178.
V Ljubljani, sreda dne 7. avgusta 1918.
Leto 15.
MNtEJ
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. naditr,
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42’—, za pol let* K 21'—, za četrt leta K 1050, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46—, za ostalo tujino in Ameriko K 54-—.
Lnserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Časten mir!
Ko sc jc dne 21. marca pričela* nemška ofenziva na zahodu, je bil svet pod vtiskom, da gre v tein strašnem vrvežu štirih vojnih let za zadnje boje, da se bliža odlo- j čitev, kdo bo gospodar na svetu. Kot politična zmisel , ofenzive, ki sc je uvedla s tako silnimi uspehi, sc jc na- l vajalo, da treba zlomiti vojno razpoloženje nasprotnikov in da se mora sovražnik, ki ni hotel ničesar slišati o kakih mirovnih ponudbah, prisiliti z orožjem, da sprejme mir, ki mu bo vsebino potem določil zmagovalec. Bili so dnevi zmagoslavja za nasprotnike sporazumnega miru, za privržence silovitega miru in miru meča: Kar državniki niso dosegli, za kar so se mirovni prijatelji zaman trudili, naj sedaj prinese zmagonosni meč. Problem se je razvijal v vsej svoji velikosti: ali se to svetovno bore-ttje, v katerem nastopa proti čveterozvezi vsa neizmerna moč zemlje, sploh konča z bojem in zmago, ali sc more ■'lir, po katerem hrepeni vse človeštvo, izvojevati na bojiščih? Vsak dvom glede tega se zdi stroge obsodbe vročen zločin, in ker je gospodu Kiihlmannu v gržavnem zboru ušla opazka, da vojaške zmage same vendarle ne bodo mogle odločiti te vojne celega sveta, je bil — mrtev mož.
In od tega dne, ko se je pričela oienziva, ki bi morala prinesti zadnjo odločitev, so minuli več nego štirje meseci. Daši nihče ni mislil, tudi oni ne, ki zagovarjajo nasilni konec vojne, da se bo moglo to strašno borenje milijonskih armad, ki so opremljene na obeh straneh z vsemi tehničnimi dovršenostimi za moritev, odločiti v kratkem času, vendar ne moremo prezreti, da mineva od takrat že peti mesce. Hindenburg je istotako napravil bilanco: »Mi vsi želimo miru, toda mir mora bili časten! To sc bo tudi zgodilo, v tem smo prepričani kakor skala.« Tem besedam more vsakdo pritrditi, zakaj treba j.h ie dopolniti: Mir, ki bi slonel na zmagi in porazu, bi bil izraz zmage in poraza, tak mir bi ne imel sledov častnega miru. častni mir ne more bili enostranski. Časten ie šele tedaj, če ga smatrata oba dela kot mir, ki ustreza zahtevam samozavesti, razvojne možnosti in življenjske Potrebe. Do častnega miru na bojiščih torej itak ne moremo priti.
Sporazum, sporazum v časti, svobodi in veličastnosti ostane edina možnost, da sklenemo mir in svetovni ntir. Izkušnja bo pokazala, ali je ona zmaga na bojiščih, ki omogoča enemu, da jo narekuje, prisili pa drugega, da sprejme diktat, sploh dosegljiva. Štiri vojna leta brez odločitve dajo pri tem vsekakor važno izpričevalo. Toda še važnejše kakor to izpričevalo bi bilo, ako bi ne padla odločitev, katero rabi izmučeno človeštvo. Človeštvo
rabi in zahteva nove razmere, nov red sveta, iz katerega bo izločena sila glede na razmerje med državami in narodi kot določujoča in odločujoča moč sploh, človeštvo rabi red, v katerem je zadušeno maščevanje, ki danes razsaja na svetu, v katerem si ne stoje nasproti države, ki bi prisegale druga drugi revščino in pogin, v katerem je odprt promet med njimi vsemi, ki pelje k temu, da od-pomorc medsebojno s svojo preobilico, v katerem vsak spozna v napredku drugih tudi svoj lasten razvoj. Svet rabi red, v katerem se bo vojna smatrala kot nekaj nečloveškega, kot nekaj nezmiselnega, kar je v resnici, ter utemeljuje ta zveza svobodnih držav in narodov človeški pravni red. Ta novi red ne more vzkliti v nobeni zmagi. in zmaga ali poraz bi ji. ki hoče odrešiti svet, zaprla pot. Od nobene ofenzive, katero vsi spoznamo kot nekako zmoto, ne pričakujmo kake svetovne izpremembe. 1 a more priti le iz sporazuma, ki ne konča vojne le na bojiščih. pač pa tudi v zavesti in čutenju človeštva.
To je grozno spoznanje, ki je potrebno Nemčiji: da se vojna ne more končati v kakem majhnem odstopu zemlje, temveč li^, ako osrednje države pripoznajo potrebo novega reda — ligo narodov, razoroženje in razsodišča na zunaj, demokracijo na znotraj — in se mu radostno pridružijo brez ovinkov in zavratnosti. Častni mir more človeštvu prinesti le nraven preporod, brezobzirno spoznanje, da treba zavreči ideje sile, vladanja ter odpreti novo dobo človeškemu razvoju.
Edino prava pot.
Eno načelnih vprašanj, na katero mora socialno demokratična stranka nedvomno in jasno odgovoriti, je vprašanje, da-li more stopiti stranka v kakršenkoli kompromis z meščanskimi strankami. Poleg razrednega boja je tildi za socialiste narodna samoodločba vprašanje silne važnosti za demokratizacijo družbe in uresničitev socialnega problema. Samoodločba narodov je danes pri meščanskih strankah zasužnjenih narodov prva in edina zahteva, ki jo imajo v svojem političnem načrtu. Vprašujemo se danes, ali in ob katerih pogojih sme v vprašanju narodne samoodločbe stopati jugoslovanska socialno demokratična stranka skupno z meščanskimi strankami. Saj imata obe strani na svojem programu to — čeprav morda edino — točko skupno, saj se zavzemata obe vsaj v bistvu za neodvisnost in svobodo jugoslovanskega naroda. Meščanske stranke so storile izza znane majniške deklaracije korak naprej: v zagrebški resoluciji z dne 2. mraca 1918 so se močno približale našemu stališču v *;m vprašanju. Starčevieeva stranka prava na Hrvaškem je prišla s svojo izjavo z dne 5. junija
1918 do istega zaključka, le da je pridala po našem mnenju nepotrebni rep o zgodovinsko političnih teorijah. Isto, morda še v večji meri velja tudi za hrvaške koalicionaše. Dva skoro enaka cilja na obeh straneh, pri jugoslovanskih socialistih in večini jugoslovanskih meščanskih strank. Hočemo-li v tej zadevi, na tem polju skupni boj proti Nemcem in Madžarom?
Sodrug v. b. odgovarja na to vprašanje v zadnji številki hrvaškega socialističnega glasila »Pravde« in prihaja do zaključka, da velja za socialiste vedno in povsod samostojni nastop:
»Naš cilj je jasen: težimo za polno samoodločbo Jugoslovanov, kakor jo zahteva resolucija balkanske soci-alistične^konference iz leta 1909. Tukaj za nas ni kompromisa... Zato imamo socialni demokratje sedaj odgovarjati na vprašanje: Hočemo-li v tej zadevi korakati skupaj z meščanskimi strankami ali ne? Pri odločevanju tega vprašanja je važno dvoje: 1. delavci so kot razred del svojega naroda; 2. toda so kot razred tudi del mednarodne vojske proletariata. Kot del nesvobodnega in nesamostojnega naroda je treba, da delamo aktivno in neglede na žrtve za dosego svobode in samoodločevanja svojega naroda, a kot delavski razred moramo voditi vsled nujnosti gospodarskih, političnih in družabnih razmer, tudi boj proti svoji razredni podrejenosti, brezpravnosti in izsesavanju po kapitalističnih in drugih izkoriščevalcih, ki se nahajajo med lastnim narodom. V boju za samoodločevanje svojega naroda pridemo v nasprotje s tujim kapitalističnim razredom (nemškim m madžarskim), ki želi obdržati naš narod v svoji oblasti. Kdor pazno opazuje vse nacionalne boje z zdravimi in pravičnimi očmi, mora videti, da nimamo bojev med narodi, in zlasti ne med delavskimi razredi, temveč le boje z meščanskimi strankami, ki so nositeljice nemškega iu madžarskega nacionalnega imperializma.
