk v gasilstvu še vedno ni zado-
voljivo. Zato bodo morala gasHskadru-
štva v bodoče temu vprašanju posvetiti
več pozornosti, da bodo s pestrejšimi
oblikami dela pritegnila v organizacijo
več mladine.
Mnoga gasilska društva na terenu po-
grešajo tesnejšega sodelovanja s osta-
lim prebivalstvom, ki bi jim lahko pri
obveščevalni in alarmni službi nudilo
izdatno pomoč. V hribovitih predelih
so prebivalci dostikrat žrtve požara,
največ zaradi pomanjkljive organizacij-
ske službe in zaradi oddaljenosti tere-
na. Ker si tu gasilci ne morejo poma-
gati z motornimi brizgalkami, bi kazalo
v bodoče organizirati po takih krajih
gasilske trojke, ki bi v slučaju FK>žara
le bile pri roki z osnovnimi gasilskimi
potrebščinami in pomagale ljudem pri
požarni nezgodi.
Delegati prostovoljnih gasilskih dru-
štev so s plenuma poslali predsedstvu
SZDL Slovenije resolucijo z željo, da
bi se vis: gaailoi v LRS kolektivno
včlanili v SZDL.
rasla kar na 21 milijonov din. Naloga
organizacij SZDL je pri odkrivanju te-
ga kriminala ogromna, seveda morajo
organizacije nakazovati tudi pot in na-
čin za likvidacjo teh pojavov. Prav ta-
ko morajo naše organizacije lx>lj odloč-
no pomagati delavsikim svetom in sin-
dikalnim F>odružnacam pri uvedbi no-
vega tarifnega sistema ter paziti, da se
bo ta sistem tudi pravilno izvajal.
Na zaključku svojega govora je tov.
Vrabičeva dejala, da so organdiadje
SZDL od zadnje konference znatiu^ na-
predovale ter da postajajo vedno po-
membnejši družbeni činitelj. Vendar
bodo morale organizacije vlagaiti še
večje napore za dvig kvalitete politič-
nega dela, tesneje se bodo morale pove-
zati z raznimi kulturno-prosvetnimi in
drugimi društvi ter jim pomagati pri
izobraževalnem delu. Lep primer takega
sodelovanja je Svoboda in organizacija
SZDL v Gaberju, zaradi česar so tudi
že vidni uspehi. Bolj sistematično kot
doslej se bodo morale organizacije
ukvarjati tudi z mladinskimi problemi,
posebno še glede njene vzgoje. .
Po poročilu je sledila živahna raz-
prava, v kateri so delegati iznašali
mnogo problemov z vseh področij naše-
ga družbenega življenja. Razprava je
pokazala, da organizacije SZDL nudijo
še premajhno pomoč prosvetnim dru-
štvom, katerih prireditve so večkrat
brez vzgojne in kulturne vrednosti. Z
vključitvijo širšega kroga delavcev v
aktivno delo, bodo organizacije uspeš-
neje vršile svojo družbeno funkcijo, saj
bi delavci lahko ogromno pripomogli
pri pojasnjevanju delavskega uprav-
ljanja in našega gosi>odarstva sploh.
Razpravljali so tudi, kako Vključiti že-
ne v politično delo, o problemih mladi-
ne, ki ji je treba pomagati tudi z de-
narnimi sredstvi, o povezavi mesta z
vasjo, o regulaciji Savinje, o tarifni po-
litiki, o povečanju članstva, o sovražnih
dejanjih, zlasti o gospodarskem krimi-
nalu, o tovarištvu in idejni enotnosti
med članstvom, o delu društva prija-
teljev mladine v Celju ter o družinski
vzgoji. Nadaljevanje na 2. str.
Svet za gospodarstvo
pri LOMO Celje je razpravljal o
družbenem pianu za leto 1955
v torek popoldne je Svet za gospo-
darstvo in komunalo pri LOMO Celje
na svoji seji razpravljal o osnutku
di-užbenega plana za leto 1955. Predlog
di-xižbenega plana bo LOMO Celje dal
na javno razpravo. Da bo lahko o tem
razpravljalo čim večje število naših
državljanov, bo družbeni plan v krat-
kem izšel v posebnem biltenu mestne
občine Celje.
Naš list bo o <^nutku družbenega
plana pisal v prihodnji številki.
Stev. 14 — aferon 8
CSELJSKI TEDNIK, 8. aprila 1955
Pogled po svetu
Ko je Voltaire strupeno ugotavljal, d*
človeštvu, kakršno je, zadostuje »naj-
bolj neumna zemlja in najbolj neumno
nebo«, je v pričako}yinju revolucije tu-
di zapisal, da »bomo kmalu imeli novo
nebo in nov svet, toda samo za dostojne
ljudi.« Dvesto let po tem se človeštvo
še vedno zvija v mukah, kako bi pri-
Slo do boljše podobe, do novega, boljše-
ga sveta. Pretekli teden je svetovna
kronika odmevala od pričakovanja, da
bo prišlo do ponovnega popuščanja in
sporazumevanja, kajti le preko tega drži
pot k relativni sreči človeštva.
Po ratifikaciji pariških sporazumov,
ki jih le mulokdo sodi kot trajno in
pozitivno pridobitev, saj je nekaj dni
pred njo Churchill prostodušno grozil
»s praznim stolom«, na katerega bi
Francije ne povabili več, kadar bi šle
velesUe na sejo o urejanju sveta, je dal
Eisenhovoer pobudo za ponovne razgo-
vore med Zahodom in Vzhodom. Začelo
naj bi se s »sondažnimi« razgovori zu-
nanjih ministrov, nato pa naj bi se pri-
pravila konferenca »na najvišjem ni-
voju«, kakor ima navado reči Churchill.
Prvi preizkusni kamen dobre volje ve-
lesil naj bi bila avstrijska državna po-
godba, pri kateri je dala pobudo SZ. To
sicer ne gre v račun niti Zahodu niti
Zahodni Nemčiji, toda ker je na Eisen-
hotoerjev namig o »sondažnih€ pogo-
vorih tudi Bulganin izjavil, da je SZ
pripravljena na razgovor, je Avstrija
zdaj na tapeti. Svet je skoraj že po-
zabil na njen čudni, neurejeni položaj,
zdaj pa je prišla priložnost, ki ga utegne
spremeniti. Težko si je sicer misliti, da
bi zapadne sile pristale na umik svojih
čet, na nevtralizacijo ali na to, da bi
Avstrija bila tomponska država med
Zahodom in Vzhodom, toda ponujeno
roko je pred svetovno javnostjo ven-
darle težko odbiti. Na Dunaju se trije
veleposlaniki že posvetujejo in morda
bo cesarski Dunaj tudi gostil četvemo
konferenco.
Zahodna trojica po kljub dobri volji
ignorira konferenco, ki se pripravlja v
Bandungu. Francozi jo označujejo kot
neuradno in brez pomena in se prito-
žujejo nad afriškimi ekstremisti, ZDA
pa ni všeč, ker bo to že drugikrat, da
LR Kitajska sodeluje na veliki med-
narodni konferenci, ki zastopa poldru-
go milijardo ljudi in bo skušala najti
največji skupni imenovalec za celo vrsto
držav, bo torej zelo konciliantna in
strpna: govorili bodo o mirni izrabi
nuklearne energije, o kulturnem in go-
spodarskem sodelovanju, o sprejemu
novih držav v OZN, o kolonializmu in
rasizmu, torej o stvareh, v katerih so
velesile precej drugačnih misli kakor
svetovno javno mnenje.
Stališče do Bandunga pa ni edino, ki
razkrinkuje neodkritosrčnost atomskih
oborožencev: Anglija je pristopila k
iraško-turškemu paktu in izjavila po
svojem zunanjem ministru, da gre za
vojaško sodelovanje proti agresiji. Egipt
in Suez da zdaj v dobi atomske obro-
žitve nista več tako važna kakor Irak.
Naj bo že to zgodba o lisici in kMem
grozdju, toda boj za zaveznike na Sred-
njem vzhodu je vse prej kot miroljubna
zadeva, saj izrabljajo prav vsa nasprot-
ja med temi državami, da bi ojačUi svoj
blok in utrdili blokovno politiko. Tudi
izredno stanje, ki je bUo oklicano v Pa-
kistanu, je odraz te politike, prav tako
razmere v Južnem Vietnamu, kjer voj-
ske verskih ločin že oblegajo Saigon.
Tu so se zdaj razodela nasprotja meči
Francijo in ZDA, ki v Vietnamu podpi-
rajo najreakcionamejše sile, Francija
pa bi se rada držala ženevskega spora-
zuma. Nikamor tudi ne pride razoro-
atvena konferenca v Londonu, ki jo je
demonstrativno zapustil Gromiko, raz-
šla pa se kljub temu ni. Pričakujemo
torej, da bo iz občutka, da se je vzpo-
stavilo ravnotežje med Vzhodom in Za-
padom, prišlo kljub vsemu do koristnih
razgovorov med obema taboroma,
H koncu pridenimo še nekaj opomb
od tu in tam: V Belgiji so doživeli iz-
bruh klerikalnega terorja zaradi 13%
znižanja državne podpore katoliškim
šolam. Lahko bi z Lukrecijem in Ame-
rikancem Cooperjem vzkliknili po la-
tinsko: »Tantum haec religio potuit
suadere malorum« = (Ta vera je po-
vzročila veliko zla). V Guaternali so
imeli čarovniški proces proti Monso-
novi, sestri pregnanega polkovnika, češ
da je s čarovnijami stregla po življenju
sedanjemu diktatorju Anrmsu. Kdo bi
se čudili Ze Rousseau je rekel, da se
človek rodi svoboden, pa je vendarle
ves v okovih. Čarovniški proces ni prav
nič večja sramota, kot ostali »idilični«
proces, kako je zrasla oblast yankeejev
v deželi zlatih in srebrnih rudnikov:
iztrebljanje domačinov, lov na zamorce
in plačevanje za skalpe žena in otrok
(bili so 1. 1744 po 55 f. s.). — Scelba je
v ZDA zmešetarU precejšnjo pomoč m
natovoril celo 10 ton težke vode za
»madre patrio«. Pač pa ni bil zado-
voljen s Kanado, ki se brani italijan-
skih izseljencev. Mikavno je vedeti, da
bi rad sodeloval na četvemi konferenci,
prav tako kakor Adenauer. Zato so ne-
kateri mnenja, da bo ratifikacija šele
rodila probleme velikega stila: Nemčija
bi se rada usedla v naslanjač velesile,
kakor se je razodelo ob nedavni 140-
letnici Bismarckovega rojstva. Nemčija,
v kateri iz dneva v dan raste Krupp,
1. 1950 še zaprti vojni zločinec, danes
pa investitor velikih javnih del v 14
prekomorskih deželah! Nemčija, ki jo
spet postavljajo na noge, ne samo ZDA,
marveč tudi Anglija, ki jo je nedavno
tega obiskal tvorec nove nemške vojske
Blank. Pravijo, da zaradi ekserclranja,
mondure in orožja, ki bo v štirih letih
usposobilo nemško vojsko za vsak ma-
never. — Romunija je odpravila karte
in rači iti drugo gospodarsko pot, pa-
metnejšo in lažjo. Ce bo šlo! — V Alži-
ru je stopil v veljavo zakon o izrednem
stanju, ki ga je izglasovala francoska
zbornica (s 379 glasovi proti 279). Faure
bi rad uresničil zamisel Mendčs-Francea
o »Francoski zvezi« po vzorcu Britan-
ske skupnosti (Commontvealtha). Dobil
je enaka pooblastila, uporablja pa ne-
koliko drugačna sredstva. Dokler pa bo
za francosko vladajočo plast alžirsko
gibanje slonelo samo na »banditih in
kriminalcih«, ki so zbežali v gore, to-
liko časa reševanje francoskega imperi-
ja ne bo na pravi poti. — Portugalska
se je odločila za ojačanje garnizij v
Goi, ker procesije niso pomagale. To se
zdaj že lahko reče. Voltaire pa se je v
svojih napadih zoper take oblastnike,
kakršni so Še danes na Portugalskem,
moral skriti vsega skupaj za 137 psev-
donimov.	T. O.
z OKRAJNE SKUPŠČINE ZB NOV CELJE
Organizacija Zveze borcev mora v svoje delo vnesti vse probleme
današnjega družbenega življenja
v soboto je bila okrajna skupščina
ZB okraja Celje v prostorihj hotela »Sa-
vinje«. Konference se je udeležilo ve-
liko število delegatov iz vseh krajev
celjskega okraja. V imenu Glavnega
odbora ZB Slovenije se je skupščine
udeležil tov, Kovačič-EferJico. Med vid-
nejšimi udeleženci so bili tudi sekretar
OKZKS, tov. Franc Simonič, predsed-
nik OLO Šoštanj, tov. Kristl in drugi.
Po izvolitvi kfcmiisij je podala poro-
čilo o delu organizacije ZBNOV Celje,
tov. Helena Borovšak.
Tov. Helena Borovšak je v svojem
referatu zelo obširno nakazala proble-
me, 3 katerimi so se v preteklem letu
organizacije ZB srečevale. Bilo je pre-
cej lepih uspehov, ki se kažejo pred-
vsem v tem, da organizacije ZB vedno
usi>ešneje rešujejo poleg svojih orga-
nizacijskih vprašanj tudi vrsto drugih
političnih in gospodarskih problemov v
svojih krajih. V lanskem letu so imele
organizacije ZB veMko nalog, ki so jih
zelo usp^no reševale. Med najvažnej-
šimi je biLa proslava »Štajerska v bor-
bi«. Med manj uspešno delo je treba
šteti skrb 2ia razširitev organizacije. V
ljudski revoluciji je sodelovalo nepri-
merno več ljudi kot jih je včlanjenih
v organizacijah ZB. Po mnenju občin-
skih odborov ZB je izven organizacije
še okoli 2.000 ljudi, ki so aktivno so-
delovali v NOV, kot borci, aktivisti in
sodelavci
Pomanjkljivost se je v preteklem letu
pokazala tudi pri vzgoji članstva, saj
je bilo zelo malo sestankov, na katerih
bi govorili o političnih problemih. Med
najboljšimi organizacijami v tem po-
gledu so organizacije v Vojniku, Celju,
Rečici, Vitanju, ZaJcu in Storah, ki tudi
drugače kažejo največ xispehov.
Zaenkrat orgaaiizaoije okraja Celje in
Šoštanj še niso združene, pač i>a je
osnovan iniciatrvni odbor, ki dela na
tem, da bodo oba okrajna odbora zdru-
žili, čim bo sprejet nov 2:akon o razde-
litvi Slovenije v nove občine In okraje.
Del svojega govora je tov, Helena
Borovšak posvetila nalogam ZB NOV
pri izvenarmadni vzgoji ljudstva. Ta
komisija v preteklem letu ni izpolnila
svojih nalog, čeprav so te med najvaž-
nejšima. Na tradicijah NOV bi morali
■borci skrbeti za izvenarma^dno vzgojo
preko vseh mogočih društev od Ljudske
tehnike, UROJ, DIT, Rdečega križa,
mladince organizacije, gasilcev, PAZ
do raznih športnih organizacij. Temu
vprašanju bodo v bodoče morali po-
svetiti veliko več pozornosti.
Komisija, ki skrbi za otroke padlih
borcev, je imela veliko več uspehov. V
okraju je okoli 1100 i>artizaiiskih otrok,
ki skoraj vsi obiskujejo šole, nekateri
pa so že v poklicihi 411 partizanskih
otrok prejema redne štipendiije od 1000
do 7000 din mesečno. Lani je bilo v
drugi pcdovici leta za to porabljenih
okoM 4,700.000 din, letos pa je v ta na-
men pripravljenih 10,000.000 din. Toda
skrb za materialno iplat partizanskih
otrok še vedno ne zadošča. Treba bo
posvetiti vdiko več pozornosti politični
vzgojih teh otrok. Organzacije bodo za
posamezne otroke morale določiti skrb-
nike. »Ce je kdo upravičen, da prevza-
me od sedanje generacije vodilne po-
ložaje v razvoju naše države, ix>tem so
za to najbodj poklicani otroci tistih
borcev, ki so ^vovali življenja«, je
dejaia tov. Helena Borovšak, ko je po-
udarila, da morajo biti partizanski otro-
ci deležni vse skrbi, da bodo postali
razgledani in patiiotični člzmi naše
družbe.
Nadalje je tov. Helena Borovšak go-
vorila o delu komisije za borce. Le-ta
je reševala najrazličnejše prošnje biv-
ših borcev in njih svojcev pri uveljav-
ljanju njihovih pravic. Mnogi so bili
tudi deležni materialne pomoči. Veliko
več kot doslej bo treba skrbeti, da bodo
bivši borci lahko dosegli boljša delovna
mesta s tem, da jini bo vsestransko za-
gotovljena pomoč za njihovo izpopol-
njevanje. Tudi nadaljnje šolanje je
treba omogočiti bivšim borcem. S tem
bo socialni problem borcev za stalno
rešen. Zlasti se bodo morala za ta vpra-
šanja zanimati gospodarska podjetja, ki
doslej niso vselej imela pravilen odnos
do bivših borcev. Tudi za zdravstveno
stanje se bodo morale organizacije bolj
brigati. Sploh morajo osnovne organi-
zacije večkrat pretresati položaj in živ-
ljenje članov ZB, da le-ti ne bodo pri-
krajšani ali celo zax>ostavljeni.
V	nadaljevanju je tov. Borovšakova
govorila, da je že skrajni čas. da orga-
nizacije ZB dokončno zberejo vse po-
trebne podatke in zgodovinski material
iz NOV. Treba je končno nekaj ukre-
niti, da zbran zgodovinski material iz
NOV v Mestnem muzeju ne bo več stis-
njen v enem samem prostoru in da dobi
nove prostore ter tudi stalno osebje, ki
bo še naprej zbiralo in čuvalo zgodo-
vinske dokumente. O partizanskih gro-
bovih bodo morale organizacije voditi
več računa. Grobovi morajo biti stalno
negovani, prav tako tudi spomeniki.
V	razpravi so udeleženci skupščine
govorili tudi o postavljanju spomeni-
kov žrtvam fašizma, o potrebi reforme
šolstva, o pomoči partizanskim krajem
In Se o številnih drugih i>roblemih.
K razpravi ge je priglasil tudi sekre-
tar OKZKS, tov. Franc Simonič, ki je
v precej dolgem govoru razložil zelo
pomembna vprašanja v mednarodnih
odnosih, hkrati pa navezal najrazličnej-
še probleme v naših državah z naloga-
mi organizacije ZB. Dejal je, da ZB naj
ne bodo veteranska organizacija, ki
ssdnižuje bivše boroe na svetlih spomi-
nih preteklosti, temveč da mora ta orga-
nizacija biti globoko zainteresirana za
ves raaivoj in družbeno življenje v naši
domovini, ker je za ta razvoj tudi naj-
bolj zainteresirana. Borcem ne sme biti
vseeno, kako se uresničujejo tcUji, za
katere so se boriM. Ne smejo biti indi-
ferentni do razvoja in do ljudi, ki ta
razvoj prenašajo naprej. Ce bodo vse-
stransko sodelovali pri političnem, go-
spodarskem in kulturnem življenju da-
današnjega ča&a, potem za organizaoije
ZB ne bo težko reševati najrazličnejša
vprašanja kot je skrb za partizanske
otroke, skrb za položaj bivših borcev,
sJa-b za dostojno upodobitev naše borbe
v spomenikih NOV itd. ZB je dolžna
vsepovsod nastopati, sodelovati, celotna
družba pa je še posebej dolžna skrbeti
za to, da bodo bivši borci, otroci x>adlih
junakov imeli dostojno mesto v naši
sodalisitičini družbi, ki je vstala iz krvi
ljudske revolucije.
Po končani razpravi so izvolila dele-
gate za kongres ZB v Beogradu. Izvo-
ljeni so bili tov. Franc Simonič, Helena
Borovšak, Vinko Sumrada in Milan
Loštrk.
Ker bo v kratkem okrajni odbor ZB
združen z okrajnim od^borom ZB Šo-
štanj, tokrat ndso izvolili nov okrajni
odbor Z B in so do nadaljnjega pirepu-
staii vodstvo staremu okra jnemu odboru.
Po stopinjah
resevnišhih junakov
v počastitev spomina žrtev, ki s«
padle v hajki na Resevni 18. III. 1945^
ko so Nemci obkolili II. bataljon Ko-
rjanskega odreda in je okoli 100 borcem
našlo junaško smrt, se bodo 16. dn 17.
aprila zbrali na resevn^ških hribih
prebivalci vseh okoliških vasi, pred-
vsem mladina, okitili grobove mladili
junakov in obiskali Slemenškove in
druge družine, ki so v času teh grozot
nudili zavetišče našim borcem.
Okrajni komite LMS Celje organizira
partizanski tabor; taborniki bodo pre-
živeli noč od 16. na 17. april ob grobu
Cvetke Jerinove in Dušana Laha. Po-
slušali bodo pripovedovanja iz borb na-
ših junakov dz NOB, posebno še o
junaških borbah in smrti resevniških
junakov. V nedeljo, 17. aprila bodo
pohitele množice iz Celja, Stor, Kompol,
Prožinske vasi, Šentjanža, Kranjč in
Šentjurja na Resevno, da prisostvujejo
žalni svečanosti ob grobu Cvetke Jeri-
nova in Dušana Laha, kjer bodo sode-
lovali mladinsiki pevski zbori s celjskega
učiteljišča, iz Štor in Šentjurja (gimna-
zijski zbori) ter godba na pihala iz Štor
(Svoboda). ZBNOV bo poslal v Resev-
no in okolico e>artizanske patrulje, pred-
vojašikii centri industrijske mladine iz
Celja In Štor pa bodo izvedli manever.
Patrole bodo šle iz Štor in Šentjurja.
Po komemoraciji bo ij>ohod po stopinjah
resevniških junakov na Slemen in t
okolico.
Okrajni komite LMS Celje poziva
vse borce, aktiviste, člane SZDL in
ostalih množičnih organizacij, vse ljudi,
ki se zavedajo, zakaj so padali naši
borci in aktivisti, da se udeležijo po-
hoda v hnlbe okoli Šentjurja in Štor.
Odhod iz Štor 17. IV. ob 7.30 izpred
Železarne, iz Šentjurja pol Celju tudi
ob 7.30 izpred železniške postaje. Na
svidenje!
Uspel plenum mladine celjskega okraja
v soboto in nedeljo, 2. in 3. aprila
so se zbrali v Dobrni zastopniki mla-
dinskih komitejev celjskega okraja in
pregledali, kakšno je stanje v mladin-
skih organizacijah na vasi ter po indu-
strijskih središčih. Podrobna analiza
življenja vaške in industrijske mladine
je pokazala, da čaka mladinske komi-
teje on aktive še mnogo temeljitega
dela, bodisi organizacijskega, politično-
ideološkega kot kulturnoprosvetnega.
Izmed 127 mladinskih organizacij, jdh
je 47 na vasi, v njih je vključeno 1096
mladincev in mladink. Lani so imeli
še 8 občin brez organizacij LM, sedaj
je pa stanje boljše. Predlani je bilo
13 kmetij sko-nadal j evalnih šol, ob
zaiključku šol lani pa jih je bUo že
20 z nad 500 mladinkami in mladincL
Lani v jeseni jih je bilo predvidenih
24, žal pa v Laškem, Kozjem, Rimskih
Toplicah in Preboldu niso pričeli s
poukom, ker je bilo premalo intere-
sentov.
