49. številka. Trst, v ponedeljek dne 2. marca >903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na er, ampak avstrijski ministri v obče i« i majo navade, da bi fi glave u 1 > i j a 1 i z nami Jugoslovani. Naši klici morejo b ti opravičeni kolikor hočejo, iifcša ind gnaci a more prekipevati na veeh e raneh, mi moremo podajati dokazov, ki to jasneji nego bel» dan, da po načinu, kakor se postopa z nami Jugoslovani, b* gazijo pisani človeški in nepisani etični zakoni, da krivice, ki se nam gode, režejo tudi r meso državnega interesa — vii taki in si čni dokazi naši d« kratijo spanja nobeni ekscelenci na Dunaju. M me duše in z nijlagljo vestjo prepuščajo te ekscelence svojim zaupnikom v Pr morju, da nas — drže na uzdi kakor najbolje vedo in znaji«. Rečeni dve interpelaciji pa sti eksce-leoco Koerberja izvabili na piano. To je vspeh, ki mjra vzbujati zadovoljstvo. V me ritončaem pogledu nas seveda odgovor mi-nisterskega predsednika izzivlje na odpor, ali dejstvo, da se je ekscelenca izvolil malce pobrigati z nami, ali resničneje povedano: da se ni mogel izogniti odgovoru na stavljeni mu vprašanji — to je dogodek, katerega treba primerno zabeležit . Meritorično treba — kakor rečeno — najodločneje zavrniti odgovor g. Koerberja na interpelaciji poslancev Vuković 1 in Bian-kimja. Odgovor, s katerim je g. Koerber opravičeval prepoved večkrat omenjenega koncerta, je naravnost žaljiv za vso slavno in prestavno avstrijsko diplomacijo. Kajti to je prava pravcata persiflaža na vse diplo-matiške akcije. Ako nam kdo g >vori, da tiste mogočne gospode v blestečih unif trmah, ki si domišljajo, di delajo vedro in oblačno ni svetovnem obzorju, more spraviti iz ravnotežja že kakov priprosti koncert v humanitarne svil«?, mora to izvabljati vsakemu razsodnemu človeku malicijozen nasmeh na ustnice. Prva misel, ki se usiljuje, je ta, da vsa s avna diplomacija se svojimi akcijami stoji na lončenih nogah — ia to tudi tadaj, ko je toliko v igri, kakor je n. pr. ob bal- PODLISTEK. Na rojstni zemlji. 48 C. Spisal Kaaver-Š&ndor-GJ&lskl; prevel XVII. No — te stroge nabora je imela že v Mur-vincu. Z ii se mi, da tudi tam nisi smel brez papučiV v sobo — ga je podražil Tomica. Resnica pa je bila, da je imela Bibsta svoje posebne i zre ino strogs nazore o redu v hiši. Se takrat, ko živeli v Marvincu na svojem imetju, ni ubogi Jožica smel kaditi dru /je nego v postranski s >bi in le izjemoma v dvoru, ako so imeli gostijo. V silon res ni smel prihajati drugače, nego v papučah; a če bi bil sel na baržunaste fotelje salonske garniture — to je bilo gotovo hudo in pokora. Ko so se preselili v me* o, bilo je Ba-beti prvo, da si je naročila dragoceno po bistvo — vse v etaronemškem stilu. A daje j? bolje čuvala in stedila, je uredila zadej na hjdniku dve sobici, kamor je stlačila staro pohištvo. In siromak Jožica je moral tu pre živ Ijati cele dntve — kaj dneve— niti spati ni emel v spalo ci, urejeni v zlogu,tudi ta zanj toli važni del življerja je mo-al prebijati v tistih dveh zadnjih sobicah. Na nesrečo je prišel Tomica na to in je radi t±ga kanskem vprašanju : princip humanitete in evropski mir. No, gospod K«»erber gotoro ni hotel doseči tacega efekt« pred n. p. evropsko publiko. Mi Kino marveč prepričani, da tudi gospod Koerber n ti misli ni na to, da bi čestitljiva teorija, ki se pi dan na dan uve škem licu, bi mi ne v* rj« I1 tudi tej solzi in bi bili slej ko prej mnenja, ^a ekscelenca ne bi si bil upal tako govoriti, ako bi ga bili i n t e r • p e 1 i r a 1 i nemški poslanci! Našim seveda . . . ! Cemu bi p« bila v vtljavi staro- mogel n»roerjani koncert motiti klavno in preslavno diplomacijo v nje balkanskem konceptu. Stvar je marveč zel<5 jednostavna in tako lahna zagonetka, da jo more razvozljati sleherni politiški otrok med nami Jugoslovani. Le nekoliko p<»zuanstva z glasoviiim avstrijskim z Ptemora, nekoliko umevanja pro-tislovanske Bmčr, po kateri se giblje avstrijska notranja in vnanja politika, le nekoliko orientacije trebt, ki govori, kako avstrijski državniki v obče smatrajo nas Jugoslovane in naše zastopnike kakor uekako quantitč negligeab e — pa smo Da jasnem, zakaj da je dr. Koerber tako odgovoril na interpelacijo posl. Vukove 1. Ko že ni mogel drugače, nego ita je odgovarjal, pa je porabil tudi to priliko, da je mojstrova 1 n šs pc slance z odurno lekcijo in s tem bagateliziral narod, katerega isti za*t >paj Gosp. dr. K ierber je menil, da je go voril »pod utisom bede« v Dalmaciji. Da je ta odgovor v nasprotju z duhom in pravicami ustavnega življenja — to smo povdarjali že v prejšnjih številkah. Danes pa povdarjamo, da je nezmisel to tudi, ako sodimo 8 psihologič Ijavlja v praksi avstrijskega zistema, teorija o superijornih in inferijornih narodih in — p klancih ! Tako in jedino le tako ei je tolmačiti možnost takih odgovorov, kakoršen je bil oni. ki ga je d«l ekscelenca na interpelacijo posl. viteza Vukovci. Grenka medicina je to za naše poslance in m> smo le radovedno zrli, da-li jo isti po goltnejo mirno in s tisto staroslavno res'gna cijo. Tako srni se ve Ino sukali v kolobarju, ki je [ ravi cirkulus vituosus: vlade bo nam delale krivico in nsis niso uvaževale ; potem smo tožili in rekriminirali, a božanstvena re-signacija, s katero smo vsprejemali vladine odgovore je bila poslednjim le v vspodbujo, da nas o prvi priliki — zopet niso uvaževale! In tako dalje in tako dalje z gracijo j avstrijskega zistema. Ali naj res tako ostane za vedno ? ! Poetični pregled V Trstu, 2. marca 1903. Jugoslovani in vojna predloga. nega stališča. Če je kdo sam v bedi in »Slovenec« objavlja nastopno izjavo dež. posl. vsled tega tudi v nenormalnem duševnem dr.a Ivana ŠusteršiČa: razpoloženju, je umljivo, če se je pod utisom »Ni sicer moja navada odgovarjati na po bede dal zavesti do neoprav čenih in nepre ročila liberalnih časopisov, ker je njihova vidnih besed. Da bi pa bila daim. beda kar lažnjivo^t itak vsem resnim ljudem pri nas hkratu aeg a naši vladi tako do srca, da je znana. Le posebni uzroki me semtertje pri- pod nje utisom načelnik te vlade rabil be- vedejo odgovarjati posebno debelim lažem. sede, katerih ne