V	borbi pa za svoje delavske zahteve in cilje, ki jih stavljamo državi, deželi in kapitalistom, ne najdemo le razumevanje, ampak tudi popolno solidarnost in aktivno pomoč socialističnega proletariata vseli narodov.
Ti razlogi so odločujoči tudi za naše stališče v vseh vprašanjih naše taktike iu politike. Naš boj ne sme biti nikdar naperjen proti drugemu narodu ket celoti, ampak vedno le proti politiki njegovih nacionalno kapitalističnih imperialistov. Nemški ali madžarski delavec ne teži za našim narodnim podjarmljenjem, pač pa nemški in madžarski kapitalistični razred, ki zahteva od nas, da mu bomo ceneji plen izkoriščanja in prisiljeni kupci njihovih tovarniških proizvodov na škodo gospodarskega napredka lastnega naroda.
LISTEK.
1 v- Sokol.
Jezua.
(Dalje.)
Popoldne naslednjega dne sem ga vprašal ali se mu "e zdi početje njegovo prejšnjega večera nespametno. Nasmehnil se jc ironično in bolestno, kakor je pač imel navado in odgovoril, češ, da je to pač vseeno ali je pametno ali nespametno. Izpraznil je kupico brinjevca (v tei prodajalnici žganja je pil brinjevec), nato je nadaljeval:
To ste ljudje. Ob vsakem koraku premišljujete, ali pameten ali nespameten, ali je koristen ali škodljiv. 'Tasti vam roji P° glavi vprašanje, kaj bodo neki ljudje lL>^li. Slušaj, jaz vsega tega ne vprašujem. Karkoli narc-ll1, naredim le, če mi je všeč. Cc mi je^všeč, tedaj je yseen0, kaj poreko ljudje, vseeno je ali je lo, kar delam i* Vodljivo in nespametno ali koristno* iu pametno. Res S.Crtl egoist svoje vrste, tega ne tajim. Tudi tega ne ta-m"’ da se rad udajam svojim instinktom. No, in kaj za-Ali so drugi ljudje, ki premagujejo svoje inštinkte >0|iŠi od mene? Nič niso boljši. Dobro jih poznam take iiudi in ven)> da bi imel vsak rabelj nad njimi posebno v°selje. V javnosti, ob odprtem odru, premagujejo svoje Jdstinkte. Toda, ali si kdaj videl, kaj se godi za kulisami?
Tein bolje, ti pravim, ker vem, da nisi nepošten iu ,er vem, da niso tvoji instinkti ravno slabi. Vedi, da so il|dje že po rojstvu slabi in hudobni. Vsak je egoist po
svoje in vsak dela najraje to, kar je všeč njemu, ne oziraje se, ali je drugim koristno in prav ali ne. I a naj bi se ravno jaz oziral na druge. Čemu? Ravnam tako, kakor detajo vsi. Delam to, kar je všeč meni iu mi je všeč tembolj, čim več nadlegujem druge, zlasti one, ki jih sovražim. Seveda. Sovraštvo je grda reč, grd egoizem. Rad priznani. Pa mi povej, ali je morda ljubezen manjši egoizem. Nič ni manjši. Ljudje ljubijo radi svoje sreče prav tako kakor sovražijo radi svojega vžitka. Tvoj gospodar te ima rad, ker mu donašaš s svojo spretnostjo dobiček. Mene ima rad, ker veliko pijem iu mu znašam novce v blagajno. Ako ne bi bil pijanec, pa me ne bi imel več rad. Grdi ljudje so pijanci, pa glej, kako jih lastniki žganjarnic spoštujejo. Vsak živi na račun drugih, vsaka nesreča donaša tujcu srečo. Kaj ne poznaš edino pametnega rimskega pregovora: mors tua, vita mea (tvoja smrt je moje življenje). Tako žive ljudje. Uničtije-
io	drug drugega, drug drugemu škodujejo, se medsebojno sleparijo, lažejo si v obraz in si delajo obenem poklone govore o bratstvu, o spoštovanju, o ljubezni, o poštenost, in drugih takih rečeh, ki tvorijo temelj današnjega družabnega življenja, katero je v resnici tako grdo ' da, grše in hujše od Dantejevega trpljenja v. peklu. Nisem seveda nič boljši od drugih. Le. da ne maram skrivati svojega veselja nad tujo nesrečo, če mi je dot,ena nesreča všeč. In zakaj naj bi skrival? Saj m, je vseeno, kaj mislijo drugi o meni. Dovolj mi je, da nimam sc nobenega povoda si odreči spoštovanja. Kadar se ne bom mogel več spoštovati, tedaj se obesim ali pa utopim. Sicer se pa nadejam, da bo izvršil lahki strup žganja svojo
dolžnost nad menoj prav kmalu, ledaj te pridem pozdraviti in bom vesel, če ne boš podoben splošnim značajem te gnile in ostudne družbe.
Ko je izpregovoril zadnjo besedo, je izpraznil drugo kupico in izginil skoz vrata v lep, toda vroč poletni dan.
Tak je bil Jezua. Original od pete do glave. Ker je posečal vsak dan skoro vse tržaške prodaialnice žganja, sva se srečala skoro vsak dan, seveda le v zganjanji. Ali je čuda, da me jc pričel zanimati, čini sem prehajal v zrela mladeniška leta. Zanimal ie vse, mene še posebej. Čutil sem, da mora nosit) v srcu vedno odprto in svežo rano in sem čutil, da skriva njegova teorija o morali in življenju to rano skrbno in ljubeznivo, da se ne bi pokazala tujim poželjivim in nevrednim očem. Mnogokrat se mi jc zdelo, da tvori ona rana smoter njegovega življenja. Saj sem ga videl mnogokrat, kako je na skrivnem pretakal solze. V takih trenotkih ni bil pijan. In njegov smeh, njegov ironično bolesten smeh je govoril več nego vsa njegova teorija. Ej, Jezua! Še sam sem trpel z njim, še sam pomagal v mnogih zimskih večerih, zagovarjati njegove teorije, njegovo žalost, njegovo odkritosrčnost. Polagoma sem si pridobil njegovo zaupanje in na opeto-vane prošnje mi je odkril skrivnost svojega življenja.
Bilo je jeseni. V prodajalnici sva sedela sama. Zunaj je deževalo. Ali poznate tržaške jesenske deževne dni? Ne poznate jih? Blagor vam. Sama sva torej bila. Jezua se je vsedel na majhen sodček v kotu žganjarnice hi mi povedal naslednjo zgodbo:	(Dalje.)
Ti razlogi torej kažejo jasno in nedvomno, da moramo stopati v vsem našem delovanju samostojno. Samostojno kot delavski razred, kot proletarska vojska, ki si je svesta svojih nalog in svojih socialnih ciljev. Nc moremo in ne smemo iskati izvora naše rešitve v združevanju z meščanskimi strankami, temveč nasprotno v pravem spoznavanju naših socialističnih nalog, jasnosti naših ciljev, in sile našega prepričanja, ker le iz tega izvira ona neodoljiva sila, s katero se je dvignil francoski proletariat tolikokrat z oboroženo silo proti svojim kapitalističnim razredom in strankam, s katero se je dvignil ruski proletariat proti ruskemu earističnemu absolutizmu leta 1905. in ... s katero je ta proletariat končno premagal ruski carizem v sedanji ruski revoluciji.«
Tako pravi sodrug v. b. v »Pravdi«. Naravno je enako tudi naše stališče. Socialna demokracija skupno ne more z meščanskimi strankami v boj za samoodločeva-nje naroda. Od tod tudi izvira volitev edine poti, ki ji preostaja, da nastopa v vseh vprašanjih, v vseh zadevah samostojno, da si zavaruje povsod prosto roko in da ne krši solidarnosti s proletariatom sosednjih, »sovražnih« in »prijateljskih« narodov.