Mladina si zelo želi kiiltumopro-
svetnega izživljanja, če ga ne najdejo
druge organizacije in društva, si ga
najde mladina sama'. Tako vodi v
Trnovljah mladina Kultumo-umetniško
društvo, čeprav jim delo ovirajo neka-
teri starejši vaščani. V Podčetrtku trna
mladina poseben aktiv v KUD. Take
slučaje imamo tudi v industrijskih sre-
diščih v Libojah in v Storah. Na Sladki
gori pri Mestinju je v KUD včlanjenih
25 mladink in mladincev, v Kompolah
imajo svojo folklorno skupino pri KUD
»Cvetke Jerinove«. V Celju ima mla-
dina pi;i KUD »France Prešeren« svoj
tamburaški orke^er. Takih slučajev bi
lahko našteli še več. Ponekod pa mla-
dUne' ne znajo zbrati in usmeriti k
naprednemu delu.
Po izčrpnih poročilih sekretarja okraj-
nega komiteja tov. Friderika Gradišnika
o stanju v mladinskih vrstah na vasi
ter tov. Marijana Peterle o delu mladi-
ne v industrijskih središčih, je sledila
živahna razprava, v kateri so mladinke
in mladinci nakazali vrsto težav, s
katerimi se borijo pri svojem delu pa
tudi uspehe, ki so jih dosegli z vztrajnim
delom.
V razpravo so posegli še gostje, tako
sekretar okrajnega odbora SZDL tov.
Zen, predsednik Sveta za ljudsko pro-
sveto okraja Celje tov. Aškerc, sekre-
tar CK LMS Slovenije tov. Tone Kro-
povšek, tajnik lOLPS okraja Celje tov.
Uršič, sekretar okrajne Zveze Društva
prijateljev mladine tov. Luznar in se-
kretar okrajnega komiteja ZKS tov.
Simonič, ki so daM zbranim zastopni-
kom mladine bogata navodila za nada-
ljevanje požrtvovalnega dela. Osvetlili
so gospodarski dn politični položaj ter
nakazali, kje hi bilo treba še poprijeti.
da se dosežejo v ideološko-politični,
gospodarski in kulturnoprosvetnl de-
javnosti še boljši uspehi. Po tako pestri
razpravi, v ikateri so nakazali vrsto
pomanjkljivosti pa tudi dobrih prime-
rov pri delu z mladino na vasi kot v
industrijskih središčih, internatih, men-
zah in delavnicah, so mladinci drugi
dan zasedanja sestavili smernice za
bodoče delo. Ugotovili so, da imajo
redne komunske komiteje že v Celju,
Laškem, Žalcu, Slov. Konjicah, Šent-
jurju pri Celju in Kozjem, medtem ko
bodo v Šmarju pri Jelšah, Rogaški
Slatini, Vojniku in Vransk.t>m. inicia-
tivne komimske odbore sestavili v
kratkem.
Na plenumu so sklenili, da bodo
kmečko mladino vključevali v kmetij-
ske krožke in zadruge, delavsko mla-
dino pa v delavske svete in sindikalne
podružnice. Mladino bo treba zainte-
resirati tudi, da bo bolj sodelovala v
loiltumo-umetniških društvih, Svobo-
dah, knjižnicah, športnih in strelsikih
društvih. Vodstva mladine bodo posve-
čala posebno skrb, da bodo odvajala
mladino od škodljivega vpliva alkohola
itd.
S plenuma so poslali pozdravno brzo-
javko tov. Titu.
Vplfv SZDIi v Ceifii
se mora čutiti daleč prečko meja
bodoče celjske komune
Nadaljevanje s 1. str.
K besedi se je oglasil tudi tov. Franc
Simonič, ki je med drugim dejal, da
bo vlo^ organizacije SZDL v komuni
še večja kot doslej. Vpliv delavskega
razreda bo prišel še bolj do izraza, zato
moramo vzgoji človeka posvetiti naj-
večjo poEomosit, če hočemo doseči res-
nične socialistične odnose. Celje bo po-
stalo središče, in katerega bo morala iz-
iarevatl socialistična miselnost. Zato si
bodo morale organizacije SZDL v
Celju še bolj prizadevati, da bo vpliv
celjske komime čutiti daleč preko nje-
nih meja. Napredka ne bo, če ne bomo
dvignili tudi najrevnejših in zaostalih
predelov. Kraji okrog Bogate Slanine,
Slovenskih Konjic, Strmca, Frankolo-
vega in Dobrne niso daleč v tem pogle-
du od Kozjanskega. Zato bo moralo CeUe
pomagati k napredku vse celjske skup-
nosti, posebno še na polfttičnem in kul-
turnem področju. Ce bomo hoteli dose-
seči usipeh, bo treba še bolj okrepiti
naše organizacije, zlasti tam, kjer še ni
vidnih uspehov, kot n. pr. pri družbe-
nem samoupravljanju v šolah dn usta-
no\'ah. Čimbolj bomo poživeld organi-
zacije družbenega samoupravljanja,
tem hitreje bomo prevzgojili ljudi, zlasti
mladino, ter se mladini najbolj pribli-
žali. Mladinske organizacije ugotavlja-
jo, da ne najdejo dovolj pomoči pri
upravah tovarn in pri sindikatih, moj-
stri pa z mladino večkrat grdo posto-
pajo. Tudi po šolah večkrat ocenjujejo
mladino po obrajdh in ne po delu. Na
jeziku je mnogo govora o mladini, v
praksi pa še mnogo, mnogo premalo.
Organizacije SZDL se bodo morale
temeljito zagristi v problematiko, ki ni
majhna, vse z namenom, da vzgojimo
sooialisitičnega človeka. Le tako bomo
uresničili socialistične odnose, kar se
bo pozitivno odražalo povsiod v družbi,
je z^aključdl tov. Simonič.
Ko so delegati še sprejeli sklepe za
bodoče delo, je tov. Cveto Pelko kot de-
lovni predsednik zaključU konferenco.
OBJAVA
VSEM KMETIJSKIM GOSPODARSTVOM PRIVATNEGA SEKTORJA
NA PODROČJU LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE CELJE
Obveščamo vsa kmetijska gospodarstva — davčne zavezance
privatnega sektorja, da je v smislu določil 33. člena uredbe o dohodnini
Ui. L FLRJ štev. 56/53,
RAZGRNJEN RAZPORED DAVKA ZA LETO 1955
pri tukajšnji upravi za dohodek pri odmemem referentu in je dovoljen
vpogled vsak dan od 8. ure do 12. ure dopoldne od 11. aprila do
26. aprila 1955. Zoper odmerjeni davek je vložiti pritožbo v 15 dneh
po vpogledu oziroma po zadnjem dnevu razgmitvenega datuma.
Vsa pojasndla in vse litine v zvezi z odmero davka na dohodek
kmetijskih gospodarstev se dobijo v sobi 78. pri odmemem referentu.
Pripominjamo, da je rok nepreklicen ter vabimo vse davčne
zavezance na javni vpogled odmerjene dohodnine.
UPRAVA ZA DOHODKE
LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBCINE
CELJE
Tudi v Strmcu bodo postavili spomenik
padlim borcem
V strmški občini je padlo med na-
rodnoosvobodilno borbo 22 borcev in
internirancev — veliko za kraj z 2.000
prebivalcL
Lansko leto r oktobru so člani ZB
pričeli z začetnimi deli za postavitev
spomenika padlim botrcenv Na leto-
šnjem občnem zboru dne 9. januarja pa
je bil sprejet sklep, da bo postavljen
.spomenik po možnosti do občinskega
praznika, ki ga bo strmška občina pra-
znovala letos prvič dne 4. julija.
Ker v tem kraju razen zadruge ni
družbenih gospodarskih organizacij, so
člani ZB Strmec izvedli nabiralno ak-
cijo lesa med kjnetl Nikjer, razen pri
enem kmetu v Socki, ni bilo odpora —
stodeset darovalcev lesa — kmetov je
dokazalo, da znajo ceniti žrtve narodno-
osvobodilne borbe. Pri sečnji lesa pa
se je akcija nekoliko ustavila. Požrtvo-
valni predsednik ZB tov. KoprivvAk
Adolf je doslej s tov. Golobom Avgu-
stom posekal največ zbranega lesa v
Socki, v Vinah ga je največ posekal
tov. Utrankar Alojz. Sečna akcija bi
se gotovo pospešila, če bi se odbor ZB
povezal s petimi vaškimi odbori SZDL
v Strmcu.
Načrt za spomenik je že gotov.
*
1. aprila so imeli v Strmcu letno
konferenco člani ZK. Konferenci sta
prisostvovala člana okrajnega komiteja
tov. Sotler Stane in tov. Sumrada Vin-
ko. Poročilo o delu organizacije je po-
dal dosedanji sekretar tov. dr. VrabiČ,
ki je analiziral delo posameznih mno-
žičnih organicij. Delo osnovne orga-
nizacije ZK je bUo v zadnjih mesecih
zaradi trenja in osebnosti med člani
slabo. Po večumi temeljiti in odkriti
diskusiji so se razčistila nesoglasjSt
tako da bo novoizvoljeni tričlanski s^
kretariat lahko usi)ešno vodil nadaljnje
delo.
TEDNIK, 8. apirtLa 1935
Stcv. 14 — Sfiran S
Zaradi nezgod v podjetiih
]e druiba utrpela 123 milijonov din
škode
o CEM SO RAZPRAVLJALI NA SKUPŠČINI ZAVODA ZA SOCIALNO
ZAVAROVANJE
Tudi Ceife nima dovoii zdrave
in pitne vode
Ukrepi za zmanjšanje črevesnih nalezljivih bolezni v Celju
zavod za socialno zavarovanje v
Celju je v preteklem letu utrjeval že
ustanovljene podružnice, na novo pa
ustanovil iX)družnico v Žalcu, kmalu
pa bo ustanovil tudi podmžnico v La-
^em. Za izboljšanje zdravstvene službe
y okraju je zavod prispeval skupno
33 milijonov dinarjev. Zavarovancev je
Ijilo konec leta 33.470. Težka je ugo-
tovitev, da je bilo v preteklem letu
g2l7 manjših in večjih nezgod pri delu
in da znaša izgubljeni narodni dohodek
^radi nezgod 123 milijonov dinarjev.
Zaradi bolezenskih primerov je bilo v
letu 1954 izgubljenih 398.608 delovnih
dni. Ta izguba je enaka zaposlitvi 1330
delavcev preko vsega leta.
Odstotek bolnikov se je napram letu
1953 nekoliko znižal. Na kopališko-
Iclimatskem zdravljenju je bilo lani
779 zavarovancev. Otroški dodatek do-
biva 11.105 upravičencev za 17.608 otrok.
Za pokojnine in invalidnine 8891 upra-
vičencev je bilo v preteklem letu po-
rabljenih preko pol milijarde dinarjev.
2^nimiva je bila na skupščina raz-
prava predsednika rep. skupščine za
socialno zavarovanje Romana Potočni-
ka, ki je govoril o vprašanju rehabili-
tacije naših invalidov. Omenil je na pr.,
da znane Fordove tovarne zaposlujejo
25% invalidov, kateriih storilnost je za
4% večja od storilnosti zdravih delav-
cev. Osvetlil je FK)men rehabilitacij-
skega centra v Laškem in važnost pro-
fesionalne rehabUitaoije, da se dnvalidu
omogoči izvrševanje novega poklica,
kar pri nas ni toliko važno zaradi de-
narja kot zaradi občečloveškega odno-
sa, ki mora v naši družbi biti vodilno
merilo.
Delovni inšpektor tov Franc Kleč je
govoril o nujni potrebi po preventiv-
nem delu, pri čemer je navedel kot
značilnost, da imamo v našem okraju
na stotine ljudi, M po tovarnah skrbijo
za material, dočim imamo le peščico
uslužbencev, ki v podjetjih celjskega
okraja skrbijo za delovnega človeka.
Končno je skupščina sprejela vrsto važ-
nih sklepov za pospeševanje varnostne
zaščite pri delu in zdravstvene vzgoje
med člani kolektivov. Priporočila je
podjetjem, da ne odklanjajo zaposlitve
delovnih invalidov, iki so se (ponesrečili
v teh podjetjih. S skupščine so pc^lali
Svetu za zdravstvo dn socialno politiko
LRS resolucijo o obupnem stanju v
celjski polikliniki. Nujno je, da končno
najdemo primerna sredstva za dogra-
ditev »Doma lju(d&ketg)a »dravja« v Celju.
H. A.
Med črevesne nalezljive bolezni spa-
dajo tifus, paratifus, griža in po zadnjih
znanstvenih ugotovitvah tudi otroška
paraliza. Širjenju teh bolezni predvsem
pripomorejo slabe higienske razmere
prebivalstva in nizka zdravstvena vzgo-
ja. Slaba pitna voda iz vodovodov in
defektnih vodnjakov, nezavarovana ali
Svojci umrlih in preživeli interniranci
bodo obiskali Mauthausen
»lavni odbor Zveae borcev organi-
zira skupaj 3 »Putnikom« skupinski
obisk taborišča Mauthausen, ki bo tra-
jal tri dni. V zvezi s tem je bil pri
OO ZB Celje takoj sestavljen priprav-
ljalni odbor, ki ga vodi predsednik
OOZB tov. Helena Borovšakova.
Jasno je, da je ta obisk prvenstveno
namenjen za tiste, ki so preživeli in-
ternacijo v tem taborišču, dalje naj-
ožji svojci v taborišču umrlih interni-
rancev, poleg teh pa še vodilni člani
organizacij ZB. Zategadelj morajo or-
ganizacije ZB takoj pregledati svoje
vrste in opozoriti vse prizadete o pred-
stiojcačem obisku. To morajo storiti
takoj, ker čas je zelo kratek, saj mora
OOZB vse prijave s potrebnimi doku-
menti za skupinski potni list dostaviti
Glavnemu odboru ZB v Ljubljani že do
18. aprila.
Prepričani smo, da bo zelo malo pri-
zadetih, ki bi ne želeli spet enkrat
obiskati kraj mučenja in smrti svojih
najdražjih. Ker so za nekatere stroški
vendar nekoliko previsoki, saj skupaj
znašajo ok(Jli 8.000 din za osebo, naj v
primeru potrebe organizacije priskočijo
na pomoč. OOZB je mnenja, da bi take
ljudi, ki bi predvidenih stroškov sami
ne zmogli, podprle organizadije ZB,
SZDL in sindikalne podružnice pa tudi
KZ. Podjetja bi lahko udeležbo bivših
internirancev in svojcev padlih podprla
tako, da bi jim ne odtegovala tridnevne
izgube delovnega časa. Prepričani smo,
da ta predlog oziroma i>riporočilo pri
organizacijah ne bo naletel na gluha
ušesa in da bodo po svojih močeh to
potovanje podprli
Ker je v zvezi s tem potovanjem
precej tekanja za potrebnimi doku-
menti, je pripravljalni od^bor sklenil, da
naj vsi tisti, ki nameravajo obiskati
Mauthausen, v ponedeljek, torek in sre-
do v pi'ihodnjem tednu pridejo v Celje,
kjer si bodo preskr'beli vse potrebne
dokumente, hkrati pa bodo na OOZB
izpolnil potrebne listine (tisti, ki ni-
majo potrebnih 2 fotografij, bodo hkra-
ti opravili še to). Ob tej priliki naj
udeleženci prinesejo tudi najmanj 3.000
din denarne akontacije za potovanje.
Organizacije ZB morajo v tem pri-
meru res hitro ukrepati. Zbrati morajo
sezname tistih, ki pridejo za ta obisk
vpoštev, povezati se z ostalimi orga-
nizacijami in ugotoviti, koliko lahko
prispevajo tistim, ki celotne vsote sami
nebi zmogli, ter končno pravočasno
napotiti udeležence v Celje na OOZB,
da si uredijo vse potrebne formalnosti.
Končno še nekoliko besed o obisku
samem. Na pot bodo udeleženci odšli
dne 5. maja. Potovali bodo z vlakom
iz Ljubljane preko Jesenic, Celovca,
Essna do Mauthausna, kamor bodo pri-
speli naslednje jutro okoli 7. ure. Tu
si bodo ogledali taborišče. S tem v zvezi
bo prirejena tudi majhna komomera-
cija. Popoldne ob treh bodo udeleženci
odpotovali na Dunaj, kamor bodo pri-
speli okoli šeste zvečer. Na Dunaju
bodo prenočili, ostali v tem velemestu
ves naslednji dan ter odpotovali okoli
7. ure zvečer preko Gradca in Maribora
nazaj domov.
Udeleženci celjskega okraja bodo v
Mauthausen nesli tudi venec, s katerim
bodo počastili spomin vseh neštetih
žrtev, ki so storile mučeniško smrt v
tem zloglasnem taborišču.
Naposled še nekaj tehničnih podatkom:
Za potovanje na skupni potni list potrebuje
vsak udeleženec naslednje dokumente: Po-
trdilo o plačanih davčnih obveznostih, ki ^[a
dobite pri pristojnih finančnih oddelkih
mestnih, okrajnih in občinskih ljudskih od-
borov. Dalje potrdilo o nekaznovanju, ki ga
izda uprava za notranje zadeve v Celju.
Polep tega še potrdilo javnega tožilstva, da
prosilec ni v sodni preiskavi, ter za moške
še potrdilo o regulirani vojaški obveznosti,
ki ga izda pristojni vojni odsek. Poleg tega
mora vsak imeti še dve fotografiji velikosti
4,5 X 6 cm, ki niso starejše od pol leta. Torej
za ženske udeležence štiri dokumente, za
moške pet. Prijavni obrazec, ki ga mora iz-
polniti vsak udeleženec, bo na razpolago na
OOZB, kjer bodo vsakemu listino tudi pra-
vilno izpolnili. Notranji odsek v Celju bo
izjemoma posredoval hitrejši prihod doku-
mentov za tiste, ki jih morajo dobiti iz
ostalih krajev in to predvsem potrdilo o
nekaznovanju.
Vsi, ki se zanimajo za ta obisk, naj po-
drobnosti poizvejo pri najbližji organizaciji
ZB, ki so medtem prejele že vsa potrebna
navodila v okrožnici pripravljalnega odbora.
(Nadaljevanje s 1. strani)
X. seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev
tevski sveti so storili odločno premalo
■za prevzgojo naših ljudi na tem pod-
ročju. Pogosti so primeri, da sprejmejo
v službo ljudi na odgovorna mesta, če-
prav so bili že kaznovani zaradi gospo-
darskega kriminala. Tak primer je bil
pri podjetju Sadje-PovrtnLna, ko je bil
sprejet na vodilno mesto uslužbenec,
ki je bil zaradi gospodarskega krimi-
nala že kaznovan pa je v tem podjetju
zopet povzročil škodo. Pri kmetijskih
zadrugah je dobra revizijska služba od-
krila mnogo poneverb in razmetavanj
z družbenim premoženjem, zato bi bilo
treba okrepiti revizijsko službo tudi pri
ostalih^ gospodarskih podjetjih. Revi-
zorji se večkrat zadovoljujejo le z ugo-
tavljanjem stanja, premalo pa so vztraj-
ni pri odkrivanju kaznivih dejanj.
Lani je bilo odikrito 139 primerov
mladinsikega kriminala, kar predstavlja
6 % vsega odkritega kriminala v pre-
teklem letu. Med njimi je bilo 27 % ta-
kih, ki so že zagrešili kriminalna de-
janja. Med obravnavanimi primeri je
bilo največ premoženjskih deliktov, ne-
kaj pa tudi prehodov čez mejo. Vzax>ki
Za tako stanje so predvsem premajhna
skrb družbenih organizacij za mladino,
slaba vzgoja, alkohol in neurej'ene dru-
žinske razmere.
Prelcrški zoper javni red in mir so
lani v primerjavi s predlanskim letom
narasli za 25 %. Vzrok za to je pijan-
čevanje. Zato bi bilo potrebno okrepiti
nočno varnostno službo ter povečati
kontrolo po gostiščih, saj so še vedno
pogosti primeri, ko pijanci dobe pijačo.
Lani je bilo obravnavanih tudi nekaj
primerov vedeževanja, širjenja izmiš-
ljenih vesti, hazardiranja, beračenja
otrok ter prostitucije, ki se javlja v
glavnem kot postranski zaslužek. Tudi
prodajalci preprog so se ukvarjali po
hišah s tatvinami in raznimi špekula-
cijami, zato je LOMO izdal odlok, da
je dopustno prodajanje preprog le na
trgu. Lani so varnostni organi odkrili
in zaplenili na območju okraja 24 pušk,
17 samokresov in 1 brzostrelko.
Sodnik za prekrške je lani obravna-
val 6.230 zadev, največ prekrškov zoper
javni red in mir. Zaradi pretepov, ki
so najbolj pogosti pri vinjenih ljudeh,
je bUo kaznovanih 940 oseb. Zaradi
cestnoprometnih prekrškov je bilo ka-
znovanih 1158 oseb, zaradi sekanja go-
zdov brez dovoljenja 473 in 2:aradi šuš-
marstva 153 oseb. Zaradi neizpolnjeva-
nja finančnih in drugih predpisov je
bilo kaznovanih nekaj kmetov, zaradi
prelcrškov zoper zakon o verski skup-
nosti pa nekaj duhovnikov.
Lani je bilo registriranih na področju
pkraja okoli 100 službenih potovanj v
inozemstvo, ki niso bila vedno opravič-
ljiva, nekatera pa so celo imela značaj
Zasebnega izleta. Iz podjetij so odhajali
ljudje v inozemstvo v večjem številu,
■ninogokrat pa tudi iz podjetij, ki niso
i"egistrirana za izvoz in nimajo stikov
2 inozemstvom. Taka potovanja go bre-
'^-e za našo skupnost, saj so lani podje^
tja v ta namen izdala 10 milijonov 500
tisoč din.
Kmetijske zadruge večkrat uporab-
ljajo svoja vozila, ki so namenjena za
poljska dela ter prevažajo s traktorji
ljudi na delo, čeprav niso registrirani
v ta namen. Lani je bilo pri takih vož-
njah 17 nesreč, pri tem 3 smrtne.
Nato so odborniki odobrili poroštva
aa investicijske kredite Oinikami, To-
varni org^ansikih barvil in Mlinskemu
podjetju v Celju. Poroštvene izjave za
te kredite je svoječasno izdal LOMO,
vendar je bilo potrebno, da poroštvo
prevzame okraj. Odobrili so tudi poro-
štvo 2ia investicijska dela na e>osestvu
KmetiJsike šole v Šentjurju pri Celju
in za dograditev zadružnega doma pri
Kmetijski zadrugi Gotovlje, seveda s
pogojem, da si lastniki kreditov sami
preskrbe denar za jamstveni polog. Na
seji so prevzeli poroštvo še za obratne
kredite podjetju »Umetni kamen« v Ro-
gaški Slatini, Komunalnemu podjetju
v Rogaški Slatini, Knjigaimi in papir-
nici v Žalcu, Volni Laško in Kmetij-
skemu gospc^-rstvu OZZ v Vojniku,
ker smatrajo da je to ekonomsko ute-
meljeno. Potrdili so tudi zaključni ra-
čim za leto 1953.
Nato so na ločenih sejah razpravljali
o družbenem planu in proračunu. Raz-
prava je bila dokaj živa, na vprašanja
odbornikov je odgovarjal predsednak
okraja tov. Riko Jerman. Razpravljali
so predvsem o nekaterih spremembah
in dopolnitvah družbenega plana in
proračuna, ki so nastale na podlagi
predhodnih razprav. Sef uprave za go-
zdarstvo, inž. Knez, je pojasnil kriterij,
po katerem je določena udeležba občin
pri gozdnem skladu. Dokaj časa so raz-
pravljali tudi o kriteriju, ki določa
udeležbo občin pri dohodkih z njiho-
vega področja ter so ugotovili, da je ta
kriterij pravično in pravilno določen.
