GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA NOVO 1. sept 196 9 izgradnje ST. 17 naše Vsak član kolektiva ne gleda na to ali je zainteresiran ali ne za razvoj podjetja, lahko vidi., da naš lesni kombinat spreminja svoje lice. Ko pravim, da spreminja svoje lice^ mislim tu vse te rekonstrukcije in novogradnje na območju našega podjetja. Vsa ta dela imanujemo s skupnim imenom INVESTICIJE. Naše letošnje investicije zajemajo sledeča dela* ' - rekonstrukcijo TSP, rekon- ) strukcdjo TDF, izgradnjo de- ; cimlmice v TDP, izgradnjo po- daljška hale TDP, rekonstrukcijo TVP, izgradnjo podaljška bale TVP, izgradnjo skladišča gotovih izdelkov za TVP in rekonstrukčija kotlarne, - izgradnja toplarne, izgradnja nove žage in transformator-’ skih postaj. Kakor vidit8 se te investicije sestoje iz* 1. rekonstrukcij 2. novogradenj. Oboje skupaj pa imenujemo investicijska izgradnja. Rekonstruirati obrate, zgraditi nove objekte ter istočasno skrbeti za nemoten potek proizvodnje ni mala stvar. Tako nalogo si lahko zada in izvrši samo kolektiv, ki je notranje zdrav in delaven. To pa naš kolektiv je. Mnogo sredstev bo vloženih v to investicijsko izgradnjo, vendar pa ta sredstva ni^so proč vržen denar, temveč dobro naložen kapital, ki se nam bo zelo dobro ob— restoval. Z našo Investicijsko izgradnjo želimo doseči, da bo postala proizvodnja bolj moderna ozirpma sodobnejša0 Samo sodobna proizvodnja je garancija za dober poslovni uspeh na tržišču. Da bi pa ta investicijska izgradnja ne zašla na kriva pota, da bo po tehnični strani pravilno izvedena in da bo tudi glede časovnih rokov njen potek pravilen, pa skrbi za to posebna investicijska grupa,v kateri sodelujejo poleg celotnega tehničnega sektorja tudi strokovnjaki iz obratov. Popolnoma napačno 'bi bilo misliti , da je popolen uspeh investicijske izgradnje odvisen samo do investicijske grupa^ Investicijska grupa je v na- -ši investicijski izgradnji samo usmerjevalec vseh investicijskih del. S tem hočem reči, da je celoten potek investicijske izgradnje odvisen od vseh članov kolektiva. Samo na ta način, da se bo celoten kolektiv,oziroma vsak elan kolektiva v popolnosti angažiral po svojih sposobnostih v naši izgradnji, lahko pričakujemo popolen uspeh. Brez pretiravanja lahko rečem, da doživlja N0voles v tem času veliko delovno revolucijo,ki pozna samo dve rešitvi* — uspeh ali pa - neuspeh. Ali smo pričakali investicijsko izgradnjo in to našo delovno revolucijo res priprav— Ijeni, pa bodo pokapali končni rezultati. Prepričan sem, da o neuspehu investicijske izgradnje ne moremo govoriti, kaj ti vsa dosedanja izvršena dela so dsjla dobre rezultate. Želja celotne investicijske grupe je, da bi uspešno izvršila vse naloge, ki so postavljene pred njo, Samo na ta način bo naš N0voles dobil novo podobo in ne samo to - postal bo lepši, mogočnejši in koristnejši. Ako bomo to dosegli, potem lahko trdim, da bomo izpolnili svoj delovni program, ki so nam ga zaupali sa-| moupravni organi podjetja ozi-x*oma celoten delovni kolektiv. NA KOLEGIJU.. O našem časopisu že dvakrat, kar pomeni, da je naš list pomemben "član" v našom delovnem kolektivu. Nad&jamo se, da se tega zavedamo vsi in da se bomo bolj posluževali tega "pomočnika" kot samoupravijalci pri našem vsakdanjem delu. Tokrat nam je naš list še toliko bolj potreben, kajti dimo in razširjano naše podjetje, ki bo takšno, kakršni smo mi. SamODOHIOČ Vsak mesec je več članov, ki pristopajo k naši organizaciji, katera obstoja le nekaj mesecev. Doslej se je nabralo že kar precej denarja in tisti člani, ki bodo morda potrebovali posojilo v jeseni za nakup raznih potrebščin (ozimnice) in podobno, bodo lahko dobili primerni znesek, katerega bodo vračali v obrokih. Zelo koristno bi bilo, če bi bili vai člani te naše VZAJEMNE POMOČI', kajti na ta način bi lahko posojali višje zneska in tudi večSLanov bi lahko prejelo večja ali manjša posojila. S. L. ■nn'inMMni ,ini,uiiTTTr.