Resolucija francoskih socialistov.
Omenjali smo pred dvemi dnevi v daljšem članku znaten preobrat med francoskimi socialisti, ki so se izrekli na svojem narodnem kongresu za obnovo internacionale v najpozitivnejši obliki. Resolucija, ki jo je predložil kongresu sodrug Longuet ter je bila sprejeta, se glasi:
Na pragu petega vojnega leta spominja narSdni svet na to, da se je socialistična stranka v vsaki svoji resoluciji od avgusta 1914 dalje izrekla za popolno zagotovitev narodne obrambe. Kljub vsem imperialističnim poželje-njem, slabostim in zmotam vlade obnavlja potrditev svoje soglasne želje, da svojih	jasnili sklepov, ki	jih je na
vseh svojih sejah sklenil, ne	opusti.
Dolžan pa je ob tej uri	izjaviti, da	so	bile	politične,
diplomatične in vojaške napake, ki jih	je	vlada nakupi-
čila, pogubne za domovino in za človeštvo.
Vlada, ki se je branila, dovoliti prosto pot v Štok-holm, je ista, ki je ob početku I. 1917. mirovne predloge, ki so zaslužili resno vpoštevanje, zavrnila. In tista, ki ima sedaj moč in sledi ukazom najluijših reakcionarcev, ni svojim notranjim podjetjem proti vsakršni svobodi, svojo kapitulacijo pred gojitelji državne nasilnosti, svojemu na-silstvu proti delavskemu razredu mogla pridružiti nič drugega kakor težke vojaške poraze.
Le za ceno strahovitih žrtev in hvala neprimerne hrabrosti naših vojakov jo ščiti pred razkrinkajočim položajem.
Narodni svet zahteva od francoske vlade revizijo vojnih ciljev, opustitev imperialističnih namenov, jasno in natančno opisano pojasnilo naših vojnih ciljev na podlagah, ki jih navaja ruska revolucija in predsednik Wilson, katerih splošne ideje o vojni in miru je rafiticirala londonska konferenca dne 20. februarja 1918, na katero so bili poklicani zastopniki vseh socialističnih in delavskih organizacij entente. Zlasti zahteva narodni svet, da se odslej dalje pripravljajo predpogoji za zvezo narodov, po navodilih in v duhu, ki so izražena v izjavah predsednika Zedinjenih držav.
Spominja delavce na to, da se more zagotoviti končni mir le z gospodstvoin socializma, ker je kapitalistična družba po svojem bistvu gospodstvo nereda, samovolje in nasilja.
Socialistična stranka obnavlja brez pridržka svoje popolno priznanje misli, da se sestane mednarodni kongres.
Izjavlja, da je pripravljena, se odzvati vabilu sodru-gov Huysmansa, Brantinga in Troelstre, ki jim je naročila medaliirana konferenca v Londonu, da organizirajo ta shod.
Narodni svet naglasa zopet svojo voljo, da hoče priboriti delavskim in socialističnim organizacijam popolno svobodo nacionalno in internacionalno akcije.
Ker je izdaja potnih listov postala vslcd ravnanja vladajočih splošno vprašanje medaliiranccv, sklene narodni svet sporazumno z delavskimi in socialističnimi organizacijami ententnih dežel, da izrabi vse pomočke za dosego izdaje potnih listov.
Zase nalaga svojim poslancem, da sami pr.čno krepko parlamentarno akcijo in naj gredo tako daleč, da celo odrečejo vojno kredite. Obljubuje vso podporo Delavski zvezi — »Confederation Generale du Travail« pri izvajanju nje sklepa, ki so ga napravili na svojem zadnjem kongresu gne 18. junija 1918.
Narodni svet izjavlja, da socializem ob nobenih pogojih ne more pospeševati načrte ruske protirevolucije. Izjavlja, da je ob stanju skrajne zmede, v kateri se ona dežela nahaja, potrebna največja previdnost. Protčstira proti vsakršni intervenciji aliirancev, ki bi utegnila nastopati proti ruskim socialistom in pravici ruskega naroda, da se vlada po svojem preudarku.
Za vse slučaje bodi odvisna kakršnakoli intervencija od soglasne pritrditve ruskega socializma, brez katere bi intervencija nasprotovala interesom Francije.
Narodni svet beleži z največjim obžalovanjem zadnjo izjavo onih frakcijskih članov, ki so, nasproti najjas-
nejim sklepom vseh nacionalnih sekcij medaliiranega socializma, nasproti ameriški federaciji dela, in zavzeli opo-zicionalno stališče napram onim sklepom.
Vsak sobojevnik vsake smeri ima pravico uveljaviti svoje naziranje v notranjosti stranke, toda znosno pa ni, da poslanci ali drugi sodrugi goje politiko, ki sistematično duha in črke nacionalnih in internacionalnih kongresov žali in jim jemlje vrednost.
Narodni svet obsoja tako ravnanje in spominja vse sodruge in organizacije na sedaj bolj kakor kdaj prej zapovedujočo potrebo discipline in sloge pri akciji socialistične stranke.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 6. avgusta1. Uradno so razglaša: Nič nioivegia.
Bitka na zapadu.
Berlin, 6. avgusta. Armadna skupina kraljeviča Ru predita: Na -bojini fironhi živahno poizvedovalno delovanje, zlasti v odsekih Anere in Avtc teir južno Montdidiierja. Proti večeru naraščajoč topniški ogenj. Wurt&miberške čete sio-danes zjutraj naskočile severno Somme sprednje angleške črte na obeh straneh ceste Bray= Carthie ter so dovedle nad sto ujetnikov. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Po u-spešnih delnih sunkih je sovražnik včeraj z močnimi silami prešel k napadu pinoti odseku Vesde, na obeli straneh Braisne in severno Joiuchery (oba knaija ležita ob Vesli in ob enem ob železnici Soissoms = Reims). Iz malih gcjzdiniih odsekov na severnem bregu ireke, v katerfih se je listali!, smo ga v protisuniku vrgli zopet nazaj. Pri terni je par sto ujetnikov ostalo v naših rokah. Sicer pa se je sovražni napad razbili, še preden je dospel do Vasle, v ognju naše artjiljeiiije in naših strojnih pušk. Poročnik Udet je 'izvioje-vial svojo 44., poročnik Brile svojo 28. zmago v zračnem boju.
S francoske fronte.
Berlin, 6. avgusta. Na bojni fronti med Aisno In Marno se je boijovailo doslej 47 francoskih, 8 angleških in 2 i tali jamski diviziji, torej polovico francoske armade. Angleška bojna fronta se je v prilog Francozom sedaj proti jugu znatno razširila.
Neinci se v redu umikajo.
Žen e v a , 6. avgusta. Pariška Agenoe Ha-] vas poroča, da se je nemško umikanje na zapad-! nii fronti popolnem posrečilo. N eimica so spravili ' v kraj ves vojni materija! ter so uničili vse gozdove in vso žetev. Agenoe Havas priznava1, da se Franooizom mii posrečilo, zajeti večie nemške oddelke.
Obstreljevanje Chalonsa.
Bern, 6. avgusta. Pariški listi javljajo, da stoji trdnjava Chalons sur Manne že nekaj dni pod težkim ognjem nemške artiljerije.
Vesti iz Rusije.