Za celjsko mestno občino pa so v druž-
beni načrt vstavili dopolnilo, da mestna
občina na svojem področju lahko sama
določa participacijo med LOMO in obrt-
nimi, gostinskimi ter komunalnimi pod-
jetji. Na predlog odbornii^a iz Griž, ki
je predlagal, da bi naj iz stanovanjske-
ga sklada dodelili 6 milijonov din za
dograditev petih stanovanj, občinske
pisarne in prosvetne dvorane, so skle-
nili, da bodo o tem sklepali na eni pri-
hodnjih sej, ko bodo o stanovanjskem
fondu obširneje razpravljali. Ker je ta
investicija rentabilna in ekonomsko
zelo prepričljiva, je predsednik okraja
tov. Jerman Riko predlog odbornika iz
Griž podprl z zagotovilom, da bo treba
iz stanovanjskega sklada to investicijo
med prvimi finansirati. Ko so izvršili
še nekatere spremembe v proračunu in
povečali subvencijo manjšim družbenim
organizacijam in odboru za 10-letnico
osvoboditve od 300 na 500 tisoč din iz
proračunske rezerve, so soglasno spre-
jeli družbeni plan in proračun za letoš-
nje leto. (O temeljnih načelih družbe-
nega plana smo že pisali)
KMETIJSKA ZADRUGA NA VRAN-
SKEM JE USTVARILA PREKO TRI
MILIJONE DOBICKA
Nedavno je bil občni zbor Kmetijske
zadruge Vransko. Iz poročil je bilo raz-
vidno, da so bili sklepi lansike skupščine
v glavnem izvršeni. Vsi odseki so še do-
kaj dobro delovali, s pasivo je končal
le strojni. Premalo pozornosti je zadru-
ga posvetila napredku kmetijstva.
V	preteiklem letu je KZ Vransko
ustvarila preko 3 milijone dobička. Ve-
čino tega denarja bodo letos porabili
za pospeševanje kmetijstva in za grad-
njo nove velike hmeljske sušilnice na
Ločici. Precej nepotrebnega prerekanja
med zadrtižniki pa je bilo o delu do-
bička, ki so ga pretekla leta delili med
seboj. Večina je končno le uvidela, da
je pametneje, ako denar porabi zadruga
v svojih odsekih, kar bo vendar tudi
samim zadružnikom v večjo korist, saj
bo denar končno namenjen le napredku
našega kmeta.
V DOBRNI IN ROGAŠKI SLATINI
BODO USTANOVILI ZDRAVSTVENI
ZAVOD
Na zadnji seji Okrajnega odbora Ce-
lje so sprejeli odločbo o ustanovitvi
zdravstvenih zavodov v Rogaški Slatini
in Dobrni. V teh zavodih se bodo zdra-
vili zavarovanci socialnega zavarova-
nja, kjer bodo pod stalno zdravniško
kontrolo ter pod bolniškim nadzorom.
V	Dobrni bodo v >sklop zdravstvenega
zavoda spadali vsi objekti, katere je
do sedaj upravljalo gostinsko podjetje,
razen hotelov Triglav in Union.
V	Rogaški Slatini bodo v zdravstv,eni
zavod vključeni naslednji objekti: am-
bulanta, hidroterapija, kopališče Styria,
letna in zimska pivnica, zdraviliški
dom, hotel Styria, hotel Boč ter pralnica.
V	primeru potrebe bodo zdravstveni
domi prostore še povečali, v kolikor bi
pa bili nezasedeni od zavarovancev pa
jih bodo oddajali v najem gostinskim
obratom.
onesnažena hrana, odpadJd, muhe, de-
fektna kanalizacija, neprimerni živilski
in gostinski lokali, nepravilen transport
živil, neurejena in pretesna stanovanja
so objektivni vzroki za širjenje teh bo-
lezni, subjektivni vzroki pa so v nizki
zdravstveni zavesti prebivalstva.
Gibanje črevesnih nalezljivih bolezni
v Celju je bilo do nedavnega na ne-
zavidljivi višini, saj je mosito Celje
do leta 1950 veljalo v tem oziru kot
eno najslabših mest, kar nam svekakor
ni bilo v ponos. Šele v zadnjih letih
se je stanje izboljšalo.
Čeprav bo morda komu neprijetno,
moram vendar poudariti, da je bUo na
področju mesta največ primerov teh
bolezni v celjski bolnici, kjer so bile
stalne hišne infekcije med osebjem in
bolniki ter je od leta 1946 dalje regi-
striranih 46 primerov tifusa oziroma
paratifusa. Na energične ukrepe sani-
tarne inšpekcije se je higiensko stanje
v bolnici izboljšalo. Od leta 1951 dalje
se pojavljajo v bolnici le sporadični
primeri hišne okužbe. Tudi splošno hi-
giensko stanje se je v bolnici izbolj-
šalo, dogradili so nove objekte in
asanirali so okoKco. Pravih epidemij
črevesnih nalezljivih bolezni v Celju
ni bilo, izvzemši lansko epidemijo
paratifusa v Storah.
Iz analize primerov črevesni;h na-
lezljivih bolezni v zadnjdh 2 letih se
da siklepati, da gre v večini infekcij za
neurejene higienske razmere. Ankete
so pokazale, da oboleli izvirajo iz ob-
robnih naselij mesta, kjer ni kanaliza-
cije, ne vodovoda oziroma dobre pitne
vode ter so splošne stanovanjske in
higienske prilike slabe. Zato je i>osve-
titi posebno skrb tako zvanim malim
asanacijam.
Na splošno je oskrba ožjega mesta in
naselij ob obeh vpadnicah v mestq s
pitno vodo urejena. Mestna vodovoda
v Vitanju in Medlogu sta v redu in
voda ni bila nikoli onesnažena razen
lani ob poplavi. Pitna voda se redno
mesečno bakteriološko in kemično pre-
iskuje. Vodovoda oskrbujeta nad polo-
vico mestnega prebivalstva z vodo,
ostali pa imajo manjše lokalne vodo-
vode kot Lokrovec in Zagrad ter vod-
njake. Po štetju iz leta 1950 je 648
kopanih vodnjakov in 452 zabitih cev-
n'ili vodnjakov, skupaj torej 1.100 vod-
njakov, iz katerih se oskrbuje z vodo
okoli 10.000 prebivalcev v obrobnih
predelih mesta.
Večina lokalnih vodnjakov nd higien-
sko tehnično pravilno zgrajeno, skoro
povsod so vodna onesnaženja od zunaj
ter povečini manjkajo brezhibne črpal-
ne naprave. Mnogi vodnjaki so preblizu
gnojdšč, kanailizaaij in greznic, kar
predstavlja stalno nevarnost za iz^bruh
črevesnih nalezljivih bolezni. V letu
1950 je bdlo za asanacijo teh vodnjakov
skoro brezplačno razdeljeno nad 20 ton
cementa. V letu 1954 je RK posredoval
cement za male asanacije po znižani
ceni in to delo bi morala nadaljevati.
Lani se je vodovodno omrežje izdatno
razširilo v naselja Ostrožno, Dobrova
in Lokrovec. Na ta način so prišli do
zdrave 'in pitne vode kraji, kjer ni
dobre talne vode. Pojačal se je tudi do-
vod vode iz črpalne naprave v Levcu,
ko so izmenjali tanjše cevi z večjimi.
V naselje Zgornja Hudinja, kjer se
pojavlja endemični paratifus, je bil na-
peljan vitanjski vodovod. Nujno je treba
povezati še ostale kraje z vodovodom,
predvsem Tmovije, Bukovžlak, Cret in
Zagrad, kjer ni primerne talne vode.
V Polulah grade lokalni vodovod hkra-
ti z gradnjo nove šole. Vodovod v Za-
gradu je nepravilno grajen in je tudi
sam izvir verjetno kraški pojav sosed-
njega hriba Stari grad in ni v zvezi
s talno vodo Savinje. Ta voda je bak-
teriološko neprimerna, zato jo klorirajo
organi vodovodne uprave.
(Konec prihodnjič)
7. april - Mednarodni
dan zdravstva
Dne 7. aprila 1948 je bila usta-
novljena Svetovna zdravstvena
organizacija. Obletnico tega zgo-
dovinskega dne praznujemo vsa-
ko leto kot svetovni dan zdrav-
stva. Za letošnji Svetovni dan
^ravstva so izbrali geslo »Zdra-
ve vode — boljše zdravje«. Sve-
tovna zdravstvena organizacija
poudarja na podlagi dokazov, da
je zdravje človeštva odvisno od
zdravega in higiensko urejenega
okolja.
Minulo je komaj sto let, kar so
kolera, tifus, griža in druge bo-
lezni, katere povzroča onesnažena
voda, uničevale ljudstva vseh
kontinentov. Okoli leta 1850 se je
začelo razdobje velikega zdrav-
stvenega prebujenja. S pionirskim
delom ^ z odkritji znanstveni-
kov, Icot sta Pasteur in Koch, so
bili položeni temelji veliki vedi
v ljudskem zdravju. T veliki mož-
je so odkrili, da je onesnažena
voda izvor velikih epidemij raz-
nih nalezljivih obolenj, katere
terjajo na tisoče žrtev. Se leta
1937 je zaradi trenutnega zastoja
v napravah za čiščenje vode v
ProTjdonu pri Londonu izbruhnila
strahotna epidemija tifusa. V Mar-
seillu pa je leta 1943 zbolelo 839
oseb na tifusu, kar je povzročila,
nečista in okužena pitna voda.
Posebna pozornost glede zdrave
pitne vode je potrebna v krajih,
kjer modernizirajo poljedestvo,
kjer se razvija industrija in kjer
narašča gostota prebivalstva. Zla-
sti je potrebno zagotoviti zadost-
ne količine vode za dom, za in-
dustrijo, za namakanje, za elek-
trično energijo ter rešiti proble-
me odstranjevanja odplak iiz na-
selij in industrije.
Po drugi svetovni vojni, ki j«,
uničila mnoge vodovodne naprave
in kanalizacije, je sledil nov val
črevesnih bolezni. Val epidemij
se je razšli od Sredozemlja do
Baltika. Najhujše epidemije ti-
fusa so izbruhnile v Nemčiji, Polj-
ski in Avstriji, kjer se ceni, da je
leta 1947 zbolelo okoli 200.000
oseh za tifusom. Izvor teh epide-
mij so nezdrave in onesnažene
vode. V zadnjih 8 letih pa so iz-
crMi popravila na vodovodih in
napravah za odstranjevanje od-
plak in s tem so upadale epide-
mije nalezljivih bolezni.
Tudi v Sloveniji ni oskrbovanje
a vodo na zavidljivi višini. Marsi-
kdo bo dejal, da je Slovenija po
svojem . geografskem položaju
dobro oskrbljena z zdravo pitno
vodo, kar pa zdaleka ne drži.
Pred nekaj leti izvedena anketa
gleda vodne preskrbe prebival-
stva v Sloveniji je pokazala na-
slednjo sliko: le 33,3% prebival-
cev uporablja vodovode, okrog
41% vodnjake, 14,2% prebivalstva
pa uporablja še studence iii (v
majhni meri) potoke, 11,5% pa
vodo iz kapnic.
Stanje vodnjakov, kapnic in
studencev v večini primerov ne
odgovarja higienskim predpisom.
Se težje je vprašanje naših vo-
dovodov. Največje razgibanje za
gradnjo vodovodov v Sloveniji je
bilo v letih 1910—1914. Nadaljnje
gradnje je preprečila prva sve-
tovna vojna. Med obema vojnama
so dogradili dokajšnje število no-
vih vodovodov, toda večinoma
manjših. Po osvoboditvi pa je po-
trošnja vode iz vodovodov sko-
koma, narasla in tako presegla
zmogljivost dotrajanih in zastare-
lih vodovodov.
Letošnji svetovni dan zdravstva
ima namen pospeševati razume-
vanje za izboljševanje preskrbe z
zadostno in zdravo vodo, da bo s
tem odstranjena nevarnost raznih
epidemij, ki jvh povzročajo ne-
zdrave vode.
TRGOVSKO PODJETJE VOLNA, CELJE
išče pisarniško moč
Pogoji: dovršena ekonomska šola z nekaj let prakse. Plača po tarifnem
pravilniku. Delovni čas: čas trgovine. Nastop takoj.
Informacije pri upravi podjetja.
OPOMIN
VSEM DAVČNIM DOLŽNIKOM PRIVATNEGA SEKTORJA NA
PODROČJU LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE CELJE
Pozivamo vse davčne dolžnike na osnovi določil uredbe o prisilni
izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov ter v smislu 8. in 9.
člena cit. uredbe Ur. list FLRJ 33/53
da poravnajo davčne dolgove
za leto 1954 in za II. akontacijo 1955, ki' zapade 15. maja 1955. Dolgovi
iz leta 1954 ter davčni dolgovi prve akontacije so že zapadli in bodo
po preteku 8 dni prisilno Izterjani v skladu z navodili citirane uredbe.
Ta opomin je splošen. Davčni zavezanci naj pravočasno poravnajo
dolžne davščine, da se izognejo stroškom.
UPRAVA ZA DOHODKE
LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBCINE
CELJE
Stev. 14 — aferon 8
CSELJSKI TEDNIK, 8. aprila 1955
M primera, kako se v trgovini ne sme poslovati
SLABA STRAN REORGANIZACIJE TRGOVSKIH OBRATOV
Naša družin in mladina
Slika in otrokov besedni zaklad
Lanskoletna reorganizacija trgovskih
obratov je prinesla gotove dobre strani,
ne manjka pa tudi slabih strani. Po re-
organizaciji so nastale samostojne trgo-
vine, kjer so zaposleni samo 4 delavci
oziroma še manj. V takšnem primeru
odpade vsaka družbena kontrola, trgo-
vina pa se vča^ spremeni v čisto pri-
vatno trgovino pKxi socialističnim dež-
nikom. To je posebno možno tam, kjer
je kolektiv enoten pri poslovanju za
osebno korist na škodo potrošnikov,
kakor tudi na škodo družbeni imovini.
Navedel bi dva primera, iz kater'Lh je
razvidna slaba stran reorganizacije.
Pred reorganizacijo je bilo v sklopu
trgovskega podjetja v Slov. Konjicah
7 trgovin, dočim je ostalo po reorgani-
zaciji 6 trgovin, trgovina »Kovina« v
Zrečah pa se je osamosvojila. V tej
samostojni trgovini so zapK>sleni 4 usluž-
benci, dočim opravlja knjigovodske p>osle
honorarni knjigovodja. Povprečni me-
sečni promet znaša 2,200.000 din, ali
550.000 din na zaposleno osebo v trgo-
vini. Koeficient obračanja je 8, kar je
tudi primerno za trgovino. Iz teh po-
datkov je razvidno, da bi bila lahko ta
trgovina primerno podjetje. Toda glav-
ni v^zrok slabe strani reorganizacije je
kader, ki je zaposlen v trgovini.
Skoraj je nemogoče verjeti, da je še
možno danes poslovati tako, kakor je v
tej trgovini ugotovila inšpekcija. Po-
slovanje SoSTERIC FRANCA je bUo
vse dnago kot pa trgovsko poslovanje.
Uslužbenci trgovine so gospodarili kot
s svojim lastnim premoženjem. Samo
pol leta je trajalo to gospodarjenje, pa
je bilo dovolj za razne poneverbe, pri-
manjkljaje, goljufije in slično.
Trgovina je poslovala z zelo viisoko
povprečno maržo, in sicer z 9,1%, do-
čim bi lahko poslovala z največ 7%
maržo. S takimi pribitki se je nabirala
nerealizirana marža, katero je bUo tre-
ba uporabiti. Poslovodja z 22-letno
prakso in primerno šolsko izobrazbo je
realiziral to maržo v svojo osebno ko-
rist. V novembru in decembru lani je
znižal cene blagu in je znašala razlika
med prvotno in znižano vrednostjo 600
tisoč din. Za ta znesek je bil i>oslovodja
v loijigpvodstvu razbremenjen. Zelo ne-
redno i>oslovanje se odraža v tem, da
so znižali cene blagu, dočim zaključna
bilanca izkazuje izgubo podjetja, kakor
tudi primanjkljaj. Za takšno .poslovanje
nosi krivdo tudi knjigovodja.
Kljub temu, da se je znižala cena bla-
gu, so blago še naprej prodajali po istih
cenah kot prej. V ix>pisno polo o zni-
žanju je pK>slovodja navpdel količine
blaga, katere sploh niso obstojale. Znli-
žal je cene tudi barhendu in tisku, ka-
tera artikla sta zelo iskana. Uslužbenci
so prodajali blago različnih cenah.
Zelo nerazimiljivo je, kako je moral
prodajati vsak uslužbenec f>o svojih ce-
nah mast, moko, zdrob in slično. Pše-
nični zdrob so prodajali po 70, 72 in
80 din. Po isti ceni so prodajali belo
moko, čeprav je cena 70 dinarjev za kg.
Enotno moko so prodajali po 41 in 42
din za kg, petrolej pK) 125 din kg, mast
po 140 din !itd. Označevanje cen na
predmetih trgovina skoraj ni ix>znala
in so imeli vse cene uslužbenci v »gla-
vi«. Od preko 800 predmetov, ki jih je
imela trgovina na zalogi, je bilo preko
450 primerov, da cene niso odgovarjale
stvarnim cenam, to je cenam, za katere
je bila trgovina obremenjena. Na pod-
lagi takšne prodaje je nujno, da bi
ustvarili višek v trgovini, kar se pa v
tej trgovini ni zgodilo, temveč se je
pokazala celo izguba in primanjkljaj.
Paragonske bloke so vodili le delno,
dočim je bilo prodano v zadnjem me-
secu brez paragonskih blokov okoli 70%
blaga. Od polovice decembra dalje i>a
sploh ni bila zaključena blagajna.
Inventure so bile lažne pK) količinah
in cenah. Novoletna inventura ni bila
izračunana še do 20. januarja, dočim
knjigovodstvo sploh ni imelo inventur-
nih podatkov. Novoletno inventuro pa
so opravili uslužbenci sami brez nad-
zorstva knjigovodje.
Potrošniki so dolžni trgovini 800.000
din, kar je enako višini dodatnega kre-
dta, ki ga ima trgovina, seveda s to
razliko, da dolžniki ne plačujejo obre-
sti. Kot v večina primerih so služili
tudi v tej trgovini dolžniki samo za
kamuflažo. Ko so predočili poslovodju
primanjkljaj, se je spomnil, da ni pri-
kazal vseh dolžnikov, čeprav mu na-
knadno* prikazani dalžniki tudi niso
odtehtali primanjkljaja.
Prodaja alkoholnih pijač na drobno
ni nič kaj novega v tej trgovini. Po-
služevali so se tudi mešanja bučnega
olja z namiznim, ker pač cena bučnemu
olju ni določena. Sama ureditev trgo-
vine je bila nemogoča. Za vse nepravil-
nosti bo odgovarjal ves kolektiv pred
sodiščem.
Nemogoče stanje je bilo ugotovljeno
tudi pri kontroli Trgovskega podjetja
v Ločah. V sklopu tega podjetja -je
trgovina, kjer je zapMDsleno 5 uslužben-
cev in trgovine v Žičah, kjer je za-
poslen 1 uslužbenec. Pri pregledu je
bid ugotovljen primanjkljaj 1,100.000
din, izguba pa znaša 700.000 din, skupno
1,800.000 din. Ta znesek je enak eno-
mesečnemu prometu. Tu ni vzrok slaba
strokovnost, kajti upravnik podjetja je
bivši trgovec s 35 let trgovske prakse.
Organizacija trgovine je zelo malo-
marna. Skladišče je neurejeno in med
starimi steklenicami so našli 15 stekle-
nic žganja. Vse inventure so bile zelo
površne. Inventura v januarju je tra-
jala vsega 8 ur. Primanjkljaj so pri-
krivali z lažnimi podatki o zalogi. V
novoletni inventuri so prikazali zalogo
sladkorja za 160.000 din, zalogo starih
steklenic za 90.000 din itd., medtem ko
te zaloge sploh ni bUo.
Ker ni imela trgovina kredita, je na-
bavljala blago za gotovino. Odkupovali
so tudi jajca brez odkupnih blokov. Ba-
vili so se tudi s komisijsko prodajo in
prodajo alkoholnih pijač na drobno.
Mast .olje, moko itd. pa so prodajali
po višjih cenah kot so določene.
Podjetje je tudi prodajalo na up ter
znašajo dolžniki okoli 35% mesečnega
prometa. Nekateri dolžniki še niso po-
ravnali dolga iz leta 1952. V nekaj pri-
merih znaša dolg pK>sameznikov preko
100.000 din.
Na zalogi je mnogo nekurantnega
in pokvarjenega blaga. V letu 1953 je
podjetje nabavilo 1 vagon mila, kate-
rega je nekaj'še danes na zalogi. Ali je
upravnik kdaj preračunal koliko zna-
ša zaslužek od prodaje tega mila? Ali
je preračunal, koliko je plačal obresti
za to zalogo. Tudi za to poslovanje bo
izreklo sodišče svoje mnenje.
Ta dva primera nazorno prikazujeta
slabo stran reorganizacije. V obeh pri-
merih pa je vsekakor glavni vzrok ne-
poštenost trgovskega osebja.
ki
»Naš Marko kar dobro bere, tudi piše
še dokaj lepo, toda spise, ki jih ima
za domačo nalogo napiše le v nekaj
borih stavkih in tudi v šoli ni boljše«,
me je pogledala vprašujoče Markova
mama. Mnogo je takih Markcev med
našimi osnovnošolčki. Marsikateri star-
ši bi jim radi pomagali — toda ... pre-
mnogokrat ne vedo, kje naj bi začeli.
Nešteto je načiinov. Največkrat se
poslužujemo zlasti doma: branja, po-
govarjanja, opisovanja predmetov in
podobno. Toda le prevečkrat pri teh
načinih otrok čuti, da se uči in ga je
treba k temu siliti. Toda zelo malo je
osnovnošolskih otrok, ki ne bi radi
ogledovali slik. Prav tu, kjer je otro-
kov interes globok, je najbolje »zagra-
biti«. ..
Slikanice, slike na stenah, v časopisih,
čitankah, revijah — zadrege zanje pač
ni. Kakršnakoli je slika — najboljša
je barvana — vse lahko p>onudimo
otroku. Ko si otrok sliko dobro ogleda,
naj jo začne opisovati. Spočetka bo tako
oi>azovanje nesmoterno. Otrok bo pre-
skakoval iz spodnjega dela slike na
zgornji rob ali obratno — pustite ga.
Le to poudarimo, ^ naj opiše vse, ka^
je na sliki. Po nekaj takih opazovanji^
bo dostikrat sam spoznal, da bo lažje opa,
zoval sliko od spodnjega roba navzgor
včasih tudi iz središča navzven, ker
bo tako laže opisal vse. Tudi predšol-
ski otrok se na ta način lei>o zaposli
in si bogati besedni zaklad. Sprva otro-
ci seveda le naštevajo predmete. Po-
lagoma iščejo zvez med njimi in po,
polnoma neprisiljeno nastajajo lepi,
vsebinsko polni stavki. Otroci tja od
tretjega razreda dalje, naj določajo sli-
kam tudi naslove. Ko se bo otrok spro-
stil in znal vezano lepo opisovati sliko,
mu ne bo težko tudi napisati kar je
povedal. Ce hočemo vaditi njegov spo-
min, se bomo tu in tam i>oslužili tudi
trenutnega ogleda slike, katero bo nato
opisoval. Besedni zaklad — skladnjo
stavkov, bo tako otrok izven načrtnega,
rednega šolskega dela pridobival igraje
tudi doma ...
Kot rečeno, je to le eden izmed mno-
gih načinov, kako lahko pomagamo
otroku, ki mu pismeno izražanje dela
težave.
V. F. D.
Starši si žele nove šolske reforme
z RODITELJSKEGA SESTANKA NA NIŽJI GIMNAZIJI V ŠENTJURJU
V nedeljo so se na nižji gimnaziji v
Šentjurju pri Celju zbrali starši in
predstavniki profesorskega zbora. Skup-
no so se pogovorili o perečih učno-vzgoj-
nih vprašanjih v zvezi z bližajočim se
zaključkom šolskega leta.