more opravičiti — je to Tako laž je nekdo izlegel v reškem »Novem misel, katero odklanja vsakdo i u se jej k Listu«, odkoder je prešla v »Edinost« in večemu smeje. To je tem neverjetneje, ker »Narod« in morda še v kak drug liberalni je isti avstrijski sistem po največem delu liBt. Ta laž se glasi, da bi bil jaz minister sam zakrivil to dalmatinsko bedo, in ker smo ekemu predsedniku Korberju obljubil gla- videli prav do tistega dne, ko je dr. Koer- sove »Slovanske zveze« za vojno predlogo, ber odgovoril pod »utisom bede v Da Ima- ako vlada razpusti kranjski deželni zbor. To ciji«, kako da je državna uprava stojično trditev označujem kot čisto navadno in podlo mirnostjo gledala na gospodarsko propadjnje laž. Jaz sploh glede deželnega zbora in nje- v deželi, ki je lepa in ima vse pogoje za vsaj govih razmer od vlade nikdar nisem nič za- relativno blagostanje in ki je vrhu tega, po hteval in sploh razmere v kranjskem dežel - svojem zemljepisnem položenju, neprecenlji- nem zboru niBO igrale niti najmanjše uloge vega pomena za državo. glede stališča, katero sem zavzemal napram Odgovoru dra. Koerberja je torej nedo- vladi v državnem zboru. Će kdo kaj dru- stajalo glavnega potrebnega svojstva — res- zega trdi, naj se pred vsem osebno predstavi, snosti. In da je ekscelenci, ko je na in'erpe- oaj nikar brezimno ne pisari, potem ga bom lacijo Vukovićevo »pod utisom bede« v Dal- nazval za čisto navadnega nesramnega laž- maciji, podajal dalmatinskim poslancem lekcijo, nika in sicer izven državnega zbora in po- porosila tudi svitla soUa po resnem državni- slanske immunitete, da dam priliko, da me dražil mučenika Jož co ; no, Klenusevič je začela pripovedovati o svojih poznanstvih v vsikdar z dostojanstvom odbijal vsako zbad- mestu, o generalici N., o grofici L., o kon-Ijivko, ki se je tikala Babete in je prekinjal tesi Lin>, o baronesi »Terčiki«, o »vol teti kaj ts- šaljiv< Ali pusti t> — moja Babeta bazarih«, o »rotkrajc balih«, o predstavah ve, kaj dela, treba čuvati take fine stvari — živih slik — o stvareh, za katere v starki ni a jaz, jaz priznavam, da sem nesrečen člo- bilo ni nikakega pravega zanimanja, ni ume- vek — nerodnež Betn — medved — pravi vanja. Ko se je bila starka spustila v prepir medved. — Kaj hočeš, iz te kože ne mo- z Mikolašem, prišla je v sobo Zlatica in je rem — jaz bi pokvaril vse te fine stvari v takoj prissla k Vandi, da ne bo sama, ker najkrajšem času. Mi stari »Horvati« — taki teta Brigita niti blizu ni hotela k njej. Ali tudi z Zlatico se ni mogel razpleti prav razgovor, če tudi je bila Zlatica jako izobražena deklica, ki je tudi mnogo čitala. Res da ni bila odgojena .v kakem institutu, in je le obiskavala ljudsko šolo, ko je bila še pr1 svojih stariš h. No, v hiši Blinjevidevi si je igraje prisvojila znanja, kakorsnegd nimajo vse mestne deklice, odgojene po šolskih zavodih in viših šJah, Pri mizi v Lipnjaku so se redno sukali razgovori o književnosti, znanosti in umetnosti. Tako je imela deklica priliko, da se je naučila mnogo tega, a vrhu tega je bila prijateljica čitanju — pak je tako s časom postala mala znanstvenica, ki je mogla čitati v dveh treh jezikih, se razumela v književnosti in muziki. Vanda je seveda mislila, da vidi v njej le zapuščeno, nespretno deklico z dežele, siromašno sorodnico hiše. Toaleta Zlati-čina, Če tudi pristojna, vendar ni bila na- Tudi sedaj je zače! pidobno odgovarjati Tomici. Ali oitro se je zaplel v govoru. Motila ga je Vanda, kateri je sedel ravno nasproti. V njenem lepem licu se je izražalo nerazumevanje, začujenje, nebrižnost, dolgočasje, vse v isti hip in vsi le nejasno; ker v glavnem je izražal obraz samosvesten ponos in odločno vedenje. Njej je bila vsa ta starčevska družba Čudna in neprijetna — skoro smešna in brez vsacega »š ka«. Edini Lev je o svojem prihodu za hip vzbudil neko živahneje gibanje v obrazu in očeh, a ker se jej ni pr.bližal, marveč se je tu li on vmešal v dolgočasni razgovor starih, zapala je zopet v prejšnjo napetost. Stara gospa si je sicer res prizadevala, da bi jo zabavala; no, tudi ona sama ni vedela prav kako bi pred elegantno mlado meščanko, a tudi dekliea je le brezbrižno in raztreseno odgovarjala, ali pa toži. Sicer pa ni nobenega dvoma, da vse to izhaja iz enega vira iu sicer iz slovenskega liberalnega vira, kar je tem smešneje, ko so to ljudje, ki se niso sramovali iz čisto navadnih strankarskih, egoističnih vzrokov glasovati za dispoz'cijski fond in katerim odrekam kot narodnjak vsako pravico kedaj še reči kako besedo o narodnih stvareh. Na Dunaju, dne 27. febr. 1903. Dr. Ivan Š11 s t e r š i č, drž. in dež. poslatec.« Gospod dr. Šusteršič je torej naperil svojo izjavo proti »Novemu listu«, »Slov. Narodu«, »Edinosti« in — »morda še kakemu drugemu liberalnemu listu« !! V ta poslednji akcent je hotel g. dr. ŠuBteršič očividno položiti vso težo svoje obrambe. Ali — man merkt die Absicht und man — lacht! G. doktor naj nam veruje, da je slepo obdolževanje z »libe-rahtvomc dandanes postalo jako problematično podjetje, ker toliko je naša javnost že dozorela, da ne jemlje takega obdolževanja v nadomestilo za vsa potrebna druga in drugačna dokazila. Slovenci in Hrvatje v Trst^i in na Reki imajo nujnejega in rodolj u bnejega posla, nego je tista igra slepih miši z liberalstvom in klerikalstvom. Glas je bil tu ; kakor novinarji smo posneli ta glas in nanj opozorili slovensko in hrvatsko javnost; ob enem pa smo pozvali dotičnike — ki nimajo nad seboj druzega sodnika nego javne menenje in svoje volilce — naj dado pošteno in jasno pojasnilo. Da smo bili opravičeni in dolžni v tako apostrofo, nas ie uveril o tem tudi zaderski »Narodni list«, ki je v tesni zvezi z enim delom dalmatinskih poslancev in čegar glavni uradnik je poslanec v državnem zboru — g. Jurij Biankini, ki je Člen »Zveze«, kateri predseduje — dr. Ivan Šusteršie. »Narodni liste je pisal v članku »Politika popuščanja« tako-le : »Kakor vse slovanske novine, tako smo tudi mi z nekim zadovoljstom zabeležili vest, da je hrvatako-8lovenski klub na Dunaju, vzltc grožnjam mioistra-predsednika g. dr.a Koerberja, naložil svejima odposlancema, da v odseku