K položaju v Rusiji. Položaj delavske boljševiške vlade postaja kritičen. Polagoma obkrožajo sovjetsko republiko sovražni elementi, s tem pa je dana tudi možnost, da nastane na vzhodu prej ali slej novo bojišče; vsaj centralni državi, Nemčija in Avstro-Ogrska utegneta biti prisiljeni, da zastavita na vzhodu večje vojaške čete. Nasilni mir na vzhodu se kaže tudi tu kot velika napaka. Današnji položaj je naslednji: S severa, od murmanskega obrežja, ob murmanski železnici prodirajo Angleži in Francozi; zavzeli so Kem, ki leži 500 kilometrov južno murmanske obali in ki je oddaljen OP) kilometrov od Petrograda. Arhangelsk je po najnovejših vesteh tudi že v angleških rokah; ravnotako Onega, odkoder nameravajo prodirati Angleži ob železnici Arhauglesk-Vologda in tako ogrožati sovjetsko vlado. Na jugovzhodu, od Urala pa do kozaških dežel operirajo češko-slovaške čete v zvezi s pristaši protirevolucionarnih elementov, katerim se je pridružil tudi del Kozakov. Najnovejše točke in oporišča na obeh straneh Urala ob železnici Perm-Jekaterinoslav-Tjumon in ob sibirski železnici Kurgan-Celjabinsk-Ufa se nahajajo v njihovih rokah, tako da je ruska icpublika popolnoma odrezana od vzhoda. Te jugovzhodne cete stremijo za tem, da bi se združile s severnim, angleškimi četami, obenem pa veljajo Japoncem kot nekakšne pred-straže. Predstoječa invazija Sibirije po japonskih, kitajskih in ameriških četah je kakor daljno nevihto naznanjajoče gromenje. Namen japonske intervencije je v I okiju uradno razglašen; vzrok: sibirska železnica. 1 ako sc ko-. pičijo na severu, vzhodu in jugovzhodu težki, črni oblaki, naznanjajoči bližnjo nevihto; k vsemu temu se pridružujejo še agitacije protirevolucijskih razredov v notranjščini Rusije, ki spretno izrabljajo nejevoljo ljudskih mas na Livonskem, Kuronsketn, Estonskem in Litavskein, v
; Ukrajini in na Poljskem proti mirovnim sklepom v Bre-i stu-Liiovskem. Pripraviti se bo treba na težke dogodke.
Lntentni agenti v Rusiji. B e r o 1 i n , 6. avgusta. Gla> i som poročila iz Moskve so aretirali v Vologdi številne i ententue agente, med njimi tudi častnike. Pri vstaji v Ja-; roslavu so našli dokaze proti francoskim častnikom, ki ; da so se udeležili v taboru socialnih revolucionarjev £i-j banja proti sedanji vladi. Nato je bilo 10 častnikov are-
■	tiranih. Vojaške misije v- Moskvi baje ne obstojajo več.
V	Moskvi je samo še general Lavergne, šef francoske vojaške misije baje kot vojaški ataše francoskega velepo-| slaništva, čigar osobje se mudi tudi še v Moskvi. Vprašanje je, kaj ima opraviti vojaški ataše pri veleposlaništvu, katero reprezentira samo uradni sluoa.
Angleško čete v Arhangelsku. London, 6. avguste! (Uradno.) Dne 2. avgusta so bile v Arhangelsku izkrca-j ne številne angleške in zavezniške vojaške in mornariški! čte. Ljudstvo je čete prijazno sprejelo in navdušeno po-' zdravilo.
Arhangelsk v rokah entente. »Agence Havas« poroča iz Arhangelska: Vsled gibanja proti krajevni boljše-viški vladi je sovjet odstopil. Nova oblast je pozvala en-tentne čete na pomoč, da vpostavijo zopet red. Zavezniške čete so zasedle Arhangelsk. V mestu vlada mir.
Rudeča garda se je obnesla, Stockholm, 6. avgusta. Iz Moskve se brzojavno poroča, da je pok ret proti boljševikom skoraj popolnem udušen in da so pristaši so-j cialno revolucionarne stranke premagani. Nevarnim elementom se je preprečilo izvršiti svojo zločinsko propa-j gando. Rudeča garda je v onih usodnih dneh uspešni podpirala vlado. In sedaj, ko so krivci kaznovani, grej vlada zopet na delo v prid delavstvu.
Položaj v Sibiriji. Glasom poročil iz Penze objavil« sibirska vlada poslanico ententnim državam, s katero si*! birslca vlada svečano izjavlja, da ie sedaj ona v zvezi 4 dumo za sibirske pokrajine odgovorna za usodo Sibirije-
Maksim Gorki aretovan. Švicarski listi poročajo, d«: je sovjetska vlada 'ustavila Maksima Gorkega glasili »Novaja Zizn«. Maksim Gorki je baje aretovan.
Politični pregled.
-	Državni zbor. Z Dunaja se poroča, da bo prihodnje seja poslanske zbornice sklicana na sredo dne 18. septembra. Ze prej, dne 11. septembra, pa se snide finanč«1! odsek, da se posvetuje o davčnih predlogah.
Zakaj jo odstopil minister Toggenburg. Češki lis*1 trde, da ima Cesky svaz v rokah dokaze za to, da i° bivši minister notranjih zadev grof Toggenburg monv odstopiti, ker se je uprl zahtevi nepoklicanih faktorjev P°| zatiranju slovanskega življa. Branil se je baje, odstavi*1! ljubljanskega župana dr. Tavčarja, ker ni imel za tak0 odstavitev zadostnega povoda. Drugi vzrok pa je z P'J deva, o kateri se sdaj še ne more javno govoriti. Od ne* poklicane strani se je vplivalo baje tudi na ToggenbuM govega naslednika viteza Geyerja, da bi z nasilnostjo vplival na jugoslovanske zastopnike. Česky svaz je baj« pri ministrskem predsedniku baronu Hussareku odloča0; ugovarjal proti takemu postopanju.
— Zahtevo Poljskega kluba. Z zanesljive strani javlja, da je Poljski klub glasoval za proračunski provi-zorij pod naslednjimi pogoji: Vlada sprejme gospodarski-program Poljskega kluba in odgodi ratifikacijo brest-lij tovskega miru; zboljšajo se razmere železničarjev v GSf liciji; upravne izpremembe v Galiciji sc smejo izvrš.ti L s sodelovanjem Poljskega kluba.
Dcžolnozborsko volitve na Nižjeavstrljskem. Kf' ščansko-socialni list »Volksfreund«, prinaša uvodnik ni?-' jeavstrijskega deželnega glavarja princa Lichtensteina, v katerem povdarja ta potrebo, da se nemudoma razpišej« nove volitve v nižjeavstrijski deželni zbor, ki naj se bi --* odlašanja sestane. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, hod0 volitve res že v jeseni razpisane, ker gospodari dežel«1 odbor že med celo vojno brez kontrole in brez postavite odobritve deželnega zbora, kar je dovedlo v deželne«« gospodarstvu do nevzdržnih razmer. Novi deželni zb<>r bo najprej uredil gospodarstvo, potem pa razpravljal jj| volilni reformi.
— Upravna reforma v Galiciji. S poljske strani s° zagotavlja, da Poljski klub v pagajanjih z vlado niti z b«' scdico ni nastopil proti Ukrajincem, pač pa da sc je ved«11 iHivdarjalo, da se nova organizacija in administracija O« licije zamore izvršiti edino le tako, da bo zadovoljeval* obe narodnosti.