Učni uspehi učencev najnižjih raz-
redov so v splošnem nezadovoljivi. Iz-
gleda pa, da je poleg premale aktivnosti
učencev eden glavnih vzrokov za tako
stanje tudi prenagel in pretežaven pre-
hod iz osnovnošolskega k tipično pred-
metnemu gimnazijskemu pouku (1. raz-
Kmetijsko-gospodarske šole zaključujejo svoje delo
Kmetijska gospodarska šola v Celju
je upravičila svoj obstoj
V prijaznem in gostoljubnem Za-
družnem domu na Babnem so se v
soboto učenci in učenke Kmetijsko-
gospodarske šole v Celju na svojem
poslovilnem večeru poslovili od svojih
predavateljev, ki so jim v zimskem te-
čaju dajali vzpodbudo za napredek
kmetijstva na področju mesta Celja.
Taka šola je v Celju delovala že v bivši
Jugoslaviji pod imenom Kmetijska na-
daljevalna šola.
TRGOVINSKO-GOSTINSKA ZBORNICA ZA MESTO CELJE
RAZPISUJE
MESTO GOSTINSKEGA REFERENTA
Pogoji so naslednji: srednja šola z najmanj triletno prakso na vo-
dilnih položajiih v gostinski stroki, ali kvalifikacija iz gostinstke stroke
z najmanj 8-letno prakso v gostinski stroki, od tega z najmanj 5-letno
prakso na vodilnih položajih v gostinski stroki. V primeru ipomanjkanja
navedenih kvalifikacij je možna zaposlitev tudi z odgovarjajočo kva-
lifikacijo iiz ekonomske in finančne stroke s potrebno prakso. — Prošnje
z življenjepisom, šolsko izobrazbo ter podatki o kvalifikaciji in do-
sedanji zaposlitvi je dostaviti Trgovinsko-gostinski zbornici za Celje-
mesfto, iGregorčičeva ulica 3. — Nastop islužbe takoj. Plača po pravHniku
Trgovinsko-gostinske zbornice.
Nagel razvoj gospodarstva v novi Ju-
goslaviji, zlasti pa močan poudarek na
razvoju kmetijstva v sedanjem času, sta
to šolo zopet poklicala v življenje, ki
je v novih razmerah dobila novo ime
in sodobnejšo obliko vzgojnega dela v
njej. Ustanovljena je bila na pobudo
Društva inženirjev ;in tehnikov, na po-
budo Okrajnega sveta za prosveto in
kulturo ter po prizadevanju mestnega
referenta za kmetijstvo tov. Bračiča v
sporazumu z mestnim svetom za pro-
sveto in kulturo. To je treba poudariti
zato, ker v začetku taka pobuda ni
prišla od večine kmetovalcev samih,
ampak le od nekaterih najnaprednejših.
Organizacijske posle je prevzela Vrt-
narska šola v Medlogu.
Le-ta je zbrala okrog sebe preda-
vatelje strokovnjake in sodelavce iz
prosvetne stroke, da se je mogel pouk
začeti. Nudila je še gostoljubno streho
v internatu, v :katerem se je zbralo
29 učencev in učenk z večletno prakso
na domačih kmetijah. Uspeh pa je bil
odličen, saj so vsi izdelali I. letnik de-
loma z odličnim, deloma s prav dobrim
uspehom.
Kotiček za naše žene
šivanje tkanin iz poliviniia
ali nyiona
Med plastičnimi masami sta pri nas
najbolj znana polivinil in nylon. V go-
sp^injstvu ju uporabljamo za zavese,
predpasnike, senčnike, prte, pa tudi za
perilo in obleke. Ker si pogosto iz teh
tkanin tudi same kaj žašijemo, moramo
vedeti, kako jih šivamo. Obe vrsti blaga
pri delu drčita iz rok. Da to prepre-
čimo, potresemo oba dela, ki ju hočemo
sešiti, s pudrom ali vtaknemo vmes
svilen papir, ki ga po končanem šivanju
previdno izvlečemo izpod šiva. Šivalni
stroj naravnamo na najdaljše šive.
Kratki in gosti šivi trgajo. Tudi — če
šivamo z roko, vzemimo tanko šivanko
in šivajmo s prednjim vbodom. Debela
šivanka pušča luknje in tudi upor tka-
nine, ki je gost, je mnogo večji.
Iz starega ali strganega dežnega
plašča iz poliviniia, ki ga ne moremo
več popraviti, lahko izdelamo različne
torbice za koi>anje in izlete. V ta na-
men so primernejše kakor drage usnje-
ne torbice. Kakšna naj bo torbica, je
odvisno predvsem od vaše spretnosti, pa
tudi od poliviniia. Iz ostankov ix>livi-
nila izdelamo tudi okusne platnice za
knjige, ki nam bodo koristile zJasti pri
branju na kopališču. Razen tega lahko
naredimo tudi vrečke za zobno ščetjco,
za milo, vrečke za malico, prevlečimo
vložke za čevlje. Dalje lahko naredimo
vrečko za dojenčkovo stekleničko, ki jo
uporabljamo, kadar gremo z dojenčkom
od doma. In še marsikaj zna narediti
iz ostankov poliviniia in nylona prak-
tična in iznajdliva gospodinja.
VRTIČEK NA BALKONU
Ce ,imamo balkon, lahko iz njega na-
pravimo majhen vrtiček. Mož vam naj
naredi majhen lesen zabojček, ki ga ^.a-
polnite z zemljo. Vanjo posejte peter-
šiljček, eno ali dve sadiki zelene, morda
tudi grmiček dišečega majerončka in še
kakšno cvetlico povrhu. Tako boste
imeli vedno pri roki nujno potrebni
sveži peteršilj, list zelene in v okras
cvetlico. Na steno naredimo stojalo, ka-
mor postavimo lončke. Ce nimamo bal-
kona, postavite zabojčke ali lončke s pe-
teršilj em kar na okensko polico.
NAJNOVEJŠI
MODEL ROCNE
TORBICE
Na razstavi usnja
v Londonu je bil
med drugim raz-
stavljen tudi naj-
novejši model roč-
ne torbice v obliki
dveh cvetličnih
lončkov. Znotraj v
sredini je brušeno
zrcalo, rdečilo za
ustne in druga
kozmetična sred-
stva. V torbici je
tudi zelo ukusna
majhna denarnica.
Ta vrsta torbice,
imenovana »cvet-
lični lonček«, je
vzbudila med žen-
skim svetom veli-
ko zanimanje.
Zaradi začetnih organizacijskih težav
se je pouk začel šele meseca januarja,
medtem ko so druge kmetijsko-gospo-
darske šole pričele s poukom že meseca
novembra. Toda v hitrem tempu in v
zgoščenih predavanjih so zamujeni čas
nadomestni in predpisano snov do
konca predelali. Vsi predavatelji so bili
z učenci zadovoljni, pa tudi oni niso
štedili s priznanjem, saj so soglasno
sklenili, da hočejo obiskovati tudi II.
letnik.
Pouk je bil v teh treh zimskih me-
secih večinoma teoretičen, kar je v
zimskem času razumljivo. Učenci bodo
v poletnih mesecih še prišli na kratke
praktične vaje. Ogledati si hočejo nekaj
vzornih posestev med njihovim obra-
tovanjem.
Naj bi iz te šole nastala res vzorna
kmetij sko-.gospK>darska šola v celjski
skupnosti komvm, saj ima za ta namen
že sedaj vse pogoje! Ljudskemu odboru
mestne občine, ki bo nanjo lahko po-
nosen, ne bo žal za gmotna sredstva,
ki se bodo obrestovala že v bližnji bo-
dočnosti. Kmetije na FKKiročju mestne
občine bodo dajale večji in boljši pri-
delek ter zalagale celjski trg in tako
združevale mesto z vasjo.
V BRASLOVCAH je bila leta 1951
ustanovljena Kmetijsko-gospodarska šo-
la, ki je sedaj ena izmed najboljših po
organizaciji, kvaliteti in vsebini pouka
V Sloveniji. V teh štirih letih je to šolo
končalo že 107 fantov in deklet, ki s
svojim strokovnim znanjem pomagajo
dvigati domače kmetije.
Preteklo soboto so bili zoi>et na tej
šoli zaključni izpiti II. letnika, na ka-
terih so predstavniki ljudske oblasti,
šolskega odbora, gostje in izpitna ko-
misija občudovali gladke pravilne od-
govore učencev na mnoga težka lin za-
motana vprašanja kmetijskih strokov-
njakov in učiteljev. Agronomi in tehni-
ki iz Celja in Žalca so hoteli od učen-
cev izvedeti, kako razumejo teoretično
in praktično snov iz vseh panog kme-
tijstva in kako jo bodo tudi resnično
uporabljali na domačih posestvih. Do-
kazali so tudi visoko raven splošne iz-
obrazbe, saj so se pomerili tudi v zna-
nju materinega jezika in kmetijskega
računstva.
Na pKJslovilnem zaključnem večeru so
mladinke pokazale svojo spretnost lin
družbeno uglajenost, za kar se imajo
zahvaliti svojii vzorni vzgojiteljici in
gospodinji »teti Minki«. Lep govor s
pravilno uporabo strokovnega izrazo-
slovja, vljudnost in socialni čut do ljudi
in živali, so posebna odlika teh učencev.
Kako je vse to mogoče? Mogoče je le
tam, kjer so Vzgojiteljjfi, mladina in
starši med seboj tesno povezani z željo
po napredku, kulturni lin socialistični
vzgoji mladega človeka. Mogoče je to
doseči tam, kjer šolo vodi dober pe-
dagog in organizator, kjer pri šoli so-
delujejo občinsiki in šolski odborniki,
zadružniki lin množične organizacije.
-nik
red!), hkrati pa preobsežen učni načrt.
V nekaterih primerih stopa tudi v
ospredje jk) man j kanje učinkovitih me-
todičnih prijemov samih predavateljev
pri podajanju za učence težko doumlji-
ve snovi. Od posameznih predmetov de-
lajo učencem največ težav jeziiki (slo-
venščina, nemščina), matematika, tudi
petje s pevsko teorijo. Težave so tudi v
tem, da nekateri učenci stanujejo pre-
cej daleč, pot do šole jim jemlje pre-
cej časa, kar prav tako zmanjšuje učni
uspeh.
Za izboljšanje učnega uspeha zelo
uspešno delujejo krožki za i>omoč slab-
šim. Vodijo jih najboljši dijaki. Krožke
nadzorujejo profesorji. Udeležba v krož-
kih je prostovoljna.
Disciplina učencev ni bila doslej naj-
boljša. BUo je izrečenih nekaj ukorov,
ki so glavna oblika kazni. Učinek le-teh
pa je bil različen: pri nekaterih učen-
cih je opaziti izboljšanje, drugi del
učencev pa je ostal do kazni še precej
brezbrižen. Vendar je treba reči, da se
je disciplina v zadnjem času izboljšala.
Ena izmed težav šolskega dela je tudi
prenapolnjenost učilnic. Nekateri raz-
redi štejejo do 50 učencev. Pouk se vrši
v dveh izmenah, v dopoldanskem in po-
poldanskem času. Nekateri predavatelji
so preobremenjeni z nadurnim delom,
zaradi tega se ne morejo posvetiti in-
dividiialnem delu. Šola bi potrebovala
vsaj 3 ali 4 nove učne moči.
V pogovoru so starši podali več pred-
logov. Res je, da vsi predlogi niso bili
izvedljivi (n. pr. predlog o ukinitvi te-
lovadbe za deklice, namesto te pa nov
predmet, predlog o strogih v vzgojnih
ukrepih v šoli in telesni kazni itd.),
vendar pa kažejo veliko zanimanje
staršev pri šolskih in vzgojnih vpra-
šanjih. Tako so z velikim zanimanjem
lin odobravanjem prisluhnilii osnutku
nove šolske reforme, ki predvideva v
okviru srednješolskega pouka še več
raznih, za življenje uporabnejših, pred-
metov (ročno delo, vrtnarstvo, gospo-
dinjstvo litd.).
Starši' so bili mnenja, da bi bil tak
pouk mnogo bolj povezan z življenjem.
Cdbal S.
Občni zbor Kmetijske zadruge
v Šmartnem ob Paki
Zadnjo nedeljo je bil občni zbor
kmetijske zadruge v Šmartnem ob
Paki, katerega se je udeležilo nad sto
zadružnikov ter zastopniki OZZ, ob-
činskega ljudskega odbora in SZDL.
Udeležba priča o zainteresiranosti za-
družnikov za svojo organizacijo. Ti so
se živo zanimali za poslovanje lin pred-
lagali sklepe za bodoče delo. S posebno
pozornostjo so sledili revizijskemu po-
ročilu, ki je bUo za zadrugo in odbor
prav ugodno. Poročila odbora in posa-
meznih odsekov so bila tokrat prav iz-
črpna. Odseki so letos prvič predložili
zboru svoje proračune.
Zadružniki so se odpovedali razde-
litvi čistega dobička in so ves dobiček
(nad 900.000 din) določUi za investicije
in pospeševalne odseke.	• jc,
Največji uspeh je lani dosegel hme-
ljarski odsek, saj je bilo prodano s
tega področja 80 % prvo in drugo-
vrstnega hmelja. Tudi ostali odseki, ra-
zen strojnega, so dosegli lepe uspehe-
Kljub temu, da so bili vsi razpoložljivi
stroji delovno popolnoma lizkoriščeniin
v stalnem obratovanju, je strojni odsek
izkazal koncem leta negativni finančni
uspeh. Vzrok je previsoka ocenitev in
amortizacija. Želeti bi bilo, da se delp
živinorejskega odseka v b<^oče razširi-
Odsek šteje komaj 33 članov. Pod mleč-
no kontrolo je 47 krav, kar je vsekakor
premalo. Povprečna molznost kontroli'
ranih krav je 1.700 litrov, le ena krava
je, ki je dala 2.749 Mtrov mleka. TU
bo treba pač posvetiti več pozornosti
krmljenju živine, kajti že star prego'
voT pravi, da krava pri gobcu molze.
Plesniva mesta na usnjenih predme-
tih, namažemo z vazelinom in takoj
zbrišemo z mehko krpo.
Linolej ostane dalj časa lep in se ne
lomi, ako ga namažemo z oljem in ki-
som (vsakega i)olovico). Oboje je treba
pred viiporabo dobro zmešati.
^EUJSKI tednik, 8. aprila 1955
Štev. 14 — stran 5
ZANIMIVO GOSTOVANJE
v celjskem gledališča
v četrtek, dne 14. aprila bo gostovalo
-V' Celju ^ešemovo gledališče iz Kra-
mlja, in sicer bo uprizorilo večer eno-
xjejank pod skupnim naslovom »Glejte,
/vmerika«!
Avtorja enodejank sta Francoz Sartre
in Američan Saroyan. — Oba sta tokrat
pj-vič na jugoslovanskem odru. Sreča-
nje z njima in njunima zelo različnima
x)drskima delima predstavlja v našem
gledališkem življenju svojevrsten do-
godek.
»Prešernovci« so s to uprizoritvijo
dosegli doma in na gostovanjih izredno
visoko število ponovitev, pri kritiki
in občinstvu pa živ odmev. Zlasti lep
uspeh so doživeli Kranjčani na gosto-
vanju v Ljubljani, kjer jih je naval
občinstva zadi^l, da so morali po-
daljšati gostovanje.
V Celju bodo gostje odigrali eno samo
predstavo, in sicer v četrtek zvečer. —
Sicer običajne popoldanske dijaške
predstave gostujočih ansamblov tokrat
ne bo, ker je ena od uprizorjenih eno-
dejank za mladino neprimerna.
P*redstava gostov bo izven abonmaja,
pač pa imajo abonenti prednost. Vstop-
nice bodo v prodaji od torka dalje ob
običajnih urah, in sicer v torek samo
za abonente, v sredo in četrtek pa tudi
za ostale interesente.	L. F.
Šesta in sedma premiera
na »Ljudskem odru"
s SKUPŠČINE OKRAJNE LJUDSKE PROSVETE V SOSTANJU
KULTURNOPROSVETNO DELOVANJE
v šoštanjskem okraju
Zadnjo nedeljo je bi,la v Šoštanju
skupščina okrajne ljudske prosvete.
Žal, da nekatera društva niso bila za-
stopana po svojih delegatih, tako n. pr.
Rečica ob Savinji, Luče in Nova Štifta.
Na zboru pa tudi nismo videli zastop-
nikov okraja m ostalih množičnih or-
ganizacij iz Šoštanja.
Ljudska prosveta je dosegla v minu-
lem letu precejšen napredek, kar je
brez dvoma zasluga okrajnega odbora
s tovarišem Brunškom na čelu. Za kul-
turno prosvetno dejavnost odraslih v
okraju skrbi 19 prosvetnih društev, od
katerih je bilo dvoje, to je v St. Janžu
pri Velenju in v Bočni, šele pred krat-
kim ustanovljeno. Članstvo je v tem
razdobju narastlo za 450 članov, kar
je vsekakor uspeh, ki je plod resnega
in intenzivnega dela. Za posredovanje
knjig svojim bralcem skrbi 27 knjižnic,
ki posedujejo nekaj nad 12.000 knjig.
Tu pa še niso vštete knjige, ki so jih
društva naročila v času knjižne akcije.
V okraju dela tudi 19 igralskih družin,
ki so naštudirala 32 iger, katere so bUe
prikazane ljudstvu 86krat. Petje goji
6 moških zborov, 3 ženski zbori in 10
mešanih zborov. Zanimivo je, da so
koncerti bolj priljubljeni na deželi kot
pa v naših mestih, kjer so dvorane obi-
čajno na pol prazne z izgovorom, da
tu poslušajo petje tudi v radiu. Inštru-
mentalno glasbo goje 3 godbe na pihala,
od katerih daleko prednjači šoštanjska
godba. Ljudskih univerz je v okraju 5.
S kvalitetnimi predavanji in številom
obiskovalcev je na prvem mestu ona
v Šoštanju. Delavsko prosvetno druš-
tvo »Svoboda« Šoštanj ima v svojem
sklopu tudi lutkovno sekcijo. Pri tem
društvu deluje tudi posebna lizobraže-
valna sekcija, katere s tečaji in semi-
narji nudi izobrazbo določenemu kro^
prostovoljno prijavljenih rednih obi-
skovalcev, predvsem iz vrst delavcev,
da si tako lahko brez vsakih stroškov
razširijo svoje znanje. Ta tečaj obiskuje
36 stalnih obiskovalcev. V Šoštanju in
Velenju delujeta tudi 2 glasbeni šoli.
V okraju deluje 7 kmetijsko-gospodar-
skih šol. V januarju je okrajni odbor
uspešno izvedel dvodnevni šminkarski
in štiridnevni režiserski tečaj, kate-
rega je obiskovalo preko 20 tečajnikov.
Izvršni odbor je lani izposloval do-
tacijo od OLO Šoštanj, saj je v tem
letu bilo razdeljenih med društva kot
podpora 489.000 dinarjev, za nabavo
knjig knjižnicam 510.000 din. Ljudskim
univerzam 100.000 din ter za ideološki
tečaj v Šoštanju 50.000 din.
Pi'ed zaključkom je tovariš predsed-
nik razdelil nekaterim društvom za nji-
hovo uspešno delo diplome, med njimi
tudi predsedniku okraja Ulrihu kot
priznanje za njegovo vsestransko ix)-
moč našim prosvetnim društvom.
S tem dnem je prenehalo delo okrajne
zveze prosvetnih društev Šoštanj in so
se vsa društva vključila v Ljudsko
prosveto Celje.
Sneg, ki smo se ga sicer kot smučarji
silno razveselili, je »zasul« poti ama-
terjem »Ljudskega odra« do vaških
odrov v celjski okolici. Vendar je do
tega snega ria pragu pomladi opravil
»Ljudski oder« vrsto večinoma zares
uspelih gostovanj: Babno, Rimiske To-
plice, Store, Šempeter, Ponikva, kjer je
zdrave zabave željnim množicam igral
veseloigro »Vozel«, v dveh primerih pa
tudi »Svejka«. Po vseh teh gostovanjih
ima »Ljudski oder« že 28 predstav za
seboj, v 5 mesecih dve predstavi manj
kot vse preteklo koledarsko leto. Po-
manjkanje denarnih sredstev je krivo,
da ni ta številčna bilanca še ugodnejša.
Za te dni pa je »Ljudski oder«
pripravil nadaljnji dve premieri —
šesto in sedmo. Šesta premiera .je Pavla
Schureka komedija v treh dejanj.ih z
godbo »Pesem s ceste«. To vedro, sploš-
no priljubljeno trodejanko je režijsko
pripravil Cvetko Vernik, scensko pa
Tone Zorko. Pri njej se bomo srečali
s pisanim življenjem uličnih muzikan-
tov. V naši uprizoritvi so jih igrali
naši priznani amaterji Edo Goršič, Tone
Planine in Jože Zagoričnik. Premiera
je bila v četrtek, 7. ^rila ob 20, prva
ponovitev pa v nedeljo, 10. IV. ob 15,30.
Takoj za »Pesmijo s ceste« pa se bo
»Ljudski oder« v režiji Toneta Zorka
in inscenaciji mariborskega scenografa
Vlada Rijavca predstavil s kitajsko igro
»Kvej-Lan«. Delo, ki ga je spisal Voj-
mil Rabadan, prevedel pa znani gleda-
liški režiser Emil Frelih, predstavlja v
prvem delu, t. j. v prvih dveh dejanjih
dramatizacijo svetovno znanega romana
Pearl S. Buckove »Vzhod in zapad«, v
drugem t. j. v tretjem in četrtem de-
janju pa dramatikov samostojni raz-
plet in zaključek, čeprav je tudi v tem
najti mnoge elemente drugih pisatelji-
činih tekstov, n. pr. »Prva žena«. Gre
tedaj za zanimiv in učinkovit prikaz
borbe konservativnih i>ogledov in na-
vad z modernimi v krogu mlade kitaj-
ske družine. Kot zmagovalec iz tega
neenakega boja izide ljubezen, čista in
plemenita, ki ne pozna ne časovnih ne
svetovnonazorskih razlik. Igra ima več
pevskih vložkov, ki jih je uglasbil
skladatelj Jože Gregorc. — V naslovni
vlogi bo gledališko občinstvo zopet po-
zdravilo igralko Bogdano Vrečkovo.
Ker bo »Ljudski oder« odšel z obemi
deli tudi v okolico, kjer ga po dose-
danjih gostovanjih že zares željno pri-
čakujejo, priporočamo občinstvu, da se
udeleži predvsem premier oz. prve e>o-
novitve in ne čaka nadaljnjih ponovitev.
G. G.
Kaf vse vam nudi
Študijska knjižnica v Celju
KNJIŽNICA JE ODPRTA TUDI POPOLDNE
Naš list je že poročal, da je Studij-
ska knjižnica, iki ima svoje prostore v
pritličju Mestnega miuzeja, dobila novo
čitalnico. Sprva je toila zaradi prema-
lega števila knjižničarjev čitalnica z
izposojevalnico odpiia vsak dan od 8.
do 13. ure. Mnogo bralcev je izrazilo
željo, da bi bila odprta tudi v popol-
danskih urah. Tudi bibliotekarji bi radi
ustregli tem upravičenim željam, ker
Dijaki, ki se še niso odločili za poklic
Keramična industrija spada v panogo
kemične dejavnosti in se je pri nas v
Jugoslaviji aačela razvijati šele ek)
csvoboditvL Edina večja tovrstna to-
varna je že od leta 1815 v Libojah, do-
čim je po vojni zgrajenih še niz novih
modernih tovarn, in sicer »Jugokerami-
ka« pri Zagrebu, Keramična »Mladeno-
vac, »Elektroporcelan« Arandjelovac,
Tovarna porcelana Titov Veles itd. To-
vrstna industrija se je v novi Jugosla-
viji neverjetno močno razvila in jasno
je, da za uspešno dela potrebuje sposoben
strokovni kader. Tudi v Libojah je to-
varna precej povečana in bolj moder-
nizirana. Zato še bolj čuti potrebo po
srednjem strokovnem tehničnem kadru.