glasujeta proti vojni predlogi. Ob tej prilki je tržaška »Edinost« pisala : »Naši poslanci imajo sedaj dovolj razlola, da razmišljajo, kako nečaotno bi bilo za njih, s ko bi s svojim vedenjem opravičili sum, da so tako zavisni od vlade, da jih more tudi z grožnjami siliti v glasovanje Djej v priloge. »T a jako umestna pripomba »E d inosti« vendar ni preprečila n e - predna, česala se je celo se z frizuro, ki je bila po glasu VVndinega žurnala že pred tremi let; »une horreurc ! Kaj naj torej ona žnjo ! Tudi Zlatica sama je bila nekako zmešana in je izgubila svojo sigurnost — prav tako kakor tetka Blinjevička, pa ni našla prave besede, da oi zabavala svojega gosta. Ko se je namreč Zanola začel premikati v smrtnih bolečinah, padel je s postelje na tla, kjer je bila ogljenčeva kislina nekoliko redkejša in ee je toliko zavel, da je mogel klicati na pomoč. To upitje je slišal sin lastnika ladije, Martinuzzi, ki je spal na drugem koncu ladije in je stekel na pomoč. Zastonj pa se je trudil, da bi bil Zanolo vzdignil in mu pomagal iz kabine. Začel je na to tudi on upiti na pomoč, na kar so prihiteli na la-dijo mornarji ix druzih ladij in izvlekli vse tri na krov ladije. Telefonirali so potem na zdravniško postajo, medtem pa je pilot De-sardo na umetni način povzročil, da sta dva izmed ponesrečencev začela zopet dihati, le 16 1. Bon ni dal nobenega znaka življenja od sebe in ga je še-le pozneje došli zdravnik pripravil zopet k zavesti. Zanola in Skarč ostala sta na to na ladiji, dočim so Bona prenesli v bolnišnico, vendar je tudi on popolnoma izven nevarnosti. Vandi je bila z vsakim hipom teže in neznosneje. Teta Brigita je trdila kasneje, da nadne metamorfoze slovenskih poslancev, katerim so slediti tudi ne kateri na*i (Hrvatje aarnrpž), ki s> na glasu radi svoje » revelike udau« sli vladnim i j u d e m. Od glasovanja v p enumu sta mi-nola le dva trije dnevi, pak je povsem nerazumljivo, kako seje oni isti klub, ki je bil naložil svojima odposlan cema, da st* v odseku glasovala proti vojni predlogi, v plenumu v z • držal od glasovanja. To pomenja da so ffrožnje Koerberjeve imele vspeh. I)oznajemo, da so se slovenski kle rlkalei. boječi se da ne bi Koerber v njihovi hiši pomagal liberaleem, hoteli njemu prikupiti z glasovanjem vojni predlogi v prilog, aii da so naleteli na odloeen odpor pri večini Hrvatov. Po dolgih | Tu sk t h (krešeta) so odi« čili, da se vzdrže glasovanja. Doznajem > še, da je radi tega bilo veliko nezadovoljstva, in da so nekateri členi le zato ostali se v klubu, da ne bi v teh resnih časih ustvarili novih vprašanj in da ne bodo delali zmešnjave« I a ob takih glaeovih od tako renoih strani naj bi narodno glasilo ne stnelo beležiti glasov, k: so skrajno vznemirljivi in ki po svoji us dnoeti zahtevajo pojasnila. Će ti glatovi ne odgovarjajo resnici, more tista struja v klnbu, katero vodi g. dr. Šusteršič, tudi za do- iti zadoščenje. Ali nikar naj ne morja. K večemu bi mogla Italija dobiti oporno točko na enem drugem obrežju ožine pri Otrantu, da bi nadvladavala vrata Adrijanskega morja. To je program Italije glede Orijenta. Nikdar se pa Italija ne odpove zahtevam do Dalmacije, tudi če bi italijanski živelj popolnoma izginil iz nje. Hrvatje si delajo prazne ilHzije, ako se nadejajo, da ustvarijo veliko državno tvorbo z Dalmacijo in Istn. Italija ne bi trpela niti administrativnega združenj a D a 1 - Tako je bratec »Amico« pohvalil bratca » Picjola«. Tudi njiju zaveznik, ljubljanski »Slovenec«, bi bil rad zlezel v to »kolo«. Saj je le privatno podjetje in kakor tako si sme že privoščati boljšo in bolj gospodsko družbo, nego je družba tržaških Slovencev-trpinov. Zato je odprl svoje predale zopet svojemu neslovenskemu dopisniku s tržaškega ordinarijata, kar naj bi provzročdo, da bi mi prišli zopet v polemiko a slovenskim listom in bi potem naši nasprotniki citirali »Slovenca« za macijes Hrvatsko. Za Italijo jej pričo prot; nam. Na ta lim jim mi ne poj-Dalmacija važneja nego vse druge točke obali demo in to tudi ne zaradi tega, kei znamo, Adrije, ker Dalmacija nadviaduje adrijansko da s to pisavo »Slovenčevo« ne soglašajo morje in je nasip za slovanska zaledja. pošteni slovenski in hrvatski duhovniki. Tako in nč drugače, kakor ta »vpljivni To naj vnamejo gospoda okolo »Slo- parlamentarrc«, govori tudi irredenta v obče. venca« na znanje. To je ravno tisti irredentizero, ki hoče od Da je pa naša pot prava, to nam sve- trgsti teritorije od rase monarhije in katerega doči v obilni meri simpatija drugega katoli-ekzietenco je kmetatovalo nedavno tudi ces. skega gia«ila, ki šteje v svojo sredo velikane, kr. namestništv*. Italija ne dovoli tega in ne kakor so Strossmaver, Stadler .... bo trpela onega — nota bene! — v mejah ■ Ozirom na naše tužne tržaške razmere j habsburške monarhije! je napisal zagrebški »Obzor« značilen članek V se ž« ni raožao, a naša d ploroacija je pod naslovom »Latinizatorji«. Ta članek1 menda tega mnenja, da je tako v najlepšem priDesfmo jutri doslovno kakor odgovor neka- j redu in da sploh ne m^re biti drugače! O i tolikima listoma »Sloveccu« in »Amrcotu«. da, res, v državi neverjetnosti smo! Dogodki t Ricmanjih. Včeraj, prvo Macedonsko vprašanje. Macedon- nedeljo v postu, ni bil) pri maši latinskega sko vprašanje g< tovo ni bilo še nikoli tako zamotano, kakor jje sedaj. Predložile so se reforme, Turrija jih je vsprejela in vendar zahteva taoe-a zadoščenja od nas, Ki mu ga ne nihče na vsem svetu ne \erujeT da jih tudi moremo dati, tudi ko bi hoteli, ampak se svojo zah'evo naj se obrne do — lastnih kolegov v klubu ! Ti jedini m' rejo dati zadoščenje, ki bo res veljavno. Toliko v odgovor na izjavo g03p. dra. Šuoteršiča — in brez vsake nervozno s t i ! :zvede. Tudi vprašanje o generalnem inšpektorju za Maeedomjo je zelo k< eljivo. Isti bo imenovan od Turčije, a velesile mu potem zagotove nekako neodvisnost od osred nje turške vlade. Ako bo sultan imenoval generalnega inšpektorja,, potem je od takega inšpektorja pač malo dobrega pričakovati 7a Italija in dogodki na Balkanu, Maeedonee-pak — Dalmacija ! Malo čuden se bo1 Inšpektorja sultan ne bo mogel odsta- zdel