-.T»ra-iTmrmwrmiy-r,» Poznam jih.... Leta 1934 so našli tedanji oblastniki v nekem vagonu na železniški postaji v Straži precej komunističnih propagandnih letakov. Osumili in zaprli so J0že ta Zupančiča, Antona Tisovca, Janeza Tavčarja st. in Filipa Tomiča. Bili so v novomeškem zaporu. Enega izmed njih je vprašal preiskovalni sodnik. + "Ali veste kdo so komunisti?” "I, seveda vem!" "No, pa pav e j te!" "Komunisti so tisti, ki nosijo klobuke s širokimi krajev-ci, imajo velike planinske palice, obuti so v gojzerje, hodijo po hribih in na prostem kuhajo polento." Pa sta opravila in preiskovalni sodnik jih je vse kmalu izpustil, čeprav je slutil, da niso popolnoma nedolžni. Letos mineva loo let odkar je bila ustanovljena prva organizirana prostovoljna gasilska enota v Sloveniji. Prvi človekoljubi so se zbrali v naši sončni Beli Krajini, bili so to Metliški fantje in možje, katere je organiziral človek, ki se je zavedal kakšno silo lahko predstavlja organizirana enota - skupina na kraju nesreče. Lahko si predstavljamo, kakšno opremo so si lahko pripravili v času,ko še niso poznali centrifugalnih brizgaln. 100 LE V nedeljo 17. avgusta je več tisoč gasilcev in simpatizerjev prihitelo v Metliko počastiti jubilej, s katerim se ne more ponašati nobena druga družbena organizacija pri nas. S svojo organiziranostjo in humanostjo si je v tem dolgem času priborila mesto nepogrešljivega dela našega družbenega življenja. Če bi hoteli izračunati vrednost ljudskega premoženja,ki so ga gasilci obranili in r8-šili pred pogubo, bi gotovo prišli do izrednih rezultatov. Mislim pa da je pomembnejši od rezultatov občutek solidarnosti med ljudmi in razvijanje medsebojne pomoči v stiski in nesreči, širjen.ie misli za skupnost, organiziranost in disciplino. Udejstvovanje v tej organizaciji zahteva od posame znih članov veliko prostega časa, pogosto tveganje zdravja včasih pa tudi življenja. Ne bi bilo težko našteti v gasilkih vrstah članov, ki so, ko je bilo potrebno, pokazali svojim osebnim vzgledom presenetljiva junaštva, gasilski domovi in dvorane nudijo pogoje za razvoj dramskih in pevskih zborov, godb ter prireditve za- bavnega značaja. Korist in potreba te organizacije se kažeta predvsem v odnosu delovnih ljudi do nje. Dokaz tega odnosa je dejstvo, da je s prostovoljnimi prispevki in aktiviranjem prebivalcev nakupljena gasilska oprema, zgrajen gasilski dam itd. Vključevanje predvsem mladih ljudi - deklet in fantov zagotavlja organizaciji nadaljnji napredek in razvoj. Vzgoja gasilcev mora biti na višini -mora biti vedno na tekočem z novimi dosežki sodobne rriiiniiniiiMiiii ■ niimii mrmr—■t GASILSTVA tehnike v požarni obrambi in v obrambi pred elementarnimi nesrečami. Tukaj je potrebna tesna zveza med poklicnimi in prostovoljnimi gasilskimi enotami« Ne smemo pozabiti tudi na novo nabgo v bodoče, to je vseljudski odpor ob morebitnem sovražnem napadu. V tem delu ima gasilska organizacija posebni pomen - saj je že po svoji organiziranosti napol vojaška . Naša družba bo morala posvetiti več posluha za