—■ Položaj na zapadni front*. General Ludendorff te odkrito povedal, da se je topot ponesrečil strategičui n«'' črt nemškega armadnega vodstva. Vsled tega je bilo ti° ba nemške čete potegniti nazaj. General Foch je zel* spretno manevriral, umaknil se ie v Champagni nemškemu sunku ter je izvršil iz prostora pri Compiegnu, kje je imel silne rezerve, močne sunke proti levemu del . nemške fronte. Nemško armadno vodstvo je spoznalo n«' varnost ter je pravočasno skrajšalo svojo fronto. Zgod!0 se je to z razmeroma majhnimi izgubami na nemški str« ni. Nemci so šli nazaj v svoje stare poz.ciic in fron ‘ teče sedaj zopet vzhodno od Reimsa in Soissonsa ter s Nemci umaknili svoje črte tudi v prostoru pri Albeit-da si ustvarijo ugodne pogoje za obrambo. Gotovo ie I reakcija .dogodek, ki ima politično svoje slabe posledici če jih tudi vojaško nc bo imel. Vojaško namreč poni« ,
 Stev. 178,_________________________________________________
,. umikanje Nemcev odložitev izvedbe nemškega vojnega g načrta. Danes stojimo začetkom avgusta. Pet mesecev Poletne vojne je za nami. Dva do tri mesece je še časa c in vprašanje je, ali bo mogoče v teh mesecih doseči ono odločitev, ki je potrebna za častni konec vojne. Bolj ;j tehtna je moralična stran, v ententnih državah bodo sma-. ♦rali nemško umikanje kot sijajno zmago, kot preokret v . vojni sreči in v prvi vrsti se bo to umikanje pripisovalo ameriški pomoči. 2e to bo vzpodbudilo entento, da bo . hotela počakati na nadaljno ameriško pomoč, ker bo tipa-.' la, da na ta način doseže popolen preokret. Ce govori . danes angleški kralj o 15 milijonih Amerikancev, to go-, «>vo ni sprejeti tako tragično, dasiravno se mora na druid strani priznati, da so Amerikanci prav nerazveseljiv j dodatek k sovražnikom Nemčije. Hindenburg in Luden-,j dprfi pa sta še vedno polna zaupanja v končno zmago.
Umor v Kijevu. Iz Kijeva se javlja, da se morilec J nemškega maršala Eichhorna imenuje Boris Donskoj, kar ,laj bi bilo ime nekega precej znanega zdravnika, pri-stasa desnega krila ruske socialne revolucionarne stran-
Ike. Donskoj, ki trdi, da je bil mornar, pravi, da je začetkom julija od osrednjega odbora socialne revolucionarne j stranke prejel naročilo za atentat. V Kijev je prišel dne l 29. julija in ni z nikomur stopil v stik. Za stanovanje ,i maršalovo je zvedel po povpraševanju. Oseba maršala i	mu	je bila znana iz ilustriranih listov,
j	— Pariško vladno časopisja proti angleškemu mirov-
nemu pismu. Pariška cenzura je spočetka zabranila ob-i javo Landsdownovega pisma. Šele sedaj je dovoljeno čaji sopisju, da se izreka o njem. Vladno časopisje v Parizu , piše v zelo odklonjevalnem zmislu o tem mirovnem pismu angleškega lorda. Pravična stvar Francije je prvič, | odkar divja vojna, zasijala jasno liki jutranja zarja, j upanje na zmagoslaven mir je navdalo francoski narod, J zato danes ni primerno, da se piše in razpravlja o spo-| razumnem miru. Socialistični listi so močno pobeljeni,
I	ker bržkone ugodneje presojajo Landstov na, kakor vlad-]m časopisje.
-	* Koncil ruske pravoslavno cerkve. Moskovski patriarh 1 ihon sklicuje na dan 15. avgusta v Moskvo splošni koncil ruske pravoslavne cerkve, kakoršen sc ni vršil že več sto let. S carizmom so se zrušili temelji dosedanje organizacije ruske pravoslavne cerkve. Postaviti jo hočejo na nov temelj. Patriarh v svojem oklicu našteva velike nevarnosti, ki v sedanjem prevratov polnem času baje groze pravoslavju.
Rešitev poljskega'vprašanja. V krogu članov Poljskega kluba se zatrjuje, da je rešitev poljskega vprašanja z gotovostjo pričakovati še tekom tega leta.
Nasprotje med angleško vlado in Wilsonom. »Daily Ne\vs« govori o skorajšnjem potovanju vodilne politične osebnosti iz liberalnih krogov v Washingtonu, da osebno konferira z \Vilsonom. List pristavlja, da je prišla sedanja angleška vlada vsled svojih nčrtov o zvezi narodov in svoje carinske politike v nasprotje s prejšnjimi, po nji odobrenimi izjavami predsednika VVilsona.
Kaj dobe Japonci? »Progres de Lyou« poroča, da se bodo Japonci kot plačilo za intervencijo v S.biriji sme-
li	svobodno naseljevati v Ameriki, na Kitajskem pa dobe velike industrialne privdegije.
Delavsko gibanje.
— Gibanje pekovskih delavcev v Trstu, Minuto mede/ljo jc 'imelo (tržaško načelstvo" pekovskih delavcev in (lastnikov pekarn sejo, na kateri so se (posvetovali o zboljšanju razmer. Po dolgotrajni debati so .sklenili ustanoviti poseben odbor, ki naj prouči zahteve pekovskih 'delavcev in sklepa o ukrepih. Njegov elaborat se predloži botcim dvema zastopstvoma, namreč načelstvu pekovskih delavcev in lastnikom pekarn. Ddlboriova seja se vrši prihodnji četrtek.
— Delavska stavka v Miljah pri Trstu. De-Wacd v Miljah pni Tinstiu so na nedebslkem shodit siklamiili, da priono danes, v torek, stavkati. Uefo bo počivalo taiko doigo, dokler ime bodo sprejete zahteve, iki so jih predlžilii delavci tržaškemu namestmiištvu iv zadevi boljše lapriovi-zacije. Ze 30. m. m. so predložili delavci trža-skc.iiiu maimieistimištvu v Trst zahteve, v katerih zahtevajo, da 'se fih prasikrbiutje z živili na onaik naram kakor tržaške delavce. Odgovora 'delavci do nedelje se raso prejeli, zato isio sklenili ustaviti delo.
 ■-------------
Dnevne vesti.
Običajen pojav vidimo zopet na ljubljanskem sad-nun trKll jc to menda zopet posledica skrivnostne moči Uu'iega ukaza: kakor hitro se razbobna o kakih tako-y') anih maksimalnih cenah — je sadni trg prazen. Tako nirria konsument nobenega dobička; čc ga ne odere branika, ^a bo pozneje pa odrl marmoladar, tako da revež ”e uide nikakor šibi, s kojo ga opleta ta nesrečna doba.
0	'ma vlada res dobro voljo, ščititi konsumenta, naj *kla »z obema rokama«, tako je pa vse polovičarsko. '°da, kakor se vidi, je vprašanje, ali je vlada res tako luka, da bi bila kos odiranja in »froclanja«? —• Op. uredništva: Dopisnik ima prav. Vsa uredba prehrane ima po-
_N A PR E J.
vsem svojstva »froclarlje«. In zakaj je tako? Zato, ker tiči ves sistem v gotovi šabloni, ki ovira preskrbo s prepovedmi ne samo posameznikom, marveč tudi aproviza-cijam, a sc čisto nič ne briga sama za pravočasno preskrbo. O stvari prihodnjič.
— Zajtrek za potrebne šolske otroke v Avstriji. Urad za ljudsko prehrano je sklenil, preskrbeti potrebnim šolskim otrokom v prihodnjem šolskem letu gorek zajtrek.
V	ta namen je že pripravljena znatna množina sladkorja in kavine primesi.
— Črnovojniški letnik 1869 bodo odpustili iz vojaške službe v času od 15. septembra do 31. decembra t. 1.
—Razglas. C. 'in ikir. vojno m Krniš trs tvo ijejo-pazliilo tk>giod'liiaje dia so :sc civilne osebe vimcša-valle v 'uradno posilovainjc vojaških sitriaž, pri-1 >ratvlljoniih oddelkov, patrulj iin stoječih straž teir so bile radi tega občan o kaizinioivai^e. Preiobval-svio se v svojem lastnem Interesu opozarja, da opusti vsako umešaivainje v delovanje vioijaških orgaimov, iker se kiaizinuijejio inasilistval nasproti vojaškim, mavmotaikio kakor proti oiiiviilmo-obilastve-miim 'origiainioim po § 68 kaz. zalk. po otellmdlstJiih s težko ječo dio 20 let. Vojaška poveljstva 'imajo od c. iin kr. vojnega imiitniistrstva ufcatz, za brezobzirno in energično postopanje proti vojaškimi ubežnikom (dezerterjem). — C. kir. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 2. avgusta 1918.