ta naslov. Da se Italija h< če okoristiti | viti' ako ne ^ žnj m zadovoljen ; kaj bo pa, ako veiesile ne bodo s tem inšpektorjem zadovoljne, kar je pač verjetneje od prvega? Velesile bodo bržkone mirno gledale na upravo prihodnjega generalnega inšpektorja (ako se tak inšpektor sploh kedaj imenuje}, Da balkanskem vprašanju, to bi bilo že umevne, ker dogi dki na Balkanu so mednarodno \prašanje Ali Dalmacija! Državno pravno razmerje te pokrajine sicer res še ni končno urejeco in je vpraš-nje, ki se ima rešiti, aii — le v okvirju naše monarhije, j ki g<*ovo bo malo ali ce\6 nič boljša od se- Mi bi rekli, da nima nikogar izven monar j 'lanJe uPrave' miruo Pa ne bodo moKU Sle" hije nič br ga ti, da-li Dalmacija ostane med dati na to Msocdonoi fami, a vendar seje »kraljestvi n deželami, zastopanimi v državnem zboru«, ali se spoji v trojedino kraljevino, ali pa se priključi direktno k Ogerski! Sedaj pa čujemo t d nekega »uplivnega italijan-kega parlamentarca«, ki spore ča v dunajsko »Information«, da smo bili v zmoti, ko smo menili, da tudi Italije nič ne kapelana niti enega samega e 1 o -! veka. Istotako je bdo na- popoludanski službi božji. Gospod kapelan si je nekoliko časa prizadeval, da bi s« približal prebivalstvu, ali z'Ji se, da se je uveril o brezvspeš nofti VBacega tacega poskusa. Razlika. »Jedinstvo« piše: Proti ruskemu listu »Slovanski vek« eo službeni krogi zadnje čase začeli godrnjati. Po vesteh z Dunaja je soditi, da je proti temu listu napet aparat ; te dni mu je ogrska vlada odvzela po^t-debit »radi panslavisma«, na Dunaju pa je tako bbrazložena zabrana zbola v oči, pa so se razjezili. »Pieeoio« ne samo, da izhaja mirno, ampak uživa po strani vse simpatije »-aule*. A kako pargermanski bsti v Avstiiji ? Kakor da so v Berolinu! To je istotako kakor je bilo, ko so Ricmanjee obsoddi, ker so jim svečeniki prihajali iz Hrvatske, torej iz Traoslajtanije, ki so takoj dol-)i\ali -veče pritožuje, Kaka krivica da se je godila Lahom o ustanovljanju lfcške šole v Šterni ! Ko bi šlo za slovansko šolo — tako p še ta brezobraznež — vlada di ne bi trpela toliko j spletkarij ! »Grcžnjansba občina se je morala na ! TldabKt" V* dolgo bojevati proti nekaterim tamošnjim sla- Politika v cerkvi. Sodbo o pastirskem ^1 4 listu škofa Nagla, v katerem škof aludira na- »Da-si je občinski zdravnik izjavil, da odpravo .lov. b< g, služenja in morda še ce!<5 omenjena šola odgovarja vsem zdravstvenim slovenskih cerkven,h bratovščin v Trstu, je predpisom — so se domač! prebivale! pro-izrekel ž dovsko-liberal ni »Piccolo«, ki je iz- živili odpretju te šole!! V to zadevo so sadovoljoost ne toliko vpleteni prsti kakega poznanega razil Bvoje veselje in _______^____ m a o i j e — pa nima takih zahtev do Alba- I besedila v pastirskem listu, ampak 8 1 a v o f i 1 a, ki je želel, naj bi .e v tej *.li nije in d/ugih teritorijev turške držav«. It ali- temveč zaradi dosedanjega delovanja monsi- porčevalo v slovanskem jeziku«! jani žele neodvisno Albanijo do Jon škega gnora Nagla, ki daje z močno roko dokazal, Tako p'šejo ti revni in zatirani laški — ! Da morejo napisati kak dopisiČ, mo- jo je nekolikokrati zalotila, kako je z očmi namigavala in pomižikavala o*etu, da bi odšli. In v resnici se jej je obraz kar rasvedri!, ko je stari Mi kolaš okolo osme ure začel poslovljari se. — Kaj ? — je vsklikail Blinjevič. Sedej, tikom pied večerjo, naj V8s pustim. Niti Čašice vina nismo še popili. Mari — ne poznate naših običajev? Moj peštanski gospod mora videti, kako je pri n»s. Ne, ne — jaz vas ne pustim — in je Mikolašu in Rakociju ljubeznjivo iztrgal klobuka iz roke. Stara pa jih ni toliko zadrževala. Njej je bil Mikolfiš v duši z pern, & tudi V and a jej ni ugajala. Tudi Lev ni bil zadovoljen, da jih je oče Dridržaval. Ne famo, da mu je bila vsa ta dotika z modernim svetom strašna in neznosna, fcmpak b i je tudi kakor na iglah, ker je hotel v Draganee na luščenje turščice. Bilo mu je, kakor da bo moral ves ta dan, ki ga je preživel toli divno, zaključiti s tako disonaner. (*>ride še.) da zna nastopati proti težnjam Slovencev in pojaei Hrvatov. Mi smo to sodbo »Piceolovo« pri- rj-jo imeti v zalogi vse polno brezobraznosti, nesli v do»lovoem prevodu. Storili smo to nesramnosti in direktn h neresnic. Prvo, kar zaradi tega, ker smo bili prepr čani, da je moramo povedati, je to, da je Šterna čisto to napisala znana roka iz krogov italijanskih hrvatska podobčina, ki je del krojne ob reformatorjev, ki imajo sedaj prvo besedo na čine Gn žojan in spada pod laško upravo j tržaškem ordinarijatu. Da se v tem domne- te občine. Grožnjanska občina je precej ob-vanju nismo motili, so dokazali rudeči itali- širna in je (izvzemši peščico prebivalcev me-janski duhovniki v svojem stanov- steca Grožuau samega) popolnoma hr-s k e m glasilu, našem neprijatelju - - v a t s k a, ali »sladka«, kakor se nazivlje »Amicu«. Reformatorji v »Amicu« pišejo pod tamtšoje prebivalstvo samo. Kakor v Krašici naslovom »Commenti« takole: — občina Buje — tako so tudi v Šterni »Picolo« je prinesel velik del paslir- našemu revnemu hrvatskemu ljudstvu usilili skega lista mons guora škofa in je dodal i t a 1 i j a n k o šolo ! istemu laskav (! sic) komentar«. Ker pa je že tako, da se slaba etvar »Konstatujemo to dejstvo, ne zaradi tega, daje le slabo bran ti, je dopisnik priznal ne-ker dajemo važnost njegovi hvali; za nas je kaj, ?e*ar gotovo ni mislil priznati. Priznal »Piccolo« organ odličnega antiklerikalizma ; je namreč, da se je ustanovljen e oviralo po ampak da pokažem \ kako Bi je znal mon- prebivalstvu samem, da si hoče na drugem signor škof se svojim modrim vladanjem pri- mestu uverjati, da je imel prste vmes kak dobiti ce!6 svoje nasprotnike ter jih je prisilil, »poznani slavofil« ! da ga hvalijo. Tudi nam je draga ta objava Seme, ki je, o gospoda, sejete sa svojo v »Piccolo«, ber je tako škofov pastirski list »Lego« med našim bednim narodom, mora bil vsaj čitan od mnogih, kateri bi ga ne — mi smo trdno prepričani o tem —obroditi bili sicer čitali. Zares torej tako tudi sam za vas — sad prokletstva, Im ja in t-lednjič vrpg (!! sic) kedaj pomaga razširjati hvalo , zmage pravične etvari in maščevanja za vaše cerkve božje.