OB KONCERTU AKADEMSKEGA
PEVSKEGA ZBORA V ŽALCU
V nedeljo, dne 3. aprila je počastil
APZ pod vodstvom svojega uglednega
zborovodje Radovana Gobca savinjsko
m^opolo Žalec. V dveh koncertih je
hotel posredovati SaVinjčanom bogat
izbor narodnih pesmi v najnovejši ob-
delavi, ki jih še doslej naši zbori v glav-
nem niso izvajali. Dopoldanski koncert
je bil posvečen v prvi vrsti mladini.
Poleg članov gimnazijskega pevskega
zbora in nekaj mladincev pa se ga je
udeležila le peščica domačinov. Koncert
je zapustil med mladimi poslušalci mo-
gočen vtis.
Pričakovali smo, da bo popoldne raz-
meroma prostorna dvorana do zadnjega
kotička napolnjena. Vendar žal, priča-
kovanja se niso uresničila. V na pol
razprodano dvorano so doneli iz odra
mogočni akordi naše prelepe pesmi.
Maloštevilna hvaležna publika je odlič-
ne pevce sproti nagrajevala z burnim
aplavzom lin z rdečimi nageljni. Dogo-
'dek je žalosten pečat kultumosti Sa-
vinjčanov, ki se ne morejo zgovarjati,
da za take visokokvalitetne kulturne
prireditve ni denarja in časa, ko ga je
pa na pretek za gostilne in za vsako-
vrstno plažo.
ki je do sedaj rasel le bolj stihijsko.
Združenje keramičnih tovarn je v ta
namen ustanovilo pri šoli za Uporabno
umetnost v Zagrebu tudi oddelek za
keramično stroko. Absolvent te šole je
v rangu tehnika keramične stroke. Šola
ima štiri letnike, za vpis na šolo pa je
potrebna mala matura.
Upravni odbor Keramične tovarne je
na svoji zadnji seji sklenil podeliti dve
štii)endiji za vpis na to šolo. Zaradi
tega vabi vse dijake (in njihove starše)
ki bodo letos končali nižjo gimnazijo,
da vložijo prošnje za pk>delitev štipen-
dije na naslov Keramična industrija
Liboje p. Petrovče. V prošnji je opisati
socialno stanje družine in priložiti pri-
poročilo ravnateljstva šole. V poštev
bodo prišle predvsem prošnje fantov, in
sicer partizanskih sirot in delavskih
družin ter tistih, ki so dosegli najboljši
uspeh v gimnaziji. Rok za vložitev
je 30. aprU 1955.
Tisti, ki se še niste odločili za svoj
poklic, pohitite, kajti pK>klic iz keramič-
ne stroke je lep in zanimiv.
LU—BO
Živahno prosvetno delo v Kompolah
v Kompolah pri Storah se je dose-
danjemu prosvetnemu delu, ki se je
zrcalilo v živahnem odrskem udej-
stvovanju starejših in mladincev, v fol-
klori, v šahu in bralnih večerih, ki so
dali lepo proslavo v kulturnem tednu,
pridružilo še udejstvovanje na pevskem
področju, ki bo prišlo do prvega izraza
v igri s petjem »Volkašin«, ki jo sedaj
pripravljajo. To izživljanje se bo na-
daljevalo v stalnem pevskem odsejcu,
kar je bila že dolgoletna želja nrnogih
članov prosvetnega društva.
V nedeljo, 20. marca pa smo pričeli
v Kompolah tudi s prvim tromesečnim
začetnim esperantddm tečajem. Tečaj
vodi tovariš Dobčnik, agilni esperantist
iz Celja.
Naši ljudje, ki so večinoma delavci,
kažejo zelo mnogo zanimanja za razne
panoge prosvetne dejavnosti. Stalno pa
pri tem zadevamo na eno in listo teža-
vo, t. j. na pomanjkanje prostorov.
Včasih čujemo tudi pripombe, da naj
bi se KompK>lčani udejstvovali raje pri
Svobodi v Storah. K temu bi pripomnil,
da je dolgoletno agOno delo prosvet-
nega društva (KUD-Cvetke Jerinove,
Kompole) dovolj jasen odgovor, da ima-
jo pravico do lastnega izživljanja v
svojem prosvetnem domu, saj bodo leta
1957 slavili 25-letnico lastnega prosvet-
nega udejstvovanja. Prosvetno društvo
je pri nas nekak centralni organ, iz ka-
terega izhajajo pobude za najrazlič-
nejše akcije in nastope.
Na Vranskem se premalo zanimajo
za kmetijsko izobrazbo
Kakor v nekaterih večjih krajih, tako
je tudi na Vranskem delovala kmetij-
sko-gospodarska šola, ki je imela letos
tudi II. letnik. Predavatelji strokovnih
in splošaih predmetov so vložUi mnogo
truda, da bi nudili gojencem čim več
zrianja. Lahko trdimo, da je bil smoter
v II. letniku popolnoma dosežen, v I.
letniku pa ne. Kje je tukaj vzrok? Vse-
kakor imajo nekateri gojenci (pa tudi
starši) nepravilen odnos do kmetijsko-
gospodarske šole in se naravnost bra-
nijo obiskovati šolo, kakor, da bi jim
kdo hotel kaj slabega. Zavedati bi se
morali, da jim je za pravUno oprav-
ljanje posestva nujno potrebna kmetij-
ska izobrazba.
Drugačno je stanje v II. letniku.
vedali so se, da jim je šola v korist.
Saj so pokazali lepe uspehe na izpitih.
V sklopu KGS je deloval tudi gospo-
dinjski tečaj. Gojenke so se marsiiče:?a
naučile, saj so tedaj vodile izkušene ku-
harice. Tudi razstava kuharskih imiet-
nosti in ročnih del je lepo uspela. Ce
upoštevamo, da nekatere izmed deklet
niso še nikdar delale ročmih del, lahko
rečemo, da so bili v okviru KGŠ do-
seženi veliki uspehi.	^ p
SPREJMEMO
vec močnih in zdravih
nekvalificiranih delavcev
starih nad 18 let
v stalno zaposlitev
apnenik pecovnik, celje
vedo, da ima večina bralcev šele pio-
poldne, po opravljeni službi, čas tudi
za ibranje in strokovno izpopolnjevanje.
Zato bo zdaj Študijska knjižnica odpi^
vsak delavnik od 8. do 13. ure, vsak
ponedeljek, sredo in petek pa tudi po-
poldne od 13. do 18. ure.
Ko bodo nove moči, ki so začele z
delom ta mesec, dovolj uvedene v knjiž-
nično poslovanje pa bo knjižnica od-
prta vsak delavnik tudi ipopoldne, razen
ob sobotah, ko bo odprta do 13. ure.
Ostali čas pa morajo bibliotekarji imeti
na razpolago za notranje urejanje knjiž-
nih zbirk, da ibodo kar največ knjig
tudi evidentirali za bralce v katalogih.
To delo mora biti opravljeno skrbno,
po točno določenih pravilih, da ibralci
čim laže najdejo, kar i^trebujejo.
Poslovni red, ki je izobešen v čital-
nici, točno določa kaj lahko dobe ibralci
na dom in kaj jim je na razpolago samo
v čitalnici. Že naslov knjižnice pove,
da je namenjena študiju, zato ne posoja
knjig bralcem, ki iščejo samo razve-
drila, ampak samo tistim, ki ix>trebu-
jejo knjige za študij lin strokovno izpo-
polnjevanje. Razumljivo pa je, da mo-
rajo biti dragocene stare redke knjige
skrbno shranjene in jih bralci laliko
uporabljajo samo v čitalnici. Isto velja
za razne priročnike (leksikone, slovarje
itd.) ter za vse časnike in revije. Res-
nega bralca to ne moti, ampak rad sede
za mizo v prikupni svetli in mirni či-
taJnci, ki je pozimi toplo zakurjena, v
poletnih mesecih pa prijetno hladna.
Poleg slovenskih listov in revij so res-
nim bralcem v čitalnici na razpolago
tudi najvažnejše kuitume, znanstvene
in strokovne revije ostalih republik
FLRJ in lepo števEo inozemskih (an-
gleških, nemških, francoskih, švicar-
skih, avstrijskih, ruskih), večinoma ta-
kih, ki jih ni mogoče dobiti nikjer
drugje v Celju. Bralci, ki si žele ma-
gazinov in modnih žuimalov, bodo se-
veda razočarani, zato pa bodo tem bolj
veseli strokovnjaki vseh področij (teh-
niki in inženirji, medicinci, 2dasti zdrav-
niki, agronomi in gospodarstveniki, pro-
svetni delavci itd.) ter vsi, ki si žele
splošnih informacij o kulturnem doga-
janju p)o svetu. Vsak od njihi bo našel
v revijah in knjigah, ki so na razpolago
v Stu^jski knjižnici marsikaj.
OBČNI ZBOR
ZGODOVINSKEGA
DRUŠTVA V CELJU
Člani celjskega zgodovinskega dru-
štva so v torek na letnem občnem zboru
razpravljali o problematiki svojega
društva, o svojem dosedanjem aktiv-
nem delu ter o načrtih bodočega dela.
Celjskemu Zgodovinskemu društvu je
bilo letos precej olajšano delo, ko je bil
ustanovljen v sklopu društva referat
za spomeniško varstvo. Prav tako je
bU v lanskem letu ustanovljen tudi
arhiv, le da za sedaj še nima svojih
prostorov in morajo gradivo še vedno
hraniti v podstrešnih sobah muzeja.
Spričo preskromnih razmer, v kate-
rih živi celjsko zgodovinsko društvo
(skromna finančna sredstva, pomanjka-
nje prostorov itd.), kakih večjih, vidnih
uspehov v preteklem letu pravzaprav
niso mogli pokazati, pač pa so marljivi
in nadvse požrtvovalni zgodovinarji —
s predsednikom prof- Jankom Orožnom
na čelu — skozi vse leto delali ter v
bližnji bodočnosti pripravljajo prav lepa
presenečenja. Ker že delajo na zgodo-
vinski obdelavi krajev celjske okolice,
mislijo z vso resnostjo na ustanovitev
Zgodovinske knjižnice v Celju. Po-
drobno krajevno in gradbeno zgodovino
Celj« bomo imeli nemara že drugo leto.
Truda teh tihih, ix)žrtvovalnih delav-
cev javnost skoro premalo ceni, če po-
mislimo na dejstvo, da njihova blagajna
izkazuje borih 57.000 dinarjev. Pozabiti
pa ne smemo, da ni niti enega vpraša-
nja iz zgodovine Celja in okolice, ki
bi se dalo rešiti v Celju samem. Treba
je podrobnega študija in obdelave na
terenu — in to stane denar.
Celjski zgodovinarji so na svojem
letnem občnem zboru tudi predlagali,
da bi v vseh sedežih bodočih komun
osnovali referat za čuvanje zgodovin-
skega materiala. Arhivi občin, ki se
opuste, naj bi se takoj izročili ko-
munskim odborom, da se dragoceni
zgodovinski material ne bi izgubil ali
»založil«, kar se prečesto dogaja.
Ker bo v jeseni prihodnjega leta
poteklo 500 let, odkar je umrl zadnji
celjski grof, je na zboru zgodovinarjev
padel tudi predlog, da bi za to oblet-
nico Celje lizdalo Celjsko kroniko, za
katero ima že ves material pripravljen
tovariš Golja iz Ljubljane.
Končno so celjski zgodovinarji še
izvedli volitve in za predsednika po-
novno izvolUi najzaslužnejšega celj-
skega zgodovinarja prof. Janka Orožna.
Uspeh Prešernove
družbe v celjskem okraju
Vpisovanje v članstvo Prešernove
družbe se bo te dni — 10. aprila kon-
čalo. Poverjemiki v krajih in po pod-
jetjih bodo nato Glavnemu odboru v
Ljubljani in komimskim odborom po-
slali obračunske ix>datke o doseženih
uspehih. Tako bo okrajni odbor PD v
Celju mogel še aprila v Celjskem ted-
niku objaviti podrobnejše - i>oročilo o
končnem stanju članstva.
2e danes je jasno, da bo letošnji
uspeh PD v našem okraju vsekakor ve-
lik. Po nepopoln'ih lin še nedokončnih
podatkih je bilo že pred 10 dnevi šte-
vilo članstva v Celju povečano za 35%,
v okoliškem okraju pa celo za 51%
(čeprav komimski odbor PD v Laškem
še ni poslal nobenega poročna). Področje
šoštanjske komune izkazuje 49% po-
rasta.
Samo še nekaj dni je torej čas za pri-
javo v članstvo PD! Za članarino 300
din bo družba dala 5 lepih knj<ig, za
doplačilo 50 din pa še šesto knjigo.
Vsak član bo deležen še možnosti do-
bitka pri nagradnem žrebanju.
Večina poverjenikov v našem okraju
je požrtvovalno izpolnila svojo dolžnost
in jim gre vse priznanje. Naj nam ne
bo prevelik noben napor tam, kjer gre
za to, da pride dobra napredna knjiga
v vsako slovensko hišo!
Ljudski oder v Šmarju pripravlja
„Rokovnjače^^ na prostem
Izmed vseh panog kulturno prosvetne
dejavnosti je v Šmarju najbolj znan in
priznan Ljudski oder,-ki s svojimi kva-
litetnimi uprizoritvami privablja staro
in mlado — ne samo k obisku, temveč
tudi k sodelovanju. Smarski igralci so
si svoj »renome« učvrstili že pred ne-
kaj leti, zlasti z uprizoritvijo Miklove
Zale na prostem v rojstni vasi avtorja
Sketa, kjer je znano ljudsko igro gle-
dalo več tisoč ljudi. SpK>znali so, da se
Zaključek Kmetijsko gospodarske šole
v Smartnem ob Paki
Pouk na kmetijsko gospodarski šoli
se je končal dne 31. marca. Učenci te
šole so si med šolanjem pridobili mar-
sikaj poučnega, kar jim bo koristUo v
poznejšem življenju. V^i, ki so na šoli
poučevali so bili z učenci prav zado-
voljnii, kajti le ti so pokazali res obilo
zanimanja za učenje. Pohvaliti pa mo-
ramo tudi njihovo discipliniranost in
redno prihajanje v šolo. V vsej dobi
neopravičeno ni manjkal nobeden uče-
nec. V sadjarstvu so bile tudi prak-
tične vaje na terenu, posebno v či-
ščenju in pravilnem sajenju sadnega
drevja.
Mišljenje, da se v Smartnem z mla-
dino ne da ničesar narediti, so ovr^
ravno ti učenci-prostovljci in pokazali,
da to ne drži
igre na prostem pri njih zelo obnesejo,
zato so lansko leto tudi Celjske grofe
odigrali pod milim nebom. Njim je sle-
dil istotako na prostem »Svejk«, ki so
ga morali kar večkrat ponavljati in so
z njim šli tudi v goste. Ko pa so letos
komaj absolvirali »Drago Ruth«, se že
pripravljajo na novo ljudsko igro. Ho-
teli so domačine pravzaprav presenetiti
in kar »na tiho« pripraviti — Rokov-
njače na prostem. — Novica pa se je
že raznesla in zdaj Šmarje z vso ob-
širno okolico nestrpno pričakuje prve
uprizoritve.
V Dobrni imajo vzorno knjižnico
Kadar govorimo o naših vaških knjiž-
nicah se ustavimo pred dejstvom, da so
zelo slabo urejene in zaradi tega tudi
slabo obiskovane. Tudi pri nas je bilo
do pred kratkim tako. Vendar si je
knjižnica s pomočjo občine močno opo-
mogla. Danes je na policah knjižnice
zbirka domačih pesnikov in pisateljev.
Tudi tega ne smemo zamolčati, da
knjižnica hrani celoten leksikon in iz-
viren Pleteršnikov slovenski pravopis.
Dobmčani radi posegajo po poučnih,
kakor tudi po zabavnih knjigah. Toda
upajmo, da se bo število članov še bolj
pomnožilo ter knjižnica še bolj izpopol-
nila.	A. E.
KZ V Gornji Rečici prispeva
velil( delež za i(ulturni dvig
svojega oicoiiša
Kot smo že nedavno poročali, je KZ
y Gornji Rečiči prispevala del svo-
jega dobička za elektrifikacijo. Letos
r>a je zadruga ustanovila kulturni odsek
in knjižnico. Poleg tega je vrgla oko
tudi na zapuščeno dvorano v rečiški
šoli, ki je bOa brez zavese in kulis.
Kupidla je potrebno blago, tovariši Sajdl,
Selan in Ferme i>a so udarniško izde-
lali kulise. Za ureditev knjižnice se je
zlasti trudUa tov. Ela Hribar.
Konec preteklega meseca je bila otvo-
ritev obnovljene dvorane, združena s
prvo predstavo Meškove drame »Pri
Hrastovih«, ki so jo domači igralci od-
lično podali. Pred predstavo je režiser
tov. Sušič kot pedsednik šolskega sveta
izročil dvorano in oder v varstvo mla-
dini, z željo, naj jim bo ta dvorana
res pravi kuitumi dom.
S tem dnem je bil postavljen temelj
kulturno prosvetnega dela v Gornji
Rečici. KZ pa bo poleg drugih nalog
za napredek kmetijstva tudi v bodoče
prispevala za kuitumi dvig kmečke
mladine svojega okoliša.	J. V.
Stev. 14 — aferon 8
CSELJSKI TEDNIK, 8. aprila 1955
IZ CELJA...
...IN ZALEDJA
Oskrbni dan v celjski bolnilnici —1.060 din
Na eadnjl seji Okrajnega odbora v
Celju 90 daij časa raziM^avljali o oskrb-
nem dnevu v celjski bolnišnici. Zna-
no je, da je nastal lani primanjklaj v
bolnici okoli 20 milijonov din, kar je
pozvročilo že na prejšnjih sejah pre-
cejšnje razburjenje. Poneverb v bolnici
sicer niso odkrili, primanjkljaj je nastal
Earadi slabega gospodarstva, nesposob-
nosti upravnega vodstva ter deloma
Earadi prenizkega oskrbnega dne. Zad-
nje čase se stanje zboljšuje ter je pred-
log uprave bolnice 1.060 din za oskrbni
dan realen, kar i>otrjuje predložena kal-
kulacija. Mnogim se seveda zdi ta cena
dokaj visoka, vendar če ui>oštevamo, da
so v tej ceni poleg številnega zdravstve-
nega in strežnega osebja vračunani tudi
medikamenti ter operacije, ki so izred-
no drage, je ta cena zmerna. To je
seveda povprečni oskrbni dan, kar
pomeni, da so v nekaterih oddelkih
stroški nižji, v kirurgičnem oddelku pa
znatno višji. Oskrbnina je pa v vseh
oddelkih enaka, sicer bi ljudje, ki so
potrebni nujnih operacij vsled višje
cene z operacijami še bolj zavlačevali.
Na seji so sklenili, da bo Okraj plačal
10 milijonov din akontacije na račun
primanjkljaja iz lanskega leta, po potr-
ditvi zaključnega računa celjske bolni-
ce pa še preostali znesek. Za oskrbni
dan so glasovali vsi odborniki, le eden
je glasoval proti, češ da se mu ?di
enesek previsok posebno za tiste, ki
morajo plačevati bolnico sami- Temu so
osali odborniki odgovorili, da njegova
ugotovitev ne drži, ker so zelo redki
tisti, ki plačajo polno oskrbnino. Saj
je mnogo bolezni, katere zdravijo za-
stonj, zastonj zdravijo tudi otroke do
3 let, otroke do 17 leta pa zdravijo za
polovično oskrbnino. Socialno šibkim,
ki niso socialno zavarovani pa del stro-
škov plačajo občinski odborL Lani so
v ta namen porabili kar lepe denarce
— 52 milijonov din.
V CELJU BODO USTANOVILI
GEODETSKI ZAVOD
Ker je v teku decentralizacija Geo-
detskega zavoda Slovenije, bo geodetska
sekcija v Celju ukinjena. Namesto nje
bo v Celju finančno samostojen zavod,
ki bo opravljal naloge sekcije. Na zad-
nji seji okrajnega odbora so že sprejeli
odločbo o ustanovitvi geodetskega za-
voda v Celju ter predlagali za di-
rektorja zavoda geodeta tov. Vinka
Stajnerja.
POBALINSTVO PONOČNJAKOV
Izgleda, da si nekateri ponočnjaki od
časa do časa izberejo za svoje nočno
početje cesto »Pod Kalvarijo«. Pri tem
počenjajo stvari, ki niso dostojne člo-
veka. Posebno napoti so jim prometni
znaki, ki so jih že večkrat podrli. Da bi
bili ti znaki pred škodljivci varni, so
jih zabetonirali. Pa tudi to ne zaleže.
V eni zadnjih noči so zopet podrli tak
znak, ga pKjmazali z blatom in vrgli na
drugo stran ceste. Tako početje je ob-
sojanja vredno.
M. C.
Gibanje prebivaloev v Gsilii
T času od 28. 5. do 2. 1959 j« bilo rojenih
dečkov in 40 deklic.
Poročili so se:
Josip Jalšovec, strojnik iz Cel« in Kristina
Seško, delavka iz Celja; Franc Brečko, rudar
iz Laške vasi, obč. Jurklošter in Marija Zaje,
snažilka iz Celja.
Umrli so:
Helena Žgajner, učenka osn. šole iz Zg. Ga-
bernika, obč. Rog. Slatina; Blaž Mernik, upoko-
jeni delavec iz Celja, star 86 let; Ana Martun,
upokojenka iz Brstnika, Laško, stara 68 let;
Ivan Gračner, otrok iz Škarnic, obč. Slivnica
pri Celju, star 4 leta; Eugen Kamer, upokojeni
kapetan iz Celja, star 69 let; Ana Cehnar, otrok
iz Družmirja, obč. Šoštanj, stara 1 leto; Ma-
tilda Tanšek, otrok iz Vrbnega, stara 8 let;
Frančiška Stopinšek, gospodinja iz Celja, stara
50 let; Marjan Holenšek, otrok iz Trbovelj, star
J mesece; Stanislav Hribar, otrok iz Turja, obč.
Dol pri Hrastniku, star 1 leto; Gabrijel Peklar,
otrok iz Tnrja, star 1 leto; Alojz Kropej, dela-
vec iz Radane vasi, obč. Zreče, stara 55 let;
Jožef Pangerl, npokojnece iz Celja, star 71 let;
Gvido Ocvirk, otrok iz Polane, obč. Jurklošter,
star 10 dni; Franc Sternad, upokojenec iz Gr-
movja, obč. 2alec, star 69 let; Magdalena Biglez,
gospodinja iz Celja, stara 69 let.
Pri kapucinskem mostu so otroci
streljali s karbidom. Pri tem je dobil
Iršič Ferdo poškodbe na glavi in očeh.
SpravUi so ga v bolnišnico v Maribor,
-o-
Pri delu v Cinkarni je padel z višine
Murgl Peter iz Škofje vasL Utrpel je
pretrd možganov.
-o-
Pri padcu si je poškodoval nogo Le-
skošek Ivan iz Smihela pri Mozirju,
-o-
Pri vožnji s kolesom je padla Košar
Angela iz Orle vasi pri Braslovčah in
si zlomila nogo.
-o-
15-letna Trepanc Jožica iz Gotovelj
je padla s peči na štedilnik. Pri tem se
je zvrnil nanjo lonec z vrelo vodo. Do-
bila je težje opekline.