— • Kljuke pri vratih bodo pobrali v najkrajšem času, tako'poročajo z Dunaja. In sicer vse tiste kljuke, ki so izgotovljene iz kovin, ki pridejo za vojaško upravo v poštev. Kovinaste kljuke bodo nadomestili deloma z lesenimi, deloma s pločevinastimi.
— Cene za divjačino. C. kr. deželna vlada razglaša uajvišje cene za nekatere vrste divjačine za prodajo s strani lovskih upravičencev in za prodajo na drobno. Pri prodaji se ne smejo preseči nastopne cene: za jelene in košute kg 4 K 40 vin., za divje kozle od 3 K do b K 50 vin., za srnjad od 4 K do 7 K 50 vin., za zajce od 7 K do 8 K, za fazane 8 K, za jerebice 4 K komad. K cenam se sme pribiti v kraju užitnina.
— Za goriško begunce. »Osrednji odbor« poroča v pomirjenje beguncev naslednje informacije z najmerodaj-nejšega mesta: Ker je prodrlo načelo, da le begunci sami morejo najuspešneje sodelovati za obnovo Goriške, hoče vlada dati ljudem kolikor le mogoče prilike, da se čim prej vrnejo v svojo domačijo. To je mogoče doseči le z barakami, ki naj se postavijo v bližini vasi. Vse to pa je
’ šele godba bodočnosti, dasi vlada želi, da bi sc do pomladi vrnili vsi taki begunci, ki bi mogli kakorkoli sodelovati pri obnovi in obdelovanju zemlje. Nihče pa ne bo prisiljen vrniti se, marveč lahko ostane,še nadalje v zaledju, ako mu bo to bolje kazalo — in bo prejemal nadalje begunsko podporo. Enako bodo še dalje v begunski oskrbi (za podporo in obleko) vsi oni. ki se vrnejo domov v barake. To vprašanje smatramo za rešeno.
— Poziv! Pregledovaje zapisnike našel sem, da je še precejšnje število neorganiziranih vpokojenih učiteljev in učiteljic na slovenskem ozemlju. Pristopite torej našemu društvu vsi in vse, da bo naš krog popolen in da ne bo manjkalo niti enega tovariša in tovarišice. Nabirajte pa tudi podporne člane, da se okrepimo in lažje prenašamo pezo sedanjih težkih časov. Današnje število vseh članov je 128, bilo bi nas lehko še trikrat toliko, ako bi vsi storili svojo dolžnost in društvu vposlali mali znesek tri krone! — Društveno imetje je naraslo na 736 K 35 h. Podpor se je izplačalo v šestih letih za 11 smrtnih slučajev, za vsak slučaj po 80 K do 112 K. — Pogumno naprej, dokler nam sije ljubko solnce na sveti slovenski zemlji! —• Društveni tajnik: Davorin Judnič.
— Krompir za Trst. Tržaški »Lavoratorc« poroča, da se je za tržaško aprovizacijo kupilo na Kranjskem 30 vagonov krompirja z dovolilom centralne vlade, toda vzlis temu deželna vlada na Kranjskem ne dovoli izvoza. List se proti temu ukrepu seveda popolnoma upravičeno pritožuje in protestira, ker je bil tu krompir edino upanje tržaškega prebivalstva, da sc reši lakote za nekaj časa. To so res obupni časi, da lačni lačnim zabranjujejo živila! Na Kranjskem ni krompirja in ni drugih živil, dasi jc letina vsaj srednje dobra zlasti za krompir. Vprašali bi, kdo je kriv tem razmeram, toda kaj to pomaga! Kolikor vemo, je kranjski krompir določen za izvoz drugam na eni strani, na drugi strani pa aprovizaeijski aparat popolnoma odreka in, ker je slabo izveden, je res v škodo konsumentov. Tudi lani je bilo tako. Najprej so odvzeli kranjski krompir za druge namene, z zagotovilom, da pokrijejo potrebščino od drugod pozneje, nazadnje pa ga je došlo le prav' malo. G ta mizerija!
— Zasebna slovenska trgovska šola v Trstu. Naučno ministrstvo je dovolilo tržaški slovenski zasebni trgovski šoli z dvema razredoma v: šolskem letu 1918/19 pravico javnosti.
— Aretirali so Josipa Solarja iz Dobrunj, katerega je deželna sodnija zasledovala s tiralnico že dalje časa.
— Radi nesrečne ljubezni je skočil v morje pri Šibeniku in se v topil petindvajsetletni Vice Aras Dunkin. Ker sc ni mogel spraviti s svojo ljubico, je zvršil samomor.
Stran 3.
■	— Števila govore! Po uradni Statistiki je umrlo v Bosni in Hercegovini v zadnjih dveh letih 163.000 otrok v starosti pod 10 let.
- • Madžarski otroci v Opatiji, iz Opatije poročajo: Tu je na letovišču večje število madžarsk.h otrok. Kaj se jim je pripetilo hudega, nismo zvedeli, vemo pa, da je poročal vladni komisar cesarju na Dunaj o »znanih razmerah« in da je poslal cesar v Opatijo nekega generala in odredil, da odide tja stotnija vojakov. Prišlo je tudi več vagonov živil v Opatijo za madžarske otroke.
— Splitska Zadružna zveza za otroško akcijo. Zadružna zveza v Splitu je na svoji zadnji skupščini sklenila prispevati zagrebškemu odboru za preskrbo stradajočih otrok znesek 50.000 kron.
— Hrvatskemu bratskemu listu »Pravda« odpovedali tiskarno. Kakicr poročajo fe Zagreba, je (odpovedala zagrebška 'tiskarna »Hermes« socialno demokratičnemu listu »Pravda« nadaljnji tisk, lim sicer zato, ker »moče podpirata anacianalino simer lista«.
— V zagrebškem gledališču so i gradi v zadnji sezoni 80 dleil 'iin sicer: 48 dralm, 22 oper in 10 operet. Od teh je bilo 36 slovanskih, 22 garrmaimslkiih ,in 18 ramamiskiih, 3 madžarske im eno starogrško delo.
— Žetev na Ogrskem. Kakor poročajo ogrski listi, se je obnesla letošnja žetev na Ogrskem srednje dobro. Pšenice so pridelali približno 28 do 30 milijonov metrskih stotov, dalje okoli 10 milijonov metrskih stotov rži in 3 in pol milijona metrskih stotov ječmena. Najslabše kaže letina za oves. Uradnega poročila o žetvi tudi letos ne bo (!?).
— Nemška vseučilišča je posečalo v letošnjem šolskem letu 20.900 slušateljev in slušateljic. Poslednjih ni bilo nič manj kot 6800, torej tretjina vsega dijaštva.
— Veleizdaniška obtožba proti ženam. Pred domobranskim divizijskim sodiščem v Kološvaru sc prične 8. t. m. veleizdajniški proces proti ženam in dekletom iz Hermannstadta na Sedmograškem. Obtožene so, da so ustanovile po prihodu rumunske vojske na Sedmograškem na iniciativo gospe Marije Baineiescu rdeči križ, s katerim so hotele pomagati rutnunskim vojakom. Omenjena gospa je imela tedaj govor, v katerem je poživljala rumunske žene in dekleta, naj sodelujejo v ustanovljenem rdečem križu, ki naj se strne s kraljevim rumun-skim rdečim križem v eno pomožno vojno društvo. Obtoženih je cela vrsta žen in deklet, vse so osumljene oziroma obdolžene veleizdaje. Obdolžcnkc trdijo, da se ne smatrajo za krive veleizdaje, ker so ravnale le iz sočutja do ranjenih ruinunskih vojakov. K obravnavi je poklicanih 50 prič.