« ' kanibalsko postopanje! Po tem, ko Bte oropali naš narod za bog ve koliko mladih nedolžnih duš;c — imate še železno čelo, da kričite o krivicah, ki se vam gode ! ! Nesramneži, »bufoni«, pajaci ! Grožnjanskim veljakom naše narodnosti pa svetujemo, n?j se tesno združijo in naj složno, javno in energično odbijajo naval tamošnjih in zunanjih — kalabrežev ! Volilne Ifste. V soboto so se v pred sobi dvorane mestnega sveta (magistratu a palača, II. nadstr.) izložile prvotne volilne liste občinarjev, ki imajo aktivno volilno pravico v mestu in okolici. Te liste bodo volilcem na ogled do dre 13. i. m. Do t*ga dne morejo se uložiti rekurzi proti izpuščenju ali drugim pogreškom v volilnih 1'istah. Te dni pa se tiskane liste dopr sljejo v»-liicem na dom. Iz kotička za liberalce,- V kotičku z & liberalce piše »Slovenec« : »Seveda, »SJavjja« inserirs zopet v »Edinosti*, neka opeba je morda trcdi zopet prejela kaj za svoje posebne zasluge za »S'avijo-r (racte liberalce) in tako se je čol n č naše »Edinosti« — brez krmarja kakor je ! — zopet oddaljil od zlate srednje poti ter približal — Ghanbdi!« Taka pisava je tako nizka, da bi se moral veliko prenorko pripogniti oni, ki bi hotel odgovarjati Njemu, dobremu znancu, ki večinoma polni žalostno-glasoviti »kotiček za liberalce«. Vrehliekj; mej slov. dijaki v Pragi. Člen i slovenskega akademičnega dručtva »Ili-rra« v Pragi so priredili v proslavo 50-letnice Jaroslava Vrchtickega slavnost v okrašeni dvorani »u Chodery«. Na slavnost je osebno prišel Vrehlickv. Predsednik Staič je izročil jub lantu dar »I irije«, krasno palmo s trakovi : »Slovenski akademiki slavnemu Vrchlickemu«. Za burnih klicev je sprejel pesnik ginjen palmo. Ni si pršel po ploskanje, ampak le zahvaljevst se je prišel Slovencem. Poslav ljajoči se je obljubil, da podari drultveni knjižniei svoja tlela, ker je neki Fedaj nsiš dolžnik. Tako ^ j« zanimal za razmere pra s^ih Slovencev, da je izrekal žejo, naj bi s« mu naznai.jalo vse, karkoli ne v »Iliriji« godi. Dar Slovencev pa se sedaj že blišči v Ferdinandovi ulici med vsemi darovi v pr\i vrsti : »Slovenski akademiki slavnemu Vrchlickemu«. Po »Slovencu«. Vojaški nabor v Trstu. Vojaški nabor toliko za one, ki so tržaški ob čina rji, kolik« r za vse druge, v Trstu bivajoče in vojaški dolžnosti podvržene novinec, rojene v letu 1882-, 1881. in 1880: prične v našem mestu v moroai>ki v. t. m. in b > trajal do 29. t. m. in sicer se bo nabor vi-šil po sledečem redu : Tuji obČinaiji : L, II. in III. razred dne 16. in 17. t. m. Trža^ani : T. razred (rojeni 1. 1882.) od št. 1 do 199 dne li& ; od št. 200 do 398 dne 20.; od št. 399 do 597 dne 21. in od št. 598 do 796 dne 23. II. razred (rojeni 1. 1881.): od št. 1 do 219 dne 24. ; od 220 do 454 dne 20 ; od 455 do 711 dne 27. III, razred (rojeni 1. 1880.): od št. 2 do 360 dne in od 361 do 739. dne 30. V navedenih dneh se odloči tudi glede pr..šenj za jednoletno dobrovoljno Blužbo in glede prošenj za oproščenje od prezenČnega slnžbevanja. Ako se novinci ne odzovejo točno porivom, obsojeni bodo na globo od 20— 400 kron, oziroma v zapor. Pjanim novincem in takim, ki ne bodo-preskrbljeni s pozivnico, se zabrani vstop vv naborno dvorano. Novinci (Tržačaui), ki do dne 14. t. m. ne dobe p< zivnice, morajo po isto na vojaški oddelek mestnega magistrata ; doČim se oni novinci, ki ne pripadajo k iržaški občini in ki ne dobijo sedaj pozivnice, pozovejo ni* nabor meseca maja t. 1. Ker se niso udeležili kostiiuuega plesa tržaških gospa, po podarili ga Janja Što fa iz Sežane 2 kroni, g.a Mirni Bianzani 2 K, g. Koren in g. Pakiž s Prošeka po 1 krono. Po preplačani ustopaini podaril gv dr. Treo iz Gorice še 10 kron. — Bog živi vse! Bog d*j mnogo posnemovalcev. Pevsko društvo »Kolo« vabi vse svojo pevce in pevke na skupno pevsko vajo, ki se bo vršila v sredo, dne 4. marca t. 1. ob 8. uri zvečer. K< r se bo poleg pevsko vaje vršil jako važen pogovor, jo d< lžro:t vitega pcvca, da pride k tfj pevski vaji. Torej De rabite ! Zahvala. Pod p-sani odbor »Tižaškega Sokola« ati »e tem p >tnm izra>iti najtoplejo zahvalo vsena onim pospodom, ki so na kateri koli načn p r pomogli, da je jaaskarada v gledalca »Goldoni« tako krasno vspela ; imenoma «e zahva juje g. Srečk u Bartelu za njegovo upiivno befefdo, slavnemu »Delal-sitemu p d p* r ne mu društvu« ter {»evakemu društvu » K< lo« za prijazen spomin ter darilo 10 krr n. Preplačali so vstopnino v svtIio podpore za ureditev telovadn:ee v bodočem »Narodnem domu« go*p. Josip Mahne 20 K, N. N. '2 K. Rože Jfs;p2 K, »Narodnjak« 5 K, N. N. U in A. Božeglav 1 K. Bodi tem vpe >-. zračena srčna zahvt>la ter istotako tudi s av. občinstvu na prijaznem mnogošte-vilrem odz vu. Mor bitni nada'jnji prispevki v onrenjfno svrho b do < bjavliali tem potom. ODBOR >Trž*šk«=ga S< kola«. Javna zahvala. Podpisani št*>je v dc lžno«t z; hvaliti se najtopleje vsem udele- | ženetm ob h p1eBnih venčkov. Po sebe pa gg., j ki so b'agovoldi podariti svote v krr:st| društven ga zalaga. Darovali so: s'. »Trza-1 fko podporno in bra'no dri štvo« po drputa-1 ciji 6 K ; pg. : Josip Furlan (krfmar »An- , demo de Franr«) 5 K £0 st; Ffrdo Pavle,; T' maž Zadnik (ta g. je ob tej priliki podaril trdi 2 K t a družbo sv. Cirla n Mttodija), Manja Furlan, N. N. in 4 gospine po 20 st., JoHp Bizjak in N. N. po 1 enkrat In a a ! — Gosp. R žetu, ki je brezplačno *h deloval v o»k€8tru, ie zahvaljujemo še p* 8«-be. ODBOR pevskfga društva »K čle udeležbe ter se je odnesel za prihodnjo nedeljo dne 8. t. m. Ta dan se bo *-bcd vršil s vsakf m č te vilom udelt žencev. Volilni odsek. Draibe iY*wUntB V torek, dije 3., T Opatiji je bilo od 1. septembra 1902.' ročil z dvanajstvo ženo, iz katere je izvabil marca ,b ur ^potad«. se hc^o vBl^ pa do všteteg 25. februvarja 1903. B147125.000 K. Ker se mu je zdelo, da je sedaj . , k i • o __j_ \________•__:t_____;n rlo Iti trn ntpcrmli .hrf' » Jnfc. " k;, sodišč oseb. Od 19. februvarja 1903. pa do všte-lmera — žfnvtev polna in da bi ga utegnili tega 25. februvarja je prirastlo 599 oseb. —i priprf či, jo je odHiril! viln« stvari