SiSV. 34.
V Trstu, četrtek 25, marca 115,
Letnik XI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, od ponedeljkih ob 8 dopoldne.
L'rMiriStvo: Ulica Sv. Frančiška Aiilkega št 20, L nad str. — Vsi ilcfisi naj s€ pc?t!jajo uieUn. t.u li-ta Netrankirana pisma se nc
sj-rcjcirsjo in rokopisi se nc vračajo. Izdajatelj in ce ovcrni erednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij i.ctj .tdinosti'" — Tisk lekarne „LiJinosti* vpisane zadruge z ctnejcr.tm porottvrm v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, Teltfcn urcdoiitva in uprave štev. 11-57.
Naročnini znaša: Za celo leto.....K 24* —
ia pol .................... • 12 —
za tri mesece........ ........ 6*—
Za nedeljsko Izdajo za celo leto...... 520
za pol leta................. 2*60

Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po G vinarjev
zastarele številke pa 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv fn obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice zahvaie, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.-
vsaka nadaljna vrsta.............2"—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilničui račun št. 84l.ti52.
f; i® aisM fronti do Džoikeio prelaza se It mmI?i zelo uli ila
Rasi so se morali umakniti iz severne Bukovine proti meji. - Ruski napadi pri Lcu-zargenu, liarlampolju in OstrolenKI odbili.
U ChMni artiljerijski boli. - Francoski napadi v PriestersKem gozdu in m	offl.
DUNAJ, 2-L (Kot.) Uradno se objavila: 24. marca.
V	zapadnem Icarpatskem oddelku se ie na fronti do Užoškega prelaza razvila bitka, ki se nadaljuje z veliko srditostjo. Moćne ruske sile so prešle v napad. Vrše se srditi boji za višinske pozicije.
Med Prutom in Dnjestrom je prišlo v najsevernejšem defu Bukovine do več spopadov, tekom katerih je bil sovražnik pregnan iz nekaterih krajev in se je moral umaknili proti meji.
Severno od Ćernovic onstran Pruta ležeči kraji, ki so služili sovražniku kot baza za operacije proti mestu, so očiščeni nasprotnika.
Na Poljskem in v zapadni Galiciji nobene izpremembe.
Pri Otfimowu ob dolnjem Dunajcu zgrajeni vojni most Rusov je naša artiljerija uničila.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Z nemsbo-ruskeso bojišča.
BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. marca:
Vzhodno bojišče.
Naše severno od Memela zasledujoče čete so pri Pol angen u ujele 500 Rusov, uplenile 3 topove in 3 strojne puške in odvzele sovražniku mnogo ugrabljene ži-\ine. konj in drugega vojnega materijala.
Pri Lauszargenu jugozapadno od Tau-roggena in severno vzhodno od Mariam-poija so bili odbiti ruski napadi ob težkih izgubah za sovražnika.
Severozapadno od Ostrolenke se je ponesrečilo več ruskih napadov. Ujeli smo tu 20 oficirjev, nad 2500 mož in u-pleniii 5 strojnih pušk. Tudi vzhodno od Plocka se je izjalovilo več sovražnih navalov.
Nemška armada priznava hrabri posadki Przemysla iskreno zahvalo, ker se je po štirih žrtev polnih mesecih obrambe udala le vsled lakote.
Vrhovno armadno vodstvo.
BERLIN, 24. (Kor.) Uradno se poroča: Pri boiih severno od Memela so naše pomorske sile podpirale operacije preko morja. Pri tem sta bila dne 23. t. m. obstreljevana grad in vas Polangen, čez dan pa je bila obstreljevana cesta, ki vodi iz Polangena v Libavo.
Namestnik šefa admiralnega štaba: pl. Behnke.__
Z zapadnesa bojišča.
BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. marca:
Zapadno bojišče.
V	Champagni so se vršili le artiljerijski boji.
V	Priesterskem gozdu, severozapadno od Pont-a-Moussona. je bil sovražnik, ki nam je ogrožal neki del ozemlja, vržen
nazaj.
Zopetni napadi sovražnika severno od Badonvillerja in na Reichsackerkopfu, so se razbili v našem ognju.