potrebe in strokovno usposabljanja v požarno varnostni službi in službi za zaščito pred elementarnimi nesrečami. Ob visokem jubileju želimo gasilski organizaciji nadaljnje uspešno delovanje na vseh področjih. Želimo, da tudi gasilska organizacija nN0volesa'' ne zaostaja za razvojem, temveč naj dosega še večje uspehe kot doslej. Lepo organizirana proslava v Metliki je bite zgovoren dokaz razvoja in organiziranosti gasilske organizacije. Ne smemo pa biti zadovoljni s sedanjim stanjem, kajti - obstati na mestu pomeni nazadovati. PRIPOROČILO... Priporočilo zdravnika, naj ss rasporedi delavca na "lažje” d&csvno mesto, obvaruje delovno organizacijo samo delno Po tolmačenju zveznega sveta &, dalo z dne I0.60I968 delovna organizacija ni dolžna razporediti delavca na "lažja” delovno mesto”, če zdramile to priporoča, To mora storiti delovna organizacija le takrat, če gre za začasno razporeditev zaradi hitrejše ozdravitve po določilih 5o« člena temačnega zakona o zdravstvenem zavaro-vanjtio V takem primeru je potrebna intervencija občinskega upravnega organa. Kadar gre za primer iz 31, člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, to ja, če je podana neposredna nevarnost za invalidnost,da delovni pgoji na posameznem delovnem mestu, n® glede na higienske in tehnične varnostne ukrepe, ki se uporabljajo pri delu, v tolikšni meri vplivajo m zdravstveno stanje in delovno zmožnost zavarovanca, da mara nujno spremeniti delovno mesto, -ker bi sicer postal Invalid - se obravnava takega delavca kot delovnega invalida in pridobi pravice po prej omenjenem zakonu (pravica do rehabilitacije - 91. člen, pravica do začasnega nadomestila - 121, člen, pravica do zaposlitve na ustreznem delovnem mestu - lo9« člen in pravica do nadomestila zaradi zmanjšanja osebnega dohodka pri drugem delu). MBUMETTrvar -----g' o ODLOČBE, ODLOČBE Na leto izdajo pristojni organi žc okoli 25.000 do 30.000 različnih odločb, s katerimi administrativno urejajo devizno oskrbo podjetij. To pomeni, da ima skoraj vsako jugoslovansko podjetje v Beogradu svojo kartoteko. Nekatera pa še nekaj. ROČAJ, K/ &1060ČA \0JZNQ DELO ‘§mM S3 S4 legenda? 1. Vez 2. ročaj 3. osnovna plošča 4. kovinske vzmet S žebelj S3 ,2,3,4 - jekleni žebljički Po dolgem času se zopet, oglašamo in vabimo k oddaji krvi vse tiste Po dolgem času se zopet ogkašamo in vabimo k od« da ji krvi vse tiste ,ki jo doslej še niso darovali. Zglasite se na postaji za odvzem krvi v Novem mestu (ženska bolnišnica),kjar poslujejo vsak torek od 7.ure dalje. ODDAJANJE KRVI JE NAJBOLJ ČLOVEKOLJUBNO DEJANJE! MORDA. JO BOŠ POTREBOVAL ŽE JUTRI! ZAHVALA =3 SZ £3 =* SS SS ss S s= =2 S5 SS ~ »1= S Zahvaljujem se članom sindi= kalne organizacije v TDP,ki so darovali ob smrti mojega ljubega moža vence in denar, kakor tudi tovarišu Kocjan« čiču in vsem.ki so sočustvo vali z menoj. Anica JENIČ ovo Obw£:i ilo Obveščamo vse sodelavce,ki so mlajši) kot 3o l®t so mlajši .kot 3o let,da ta= koj oddajo (oz.prinesejo ©= sebno) spričevalo 6.oz.7.ra zre da osnovne šole v kadrov ski oddelek podjetja (Tovar= na vezanih plošč),ker 38 bo pričel pouk v našem podjetju 15.septembra 1969 ob 8.uri. Zato,da bomo bolj poživeli naš časopis,bom v vsagi šte= vilki objavijal,kako dosega« mo operativni plan proizvod« nje in odpreme po obratih In' v podjetju NOV0LES. V številki,ki izide prvega v mesecu,bo poročilo za prvih 15 dni za pretekli mesec,v šte vilki,ki izide 15.v mesecu pa bo bo poročilo za pretekli mesec. Komentarja za poročilo o dose« ganju operativnega plana za ob« dfcbje od 1.8.do 15.8. ni potreb no,ker so doseganja oz.nedoee« ganja normalna! DOSEGANJE OPERATIVNEGA PLANA PROIZVODNJE IN ODPREME od 1.8.do 15.8.1969 PROIZVODNJA ODPREMA TĐP I08,2 % lo8,2 % TVP lo2 ,2 % 95,6 % TSP 93,1 % I08,2 % Straža lo7,o % 121,9 % Soteska 116 t6 % 98,2 % 3 i z 3 ‘t v e 7 □ □ i 9 lo 11 <2. 