vriii* sl«d«Č« dražb« : ulica R« PFftti 4 b, h sna oprava; ul-oa Dne 25. feb uvarja je bilo navzočih 1852 A'«(uedrtto 23, pijače in razno; ulica Soli- oseb. t? rio 6, oprrma v zalogi in razno; ulca Margher tta 15, kišna oprava ; v Vrdeli 304, hišna opra« a ; ul:ea S. Marco št. 10, hišna oprava ; v Š-edenj 584, hišna oprava._ Tri Igralke zblaznele. Glasom poročil iz Rima ;e italjanska dramatična umetnost hkratu izgubila troj'co svojih najboljih zastopnic. Tekom enega tedna so znorele igralke signora Dina Galli, s'gnora Reiter Kakor je splošno znano, dajajo Mauth- prjneFel v evet razburljivo vest, da je bil nerjeva semena za repo in klaio velik dobi-, zadnjj torek v Ljubljeni sila močan potres. ček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so, eo dpH ki • z oUarj v Mauthnereva sfmena za zelenjavo m cvet-, r r J • Trnovem pa se je neka ulica pogreznUa kar za 1 m. Stvfr bi bila navadna pustna šala če bi na drugi ?trani take vesti ne škodovale Ljubljeni ! * Tujcev v Ljubljeni je bilo ta mes«~c Ernfst Palice«. P. v. m.! Vesti iz Kranjske. * stračfll potrfs t Ljubljani. >Wiirz-|jn pignorina (ralli. Umetnice so pripadale burger General Anre;ger« je pred par dnevi 1 različnim družbam in v različnih mestih. Vesti iz ostale Primorske X V Tolminu je umrl bivši lekarnar »tiskam'« mesto in d*želo za »gVe1 aft«. Drugače pa ti Čifuti Slovei cev ne poznajo. * V Kranju je umrl šolski nadzornik Andrej Z u m e r. X C. kr. kmetijsko društvo t Gorici razglasa : Bakreni vitrijol, kar ga je nakupil nakupovalni odbrr, je ves razprodan, omenjeni odbor ne f-matra ugodno nakupiti sedaj dru-zega radi velikih spr« memb v cenah, nadaljevalo se pa bo vendar podpisovati ali brez zaveze na ceno. x Homatije r občini Dekani. Iz w i.: • Crnikala nam pišejo: O.teuljem je zrano, da V fc?0 LI Old je vlada razveljavila občinske volitve v me-' — Soiičenpc rešil soudencri življenje, srcu novmbru m. 1., ki fo se bile vršile ^ Ljutomera poročajo: Nedavno temu je dne 4 junija m. 1. — ro želji g. Bennatija. šel učenec Fran Jurševec vzlic prepovedi Vodstvo vditev je vlada tudi v drugič po- (irf,at se ra led. Led je bil scer debel, ali Loterijske številke, izžrebane dne 28. februvarja: Gradf e 13 8 1 78 77 Dunaj 16 29 25 3 12 SrzaisvM mroćM L. ■ Roman saksonske prestolona slednice. LINDAU (Bavarska) 1. (B.) Velika vojvodinja Alice Toskanska je dospela včeraj danes zvečer približno 1850, mej temi največ potnikov, P( tujoč h domačinov, a tudi mnogo krivo- P° P">oe«nja Lujiza pa noscev, ki obletavajo a svojimi «« » na semkaj. Papežev jubilej. RIM 1. (B.) Papež je vsprejel v knji-žn:čai tivf rani sveti kolegij v priyatni avdi-jerci. Do?lo je dvanajst kardinalov. Sveti Oče je iuul kratek nagovor in je potem osebno izro5il kardinalom brošuro, v kateri so zahe'ežfrni rajvažaeji dogodki tekom njegovega pont fikbta. P^ t^m jim je še izročil drugo brošuro, ki cbseza neko njegovo latinsko pe eaa. V svojem nagovoru je papež namiga val na svojo visoko starost in na svoj laieč. Kardinali ver ia pozusnemu k( misarju G:sserju, da-si valed deževnega vremena je '"mel že razpoke, r kr,ne0) ki (la ne more b ti je ravno on zat rivil tisti vzrok, radi katerega d « je u^rl jod Jurševeem :n leta se je t so , agovorili soglasno, da je danes dan ve-krono. Se ^ b„e yo|itve razveijavljene. ™ potapljati. Izgubljen bi bil, da ga18eija ter 3r) izražali svoje želje, da bi sv. ni 13-letni učenec Dominik Irglič ob nevar-1 ^0]g0 oSt-d pri življenju. Vsprejem nosti za svoje lastno življenje potegnil is J je tr8jai naj po] ure. vode. Vodstvo šole je že storilo korake, j 70 letnica nadvojvode Josipa. telijo za reštev živ j BUDIMPEŠTA 1. (B.) Povodom 70. ! rojstnega dre nadvojvode Josipa pricešajo Zasramovanje našega naroda. Naillet: (Mari -uđi Kršutovski ?) članke, v ka-In pr šlo je res tako : Bennatijeva stranka n'čuvena za^ramovanja, ki jih je priobčila | terjh izraža o SVAje čestitke Glavno mesto je je vložila rekurz proti razsodbi namestništva, >Marburger Zeitung« na škodo nagega na-! gkleni!0) rfopošje nadvojvodi na Reko, ker ona ni b:!a zadovoljna samo s tem, da roda na Štajarskem, opaža »Sud&teierieche 1 kjer igfci 8edaj hiva 5eatitno adre-o. so občinske v. litve rszv« ljavljene, ampak je Preske« : hotela, da se razveljavi ludi imenik vol lcev, Xa tilk n 8nceJ° mci na Spodnjem Isti komisar je bil dal besedo našim oee bam, da se bodo nove volitve vršile prve dni janu^arja, ker popred da ni smeti raz glasiti nov,h volitev, dokler ne potege rok da mali junak dobi štirih t« dnov za morebitni rekurz proti r^z- jenjs« Dogodki v Maroku. Trije mornarji v «inrtni nevarnosti, čeprav je Siroči bi se bili i a 4- ma'u z« tnšili tr je mi^rnarj bil isti sestavljen od sedanjega Štajarckem m-knznovano ščuvat' na covražtvo MADRID 2. (B) »Heraldu« brzojavljajo iz Me ile : Pretendent se diži še vedno z adr^nici »Leonilda« upravitelja, kije nje pristaš. Sedaj pa in »tiče vanje proti Slovencem! »Mari urger | ma]im gtevil m lut,šev Eekje skritrga ali , a a u r- irje mernarji in -icer 34-1» t^i fie pramujejo tega in bi hoteli zvraČati krivdo Zeitung« e glasdo netnšk h urt duikov, tr- j njegOVO skrival šče je obkoljeno od cesarskih Alojzij Z n- a. lo le'ni Angeij Bon in 12-letni na druge na tem. da se volitve n'so vršile g°vrev in obrtnikov; zato bo moral slovenski i 6et VojQ; minrs,er £1 Mene» hi izjavlja, da . ....... . A *"U " bi utegnilo pretendenta stat' življenje, ako bi 8unjo( v k a t/ r- ie isti skrit, ?ažgal ; toda do- Rul f Ska Ist -o se namreč s noči po- prve dni januvarja, za katere je L.lo že vse v Pn i vrati od teh stanov zahtevati dali spat v svojo k; bino, v kafri je gorelo pripravljeno, češ, da je temu kriva - ir- "doHSenj. za t, težke žalitve. T, stanovi so oglje in so zapr i obod. Le slučaj je h< tel, da terpelacija Spinč deva ! se ni»o vsi trje zadušili. »zaroda na ee»ti. Ko se je popolu«Jne n^ki finančni stražn k po tudi prvi poklicani, da ščuvanjem v nji- j bn b rajp ž vega. Doznali smo, da je vsled te interpela-. hovih strankarskih listih zakl-čejo: stoj !, kajti v sob t> <*ije vlada zahtevala ves volilni operat. Tf mu narod' ki v DJ h "sramuje, plačuje