Na Hartmannsweilerkopfu se vrše v t r enot k u zopet boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANKFURT, 24. (Kor.) »Frankfurter
Zeitung* poroča iz Amsterdama: »Tijd« poroča, da križarijo od včeraj zjytraj pred pristaniščem Zeebriigge angleške vojne ladje. Tu gre očividno za nekako blokado pristanišča Zeebriigga kot odgo-
vor na ustavljanje nizozemskih ladij, ki vozijo na Angleško.
MONAKOVO. 24. (Kor.) »Korrespon-denz Hottman« poroča: V bolgarskem časopisju priobčena vest o dozdevni težki ranitvi bavarskega prestolonaslednika Ruprechta, je popolnoma izmišljena. Prestolonaslednik je pri polnem zdravju.
ROMANSMORN. 24. (Kor.) Včeraj ob 8 zvečer je letal neki letalec nad Romans. horiiom. Ropotanje motorja je bilo slišati natančno. Letalo je bilo najbrže opremljeno z reflektorji, ker je bilo videti, da je več svetlobnih žarkov preiskovalo oblake in morsko gladino. Ropotanje motorja se je oddaijilo proti vzhodu preko morja. Najbrže gre za kak nameravan svražni o-bisk v Friedrichshalnu. Ob vsem nemškem obmorskem obrežju so bile ugas-njene vse luči.
Kapitulacija nemške ladje »Dresden«.
BEROLIN, 24. (Kor.) Poveljnik vojne ladje »Dresden«, ki je s posadko na krovu neke čilenske ladje prispel v Valparai-so, poroča službeno sledeče:
Dne 14. t. m. je bila ladja »Dresden« usidrana v kumberlandskem pristanišču otoka Juan Fernander. Tukaj je bila ladja napadena od angleških križark »Kent« in »Glasgow« in od pomožne križarke »Orana«. Napad se je izvršil od strani, od katere je ladja »Dresden« lahko uporabljala samo svoje postranske topove. Ladja »Dresden« je odgovarjala na streljanje, dokler niso postali nerabni vsi topovi in tri municijke shrambe.
Da bi se preprečilo, da bi ladja ne prišla v sovražne roke, so se začele izvrševati priprave za potop in se je istočasno poslal odposlanec na ladjo »Glasgow«, ki je opozoril na to, da se nahajamo v nevtralnem vodovju. Ker je hotela ladja »Glasgow« ne glede na to nadaljevati svoj napad, se je ladja »Dresden« razstrelila in ob 1115 z vihrajočo zastavo potopila, medtem ko je posadka trikrat za-vpila »hurra«! na cesarja.
S tem je ovržena angleška trditev, da je ladja »Dresden« kapitulirala, razobe-šivša belo zastavo.
Nadomestnik šefa admiralnega štaba pl. Behnke.
Blokodo onglettego vodovja.
LONDON, 24. (Kor.) Parnik »Pandion«, ki je prišel v Southampton iz Rotterda-ma, poroča, da je bil ob pol 12 dopoldne 12 milj severozapadno od svetiljnika Noord-Hinder napaden od nekega nemškega letala, ki je vrglo eno bombo, ki je padla v bližini ladje v morje. »Pandion« je izstreljila ognjene pušice, nakar se letalo oddaijilo v vzhodni smeri. Toda čez pol ure se je zopet vrnilo in vrglo šest bomb, ki so istotako padle v morje. Letalo je nato odplulo v vzhodni smeri.
Zavarovalne premije za ladje poskočile.
LONDON, 24. (Kor.) Dopisnik za pomorsko zavarovanje piše v listu »Daily Telegraph«: Vsled potopa parnika »Cai-rutorr« in zaplenitve dveh holandskih parnikov, ki sta bila namenjena v London, so premije poskočile.
Angleži izgubili v bitki pri Neuve Chapelle 748 častnikov.
LONDON, 24. (Kor.) Glasom zadnjega izkaza vojnega urada znašajo izgube na častnikih v bitki pri Neuve Chapelle 748 mož.
Ameriška nota Angliji.