13 18 □ rt SP rt □ ta. S3 □ □ cs Navpično* 1. pridelovalec kož, 2. orodje za okopavanje vinogradov, 3. kosilo, 4. gorovje v Srbiji in Makedoniji, 5. začetnici imena našega izumitelja na polju elektrotehnike, 6, veka-nje, 7. pogorje v Arabiji, 8. vojaška funkcija, 9. pihalni in-strument, lo. angleška kratica za"gospod", 11, umetnikova delavnica, 12. ravnina, "raven svet, 14. vinorodna rastlina, 18. časovna enota, 21. mesto v Banatu, 22. premet, 24. denarni zavod, 26. 26. račun. 28. žensko ime, 29. ime črke, 3o del naziva za prosluli top iz I.svetov.voj.» ne,32.ime črke ,33.stoti del, 34. poljska rastlina (zdravilna). 36. upodabljajoči, 37. huda jeza, 38. slikarjevo orodje, 39. strahopeten beg,4o. arhitektonski pojem, strep, 44. mik, čar, 45. pokrajina v Vietnamu, 46. oblačenje po okusu časa, 48. dalmatinsko žensko ime, 49. tropski les za izdelovanje ladij, 51.samoglasnik in soglasnik, 53. začetnici imena slov.skladatelja. Vodoravno: 1.listnati del drevesa, 3. važen ladijski častnik, 13. hrapavost - grobo vedenje, 15. glavna telesna žila utri-palnica, 16. divja žival (krvoločna) ,17. operater zdrav--nik,19.mednarodna avtomo — bilska oznaka Evrope,2o.predlog, 21. franc, pisatelj in pesnik - Nobelov nagrajenec, 22,poželenje 23. začetnici e-nega velikih ruskih dramatikov , 24. pogosti del arabskega priimka, 25. kratica za slovenske, 26. Abelov brat, 27. nerodna hoja, 3o. slov. polit, delavec (Tone), 31. kdor se zanima za kaj, 34. Sinjska viteška igra, 35.duševna utrujenost, 38. del besede, 3o. oblika pomožnega glagola, 41. moško ime, 42. ital.spolnik,43.osebni zaimek, 44. razgovor, izmenjava mnenj, 46. t.ip sovjetskih vojnih letal, 47. grška črka, 48. pogorje v Belgiji, 49. domžalska tovarna usnjenih izdelkov, 5o. pravoslavna sveta podoba, 52. kdor se poteguje za nekaj (za službo), 54.toplice pri Brežicah, 55. pustna šema. Rešitve pošljite do 8.9.1969. V št. 16. se je pripetila občutna napaka pri nagradni križanki, katero je povzročil TISKARSKI ŠKRAT. Veste, ta je razmeroma daleč od nas- od Straže - in zato misli, da lahko počenja karkoli se mu zljubi. Obljubljamo , da ga bomo primerno ukorili in mu zabičali, da naj ne počenja več takšnih stvari. TO KRIŽANKO BOMO PONOVILI V PRAVILNI OBLIKI V 18. številki našega lista. TOČNOST "Petelin, ki cen ga cinoči jedel pri vas, me je presneto tiščal v želodcu. Ob treh zjutraj cen se zbudil zaradi njega." "Seveda, saj to je bil njegov čal Ob treh zjutraj je zmerom — Preden »e poročite z mojo hčerko In se preselite k nam, bi rud vedel, ali boste posodo pomivali ali brisali? budil."____________________________________________________ Urejuje uredniški odbor: Danko Goleš,dipl.iur., Itarjan Lukane,dipl.ing, Gabrijel Makuc — tehnik, 3ože Pirc - ekon, tehnik, Stane Šuln - šef. rač, sketorja, Berta Zelnik - vodja IC, Andrej Žnidaršič, ing. Odgovorni uradnik: Bogomil Lilija, ing. — tehnični urednik: Gabrijel Makuc - tehnik, tehnična risarka in ilustratorka: Andreja Trampuš - teh.risarka. Tiska DU "TOMO BREDO" v Kranju — Izhaja vsake-,oa 1. in 15. v mesecu. — Naklada 12oo izvodov — izdaja "NOVOLES" LESNI K0M8INAT V STRAŽI PRI NOVEM MESTUj