svo'em fa?ogu je « bčim-ki urad tudi res lakoj ugo- in redi te "tanove! Slovenski listi pa Naval na češko hranilnico. PRAGA 2. (B.) Naval na češko hrand-nico traja dalje. Včeraj do ene ure popo- ulici dil. Ali je že ta križ, di se v ta urad kaj naj skrbe za t *» da sleherni Sloventc, tudi v ! ladne je bilo 587 ubgateljem izpbčanih Tako n3J' ddaljeneji k či, izve, kako brezprimerno ' »■ložbeneta opravku vozil na b ciklju v B« Ivedt - e, zadel je p«> nesr* či v nekega rad "kraja škrat, ki tdnaša kak spis. sndi c^sto. Tol ko j e o d n e s e 1 t u d i sedaj izNolil- prostaški te njegovo slovensko me prrd vsem Bvet< m z^srrmuje od l^sta ^ečka, ki je kal deček, ko ik< r stražnik sta vsled tega padla spisov zapisnik reklama-, na tla, , ^e n nobeden poikrdovaJ. Zatrjuje e i j h k e k o m i s i j e. Morda da ga škrat uradn.kov, trgovcev in obrtnikov. cemšk h se nam. .»:. fi .au^ni stražnik ni prav nič kriv vrne 'opet, ali, ker je vlada nujno zahtevala, ni bilo m"žno čakati, vrniti «p k''aj se š^r tu »Tubi Razne vesti. Prebivalstvo v Mostaru. Po 928016 kron ; ul. ž 'o pa je 183 oseb 31810 kron. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu na tej rf/jjodi. Velika tatvina. V petek zvečer so neznani 111* vi ud; li v stanovanje trgova z C. k. okrajno gl varstvo si je pomagalo ljudskem štetju je v me^tu Mostam ješ-vinare , g. Irana Pregelj na Greti, in s tem, daje pr-zvalo vse ude reklamacijske muslimov, 3877 grško-izt( čnh in 3353 kato-I ukradli 14<><> K v bankovcih, 20 K v zlatu komisije v Koper, kjer se tam -- prosimo, likov: v t*r dr. Sobarica — zločinec. Iz Budimpešte Blagajn- v kater je bilo steea večera mnogo S( erber, da se čim prej razpišejo nove vo- javljajo o nastopnem slučaju: V stanovanju!' "Pr*? denari*-, pa He niso d tai ni i litve in da občina pride v pravi red v n^j- ravnatelja anglo avstrijske banke, Lukaeea, rOVAHfi- VI* T«i«, vogs-. ;1i Mrtvo dete r cerkvi sv. Antona no krajšem času, a še danes ni rešitve vega. V n*»ifito zvečer so našli v cerkvi sv. vzroka: kakor upisrno gori. iz se je 7gl? s;lo te ('ni več detektivov, katerih. i . , } HB eden je opozoril gospodinjo, da » ob-ariea«, 12? Anton« U'-vega mrivo truj>lo kakih 7 mese Pr mf rjajmo !e, kako ?e godi pri nas in ki je pri n ej v službi že več tednov, je v cev t-taie^a deteta ženskega sp .la. Truplo je kako se je godilo v Mdjfh, kjer so se vr- resnici možki, in s cer zločinec, ki je že ravi » v papir in v pUn e°. D šla jena šile o» č. volitve še le v decembru m. I., mnogokrat kaznovan in katerega išče policija les me* a -o ina komisja, kije truplo pre- t rej 6 mesecev Dek.^nib. vnovič. Gospa je p< zvala »sobar co«, det kftiv pozn je nego v gl laa. a na nem ni m-^la zapaziti nobe- Tudi pr ti vol tvam v Miljah je bil uložen jej je snel lasuljo in pred njimi seje prikazal je že davno vse rešeno po m žki < brs2 iskanega zh činca, kiterega so voji stranke, ki je »zmagala«. Sedaj pa hoče odveli v zapore. Kdo in k?J je ta zloč nec nega 7.n- ki nap 1 ne smrti. Truplo so na to rekuiz, prene-h v mrtv; šiico k sv. JuMu. Previden samomorilen kandidat. V rrrt. r H 3 T — zalo ^ : i Plazza t i I (Šolsko pop t) ; In Yls Rlb?rtf K JI TaWon it. 870. --i yy - .'-K- lar—tH! rr—* '** !r ( ti: i>e pos jotii.' 9, t konkure^r« bf\i .AiTos riiJ5£C *■• G i ifi obroJ v rap'f^, n vA s» 3 m Si m ^ m m na m 'i to rjurraj pr Ael je na glavno post»jo ga- s lcev mešetar Anton T., kj« r je raJ teval, naj ta'-ton čjo poMičejo mrtviš^i v« z zavoda Zi- molo, ker da ss t*koj usmrti. Na-to je \ zel nemudoma razp se nove volitve, iz žepa rev. ver in patrone. Jeden gasilcev bilo gias vpijočega v puščavi, pa mi j- n: glo izdrl revolver in je na to Končro naj še omen mo, da te ♦ fonr <1 po Tr« fe?a, H je kmalu pr šel in >;rad vzlic zahVvanju strank noče podati spnmil Ant na T. v nor sn co. T. je znan jasnosti razsodbe namestništva — č> d, da pijan* c in v sv« ji pijan sti ee vedno v« de, mu je tako zapovedano. kakor da je blazen. Občan. Izgubljeno. Na mirsmarski ce<-ti i/gu j X Razpisane službe konceptnih praki bil je n« kdo 30 kron. Kd< r je r ašrl ta kantor. V obatžju ziderskega finančnega denar, je s a r šen, naj ga prinese v n; še ravnateljstva rfzpisare so tri službe koncept •iredništv«*. nik praktikantov z letnim a'jutum 1000 Vreni«'n>ki vestuik. VTčeraj topit mer kron. ob 7. zjutraj 5.9, ol» 2. uri popoludne [ X Žensk« podružnica sv. Cirila in 11.2 C. — Tlakom* r « b 7. uri z utraj 772 9. Metodija t Sežani poj revija izkaz darov — Dane* p! ma ob 10.24 predp. in ob 10.24 v »Eii« od 11. februvarja tako, da je da-pop.; o*-ka ob 4 28 prtdpolu In« in ob 4'19 lovtl g. N. N. 5 K, g. Jakt b DeJtk 1 K, popfjluduf. oba :z Stcrj;. stranka l i\šga župana doli'ti g. Sp'nČ:<5a, | to je za sed*j tajnos-t policij", da-si je bd ravno ta poslanec ti*ti, ki je Kako Slovenci gnoje nemško njivo 1 s svojo nterpelacijo hotel prisiliti vlad«', ali m koliko dnevi je umrl na Dunaju da potrdi zakonito izvišene vol tve, ali pa da tlasben k H' go lf. Sedaj pa poročajo, da um nnnxmnx*u**n* A vse je je bil i*ti čisto slovenskega pokoljenja. Njegova mati nemškega niti ni znala. Zopet iz-bčinski gleJ, kako slovenski talenti večajo slavo av-ttrijfkega nemštva ! Tatvina v Izakovi katedralki v Moskvi. Zločinca, ki je izvišil to tatvino, so že našli v osebi sinu rekega svečenika. Tat se ime nuje Kocstar^ki. Ukradeno krono je bil za-grebil blizu Novgoroda. Nbšli so jo v popolnem stanju in jo vrnili cerkvi. Tatu so n K x Svoji k svojim! ZALOGA »pohištva X X x x x X x dobro poznan6 tovarne mizarste zadruge t Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej /foton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) it. 1. hiša Marenzi. ''TiiiSiTSJS X Naj7eCjatoyarnapoMStyaprimorsfcedežele. U 1 " _ ® ^ SohdnoBt zajamčena, kajti les ae osuši par Maks Spitzer z Dunaja. Isti se je kar ^ v to nftlašč pripravljenih prostorih b tem- ženil, da je dobival denar od svojih žrtev. M peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, m- ' J "*, derni sestav. Konkurenčne cene. Poizvedo\ aiija so dokaza'a do sedai da je . „v _ _ _ __ J _ . ' „ : M ar Album pohUtev brezplačen wm imel Spitzer na Dunaju o, v Ameriki 6 in Jfc * X X X X X X X X s X X X si n n na Odrskem 2 ženi. Nedavno temu se je za- J()t)OC)C)t $f JCJCJt JCICJC JC M H Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko no-be na druga zavarovalnica. Zlasti je ugodn o zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak ćlan ima {»o preteku petih let pravico do dividende. 