LONDON. 24. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Iz bele hiše
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavier de Montčpln
Strežnica mu je na njegovo vprašanje, kdo ste dami v sosednji loži, in kdo gospoda, vedela o gospodih povedati pac malo, tem več pa o obeh damah. Pripovedovala je. da ste sestri, pravzaprav čisto navadni šivilji z one strani Sene. Omoženi ste sicer obe. Sophie, ki se tupa-tam imenuje tudi Florence, in pa Marija, ki si prideva tudi še ime Madeleine. Starejša. Sophie. stanuje pri svojem soprogu, ki ie krojač, mlajša pa je ločena, toda enaki ste si pa obe v tem. da nosite menda samo imeni svojih soprogov, drugega pa nič. Za njene potrebe skrbe drugi. Sophijin mež je zna! dobro izkoriščati talente svoje soproge — bi'a je tudi pevka in igralka — in si je dajal ljubezen svoje sooroge napram drugim prav dobro pla-
uradno razglašajo, da je za Angleško iz-gotovljena nota, ki se v kratkem odpošlje. V ti noti se radi nekaterih točk ugovarja zahtevam zadnje angleške note.
Lažnjiva vest o polUu nekega tujega letalca nad Romanshornom.
BERN, 24. (Kor.) Švicarska brzojavna agentura poroča, da je vest, katero je prinesla včeraj glede poleta nad Romanshornom od strani nekega tujega letalca, popolnoma napačna.
Delavsko gibanje na Angleškem.
LONDON, 24. (Kor.) Lord Kitchener je poslal včeraj tajniku narodne unije pristaniških delavcev pismo, v katerem mu naznanja, da je ukrenila vlada energične odredbe proti liverpoolskim pristaniškim delavcem, ki so se neprestano branili, delati čez ure in ki niso izpremenili dosedanje taktike.
Razpučšene dvozvezne tvrdke v Hon-koncti*
LONDON, 24. (Kor.) Korespondent »Manchester Guardiana« poroča: 29 v Honkongu registriranih avstrijskih, ogrskih in nemških tvrdk. med njimi podružnica proge Hamburg-Amerika in podružnica severnonemškega Lloyda, so angleški likvidatorji nasilno razpustili.
Prospekt ravnateljev angleških tovarn za barve se najbrže Izjalovi.
MANCHESTER. 24. (Kor.) »Manchester Guardian« piše: Poročilo ravnateljev angleških tovarn za barve, da ie sprejetje njihovih prospektov iznenadilo in da zato lahko pride do tega. da opuste svoj namen, povzroči več pomilovanja kot iznenađenja. Od celokupne svote emisije v znesku 1 miljona funtov je bilo dejansko podpisanih samo 488.000 funtov. Gotovo izplačilo znaša samo 120.000 funtov. Ker se plačuje po obrokih, ta plačila ne zadostujejo, da bi se ž njimi povrnili predujmi, ki jih je izplačala vlada. Pogojno podpisanih je bilo tudi precejšni del podpisov, ker se oficijelno razglaša, da je namera v nevarnosti, da se razbije. Dozdeva se, da vlada odstopi, ako interesenti ne spravijo skupaj cele glavnice.
Močan severni veter onemogočuje operacije v Dardanelah.
LONDON, 24. (Kor.) »Times« poročajo iz Teneda z dne 23. t. m.: Močan severni veter že tri dni onemogočuje operacije po morju. Domneva se, da bo vsled tega mogoče, da Turki poškodovane utrdbe zopet popravijo. Pred otokom ie zasidranih deset vojnih ladij.
Joponski-kitojski konflikt
LONDON, 24. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pekinga: Dne 23. t. m. je prišlo v Tsinnanfu 1000, v Fangtse pri Vejhzie-nu 5000, v Mukden in Dalny po 3000 Japoncev. V Mukdenu in Dalnem grade velike vojašnice, iz česar je pričakovati, da se pričakuje še nadaljnih čet.
LONDON, 24. (Kor.) Kakor poroča Reuterjev urad je posvetovanje med kitajskimi in japonskimi zastopniki v Pekingu v zadnjem času zdatno napredovalo. Glede Mandžurije so se rešila štiri vprašanja od sedmih.