— Pomanjkanje delavcev v Zedinjenih državah. Ameriški časniki poročajo koncem meseca junija, da imajo tam veliko pomanjkanje delavstva v oboroževalni industriji. Uradni komunike pravi: V ameriški vojni industriji manjka sedaj okolo 400.000 navadnih delavcev. Pomanjkanje delavcev v montanski (rudniški) industriji ovira vse druge industrijske skupine. Glede na izvežbane delavce je položaj skoro enako resen. V tovarni za velike topove manjka 2000 strojnikov, dočim bi potrebovale tovarne za vojne potrebščine v Conecticutu in Mary-landu same 35.000 izvežbanih delavcev. V nekem oklicu kontrolorja za kurivo na premogarje z dne 30. junija pravi ta: »Dobavljanje premoga je vsak teden za en milijon ton manjše kakor pa potrebščine. Ce sc dobava ne zviša za 10 odstotkov, bodo zaraditega trpela nujna vojna naročila.
Zadnje vesti.
Bosensko zadeve.
D m naj, 6. avgusta. Oeisair ije diainies v po-sebnii avdiiljaniai sp ne jed znm a/nij ega ministra gno 1 fa Burtona in šefa deželne vlalde hascinsko-her-cegavinske generala Sarkioitiča. Poročala sta baje io važnih zadevah Bosne iin Hercegovine.
Koncesija Poljakom.
Dunaj, 6. avgusta. Iz Varšave brzojavljajo, da je sporočil princ Januš Radzivill na zadnji seji poljskega državnega sveta vest, po kateri je poljska vlada uradno obveščena, da prevzame generalna gubernija v Lublinu v svojo gospodarsko in osrednjo upravo tudi južne okraje kongresa Poljske. Vest je sprejel poljski državni svet z viharnim navdušenjem. Holmsko vprašanje sc spremeni v toliko, da pripade južni del tega ozemlja sedaj upravi lab-linske vojaške gubernije. — Sedaj bo zopet pri Ukrajincih ogenj v strehi.
Zvišanje poštnih in telefonskih pristojbin.
D um a ti, 6. avgusta. Državni zakonik objavi jutri inarodho igilede zvišanja poštnih, brzojavnih iin telefonskih pristojbin.
fz ogrskega parlamenta.
B u d i p e S t a, 6. avgusta. Na današnji seji poslanske zbornice ie minister za ljudsko prehrano princ \Vin-dischgratz odgovoril na interpolacijo grofa Tisze glede aprovizacije. Minister je povdaril, da armado preskrbuje z živili edino Ogrska in da omogočuje samo zdrava narodnogospodarska politika in pa požrtvovalnost, da je de’ žela sploh še vzdržala. Tekom četrtega vojnega leta je Ogrska oddala Avstriji 7 milijonov metrskih stotov žita. Od 23. julija se vrši preskrba z moko že z letošnjo letino. Dolžnost države je, zasigitrati si vsa živila in jih enakomerno porazdeliti med državljane. Najbolj važna je preskrba fronte, kamor pošiljamo primerne količine. Vse potrebno smo ukrenili. Princ VVindischgratz izjavlja, da kart za živila ne bodo več izdavali magistrati radi netočnosti, ki so se vršile, ampak urad za prehrano. — Jutri bo poslanec Fenyes interpeliral vlado v zadevi prebivanja nadfežnih tujcev na Ogrskem ter o tihotapstvu blaga in pomanjkanju živil.
Atentat na Ševčenka.
B e r I i in, 6. avigiusta1. Iz POiltave se brzojavno poroča, da je bii biiviši naiučmii mim.isrtcr Ševčemivo od neznanca na jaivni cesti ustreljen.
Eichhornov naslednik v Ukrajini.
K a lie v, 6. avgiusita. Za niasledmiikia uimiorije-iieimt maršalu Eichhornu v Ukrajini je biil fee-iioivan g-eineiratai piolkiovnik ©rof Kiirchboch, ki je danes dospeli v Kijev ter prevzel poivedjistivo nemških čet.
Enfrmta nadaljuje boj do končne zmage.
Ženeva, 6. av,gasita'. Boivodom švicarske ^narodne slavnosti se de vršil v »Patois d’ Orsay« v Parizu bainikat, iki ga je priredil dioibroidelnli odbor za Švicar sike prostovoljce v francoski anmia-di. Na tetm 'banketu ie goiviomiil bilvšti imMstrsiki predsednik Viivianii ikionono tudi sledeče: »Mii se bomo vojsfcavafi do amiajge. Panaivijiamlo besedo naših ooeltov: Skleni'! smo: dioigovor z zmago, do-gavioir s smrtjo. Čutimo se obvezne napram nad-flim in napram oniiim, ki se bodo roidiili. Borili se bomo vsi do koinonoveljaivne zmage«.
Angleški delavski minister za revizijo mirovnih ciljev.
London, C. avgusta. Zastopnik delavcev v vojnem kabinetu, Barnes, je izjavil v nekem govoru, da je za sprejem Nemčije v zvezo narodov, ker bi izključitev te države iz zveze pomenjala le nove nevarnosti in bi ogro-ževala bodoči mir. Barnes je predlagal, naj sc vrši v Hagu inedzaveznišlta konferenca, ki naj se je ne udeleže le zastopniki vlad, temveč tudi narodi. Udeleže naj se je zastopniki organiziranega delavstva, cerkve in trgovine iz Amerike, Francije, Italije in drugih zavezniških držav. Na tej konferenci bi mogle revidirati vlade svoje mirovne cilje. Za ureditev spornih vprašanj, ki se morejo rešiti le sodnijskim potom, naj bi se ustanovil sodni dvor, za proučevanje ljudskega blagostanja in za uvedbo delne razorožitve pa preiskovalna komisija. Slednjič bi utegnili sestaviti še medzavezniško komisijo, da preišče in prouči na podlagi narodne enotnosti narodno teritorialne razmero v svrlio ureditve narodnih mej.
Kitajsko čete za intervencijo v Sibirjji.
Ženeva, 6. avgusta. »Progres de Lyon« javlja, da je Kitajska že odposlala prvi kontingent kitajskih čet v Vladivostok.
Aprovizacija.
Meso na zelene izkaznice B štev. 1401 do konca.
Stranke z zelenimi izkaznicami 15 štev. 1401 do konca prejmejo goveje meso po znižani ceni v četrtek, dne 8. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 8. do 8. štev. 1401 do 1600, od 8. do pol 9. štev. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. štev. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. štev. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. štev. 2201 do konca.
Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Oosposki ulici v četrtek, dne 8. t. m. popoldne strankam z zeleno izkaznico »B« od štev. 600 do 800. Vsaka oseba dobi četrt kilograma; kilogram stane 6 kron.
Pšenični zdrob za otroke do 3. leta sc bo oddajal v vojni prodajalni, Gosposka ulica, po naslednjem redu: Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: štev. 1 do 300 dne 9.. štev. 300 do 600 dne 10., štev. 600 do 900 dne 12., štev. 900 do 1200 dne 13., štev. 1200 do 1500 dne 14., štev. 1500 do 1800 dne 16., štev. 1800 do konca dne 17. avgusta. Za vsakega otroka se dobi 1 kilogram pšeničnega zdroba, kilogram stane 1 krono.
Namočna polenovka na zeleno izkaznice B štev. I do 800. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 800 prejmejo namočeno polenovko v četrtek, dne 8. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do 2. štev. 1 do 100, od 2. do pol 3. štev. 101 do 200, od pol 3. do 3. štev. 201 do 300, od 3. do pol 4. štev. 301 do 400, od pol 4. do 4. štev. 401 do 500, od 4. do pol 5. štev. 501 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 700, od 5. do pol 6. štev. 701 do 800. Stranka dobi za vsa-
ko osebo četrtk kilograma namočene polenovke, kar stane 30 vin. Stranke naj pripravijo drobiž.
Kislo zelje za V. okraj. Stranke V, okraja prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 8. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 500, od 9. do 10. štev. 501 do konca. Stranka dobi za vsako 'osebo 2 kg kislega zelja. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico, ubožne okcije plačajo kilogram po
1 K, vse druge stranke pa kilogram po 2 K.
Kislo zelje za VI .okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelje na nova zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 8. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. štev. I do 600, od pol 3. do pol 4. štev. 601 do konca. Stranke dobe za vsako osebo
2 kg kislega zelja. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne aacije plačajo kilogram po 1 K, vse druge stranke po 2 K.