99 SLAVI J A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine : 75,000.000 K. Po velikosti drug« »zajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavatj e poslopja in premičnine proti požarnim 5kodam po najnižjili ceaah. Škode cen j u e takoj in najkul antneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne i> ldpore v narodne in obinokoristne namene. Mala oznanila ,-n'i '«» rubrko prinašamo oznanila po aajnižji; I cn»K /a enkrMtno insercijo plača po 2 stot. za za večkratno insercijo pa se cena primerno j taiž*. Oilaeii za vse leto za enkrat na teden stanejo x> 2J K" ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih it)rjtii Na:manja objava 60 atot. XX*XKXX*:rMMMX3!:xUKXKXHKXMK*HMUXMK A tl<)fl V Trstu, likerjev v MMičib irt bn»#*l1kab. Perhauc Jakob Zaloga v^akovr^tn b vi ^ 11 bu^el i'osirežba točna, cene zmerne. w Kavarne. Antnn ^nrli p^0™^ svoj° taviirco PMIIUII VUI «1 »Commercio« kjer je sna- at * n n X x * x X X x x x x Paglianova pijača | IGNACIJ KRON • • • prof. Ernesta Pagfliano • • • nećak uokojnega oro»^*sorja Hieronimc. Pagliano ^ bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmat evtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi tyoo z zlatimi kolajnami. Og l»ajte oc xt_wH<. |«M.are|aij it. teva;U> vt« ..ceike, koji iiutiijo ua i' 1 tč K U > ll »' v !l .It' U »S- • / II .1 III Ko. Naroeb«* je iinslo> ljat i na tvrdki» prof. €rncst pagliano, jtapolj, Galata San jlfiarco štev. 4. X X X X X M X X X X X X X X TOVARNA POHIŠTVA Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1843. n H H in H -----»l. IliiilUCICIU« l J1 ■:>'*« — m ^ m • XXXX^XXXXXXXXXXKXX3CX «XXXXXXXXXXX ulica Cassa di Risparmio i. ui^i 'irujri ć*'Điki Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Frau-JwfHa;*kfga bančnega »IruAn a iu havaro>i l;i|N»t«-karne uit-nične liaufc* v Mooakov u. 8prej*ma tava: o vanja na življenje v ra'.fiovr>tDib koo.b.uacij^ti i" pr.-ti oi/.kun |.(Kiti jain >jecijiln<» zavarovanje otrok l>r*v i blrtvuiiketr« ngled-t, v slučaju ; iittvi a;i i'rtbiHia v vojake zavarovani j r .t u aletrni o.lbitku pred pretekom KltiOOValU" nove. l.ela /» riule 1 6/100 jo 84 »• v. 78/100 20 nov5. v v^li eni r*i « f c, inad*i.«.lon, . avidezn« ji atn<» »m»1m in n:iva in > 1,1« n h« 1» - vam prtpnina itd. ?> . c n»li. Ha «.e ni U. nku-enef. Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira p-an-t, «'alm»tik, pluvial, bumeral, roke tov, kvailrat-v, kol a rje v L-o, pranikov, mi^al- v, brevirjev, ritualov, Hiur .»v in nt številno nabožnih raz ično fino ^/an h knjip. »\>dnik<-vf križe*, evetilnic kehhov. eihoriev se srebrno ku}-o. Jedina zaloga za celo Primorje k p..v v \eak< vr.-tni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v roman-kem kartonu, prii-« ročljivih jio-ebuo za vlažne cerkve. Zaloga svec in čistega čebelnega voska kaki r tu.li mešane sveče I. in II. v rnU*. poito križ«~v m HV«-t:nj vnakovr^tnih. Lastna izdelovalnica palm V/, umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del gf čih k bogo^^rju, izvršijo r-^ vezanj« (noami) najfinejša za za-tave, p-egrinjala idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. Z odličnim ep.atovanjem Anton J. VogriČ. f. JCaslinger zaprisežen izvedenec in urar c. kr. priv. južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti stev. 12. Velik izl>or ur vneli vrst. Poprave ne izvrše v katerisikoli množini in kateresibodi v»ste, kakor krononuetri itd. z vso natančnostjo in točnostjo na jamstvo. W Brezkonkurenčne cene. Naznanjam slavnemu občinstvu, da >em odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil bom izvrstna iu pristna vina. in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nvč.} belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita. ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Cenike razpošilja franko. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. IT $ogat izbor divauov, okvirjev, ogledal, stolić, stenskih ur se rahaja v dobroznani ir zalogi pohištva -^mi Rafael Italia Trst - uL Malcanton št. 1. - Trst. Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje - - — — — — brezplačno. — — — — — — PIT" Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu praven cerkve sv. Petra (PiazzH Kosario pod ljud. šolo Botcata zaloga raznovrstnih obuval za trospode, prospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve *o pošt-1 aine proste. Prevzema vsako deln na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Jostp Stantič čevlj. mojster. Z&lagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in C. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. Javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lioyda. Naznanilo in priporočilo. Častim si naznanjati slavnemu občinstvu da je pflajalnica jestvin v ulici delle Le^iiii št v. 6 kojo sem več let vodil, prešla v mojo popolno last. Prodajalnica je dobro založena z vedno zvežim in raznovrstnim blagom. Prodajam testenine iz tovarne znider-šič 8l Valenčič v II. Bistrici, Ciril Metodovo kavino primes in Ciril Metodovo sladno kavo kakor tudi narodne užigalice. Nadejam se, da me bode slavno občinstvo blagovolilo tudi za naprej po-čaščati z obilnimi obiski, beleži udani Josip Luin. Gusta? Bonazza v Trstu, Piazza Barriera vecchia* (vogal Androna deli" Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev — in tapecarij. - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ......kolodvor ali brod v Trs'u...... LEKARN \ F. Antoniazzo v Skednju (katero se je odprla dne 26. t. 1.) upeljala je pimočno siuhovanje za slučaj s le. O BU VAL A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Od c. kr. finančnega ministerstva določeno priglaševališče ljubljanska kreditna banka V LJUBLJANI. preskrbuje konverzijo skupne rente brez kacih troškov !