ROTTERDAM, 24. (Kor.) »Nieuve Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Londona: Kakor poroča »Daily Telegraph«, se v Pekingu nadaljujejo pogajanja ob bolniški postelji japonskega poslanika Hiokija na japonskem poslaništvu. Med tem so se pričela izrkrcavanja japonskih čet na več točkah. Vlada v Pekingu je dobila včeraj
čevati z izleti v St. Germain, St. Denis, Versailles itd., kjer se je vedno dobro pilo in jedlo. Seveda je potem prav rad zatisnil eno ali obe očesi, če je našel v svojem stanovanju na svojem mestu kakega drugega. Da bi se mu prepogostoma ne dogajalo kaj takega, je pozneje rajši posedal po pivnicah in kavarnah, da ni doma srečava! svojih prijateljev. Po vsem latinskem okraju je splošno znana stvar, da je lepa Florence nekemu oženjenemu trgovcu v rue Julienne s svojo naklonjenostjo pojedla vso trgovino, ki so jo med brati cenili na šestdeset tisoč frankov, ne glede na kupček, ki ga je imel trgovec shranjenega, dočim pa je trgovec Cri-veux v rue Bellevue plačal njeno ljubezen ne samo s svojo trgovino, temveč celo s parletnim zaporom. Florence je bila vedno zelo radodarna s svojo ljubeznijo in je tudi še sedaj; toda izmozgala pa je še vsakega svojega ljubimca prav do zadnjega. Sestra je nekoliko skromnejša, a tudi samo nekoliko. Današnja spremljevalca sta le tako postranska, dočim ie se-
daj v pravi milosti baje nekdo drug, ki pa je menda tudi že precej pri koncu s svojim imetjem, kakor florence s svojo le-
poto.	. ,
—	Pomislite, gospod baron, — je nadaljevala strežnica. — saj jo vendar poznam že dosti let. in sem bila še otrok, ko je ona pela in igrala tu v »Bolinu«. In
jaz sem, _je pristavila koketno — tudi
že stara!
_ Hvala vam lepa na pojasnilu, — je
odgovoril Fra Diavolo ter jo na lahno prijel za brado, — in ne postavljajte v tako slabo luč svoje »starosti«!
Z zadovoljnim nasmehom, da je gospod »baron« opazil njeno »starost«, je strežnica smuknila skozi vratca, ki so se pa takoj nato zopet odprla.
Stara ženska, ki se jej je poznalo na ! nosu, da rada in veliko noslja, z očali, visoko pečo s trakom, kakor so bile v modi leta 1820., je nalahno odprla vratca, pomolila skoz nje le gornji del telesa, zavit v staro ogrinjalo.
—	Pst!
zvečer od provincijalnih oblasti nujne brzojavke, da je bila garnizija v Tsinanfu o-jačena na tisoč mož in da je došlo v Mukden 3000 Japoncev, dočim se nahajajo pred Takubankom tri japonske transportne ladje.
Zanimanje se koncentrira za čete pred Takubankom. Dočim zamore Kitajska po pogodbi iz leta 1901 protestirati proti o-jačenju posadke v Čingtavu, bi se vsako oiačenje poslaniške straže čez določeno inejo tikalo celega diplomatičnega zbora in bi se Kitajska temu uprla. Kot varnostna odredba je bilo zbranih okoli glavnega mesta 73.000 mož s 180 topovi, to je elita kitajske armade. Položaj je težaven, toda nc obupen. Pričakovati je, da pride do kakega posredovalnega predloga.
Javno mnenje v Indiji.
LONDON, 24. (Kor.) »Times« poročajo iz Bombaya z dne 19. t. m.: Absolutna enoglasnost, glasom katere neuradni člani zakonodainega zborovanja podpirajo nazor, da je treba spremeniti izjemne zakone, priča o javnem menenju v deželi. Rast anarhističnih zločinov v Ben-galo in Cendšabu je uplivala pomirjevalno. Četudi so vzroki anarhističnega gibanja v obeh provincijah različni in najsi težkoče izjahajo od anarhističnih društev daljnega vstoka in obrežja tihega oceana, vendar ni dvoma, d so nemiri v tesni medsebojni zvezi. Nemiri v Benga-liji izvirajo iz anarhističnih stremljenj v zdpadnem Cendšabu in jih je pripisovati najbrže agrarnim vzrokom. Premožnejši del naroda se boji, da nc bo mogoče več zaustaviti anarhističnega gibanja, ako se isto pravočasno ne zaustavi in odobrava zato težnje, da se isto zatre. Razven tega se je bati, da bi ne nastala liezaupnost glede lojalnosti širše ljudske mase in bi se s tem omajalo stanje Indije do države.
Zakonodajno zborovanje je sprejelo zakon vojnega stanja v principu enoglasno. Predložilo se je več olajšujočih predlogov. ___
Dohodki državnih železnic.