*
V Stanetovi ulici je stal na pločniku
pred neko trgovino voziček, v katerem
je bil otrok. Pred pločnikom se je usta-
vil tovorni avtomobil. Avto je zadel v
voziček. Pri tem je bil otrok v vozičku
težko poškodovan in so ga reševalci
takoj prepeljali v bolnišnico. Kako se
je zgodila nesreča, bo pojasnila pre-
iskava.
Pri telovadbi si je zlomila levo nogo
Gobec Marjeta iz Šentjurja.
*
Pri sekanju drv se je vsekal v roko
Lazar Anton iz Tabora.
*
Pri padcu si je poškodovala nogo
Urbane Marija iz Lubije pri Mozirju.
Jančič Ljudnuila iz Sotenske pri Šent-
jurju je padla in si izpahnila nogo.
*
Pri sekanju drv se je vsekal v roko
Jakob Edi iz Brezen pri Vitanju.
PROMETNE NESRECE
Pred kratkim je v Zavodni pri Ce-
lju prišlo do težje nesreče med dvema
kolesarjema, ki sta med vožnjo trčila.
Kolesar P. I. je vozil po desni strani
iz smeri Creta proti Celju, dočim je
drugi kolesar R. D. vozil proti Teharju
po levi strani v vinjenem stanju. R. D.
se je zaletel v pravilno vozečega ko-
lesarja, oba pa sta padla na cestišče.
R. D. je kriv, da je prišlo do nesreče
2:aradi neprevidne vožnje v vinjenem
stanju. Tega so takoj odpeljali v celj-
sko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je
dobil težek pretres možganov.
*
V Smarjeti pri Celju je pred dnevi
prišlo na zavoju do lažje prometne ne-
sreče. Voznik tovornega avtomobila št.
S-4899 je prehiteval na ovinku nepra-
vilno parkirani tovorni avtomobil. Ko
je že pasiral parkirani avtomobil, mu
je nasproti privozil osebni avtomobil
S-968, ki je pri srečanju zadel v zad-
nje kolo tovornega avtomobila. Od
udarca je osebni avtomobil bil odbit na
desno stran, nekaj metrov dalje pa je
zadel kolesarko, ki je vozila po svoji
desni strani proti Vojniku. Do nesreče
je prišlo zaradi neprevidne vožnje obeh
voznikov. Končno besedo o krivdi bo
izreklo sodišče.
Tribuna
OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA
DRUŠTVA V CELJU
O J TI ŽLEBOVI CELJSKIH STREH!
Prišla je pomlad in je pobrala sneg.
S streh je kapljalo, teklo in curljalo,
da je bilo veselje. Oj ti celjski žlebovi!
Vljudno naprošamo lastnike in uprav-
ne organe zgradb, da čimprej popravijo
žlebove, saj so se nedavno lahko teme-
ljito prepričali, kje je žlebove treba
popraviti, saj je kapljalo več kakor
teden dni raz streh.
PRVI CELJSKI TURISTIČNI TEDEN
Ob proslavi svoje 30-letnice organi-
zira letos Olepševalno in turistično
društvo Celje prvi celjski turistični te-
den. Vse prireditve bodo tudi v pro-
slavo 10-letnice osvoboditve. Prireditve
bodo od 14. do 22. maja ter so dosedaj
že zagotovili sodelovanje: Ljubljanska
opera, ki bo izvajala opero »Seviljski
brivec« in balet »Ohridsko legendo«,
dalje Celjski komorni zbor. Godalni or-
kester SKUD Ivan Cankar ter razne
športne in kulturne organi2iacije. Po-
droben program prireditev bomo obja-
vili pravočasno. Olepševalno in turi-
stično društvo naproša vsa društva in
organizacije, ki bi hotele sodelovati na
prvem Celjskem turističnem tednu, da
ga o tem čimprej obvestijo. Omeniti
moramo še, da bosta sodelovali tudi
obe gledališči tako mestno, kakor
ljudsko.
VODA IN VINO!
Zadnje čase se čujejo prav pogosto
pripombe, da točijo v nekaterih celj-
skih gostilnah prav rahlo vino. Vinski
DROBNE IZ ŠENTJURJA
ŠENTJUR POTREBUJE PEKARNO
Pred kratkim so Sentjurčani doživeli
neprijetno razočaranje. Edino in prepo-
trebno pekarno v občini je bilo treba
zapreti, ker ni odgovarjala vsem higi-
enskim predpisom. Ne gre, da bi sodili
ali so bile higienske prilike v pekarni
slabe ali dobre, ker nam mora biti vsem
jasno, da peč iz prejšnjega stoletja da-
nes ne more biti več posebno dobra,
najmanj pa modema. Dejstvo je, Šent-
jur danes nima pekarne in vsako jutro
pripeljejo kruh iz Stor, da Sentjurčani
niso brez kruha.
In zdaj se vprašajmo, kako je mo-
goče, da je do tega prišlo in ali bd se res
ne dalo ničesar storiti, da bi Šentjur
dobil pekarno, kakršno potrebuje. Pra-
vijo, da so vmes zopet finance, ki pa so
žal tako skromne, da stvari ne morejo
pognati, niti prenlaknitl. Toda to pot
pa res ne more stvar obtičati pri tem
skromnem odgovoru. Šentjur nujno po-
trebuje pekarno in y doglednem času
jo mora dobiti.
CIGAV JE ZADRUŽNI DOM?
Drug problem še vedno tičd med zi-
dovi Zadružnega doma. V zadnjem času
je stvar napredovala v toliko, da vemo
naslednje: Zadruga je uradni lastnik
stavbe, občina je najemnik (v zaostanku
z najemnino, ali to stvari bistveno ne
spremeni), IZUD, ZB, Kinopodejtje pa
so podnajemniki. Poleg tega pa je t
stavbi še prostor namenjen brezdom-
cem: SZDL, PDS, TVD Partizan in dru-
gim. Vprašajmo se, komu je bUa prav-
zaprav namenjena ta zgradba? Zadru-
gi? Ne! Občini? Sploh ne! Brez dvoma
njim, ki nosijo naslov: podnajemnik in
brezdomec. V ilustracijo samo skro-
men primer: IZUD poseduje oder, za-
odrje in oblačUnico, ki pa ni dosti boljša
od one v Mariborskem gledališču. Knjiž-
nica in čitalnica IZUD pa merita sku-
paj vsega 12 m^. V zadnjem času pa go-
vorijo, da pride v stavbo še ves uprav-
ni aparat bodoče komune. Upajmo, da
je to samo zastraševanje.
IZDALI BODO ZBORNIK
2e zadnjič je bil priobčen članek o
spomeniku, ki ga bodo v Šentjurju od-
krili ob priliki proslave državnega praz-
nika 29. novembra. Ob tej priliki pri-
pravlja odbor ZB ob pomoči ostalih or-
ganizacij prijetno presenečenje. Izdati
namerava manjši zbornik, pri katerem
bodo sodelovali s strokovnimi in poljud-
nimi članki šentjurski rojaki, bi bivajo
sedaj v Ljubljani, Mariboru in drugod.
IZ »OBRNE
Pretekli teden se je završU enome-
sečni gostinski tečaj. Gostinska zbornica
v Celju je nudila tečajnikom vse ugod-
nosti Poskrbela je tudi za hrano, ki
je bUa izdatna in odlična. Vsi tečajniki
smo hvaležni predavateljem za njihov
trud, ker so žrtvovali marsikatero uro,
da bi nas čim več naučilL
Po izpitih in po tovariškem zaključku
z vsemi, ki so se trudili za naše kvali-
fikacije, nas je odšlo domov 35 tečaj-
nikov s skoraj 100 odstotnim uspehom.
V nedeljo je bU redni letni občni
zbor zadružnikov in članov zadruge
»Kajuh«. Ob tej priliki so izvolili nor
upravni an nadzorni odbor.
OBCNI ZBOR KZ V GOTOVLJAH
Preteklo nedeljo je bil občni zbor
KZ v Gotovljaih. Na občnem zboru
je bilo navzočih preko 70 članov. Na
zboru je stari odbor podal pregled dela
v preteklem letu. Iz poročila je raz-
vidno, da je KZ zelo dobro gospodarila,
kar je razvidno iz tega, da zadruga iz-
kazuje 600 tisoč dinarjev dobička. Iz
dobička bodo nabavili škropilnice, ki
so zadrugi potrebne.
Na občnem zboru so sklenili tudi, da
bodo storili vse, da bi bil njihov zadru-
žni dom čimprej gotov in postal tako
središče lonetijskega udejstvovanja,
dvorana pa bi služila prosvetnim na-
menom.
IZ FRANKOLOVEGA
Preteklo nedeljo je bil občni zbor
KZ Frankolovo. Udeležilo se ga je tudi
precejšno število nečlanov, kar doka-
zuje zanimanje prebivalstva za njeno
delovanje.
Zadruga je v preteklem letu poslo-
vala zadovoljivo in je ustvarila preko
7 milionov dobička. Pretežni del le-tega
je namenjen za dvig kmetijstva.
Občnemu zboru je prisostvoval tudi
ljudski poslanec tov. Sumrada Vinko,
ki je pohvalil delovanje zadruge. Pod-
prl je pobudo nekega člana, naj se v
kraju ustanovi čitalnica, ki bo nudila
kmetom tudi strokovne knjige in jih
seznanjala z naprednješimi oblikami go-
spodarjenja. Sprožena je bila tudi za-
misel o uvedbi nasadov črnega ribezla,
ki bi poleg sadjarstva in vinogradništva
nudil precejšen dohodek kmetom.
Drago.
strokovnjaki ugotavljajo, da je temu
nedvomno vzrok prilita večja ali manj-
ša količina vode. Prav bi bilo, da Sa-
nitarna inšpekcija večkrat pobere vzorce
vina v kleteh in točilnicah celjskih
gostiln in jih pošlje v analizo. Rezul-
tati take nenadne inšpekcije, še bolj pa
rezultati strokovne analize bi CSljage
gotovo zelo zanimali.
IZPOD BOHORJA
STARI TRG
Tor. Rebemik Lado iz Starega trga
je pred kratkim občutil, kaj se pravi,
če ima Kmetijska zadruga v Lesičnetm
le enega bika in še tega nerabnega. Zato
je svojo kravo vodU v 3 km oddaljeno
ekonomijo v Kozje, kjer imajo tri bike.
Zglasil se je pri upravniku, pri tajniku,
nazadnje še pri veterinarju. Povsod so
ga odklonili, da mu krave ne bodo ople-
menHi, pa se naj obrne kamorkoli. In
da naj občina in Kmetijska zadruga v
Lesičnem poskrbita, da bodo imeli tam
bike na razpolago. Končno je veterinar
svetoval, naj gre s kravo k zasebnemu
bikorejcu Mačku v Skopečnem pri Pre-
vorju, oddaljenem od Kozjega 8 km,
kar je tov. Rebemik tudi storil. Pre-
hodu je tisti dan s kravšetom 16 km.
Naši kmetje ne verjamejo, da bi taki
primeri pospeševali živinorejo na Koa-
janskem.
POJASNILO NA »PISMO S PLANINE«
Poslovodja mlekarne v Planini toT.
Anton Janša nam je na dopis o poslo-
Tanju planinske mlekarne, ki smo ga
pred tedni objavili v našem listu poslal
naslednje pojasnilo:
Planinska mlekarna je začela obra-
tovati v začetku lanskega leta in je
takoj ob začetku poslovanja dvignila
ceno mleku za 2 din pri litru ter to
ceno tudi vseskozi obdržala. Čistega
dobička je imela lani okrog 175.000
dinarjev. Namen mlekarne ni, da bi
ustvarjala dobiček, temveč, da se mleko
Innetom vnovči po primerni ceni. Glede
sirotke pa je tako, da bi jo ne prodali
niti 20%, zato pa s sirotko delno pla-
čamo voznike mleka, poslovodja mle-
kame pa jo dobiva kot odškodnino za
posojeni mlekarski inventar, malen-
kostno količino jo razprodamo po ceni
1 din za liter, ostalo pa brezplačno raz-
delimo donašalcem mleka.
Ker pa mlekarna ne more plačevat!
z vodo pomešano ali iK>sneto mleko po
Usti ceni ko naravno, ix)lnomastno,
smatramo, da kritik želi, da bi OZZ
odkupovala mleko na Planini in misli,
da bi tudi slabo mleko iilačevala po
polni ceni. Dopisnik torej ni podal do-
bronamerne kritike. Na Planini je splo-
šno znano, da mlekarna dobro posluje
ter prodaja kvalitetno mleko, kar je
ugotovila tudi revizija OZZ. Pa tudi
upravni odbor je s poslovanjem mle-
karna prav zadovoljen.
POD DONACKO GORO JE ZAZIVELO
Na pobudo odbora Socialistične zveze
»o se pred dnevi v zelo velikem številu
zbrali volivci z Donačke gore. Republi-
ški poslanec, tov. Krivec Alojz, je ob-
razložil volivcem našo notranjo in zu-
nanjo politiko. Podrobno je govoril o
davkih, preobrazbi naše vasi ter o ko-
munah. Kmetje so želeli pojasnila za-
radi uredbe o sečnji lesa. Mnogi so se
pritoževali, da so nekateri uradniki
na davčni upravi v Celju neprijazni s
strainkami. Kmetje želijo, da bi se pre-
merila zemlja, ker je sedanji kataster
zastarel. Veliko je zanimanje za elek-
trifikacijo. Nekateri so mislili, da bodo
zastonj prišM do elektrčne luči in sedaj
godrnjajo, ko bodo morali tudi sami
seči v žep. Na pobudo kmetov bomo
povabUi v kratkem strokovnjake, W
bodo predavali o naprednem kmetij-
stvu.
«
Istega dne popoldne se je ztorala mlar-
dina Donačke gore na svoj drugi redni
sestanek. Z zanimanjem so poslušali
predavanje o pomenu 8. marca.
Mladina je začela z rednimi vajami
za igro »Veriga« in je sklenila, da jo
bo uprizorila do konca aprila.
VLJUDNOST NAJ VELJA ZA VSE
Delavci okoliša Ponikva pri Grobel-
nem se pritožujejo zoper tov. Zasavske-
ga, uslužbenca železniške postaje Po-
nikva. Imenovani tovariš 'izdaja pri
navedeni železniški postaji vozne karte
potnil^om in mesečne, delavcem in
uslužbencem, ki se vozijo na delo v
Store in drugam. Pri opravljanju te
službo je zelo grob, napram nekaterim
pa izredno vljuden in jih celo pušča
v pisarno, kamor po predpisih ne bi
smeli vstopiti.
Tipičen primer nepravilnega odnosa
do potnikov je imenovani pokazal dne
31. marca, ko smo delavci v vrsti čakali
že pol ure pred prihodom vlaka, da bi
si nabavili mesečne karte za aprU. Ka-
kih 24 nas je čakalo ponižno v vrsti,
ko je tov. Zasavski enostavno izjavil,
da ne da mesečnih kart. Nato so neka-
teri njegovi prijatelji šli v njegovo
pisarno in tam dobili karte, medtem,
ko jih ostali, ki smo še nadalje čakali
na odrejenem mestu nismo dobili. Cas
bi že bil, da bi se ta uslužbcnec že
začel zavedati, da je on na tem mestu
zaradi strank in ne stranke zaradi njega.
Cobec Mihael
Popravek
T zadnji številki našega lista smo v^ poročilu
o sodni razpravi proti Adolfu Urbančiču med
društvi, ki so prejemala pločevino, imenoma
navedli samo Planinsko društvo. Planinsko dru-
štvo Celje pa ni prejelo od Urbančiča nnbene
pločevine zastonj, kar pa je dobilo, je Cinkarni
v redu plačalo in je to razvidno iz blagajniške
knjige.
Proti koncu članka (5. odstavek od zadaj) pa
je tiskarski škrat začel predzadnji stavek tako:
>Ce ne verjamemo izjavam . . . €. Moralo bi pa
■tati: >Ce naj verjamemo izjavam . . .<, kai »
t*m popravljam*.
\l SODNE DVORANE
TATVINA USNJA
V TOVARNI»KONUS«
▼ Tovarni usnja »Konus« v Sloven-
skih Konjicah je bila kot delavka za-
poslena 39-letna Skorjanc Ana. Lani i^
letos je v več primerih ukradla razno
usnje, ki si ga je ovijala okrog pasu ia
ga tako spravila oz tovarne. Skupna
vrednost ukradenega usnja znaša naj-
manj 265.000 dinarjev. Sajbert Ludvik,
čevljar brez stalne zaposlitve, je Skor-
jančevo nagovoril, da je tudi zanj
ukradla nekaj usnja za najmanj 20.733
dinarjev. Tudi cestarju Hrašan Francu
je preskrbela za 5000 dinarjev usnja.
Delavka Orož Marija iz Tepanjskega
vrha. Puškin Ivan, posestnik iz Brezja
pri Ločah, Podgoršek Justina, gospo-
dinja iz Doberneža, Jelen Neža, gospo-
dinja iz Doberneža, Pušnik Stanko iz
Draže vasi, Foktor Milica, gospodinja
iz Tepanja dn Faktor Jožefa, gospodinja
iz Tepanja so pri Skorjančevi zamenja-
vali usnje za živila in pijačo ter pri-
krivali ukradeno usnje. Sodišče je vseh
deset kaznovalo: Skorjanc Ana je bUa
obsojena na 2 leti in 6 mesecev zapora,
Sajbert Ludvik na 2 leti zapora, Hra-
šan Franc na 8 mesecev zapora, Orož
Marija na 1 leto dn 6 mesecev zapora,
Pušnik Ivan na 6 mesecev zapora, Pod-
goršek Justina na 1 leto zapora, Jelen
Neža na 3 mesece zapora, Pušnik Stan-
ko na 1 mesec zapora, Faktor Milica na
14 dni zapora in Faktor Jožefa na 20
dni zapora.
*
Steklarski delavec v Straži pri Ro-
gatcu, Franc Kapelari, je v namenu, da
bi prišel do zavarovalnine, nagovoril
svojo ženo Rozalijo, da zažge stanovanj-
sko hišico v Stoj nem selu, ki je bila
njuna last. Žena je požig izvršila, hišo
je uničil požar. ICapelari je prijavU
Drž. zavarovalnemu zavodu v Celju, da
mu je dne 27. 10. 1954 zgorela hiša in
da ima 80.000 dinarjev škode. Golju-
fija pa je prišla na dan in z izplačilom
zavarovalnine ni bilo seveda nič. Obe-
ma pa je sodišče »izplačalo zavaroval-
nino«. Franc Kapelari bo sedel 8 me-
secev, Rozalija pa 1 mesec v zaporu.
*
Križnik Marija iz Stor je v stano-
vanju Tanjšek Jakoba v Polšah pri
Strmcu vzela več metrov novega platna,
razno obleko in perilo, last Tanjšek Ja-
koba. Zaradi tatvine je bila obsojena
na 3 mesece in 15 dni zapora.
»
30-letni Razgoršek Jože, zaposlen v
Rudniku v Laškem je tam vzel 13 po-
cinkanih cevi v vrednosti 15.771 dinar-
jev. Kazen 3 mesece zapiora.
*
G. A. je v Tovarni kovanega orodja
v Zrečah, kjer je bil zaposlen, posto-
poma jemal razno ključavničarsko orod-
je. Vrednost odnešenega orodja znaša
20.000 dinarjev. Kazen 1 mesec in 15
dni zapora.
CESTO VITANJE-PASKI KOZJAK
BODO LETOS NADALJEVALI
Vsa zadnja leta — pa tudi pred
vojno — so kmetje v vitanjskem pre-
delu sila robantUi nad slabimi gorskimi
cestami, ko so iz neprehodnih grap
prevažali les v dolino. Slaba občinska
cesta, ki je Vitanje vezala s Paškim
Kozjamom, je bila povsem izrabljena,
vila se je po grabnih in je zaradi iz-
virkov bUa zmrzjena vse zimske me-
sece, tako, da je bil vsak prevoz lesa
nemogoč. Zato se je občina Vitanje že
v lanski pomladi odločila za novo cesto,
ki bo ta predel Vitanja vezala s Paškim
Kozjakom. Vila se bo po hribovitih
kamnitnih predelih v dolžini 6 km. Do
zdaj so jo zgradili že preko 4 km in je
najhujši teren že za njimi. Prihodnji
mesec bodo znova začeli z deli na tej
cesti in če ne bo posebnih zadržkov, bo
cesta izročena svojemu namenu že v
poletnih mesecih.___
Vitanjski kmetje se te pridobitve
zelo veselijo, saj bodo po novi cesti
lahko vozili poleti in pozimi.
Gibanje prebivalcev v celjski okolici
v čnsn od 29. 5. do 5. 4. 1955 je bilo rojenih
11 dečkov in 9 deklic.
Poročili so se:
Štefan Posl, rudar iz Rogatca in Karolina
Platovnjak, poljedelka iz Blatnega vrha, obč.
Jurklošter; Milan Potočnik, poljedelec iz Gub-
nega in Ljudmila Tacer, poljedelka iz Gubne-
ga, obč. Lesičiio; Vincenc Pajek, posestnik iz
Bistrice in Bernardka Romih, poljedelka iz
Bistrice, obč. Lesično; Franc Kojterer, zidar iz
Turnega in Angela Tuhtar, poljedelka iz Breze;
Janez Ilerček, upokojenec in Terezija Knmpuš,
kmetica, oba iz Belega, obč. Šmarje pri Jelšah;
Leopold Vračun, poljedelec iz Rakovco in Neža
Zidar, kmetica iz Babnega brda, obč. Slivnica
pri Celju; Avguštin Jančič, poljedelec iz Irja,
obč. Rog. Slatina in Ljudmila Skorjanc, polje-
delka iz Tuncovca, obč. Rog. Slatina; Janez
Brence, poljedelc iz Velikih Roden, obč. Rog.
Slatina in Neža Škrabl. poljedelka iz Cest, obe.
Rok. Slatina; Janez Gradišnik, tov. delavec in
Marija Strošek, poljedelka, oba iz Štor: Anton
Plahuta, rudar iz Sibenika in Angela Suhadol-
čnn, poljedelka iz Šibenika.
Umrli so:
Marija Centrih, upokojenka iz Podlog pod Bo-
horjem, stara ?2 let; Stopinšek Amalija, gospo-
dinja iz Lahovega grabna, obč. Jurklošter, stara
65 let; Franc Tepina, tovarniški delavec iz Lo-
kavca, star 28 let; Ana Pajek, prevžitkarica iz
Bistrice, ob. Lesično, stara 83 let; Franc 2nidar,
upokojenec iz Dola pri Šmarju, star 71 let;
Jera Zatler, kmetica iz Prelog pri Šmarju, stara
■>7 let; Franc Ropaš, upokojenec iz Sela pri
Vranskem, star "O let; Marija Šumak, posestni-
ca iz Gaberc, obč. Rog. Slatina, stara 71 let;
Ferdinand Veber, rudarski upokojenec iz Kaple,
star 60 let; Tomaž Hrovat, kmet iz Tabora, star
9i let: Martin Stante, poljedelec iz Dobja, obč.
Drnmlje, star 66 let; Urban Operčkal. kmet iz
Lindeka, obč. Frankolovo. star 72 let; Frelih
Valburga, gospodinja iz Slivnice pri Celju, sta-
ra 33 let; Jožefa Mikša, upokojenka iz Šent-
jurja, stara 77 let; Branko Flis, otrok iz Lo-
karij, star 5 mesecev; Franc Knez, upokojenec
iz Botrišnice. star 83 let; Ana Lorger, kmeto-
valka iz Grobelnega, star« 51 let.
TEHARSKA CESTA
Ko je bila lani Teharska cesta asfal-
tirana, je dobila že kar drugo lice. Ven-
dar najdemo še danes pred hišno štev.