Kislo zelje za VII. okraj. Stranke Vil. okraja prejmejo kislo zelje na nova zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 8. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od pol 4. do pol 5. štev. 1 do 500, od pol 5. do pol 6. štev. 501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja. Tiste stranke, ki se.izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po
1	K, vse druge stranke po 2 K.
Kislo zeljo za VIII. okraj. Stranke Vlil. okraja prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 8. t. m. od 10. do 11. ure dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja. Stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne okcije, plačajo kilogram po 1 krono, vso druge stranke po 2 K.
Glince-Vič-Rožna dolina. V prodajalni konsumneg;: društva za Ljubljano in okolico v Spodnji Šiški naj se v četrtek od 2.— 6. ure popoldne oglasijo imetelji naslednjih številk »A« skupine za cenejše blago: štev. 3414, 4214, 6177, 5339, 5628, 5073, 2411, 4598, 604, 2538, 5468, 13.219, 13.398, 13.259, 13.905, 13.892, 11.183, 9600, 12.741, 7917, 14.069, 6889, 9277, 2456, — 9056, 771, 7082, 5098, 1522, 8620, 8416, 11.696, 14.241, 14.110. — Vsak naj prinese s seboj izkaznice in primerno vsoto denarja.
Umetnost in književnost.
»Demokracija«. Socialistična revija. Vsebina 11. do 14. števiike: Uvodnik. Rudolf Golouh: K 'vprašanju o zaibirainlih narodih iin o inteoiacio-inalii. Out'law: Trst. Tratim slovenska dežela. Dr. .). Ferfolja: Italijani im Jugoslovani v Primorju. Trst in Italija. Abdiitus: Razredni boj in priredmo pravo. Peter Jug: Socializem liin samoodločba narodov. Igo Gruden: Meemto. Ferdo Kozak: Naša narodnost. Anton Loboda: K naši gospo-dajnsko-pofetiionii iperspeiktiivli. J. Hajšmam. Praga: Iz češkega socialističnega gibanja. M. Rde: Jurij Vaten t!incViič-P!lebanov. Igo Gruden: Sc hop-pemibauier. Pregled.: Poiditlika. Socializem. Komunalna politika. Kulitura. Pedagogika. Leposlovje. Posebno aktualni so članki o Trstu.
Razno.
* Razno. Radi pomanjkanja vžigalic, stane v Krakovu cina škatljica teh 80 h. — Po poročilu francoskega »Matina« je odredila vlada Sev. Amerike, da se uvedejo v državah New-Eng-iaind, New-Jersaj, New-Joiflk, Pemsylvainija, De-laware, Maryland iin Columblja štiri, v drugih državah pa dve nerazsvetljene noči. — Od začetka vojske je bilo uničeno okroglo 18,251.000 ton sovražnega ladijskega prostora, torej na tisoče raznih ladij. Koliko naših ladij so potopili sovražniki, tega ne zvemo najbrž nikdar. Po uradnih porčilih pričakujejo v 24. gubernijah sedanje Velike Rusije dobro žetev. Le v olonski guberniji grozi slaba žetev. Potniki potrjujejo1 te vladne podatke. — »Svenska Tagebladet« poroča, da se poda Branting v Ameriko.
* Dvojno da, kdor hitro da! Prizor iz današnjega pariškega življenja pripoveduje »Figaro«: Zgodbica se vrši v nekem hotelu v središču Pariza. Avto stoji pred vrati. Dva amerikanska častnika izstopita in sc napotita v jedilnico. Ponudijo jima južino, prav preprosto, jed 5 do 6 frankom v mirnih časih. Račun znaša skupno 72 mark. Amerikanca sta zmajevala z glavama, menjala sta par besedi, se smejala in plačala z bogato napitnino. Naslednji dan prideta zopet. Postregli so dobro plačujoče goste izborno. Vzela sta ravnotako skromno južino kakor prejšnji dan in se vzdignila šele potem, ne da bi vprašala za račun. Posestnik ju je na najvljudnejši način opozoril na to. »Smo že plačali,« ie rekel eden Amerikancev. »Ne, gospodje moji, tega niste,« je odgovoril drugi. Častnika sta ohranila svojo naravno mirnost. »Včeraj sva plačala,« je rekel eden, »pač dvakrat«. Na nadaljnje proteste sta določila, da bosta zadevo uredila pred policijo, gostilničar pa je bil proti...
Priporočljive knjige in knjižice.
Socialna demokracija in kmetijsko ljudstvo, iz poročila urednika Ant. Kristana. II. zvezek. 10 v.
Komunistični manifest. Napisala K. Marz in Frid. Engels. IV. zvezek. Cena 40 v.
Kdo uničuje proizvajanje v malem? Napisal Karl Kautsky. V. zvezek. 30 v.
Kapitalistični razred. Spisal Karl Kautsky. VI. zvezek. Cena 30 v.
Katoliško svetovno naziranje in svobodna zna* nost. Napisal L. Wahrmund. VII. svezek, 70 v.
O konsumnili društvih, Uredil A. Kristan. VIII. zvezek. Cena 30 v.
Kapitalistični razred Napisal A. Kautsky. IX. zvezek. Cena 30 v.
Nevarni socializem. Napisal E. Kristan X. zvezek. 30 v.
Narodno vprašanje in Slovenci. Napisal Etbin Kristan. XI. zvezek. 30 v.
Strahovi. Napisal Etbin Kristan. XII. zvezek 30 v.
Država bodočnosti. Napisal K. Kautsky. XIII. zvezek. Cena 40 v.
Vojna in socialna demokracija. Cena 30 v.
Program socialne demokracije v Avstriji. 6. v.
Vun z enako volilno pravico. 4 v.
Zvišanje duhovniških plač, 10 v.
Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Spisal E. K. Cena 8 v.
V dobi klerikalizma. Spisal Liberatus. 40 v.
Razprave Vil. in X. rednega zbora Jugoslovan, socialne demokr. htnsnke v Avstriji 60 in 150.
Španska inkvizicija. I, II, III, IV. 10 v. zvezek.
Socializem in moderna veda. Spisal E. Ferri. K 1-20.
Dr. Janez Bleivveis in njegova doba. Knjižica leposlovnih, političnih in socialnih spisov. II. zvezek. Napisal dr. D. Lončar.
Drama Prešernovega duševnega življenja.
Spisal dr. Iv. Prijatelj. 40 v.
Naši zapiski. (Se dobi nekaj starejših letnikov po K 5'—)-
Občina in socializem. Spisal Abditus. 70 v.
Pripovedni spisi.
Francka in drugo. Spisal Et. Kristan. 50 v.
Pod spovednim i efatom. IT. del. Napisal katoliški kaplan Hans Kirchsteiger, poslovenil E. Kristan. K. 2’—.
Magdalena. Spisal S. Maclier. Preložil dr. A-Dermota. Cena K 2’—.
Maii. Sloveči Gorkijev roman. Poslovil M J-K 4—.
Rim. Zgodovinski roman. Spisal E. Zola poslovenil E. K. Cena izvodu K 5"—, vezana K 7-50.
Mozes ali Darvin. Šolsko vprašanje. Spisa! dr. A. Dodel. Cena 70 v.
Več luči: I., II., IV. in V. zvezek. Cena 30 v.
Naročila sprejema uprava „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6, I. n.
Stolna ulica 2-4
F. Bat je!
-L
Stari trg št. 28.
Trgovina in mehamčna delavnica.
Molka in ženska dvokolesa
Se % staro prevmatiko
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne sve-■ tilke. Najboljše baterije, m
Posebno nizka cena za preprodajalce.
zatre čudovito naglo
STENICE
izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani,
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se povsod. Glavna razpo-šiljalnica: Lekarna ,pri upanju* (Apotheke zur Hoffnung): Pecs 46, Ogrsko.