35 ostanke plotu, ki ga je podrla lansko-
letna povoden j. Ce hišni lastnik že ne
more plota popraviti naj odstrani vsaj
ostanke in jih uporabi za kurjavo.
Pred trgovino »Voglajno« je plot, ki
je bil postavljen komaj pred 6 meseci,
le na več mestih razdrt.
Nasproti poslovnih prostorov podjet-
ja »Koteks« se je vsul v strugo Vo-
gla j ne že kar lep plaz teh ugaskov.
Vprašanje je, ali se ti ugaski sploh
odlagajo na pravih mestih, če upošte-
vamo perspektivno regulacijo Voglajne.
S tega mestnega predela bi lahko napi-
sali še marsikaj, o lepih kotanjah na
stranskih cestah in iK>teh ter o kanalu,
ki priteka izi>od Selc.
^^SKI TEDNIK, 8. aprila igSS
SteT. 14 — atnan f
Celje v filmu - Zračni bicikelj - Raketa
iz Hudičevega grabna
(Nadaljevanje s preJSaje Sterilka)
Kot sem obljubil, pišem danes o raz-
govorih s filmskimi zvezdami in zvetd-
niki.
Gina LoUobrigida je povedala, da ae
je spoznala s svojim možem Skoficeim
takrat, ko ga je prvič srečala.
Audery Hepbum pravi, da je odklo-
nila ponudbo Hollivirooda zato, ker pač
ni hotela tja.
Gregory Peck pravi, da ni kriv niče-
sar, če so žene tako abstraktno vnete
zanj in da jim ne more ničesar poma-
gati.
Zračni bicikelj je sicer resničen, toda
v ameriški mornarici, in je za polet t
Celje imel premalo goriva za pogon,
medtem ko je raketa v Hudičeve«
grabnu stoodstotna raca.
BU sem specialno naročen za prej^j«
številko kot poseben rejM^rter in se se-
veda svojega dela temeljito oprijeL
»Celjski tednik« je pač izkoristil pri-
liko, saj komaj vsakih sedem let izide
na 1. apriL
Predstavljam vam še svoje sodelavce
pri potegavščini. To so bili Amuš Lud-
vik, fotoamater, ki je filmske zvezde
fotografiral, dalje Tonček Skok, ki je
izvršil plastično kirurgijo glav film-
skih zvezd in zvezdnikov na čisto vsak-
danje celjske postave.
Lepo se Vam zahvaljujemo tsI a
Vašo lahkovernost, posebno pa še VaS
rdani
Franček Frakelj
ZANIMIVOSTI
PODGANE IMAJO PRIRODNI RADAR
Prirodioslovcd so ugotovili, da imajo
nekatere živali poseben čut, oziroma
neko prirodno, radarju podobno napra-
vo. Najbolj zanimiva žival v tem i>o-
gledu je podgana. Poizkusi, ki so jdh!
učenjaki na tej živali uporabili, so to
trditev Zigovomo potrdiU,
Podganam so zavezaM oči z neprozor-
nimi ovoji. Spustili so jih v nekak la-
birint in podgane so z neverjetno ob-
čutljivostjo tekale po malih h<^ikih in
se ustavljale pred vsako zapreko še
preden so se jih dotaknile. Kadar niso
bile več prepričane, da lahko nemoteno
iečejo naprej, so obstale, kot da ugibajo
Bmer, pjotem pa z neverjetno točnostjo
tekle naravnost skozi odprtino labiirinta
v prostost.
Toda čim so podganam z voskom za-
mašili ušesa, so živali ta orientacijski
občutek popolnoma izgubile. Zaletavale
6o se v prezidke in prepreke kot naj-
bolj neunma bitja. To je bil dok^ da
podgane oddajajo nekake neslišne gla-
sove, ki se v obliki odmeva vračajo v
njihova ušesa in tako tigotavljajo kje
se prepreka nahaja. Teh glasov Ijtidstoo
uho ne more slišati.
Se bolj razvit prirodni radar kot pod-
gane imajo netopirji, ki v nočeh z ne-
verjetno spretnostjo obidejo vsak pred-
met, ki jim je napoti pri njihovem le-
tanju.
VELIKA 2ELVA KAPETANA COOKA
SE 2IVI
Leta 1777 je znameniti angleškd k»-
petan-raziskovalec, James Cook, uj^
veliko želvo in jo poklonil kralju Toai-
gabati, vladarju otoka Tonga v Tihem
oceanu. Od takrat je želva vedno ▼
vrtovih te vladarske hiše. Zanjo so nat-
praviH posebne stavbe in kopalnice. Se-
danji princ otoka Tanga se je obrnil na
muzejske strokovnjake, da bi nvu sve-
tovali, kako bi to znamenito žival mu-
nuficirali, ker simil, da bo njeno živ-
ljenje kmailu končano. Strokovnjaki re-
cepta ra konzerviranje Cookove žeive
še niso našli, pač pa so ugotovili da
bo želva preživela še nekaj generacij
in naj princ prepusti to skrb svojim
potomcem, k«- so na svetu želve, ki
so dosesle še veliko večjo 6taax)st,
Celjske bodice
ODPRTA VRATA
(Po ftarem napevu)
Popotnik pride tez gor6,
ga stiska žeja, glad močnd.
Kje si, Ljubljanska cesta
ki krčma se ob njej beli?
Pred nizko hišo obstoji,
da v njej krepčilo si dobi,
od vseh potrebnih cenjeno,
a najde jo zaklenjeno.
Popotnik trka na vso moč
proseč in še preklinjajoč.
Nazadnje ve: Zaprt je hram
in moral bo naprej drugam.
Popotnik, zdaj pa se nasmej,
odprla so se vrata, glej
Pri Siršetu »Dolenjski hram*
spet točil ljubo vince nam.
PESEM O KONJU
{Jame^zova šolska naloge^
Žival je, ki se konj jti pravi,
pa tudi kljuse in kobila
in včasih mrha, kadar v jezi
zadene psovka ga nemila.
Im^ glavo in štiri ndge,
namesto čevljev pa kopita.
Stanuje v hlevu, tam send se
in ovsa rad naje dosita.
Je dlake rjave, črne, bele.
Vozove vleče, plug in brana.
Ima otroka, ki žrebč mu
fcne je in je neugnano.
Ves rep mu je iz prave žime,
da z njimi odganja muhe sitne.
Koristi pa nam tudi z gnojem,
da njme bolj so rodovitne.
Na stare dni mu moč opeša,
a včasih zlomi si še ndgo,
tedaj hud mož po njega pride,
odpelje nam žival ubogo.
Se mrtev konj nam je koristen,
a cena je le tri kovače
za kMogram kosmate teže
živali ljube te domače.
Visoko pa mu vrednost zraste,
ko v pest mesarji ga dobijo.
Meso kar po dvanajst kovačev
s kostimi Tako nam ga solijo!
Pa tudi juho konj nam daje,
klobase, golaž in salame.
Moj očka »ihaha* mu pravi
in vselej prvi kos si vzame.
PRIJATELJU KOMPONISTU
Le ustvarjaj, komponiraj,
simfonij mi sto napiši,
a potem skrbno zradiraj,
da jih svet ne sliši.
PriredU
Jorček KraSoTM
Hnatriral
Tonček Skok
»Auster« je naj-
modernejše hidro-
letalo z montirani-
mi vodnimi smud,
ki služijo za prir-
Btanek na vodi
Letalo služi za do-
ražanje goriva ia
drugega tehnične-
ga materiala, ka-
kor tudi za raz-
iskovalne namena,
Tehniično je ^elo
izpopolnjeno in se
spušča z največjo
bnaino na morsko
gladino
Kaj vse se skriva pod površino zemlje v naših krajih
Nedavno je ves svet, pa tudi nas sa-
me, iznenadUa izjava predsednika re-
publike, ki je v skupščini povedal, da
ima Jugoslavija bogate naravne zaloge
uranove rude in da bo v doglednem
času 2^čela uporabljati te zemeljske za-
klade za pridobivanje atomske energije
v gospodarske namene.
Industrijski napredek naše države sili
naše znanstvenike, da neprestano od-
krivajo nova rudna bogastva. V lan-
skem letu so slovenski geologi zelo
pridno raziskovali našo domovino in
imeli pri tem razveseljive uspehe. Dosti
najdišč dragocenih rud se nahaja tudi
na našem področjvL Pa poglejmo kaj
vse se kriva pod koreninami gozdov,
zelenimi tratami in pašniki pri nas?
Premogovnike poznamo. Poleg njih je
še veliko ležišč premoga. Nekaj je raz-
iskanih, nekaj pa samo donrnevnih in
bodo dejanske zaloge ugotovili z no-
Ali veste
1.	... kje pojedo največ sadja?
2.	... koliko ljudi bo štela naša
zemlja leta 2000?
3.	...za tovarno brez delavcev?
1.	Največ sadja pojedo v Švici,
kjer znaša njegova potrošnja 97 kg
letno na prebivalca. (Pri nas ko-
maj 28).
2.	Ce se bo število ljudi na sve-
tu dvigalo, kakor do sedaj še v
naprej za 1% letno, bo leta 2000
štela naša zemlja 4,1 milijarde,
leta 2050 pa že 7 milijard prebi-
valcev.
3.	Po poročilih o novostih v so-
dobnem tehničnem življenju je v
Chevelandu spustil Ford v pogon
tovarno cUindrskih blokov, kjer
potujejo posamezni bloki s po-
močjo samodejnega krmarjenja iz
daljave od enega do drugega de-
lovnega stroja. Posamezni stroji
jih točno obdelajo, ne da bi se jih
pri tem dotaknile človeške roke.
Ta tovarna, ki izdela dnevno 5000
motorjev, zaposluje samo 41 de-
lavcev, od katerih jih 21 samo
kontrolira delovanje naprav, osta-
lih 20 pa od časa do časa asistira
pri določenih strojih. Poročajo pa,
da ta Fordov obrat ni več ni-
kakršna izjema v ZDA.
vimi vrtanji Toda mi se zanimamo
predvsem za še dragocenejše kovine.
Železna ruda je bila najdena na Vran-
skem, Vitanju, pri Slov. Konjicah, na
severni strani Savinjske doline med
Celjem in Šoštanjem ter v obsotelskJ
dolini na Kozjanskem
Področje zemeljskih plasti, ki vsebu-
jejo aluminijevo rudo, se razteza pod
Dobrovljami (milšljeno je celo pogorje)
do Smartnega ob Paki
Živo srebro je bilo najdeno v Zgornji
Savinjski dolini med Mozirjem in Re-
čico ter pri Šoštanju.
Bakrena ruda se nahaja na področju
Pristave pri Celju, medtem ko imata
šmihelski hrib nad Laškim in Zusem
nekaj manganove rude, toda žal ne v
zadostni količini za izkoriščanje.
Svinčene rude ima celjski okraj kar
precej. Nahajališča so v Rečici v Zgor-
nji Savinjski dolini, dalje pri Šoštanju,
pri Dobrni, pod Mrzlico, ter v laški
okolici predvsem v Zikovd, Padežah
in na Svetini
V Lepi Njivi nad Mozirjem je nahaja-
lišče antimona. Tudi zlato je na področju
celjskega okraja zastopano. Krajevno
ime Zlateče na Kozjanskem ni nastalo
brez podlage.
Raziskovanja seveda še niso dokon-
čana. To so izsledki prvih let po vojni,
prej pa na področju raziskovanja
geološkega sestava naših krajev ni bilo
veliko storjenega. Morda se pod rušo
v naših krajih nahajajo še mnoge dra-
gocene rude, saj je znano, da se tam,
kjer je nekaj vrst rud, nahajajo obi-
čajno tudi vse druge.
Razvoj industrije, ki vse bolj napre-
duje v naši socialistični državi bo nuj-
no terjal odkrivanje novih in novih na-
ravnih zalog najrazličnejših rud. Zato
ni izključeno, da bodo na našem
področju odpr^ novi rudniki žlahtnih
kovin. Odvisno je seveda še največ od
tega, v kakšnih množinah se te rude
pri nas nahajajo In če jih je vredno
pridobivati Z ozirom na bližnjo to-
varno aluminija bi bilo zelo ugodno,
če bi se nahajališča aluminijeve rude
pokazala kot izdatna.
Poleg raziskavanj, ki jih opravlja In-
štitut za geološka raziskavanja v Ljiib-
Ijani bi veliko lahko pripomogli pre-
bivalci sami ki bi »čudne in nenavadne
kanme različnih barv in trdote« kdaj
pa kdaj pokazali kakemu prirodopisne-
mu učitelju bližnjih šol in se pozani-
mali Ce ni najdena stvar ruda. Tak
signal bi lahko opozoril znanstvenike
za nadaljnje raziskovanje.
51
Vodja sperenberških Iblapcev, ki so spr«n-
Ijali bogato Židinjo, je prepozno spoznal, da
je prehitro zaupal neznanemu potniku. Jezdili
so kolikor se je dalo hitro ob Savinji navzgor,
pri tem pa povzročali nepotreben hrup. Vsem
se je mudilo, da bi čim prej prispelL Na naj-
bolj divjem kraju so jih napadli zakrinkani
možje. Boj je bil kratek. Vsi Rahelini sprem-
ljevalci so obležali v krvi razen enega, ki je
moral jezditi naprej v Celje in sporočiti
trgovcu, da bo čez teden dni lahko objel
hčer, če slu, ki se bo oglasil, izplača dve sto
srebrnih mark, drugače bo ponovno prodana
trgovcem sužnjev.
Roparji so z Rahelo odjezdili v osrčje pro-
stranih kozjanskih gozdov v lovski grad sredi
grap, potem pa je Rudolf odjezdil v Celje.
52
Naslednji dan je Friderik t Celju sodil in
prejemal prošnje tržanov. Med slednjimi je
bil star, sivolas Žid, ki je prosil pomoči, da
bi osvobodil hčer iz rok roparjev.
Friderik se je iz starca norčeval, češ da je
spremstvo zaupal babnicam sperenberške
hiše, ki so sovražniki Celjanov, zdaj bi pa
rad, da jo on, Friderik, spet reši iz nove ne-
sreče.
Ko je Žid pristal na plačilo iste vsote, ki
jo je namenil Sperenberškim, je Friderik
ukazal mestni posadki, da izsledi roparje.
V tem je prišel tudi Rudolf in pomenljivo
pomežiknil Frideriku, češ, vse je v redu.
»Kakšna je?« je vprašal Friderik.
Zaradi lepote bi morala jutrovska zvezda
sedeti med angeli
53
Rahela je drugi dan proti večeru iznemogla
v solzah zaspala. V sosednjem prostoru so v
roparje preoblečeni vojščaki pili in prepevali.
Njihov gospod in zapovednik je bil med njimi
dobre volje, da še nikolL Ko pa so pijani
možje pozno v noči pozaspali, si je Friderik
nadel krinko in tiho stopil v Rahelino ječo.
Deklica je spala. Vitez je pomaknil svečo
k njenemu obrazu:
»Pri moji veri. Rudolf je imel prav.«
Njegov meč in šlem sta zaropotala po
kamnitih tleh in plemič se je pijano opotekel
k ležišču.
Pred vrati je stal Rudolf in poslušal obupne
klice dekleta. Potem si je zatisnil ušesa in
na ves glas pel, da bi pregnal slabo vest.
»Ce gospod si kaj želi, enostavno vzame sL..I«
54
Zjutraj si je Bahela obupana grebla e prsti
obraz in molila Mesiji, naj ji 'nakloni smrt.
Tedaj so pod obzidjem zadoneli rogovi.
2venketanje mečev in helebard je oznanjalo,
da plačanci dobro igrajo komedijo.
Cez kratek čas je pred Bahelo stal Fri-
derik kot rešitelj. Židinja mu je otožna in
brez besed sledila v Celje. Stari Žid je jokal
od veselja in se zahvaljeval.
Friderik je dobil ugled plemiča, ki je rešil
celo judovsko dekle smrti. Z denarjem, ki je
bil namenjen Sperenberškim za povračilo
dolgov, je odpotoval v Brežice in kupil pri
tamošnjem Židu vse dolgove gospodov Spe-
renberških.
Ko so Sperenberški zvedeli, kdo jih dritt
v kleščah, so izgubili vsako upanje.
Stev. 14 — aferon 8
CSELJSKI TEDNIK, 8. aprila 1955
ŠIPORIT
___Nogomet__
TRESNJEVKA : KLADIVAR 2:0 (1:0)
V	drugem kolu spomladanskega tekmovanja
Hrvatsko-slovenske lige je Kladivar nastopil
proti Trešnjevki v Zagrebu. Trešnjevka je bila
jesenski prvak te lige in nogometaši Kladivarja
niso na tujem igrišču proti renomiranemu na-
sprotniku računali na poseben uspeh. Taktika
Kladivarja je bila defenzivna igra. Vendar je
tudi to srečanje pokazalo, da obe moštvi nista
5e v pravi formi. Igra je bila povsem enako-
vredna, čeprav sta padla dva slučajna gola.
Obe moštvi sta imeli zrelih situacij na pretek,
ki jih pa slabi napadalni vrsti nista znali iz-
koristiti. Obe obrambi sta bili boljši del moštva.
Pri Trešnjevki se je najbolj odlikoval Sertič
na levem krilu, pri Kladivarju pa Cater v
obrambi in Marinček v nanadu. V prvem pol-
času je Sertič ušel obrambi, lepo centriral v
sredino, Spirk pa je žogo ujel in jo prisebno
poslal v mrežo — 1:0. V drugem polčasu je
Trešnjevka dosegla še drugi gol. Iz kakih 20 m
pred golom Kladivarja je bil izveden prosti
strel proti Kladivarju. Zopet je bil uspešen
Sertič. ki je ušel obrambi. Vodeb ga je ujel,
vendar ga je pri tem zrušil v kazenskem pro-
storu. Dosojeni kazenski strel je realiziral Ko-
želj in s tem postavil končni rezultat tega sre-
čanja. V moštvu Kladivarja so nastopili isti
igralci kot proti Tekstilcu, rošada je bila na-
pravljena le z uvrstitvijo Lebana v golu in
Pavliča v napadu, izpadla pa sta Veličkovič in
Bulešič.
USPEŠNI NASTOP LIGAŠKIH KLUBOV CNP
V	nedeljo so se spoprijele v I. kolu spomla-
danskega tekmovanja tudi enajstorice vzhodne
in zahodne skupine slovenske lige. Moštva iz
Celjske nogometne podzveze so napravila ugo-
den vtis z uspešnim startom. Trboveljski Rudar
je na domačen terenu naravnost katastrofalno
odpravil velikega nasprotnika Nafto kar s
7:1 (4:1), Bratstvo iz Hrastnika pa prav tako
na domačih tleh Aluminij s 5:2 (2:1), Kovinar
iz Stor je prinesel dve dragoceni točki iz Ma-
ribora od Kovinarja s tesno zmago 1:0, Rudar
iz Velenja in Proletarec pa sta si v Zagorju
razdelila izkupiček z rezultatom 1:1 (1:1).
Štorovski nogometaši, ki so pred tednom dni
bili poraženi v Brežicah kar s 6:2 (4:0), sicer
res v nekoliko oslabljeni postavi proti tam-
kajšnjemu Partizanu, so s svojo zmago v Ma-
riboru naravnost presenetili. To je bila težka
tekma, kjer s:o se Storjani borili prav srčno do
zaključnega žvižga sodnika. Odlični vratar Ko-
vinarja iz Stor je uspel 3 minute pred zaključ-
kom tekme ubraniti kazenski strel!
Do prihodnje nedelje je vrstni red na tabeli
naslednji: 2. Rudar (Trbovlje), 3. Bratstvo
(Hrastnik), 5. Rudar (Velenje) in 8. Kovinar
(Store).
KLADIVAR (MLADINA) : BETON 5:0
V	prijateljski tekmi je mladina Kladivarja
v nedeljo premagala moštvo Betona kar s 5:0.
To je bila trening tekma mladincev Kladivarja
pred odhodom na turnir v Graz.
Košarka_
Velike priprave za tekmovanja v srednjih šolah
Na celjskih šolah se v zadnjem času močno
pripravljajo na tekmovanja v košarki. Pred
dnevi so učiteljiščniki imeli v gosteh ekipo va-
icncpv iz Metalurško-industrijske šole iz Stor.
Storjani so si šele s sijajno igro v zadnjih mi-
nutah zagotovili zmago z rezultatom 70:57. V
soboto in nedeljo so bili v Celju v gosteh
gimnazijci iz Murske Sobote. Z ekipami I. gim-
nazije so odigrali 4 tekme^ katere so dijaki in
dijakinje I. gimnazije vse odločili v svojo ko-
rist. Nedeljske tekme so se končale z rezultati:
moški — I. gimn. : Gimn. Murska Sobota w:64,
ženske — I. gimn. : Murska Sobota 56:56. Tudi
gojenci Metafurško-kovinarske šole iz Stor so
odločili srečanje z Mursko Soboto v svojo ko-
rist s 45:32.
_Smučanje_____
Preko 80 tekmovalcev na Golteh
Profesorji in učitelji telesne vzgoje šoštanj-
skega okraja so preteklo nedeljo organizirali
na Golteh prvenstvo srednjih šol šoštanjskega
okraja v smučanju. Nastopilo je preko 80 mla-
dih smučarjev, ki so se med seboj pomerili v
tekih, skokih in smuku. V ekipnem prvenstvu
je imela največ uspeha gimnazija Mozirje, sle;
dita pa ji Velenje in Šoštanj. Med posamezniki
so bili najboljši: v tekih pri moških Jenko iz
Velenja, pri ženskah Mehova iz Šoštanja, pri
skokih Beširovič iz Šoštanja, pri smuku pa je
bil zmagovalec dijak iz Mozirja. Zmagovalne
ekipe in posamezniki so prejeli okusne diplome.
__Telesna vzgoja___
Za napredek šolske telesne vzgoje
Celjski aktiv profesorjev in učiteljev telesne
vzgoje je v soboto in nedeljo izvedel že svoj
tretji dvodnevni seminar za predavatelje teles-
ne vzgoje iz celjskega, trboveljskega, šoštanj-
skega in krškega okraja. Na programu je
bila tokrat športna igra košarka. Seminar je
vodil odlični strokovnjak in trener košarke tov.
prof. Ledinek -Alfonz iz Maribora. Preko 30
učiteljev in profesorjev telesne vzgoje se je
seznanilo podrobno z vsemi elementi te igre in
bodo pridobljeno znanje lahko prenašali na
mladino srednjih in strokovnih šol v svojih kra-
jih. Košarka zaradi svoje dinamičnosti osvaja
mladino naših srednjih in strokovnih šol, pa
č(prav je še tako tehnično zapletena igra. \
Iftošnjih seminarjih so se predavatelji telesne
v/Roje podrobno seznanil z elementarnimi 'Kra-
mi, ljudskimi plesi, rokometom in košarko. Brez
dvoma se bo njihova strokovna izpopolnjenost
lickazala pri poučevanju telesne vzgoje na na-
ših šolah in v društvih Partizan, kjer lahko
pričakujemo le napredek.
_Atletika____
Tekmovanje v pokritih prostorih v Preboldu
Za atletiko navdušena mladina je pred dnevi
organizirala v Preboldu atletsko tekmovanje v
pokritih prostorih. Že več let obstoja v tem
ir.ajhnem industrijskem kraju atletski klub
Študent, ki se je v zadnjem času priključil
Partizanu. Na tekmovanju je nastopilo kar
20 tekmovalcev, tehnični rezultati pa so nasled-
nji: tek 20 m -- 1. Fric 3,2 in 2. Žagar 3.3 sek.,
skok v višino — 1. Kočevar 130 cm, 2. Zlicer
130 cm skok v daljino — t. Žagar 4,26 in 2.
SU bernak 4,000 m, met medicinke — 1. Žagar
13.30 m in 2. Kočevar 12,56 m. Mladini v Pre-
boldu lahko čestitamo k tej uspeli' prireditvi,
ki kaže veliko zanimanje do telesne vzgoje.
Prav pa bi bilo, da bi se v tem kraju le neko-
liko bolj razgibali funkcionarji Partizana in tej
mladini nudili potrebno pomoč.
ŠPORTNI SPORED V NEDELJO, 10. APRILA
.Na Golteh ob 8. uri veleslalom; ob 10. uri
Dohod smučarjev in turistov po poteh slavne
XIV. udarne proletarske divizije Borisa Kidriča
po Mozirskih planinah; ob 14. uri spominska
svečanost na Slemenu. Govoril bo tov. Tcrčak
Stane.
V	Storah ob 15. uri nogometna tekma Kovinar
(Štore) : Drava (Ptuj).
V	Celju ves dan na kegljišču Betona prven-
stveno srečanje v mednarodnem slogu KK Kla-
divar : KK Beton.
TVD »Partizan« Vransko
je pretekli teden organiziral dve namizno-
teniški prireditvi. V dvoboju med »Betonom«
Vransko in »Partizanom« Vransko je bil re-
zultat 3:3. v drugi tekmi pa so Vrančani pre-
mogali Gomilčane s 3 : 2.
_Namizni tenis_
ŽENSKA EKIPA CELJSKE SVOBODE -
DRUGA V SLOVENIJI
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v izvedbi
1 \ 1) Partizan Kočevje ekipno naniiznoteniško
prvenstvo Slovenije za ženske in mladinke.
Med šestimi ženskimi ekipami so bile tudi čla-
uice celjske Svobode, v postavi Ada Meško ter
Bogdana Sevšek. Prvi prvenstveni nastop žen-
ske ekipe Svobode ni obetal mnogo; prognoze
niso bile ugodne, saj razen rutine, obe igralki
nista imeli v zadnjih letih niti nastopov, niti
sistematičnega treninga. Toda kljub temu sta se
z izredno voljo, proti pričakovanju, uveljavili na
drugo mesto in to z enakim številom točk kakor
zmagovalna ekipa kranjskega Triglava, toda le
s slabšim količnikom med dobljenimi ter iz-
gubljenimi nizi. Celjanki sta izgubili le en sam
niz preveč, sicer bi se znašli na prvem mestu.
.Ne glede na to, je drugo mesto v Sloveniji zelo
lep uspeh, ki kaže, da se celjski namizni tenis
polegoma uveljavlja na tisto mesto, ki ga je
imel pred vojno in prva leta po njej.
v posameznih srečanjih pa je ekipa celjske
Svobode dosegla naslednje rezultate. Svoboda :
Triglav (Kranj) 3:1. To je bila pomembna zma-
ga nad letošnjim republiškim prvakom. Svo-
boda : Ljubljana 2:3. To je bilo edino izgublje-
no srečanje, ki ga pripisujemo utrujenosti, saj
so Celjanke morale nastopiti takoj po prihodu
vlaka. Svoboda : Partizan (Kočevje) 3:2. To ie
bilo pravzaprav najtežje srečanje, saj so imele
domačinke zmago že v rokah, toda s sijajnim
finišem so zmagale Celjanke. Svoboda : Odred
(Ljubljana) 3:2. Za Odred je točki osvojila na
turnirju nepremagana Pogačarjeva, sicer pa sta
zastopnici Svobode osvojili točke napram Vid-
marjevi, ter tretjo, odločilno v igri dvojic.
-ič
_Šah_
Brzoturnir Celjskega šahovskega kluba
Na brzoturnirju za prvenstvo v mesecu marcu
je sodelovalo 16 igralcev. Zmagal je zopet Oder
Peter. Na vsieh treh dosedanjih turnirjih je
bil prvi. Ostali igralci so se takole uvrstili:
Draksler, Primožič, Hojnik, Snajder, Borovšak,
Jazbec, Ratajc, Sušin, Kržan, Lebič, Krempuš,
Fras, Pišorn, Aleksič in Jockov.
Celjski šahovski klub je razpisal nagradni
turnir v čast 10. obletnice osvoboditve in 35-
letnice ustanovitve kluba. Na turnirju bodo
imeli pravico udeležbe vsi člani kluba ne glede
na njih kategorijo. Turnir se prične v pone-
deljek, dne 18. aprila ob 5.uri popoldne. Prija-
ve za turnir je vpisati v turnirsko knjigo do
15. aprila.
Trideset delovnih let Olepševalnega in turističnega društva
Letos je poteklo trideset delovnih let
celjskega Olepševalnega in turistič-
nega društva, ki je bilo ustanovljeno
17.2.1921 in bi bila njegova starostna
doba 34 let. Vendar društvo medvojna
leta ni delovalo, zato proslavljamo le-
tos tridesetletni delovni jubUej.
Olepševalna in turistična delavnost
Celju nista tuja. Od leta 1871 je že
delovalo v Celju nemSko olepševalno
društvo ter segajo začetki organizirane-
ga turističnega delovanja v to leto. To
društvo je storilo marsikaj za olepšavo
Celja. Med drugim je uredilo mestni
park, nekaj sprehajališč in poti, prvi
godbeni paviljon, na njegovo pobudo pa
sta bUi zgrajeni mošiko in žensko kopa-
lišče ob Savinji v letu 1871. Prav tako
je omembe vredna iniciativa društva,
ki je rodila 1883. leta poseben komite
za tujski promet v mestnem svetu. V
zadnjih letih prve svetovne vojne pa
je društvo že pričelo zanemarjati svoje
uspešno delo. Zadnji odbor je društyo
razpustil leta 1919.
Kmalu po vojni so uvideli Celjani,
da jiim je olepševalno društvo nujno
potrebno. Na zborovanju dne 26. 2. 1920
je bil izvoljen pripravljalni, odbor, ki
mu je predsedoval takratni magistratni
konoipist in poznejši mag^tratni rav-
natelj tov. Subic. Člani pripravljalnega
odbora pa so bili posestnik Volavšek,
gozdarski svetnik Travirka, učitelj Sent-
jurc, uslužbenec Rihteršič Alojz, foto-
grafski mojster Pelikan Josip, Ela Ka-
lanova in Josipina Rebek. Pripravljalni
odbor je krepko zagrabil za delo in se
ni lotu samo priprav za ustanovitev
društva, temveč tudi že prvih olepše-
valnih del. Do ustanovnega občnega
zbora, iki je bil dne 17. 2. 1921 pod
Subičevim vodstvom, je imelo društvo
že 630 članov. Pripravljalni odbor je
že pričel z obnovitvijo mestnega parka,
poti itd. Sredstva je zbral pripravljalni
odbor iz članarine, prispevkov podpor-
nih članov in mestne občine, ki je
prispevala za leto 1920 5000 K, za leto
1921 pa že 40.000 K. Obnovitev parka
je stala 36.000 kron. Omeniti je še do-
biček veselice v Celjskem domu, k: je
znašal 25.956 K. V prvi društveni odbor
so bili izvoljeni Ivo Subic kot predsed-
nik, Vddenšek Jernej kot tajnik, Rudolf
Volavšek kot blagajnik, Rihteršič Alojz
kot gospodar, kot odborniiki pa Joško
Bizjak, Franjo Natek, Josip Pelikan,
Beno Serajnik, Franjo Križanič, Fran
Tiller in Drago Sirec.
Novi odbor je ustanovil svojo vrtna-
rijo in namestil vrtnarja Martina Je-
lovška, ki je dvajset let neumorno nego-
val mestni park. Leta 1923 se je društvo
včlanilo v Tujsko-prometno zvezo ter
se preimenovalo v Olepševalno in taj-
sko prometno društvo. Občni zbori so
bili najprej letno, nato pa vsaka tri
leta. Od leta 1925 dalje srečujemo v
društvenem odboru F>oleg predsednika
Subica in gospodarja Rihteršiča še An-
tona Kuneja, Adolfa Pfeiferja, ki je
vodu predvsem družabne prireditve,
dr. Alojza Goričana, Josipa Pelikana,
Josipa Brinairja, ing. Blaža Pristovška,
Andra Posavca, Smida itd. Glavno delo
pa so opravljali predsednik, gospodar in
blagajnik Anton Lečnik, ki je čestokrat
založil znatna svoja sredstva, da je dru-
štvo nemoteno delovalo. Društveni de-
lokrog je obsegal celotno vzdrževanje
mestnega parka in vseh javnih nasa-
dov, upravljanje lastne vrtnarije, ki
jo je samo zgradilo, prodajo cvetlic in
vencev, prirejanje družabnih priredi-
tev, od katerih si je pridobila poseben
sloves maškerada na pustni torek in
popoldanski mladinski korzo mask. Od
leta 1928 je društvo upravljalo v so-
delovanju s Tujsko-prometno zvezo
turistični urad, ki je dmel vse agende
sedanjega Putnika, izdelalo je še danes
znani petletni turistični načrt, postavilo
vremensko hišico, prirejalo promenadne
koncerte dtd. Društvo je delno skrbelo
tud: za vzdrževanje Starega gradu, so-~
delovalo na tujsko prometni razstavi
v Ljubljani, pozneje pa je sodelovalo
na takih razstavah doma in tudii v ino-
zemstvu. Izdalo je tudi dve turistični
publiJltaciji dn založilo potrebne razgled-
nice. Leta 1941 je stari odbor prekinil
delovanje.
Po osvoboditvi je bila 5. septembra
1945 v Celju Turistična konferenca, dne
9. oktobra pa je bil ustanovni občni
zbor podi-užnice Turističnega društva
Slovenije. Za novega predsednika je bil
izvoljen Zmagoslav Likar. Ker je Likar
spomladi odšel iz Celja je prevzel pred-
sedstvo Adolf Sadar, od leta 1950 dalje
pa jo bil predsednik Riko Presinger, V
prvih povojnih letih se društvo ni
moglo prav razživeti, čeprav je storilo
marsikaj za obnovo Celja in turizma.
Novo delovno obdobje je nastopilo leta
1952, ko je bil za predsednika izvoljen
Jenko Rado ter številni marljivi javni
delavci, ki društvo še danes uspešna
vodijo. Današnje naloge drušitva so:
skjrb za olepšavo iCelja, vzdrževanje
Starega gradu in pospeševanje turizma.
Vse te naloge društvo danes uspešno
opravlja ter si je pridobilo najlepši
ugled pri vseh merodajnih činiteljih,
kakor tudi pri celotnemu prebivalstvu.
Med za<^e večje društvene uspehe je
prišteti številne turistične propagandne
publikacije, lani urejen Kocenov trg in
godbeni paviljon ter še mnogo korist-
nega.
Društvo bo proslavilo svojo trideset-
letnico od 14. do 22. maja z izvedbo
Prvega celjskega turističnega tedna v
sklopu proslavitve za desetletnico osvo-
boditve. V republiškem tekmovanju
turističnih društev je Lani doseglo Olep-
ševalno in turistično društvo Celje
drugo mesto, kar je lep uspeh dn pri-
znanje društvu ob njegovi tridesetletnici^
Zoran Vundler
Se nekaj dni in naša letovišča bodo
zopet oživela. Pogled na
Rogaško Slatino
OBJAVE IN OGLASI
PRIJAVE ZA SPREJEM OTROK V POČITNIŠKA
LETOVANJA
Opozarjamo sturše .šolskih otrok in množične
organizacije na terenih, da je zadnji rok, do
katerega izjemoma sprejemamo prijave šolskih
otrok v počitniška letovanja do 11. IV. 1955.
Sprejemanje prijav predšolskih otrok v počit-
niška letovanja zaključimo z dnem 25. aprilom
1955. Za letošnje letovanje predšolskih otrok
v starosti od 5 do 7 let imamo še več praznih
mest, zato vabimo starše takih otrok, da se
čimprej zglase v sobi št. 86 Tajništva sveta
za zdravstvo in socialno politiko Ljudskega
odbora mestne občine Celje, kjer dobe po-
trebne tiskovine in vsa željena navodila.
Tajništvo sveta za ljudsko zdravstvo
in socialno politiko LOMO Celje
OPOZORILO
Osebe, ki še niso vpisane v tukajšnji volilni
imenik in osebe, ki so v zadnjem času dopol-
nile 18. leto. pozivamo, da se zaradi vpisa v
volilni imenik zglasijo pri Ljudskem odboru
mestne občine, soba št. W v uradnih dneh t. j.
vsak torek in petek.
Komisija za volivne imenike
PREKLIC
Podpisana StraSek Zora. roj. Ropotar, gospo-
dinja, izjavljam, da so vse govorice, katere
sem raznašala o jamšek Ivanki in Zupane
Milki, neresnične. Zahvaljujem se, da sta od-
stopili od tožbe. — Strušek Zora.
PREKLICUJEM IZJAVO
V zvezi z opozorilom, ki je bilo objavljeaof
v št. 9 Celjskega tednika z dne 4. IIL tf^if
(v objavah in oglasih) in v katerem sem opo-
zarjal, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih la-
pravila moja bivša žena Kožuh Ana z zlorabo
mojega imena, izjavljam, da nimam povodu
trditi, da bi bila Kožuh Ana kaj takega storila.
V kolikor je bilo opozorilo žaljivo zanjo, svoje
ravnanje obžalujem. — Cater Franc, Zadobrova
št. 59 — Škofja vas.
UGODNA ZAMENJAVA
Zamenjam 2-sobno stanovanje v vilski četrti v
Mariboru za enako v Celju. — Naslov v
upravi lista.
SPOROČAM tistim strankam, ki imajo gotove
izdelke od leta 1953 in 1954, naj jih dvignejo
najkasneje do 15. aprila letos, sicer sem ori-
moran predmete prodati po ceni izdelavnik
stroškov. — Lah Albin, sodarski mojster, Dre-
šinja vas, pošta Petrovče.
MLAJŠI, miren uslužbenec, ves dan odsotea,.
išče takoj opremljeno sobo pri boljši dražili^
Naslov v upravi lista.
KDOR MI PRESKRBI v Celju eno ali dvo-
sobno stanovanje, dobi visoko nagrado ali
večie brezobrestno posojilo! — Naslov v upra-
vi lista.
/.NNfK\jAM sobo in kuhinjo s pritiklinami za
dve samski sobi, ločeni. — Naslov v upravi
lista.
PRODA.M ogalno stavbno parcelo ob Dečkovi
cesti oziroma Miško Krajnčevi ulici. — Zorko
Slavko, Dečkova cesta 23.
PBODAM parcelo v Kersnikovi ulici, moško
(športno) in žensko kolo, razno pohištvo iu
nekaj brušenih lestencev (lustrov).
Plahutar Celje, Plečnikova 7 (Jožefov hrib).
PiU)DAM ugodno parcelo v bližini Arclina, ob
eesti. Vprašati: Pusar Anton, uslužbenec pri
Lesni ind. Celje (Obrat 1).
PIvODAM veliko svetilko (štelanipo). črno mi-
zico. lestenc. — .Naslov v upravi lista.
l'l"'>n\M -^00 hmeljevk (smreka, jelka), 5—8 m
dolge. — Klinar Jože, Svetina 12, p. Store.
PiU)i).\M traverze. Naslov v upravi lista.
PROD.^M stanovanjsko hišo s kletjo, vino-
gradom in sadovnjakom v izmeri 150 arov,
ob cesti. Vse v dobrem stanju. Naslov v
upravi lista.
ODDAM košnjo hicerne za leto 1935. — Naslov
v u])ravi lista.
kl:PIM enodružinsko hišo v Celju od stare.i.^ih
ljudi ali vdove, ki event. po dogovoru labko-
do smrti uporalslja del stanovanja. Naslov v
upravi lista.
IfOKOJKNKO sprejmem k malemu otroku lOv
ur dnevno. — Ostalo po dogovoru.
KMKCM FANT (34 let) se želi priženiti na po-
s<st>o v Savinjski dolini. — Resne ponudbe
na upravo lista.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 10. IV. 1955: dr. Bitenc Maks. Celje,
Ci.ukarjeva ulica 11. — Nedeljska dežurna
zdrfivni.»^ka služba traja od sobote od 18. ure
do ponedeljka 8. ure.
E S T N p GLEDALIŠČE CELJE
Petek. S. aprila ob 19.30 — Friedrieh Forster:
SIVEC — (josfovanje v Žalcu.
Sobota. 9. aprila 1955 ob 20 Friedrieh Forster:
SIVEC — Izven abonmaja.
.Vedel j«. 10. aprila 1955 ob 14 — Norman Krasaar
JOHN LJUBI MARY - Gostovanje v Topolšiei.-
Cefrtek. 14. aprila 1955 ob 20 — Sarlre-Sarojan:
»GI-EJTE. AMERIKA!« — Gostovanje Prešer-
novega gledališča iz Kranja — Izven aboa-
maj.T — Za mladino neprimerno
Petek. 15. apr. 1955 ob 16.30 — Friedrieh Forster:
SIVF.C — Zaključna predstava za železničarje.
MI]¥ O
KINO UNION, CELJE
Od 6. do tO. 4. 1955 — ameriški film:
ZASEDA«
Od 11. do 13. 4. 1935 — angleški film:
»ZELENI ŠAL«
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede-
ljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od 4. do 9. 4. 195'! francoski barvni film:
VESELJE V PARIZU«
Od 10. dc 14. 4. 19-55 - - francoski film:
TRIJE VESELJAKI«
Predstave dnevno ob 18.15 in 20.13, ob ne
diljab ub 16.15_. 18.15 in 20.13.
valovna dolžina 202 metra
Nedelja. 10. aprila
10.00 Napoved čas. pregled sporeda in
poročila
10.10 Zabavna glasba, vmes reklame in
objave
(0,20 Oddaja za gospodinje
10.39 Slovenske pesmi bo pela Marija
Tabor iz Laškega
10.45 Radijski dnevnik
11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
It,30 Zabavna in plesna glasba
12.00 Zaključek oiidaje
Ponedeljek. 11. aprila
IS.00 športni nregled, objave in reklame
18,15 Poje moški pevski zbor »Ivan Can-
kar« iz Celja p. v. ing. Šegule
I8."0 Prenos iz Ljubljane
Torek. 12. aprila
IC.OO Vi vpraSnjete — mi odgovarjamo!
Objave in reklame
18.15 Na harmoniko bo igral Franjo Per-
ger iz Celja
18.30 Prenos iz Ljubljane
Sreda. 13. aprila
IS.OK Poročila, objave in reklame
18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
18,"O Prenos iz Ljubljane
Četrtek, 14. aprila
18,00 Gospodarska in kulturna kronika
18,15 Operna glasba
18.30 Prenos iz Ljubljane
Petek, 15. aprila
18,00 Pregled Celjskega tednika
18,15 Zabavne melodije
18.''0 Prenos iz Ljiibliane
Sobota, 16. aprila
18,00 Poročila, objove in reklame
18.15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
18.30 Prenos iz Ljubljane
ZAHVALA
\'seni, ki so spremili na zadnji poti našo
iienudomcsfljivo momiro
FRANJO STOPINŠEK
ji poklonili cvetje ter sočustvovali z nami,
našn prisrčna hvala. Prav posebno se zahva-
ljujemo zdravniku dr. Janeza Lovšinu za nje-
govo požrtvovalnost in lajšanje bolečin. Iskrena
hvala gg. duhovnikom za ganljive nagrobne be-
sede.
Celje. 1. aprila 1955
Žalujoči ostali
ZAHVALA
Vsem. ki so spremili našega blagega, skrbnega
Bioža in očeta
IVANA MAROVTA
na njegovi zadnji poti. vsem ki so mu daro-
■»ali vence in cvetje, nam izrekali sožalje ter
nam na kakršen koli način pomagali, se naj-
♦opleje zahvaljujemo. Zahvala (odi gg. duhov-
nikom. posebej g. dekanu za govor ob groba,
kakor tudi ustalim govornikom.
Braslovče-Topovlje. 23. 3. 1955.
2aInjoči:
iesa, siBovi in hčere
4. leciono (lekcija)
Bonan tagon! Dob^r dan!
Ali ste si zapomnili, kar smo se v
zadnji lekciji naučili? Cu — ali, je
vprašalno. Ču la segoj estas grandaj?
Jes, la ... Kia estas la čambro? Odgo-
vorite!: La cambro estas ... Kiaj estas
la čambroj? Pazite na množinsko konč-
nico!
Tudi osebne zaimke smo se naučili:
Ednina: mi, vi, li, ši, gi množina: ni,
vi, in (za vse spole enako).
Tudi šteti že znamo do tri: unu, du,
ti-i.
Sedaj pa štejmo do deset:
kvar — štiri,
kvin — pet,
ses — šest,
sep — sedem,
ok — osem,
nau — devet (au s polkrožcem na-
vzgor!)
dek — deset.
To so glavni števniki.
Kako v eaperantu sklanjamo? Espe-
ranto ima samo dva sklona: Imenoval-
nik, slovenski prvi sklon in tožUnik,
slovenski četrti sklon. Vse druge siklone
tvorimo s predlogi, ki se jih bomo na-
učili.
Poglejmo nove besede:
muro — stena, zid,
libro — knjiga,
pomo — jabolko,
letero — pismo,
vesto — obleka,
ha vas — ima,
faras — dela,
lemas — uči se,
skribas — piše,
tio — to, tisto
či tio — to-le,
sur — na (predlog).
La čambro havas kvar murojn. —
Soba ima štiri stene.
Za havas — ima, je vedno četrti sklon
s končnico -n. Ker je beseda muro-j-n
v množini (kvar murojn), pridenemo
množinski končnici še končnico -n.
Pravilo: Tožilnik tvorimo s končnico -n.
Zapomnimo si, da na vprašanje »koga
ali kaj?« uporabijanw) vedno 4. sklon,
t. j. končnico -n.
Nekaj stavkov v 4. sklonu:
Mi kudras veston. Šivam obleko.
(Koga ali kaj?)
Vi legaš libron. Citaš knjigo.
Ili trančas pomojn. Režejo jabolka.
Naslednje stavke prevedite sami!
Li havas grandan čambix)n. Si trinkas
bonan vinon. Ni ski-ibas belajn leterojn.
(Pazite na množino!)
Vse stavke, ki so v ednini prestavite
v množino! In obratno!
Zdaj se pa vprašajmo!
ffion vi faras? — Kaj vi delate? Tudi
vprašalni zaimek je v četrtem sklonu;
koga aii kaj. Odgovor: Mi legaš libron.
Cu vd skribas leteron? Jes, mi skribas
leteron. Cu §i estas bela? Jes, gi estas
bela. (Gi se nanaša na pismo. Ono je
lepo).
Kion havas ili? Ili havas belajn kaj
grandajn tablojn.
Ce je samostalnik v četrtem sklonu,
mora biti tudi priipadajoči pridevnik.
N. pr. Esperantan libron mi legaš.
Imeli smo predlog sur, sur — na.
Kio estas sur la muro? Kaj je na
steni? Sur la muro esitas la bildo. Kia
estas la bildo? La bildo estas bela. Kion
faras la bela bildo? La bela bildo pen-
das. Kio estas sur la tablo? Sur la tablo
estas la libro. Cu la libro estas granda?
Ne, gi ne estas gi-anda. Cu la čambro
havas unu pordon kaj du fesnestrojn?
Jes, la čambro havas unu pordon kaj
d\i fenestroj.
Glavni števniki ne dobijo 4. sklona,
ker so nepremične besede.
Mi havas unu tablon kaj du segojn.
V začetku lekcije smo se p)ozdravili
z: Bonan tagon, torej v četriem sklonu.
Zakaj? Ker želimo (koga ali kaj) dober
dan. — Bonan tagon.
Ne pozabite na učenje besed, ker jih
ne moremo ponovno prevajati!
Gis la revido!
MIR BO VSELEJ NEGOTOV, DOKLER NE BO SLONEL NA MED-
SEBOJNEM RAZUMEVANJU MED NARODI.
(Jaim Torres Bodet gen. tajn. UNESCO)