DUNAJ, 24. (Kor.) Napetost in vstraj-nost. katero naše gospodarstvo kaže na vseh poljih v današnjem času, prihaja v poštev tudi v tovornem prometu avstrijskih državnih železnic. Ako so dohodki meseca avgusta 1. 1. v prvem mesecu vojne, kar je umevno, zelo padli in sicer kar se dostaje osebnega prometa za 43'5%. blagovnega pa za 38fo v primeri z isto dobo prejšnjega leta. so se dohodki že meseca septembra 1914, ko se je civilni promet zopet odprl, zdatno zvišali. Od takrat se železniški dohodki vedno množe. Ako se v dosego analognih prime rjevalnih podlag izločijo dohodki prometa državnih železnic, ki leže v operacijskem ozemlju, kaže mesec september 19i4 okroglo 59% dohodkov osebnega prometa in 75% dohodkov iz tovornega prometa, skupno 70'5% v septembru 1913 doseglih dohodkov, medtem ko znašajo provizorično dognani doliodki za mesec februar 1915 glede osebnega prometa 119'5%, glede tovornega prometa pa 98%, skupno 94'5% dohodkov v isti dobi prejšnjega leta.
Na tem relativno ugodnem izpadu prometnega razvoja sodelujejo vsekakor tudi višji dohodki od strani vojnega prometa. Drugače pa tudi Še pride v poštev, da bi se bilo dalo doseči iz civilnega prometa še lepših vspehov, ako bi bilo dopuščalo dejstvo, da je bilo v prvi vrsti treba zadostiti potrebam vojnega prometa, za civilni promet več vozov na razpolago.
Seja generalnega sveta avstro-ogrske banke.
DUNAJ, 24. (Kor.) Na današnji, pod predsedstvom bančnega guvernerja se vršeči seji generalnega sveta avstro-ogr-ske banke, se je guverner toplo spominjal umrlega podpredsednika namestnika Leopolda pl. Liebna, kakor tudi umrlega predstojnika glavnega zavoda v Budimpešti, Friderika Schodla. Nato je podal generalni tajnik obširno pojasnilo o položaju banke in o poslovnem prometu v zadnjih štirih tednih. Do izpremembe obrestne mere ni prišlo. V ostalem so bile rešene le stvari tekoče uprave.
Na mesto umrlega predstojnika glavnega zavoda v Budimpešti je bil imenovan za predstojnika in istočasno za tajnika in člana poslovne uprave dosedanji advokat zavoda, višji nadzornik Karel Moss.
Przemusl.
Vojni poročevalec graške »Tagespost; je sporočil svojemu listu:
Przemyslska posadka je obstajala iz honvedske divizije štev. vzhodnogali-cijskega domobranstva, gališkega in o-grskega črnovojništva, iz trdnjavsko top-ničarskih formacij, večinoma dunajskega trdnjavskega topništva in trdnjavskotop-niškega črnovojništva. (Pripomnimo naj tu, da je bila v Przemyslu tudi ona takozvana * delovna stotnija« črnovoiniške-ga	pešpolka, pri kateri se
je nahajal tudi naš znani skladatelj Emil Adamič. V Przemyslu se ie nahajalo gotovo najmanj par sto primorskih Slovencev.)
Prve obkolit ve je bil Przemysl osvobojen sredi meseca oktobra. Tedaj se je nemudoma začela riadomestovati municija in hrana. Vendar pa se je vršilo to ob zelo težavnih razmerah zelo počasi. Ceste za te transporte skoraj sploh niso prihajale v poštev, ker so bile prenapolnjene čet in trenov. Železnico od severa sem je že obstreljeval sovražnik, železnico od juga so popravili kar najhitreje, a se je mogla zopet otvoriti šele 2o. oktobra, ker je bilo treba prej zgraditi nekatere raz-streljene objekte. Ta železnica se je uporabljala komaj deset dni, potem pa je sovražnik zopet obkolil tdrnjavo. Poleg tega pa je moral Przemysl tekom bojev ob Sanu dajati od svojih zalog četain, ker je bila tedaj nadobava tudi za čete zaradi slabih cestnih razmer zelo težavna in nezadostna.
Prišteti je potem še treba več tisoč bolnikov in ranjencev, ki so jih morali sprejeti v trdnjavo in so tudi sotiživali tamošnje zaloge. Ta primanjkljaj se v desetih dneh železniškega prometa ni mogel nadomestiti vkljub najinrzličavcjšcmu prizadevanju, posebno ker je bilo po izkušnjah prve oblege treba računati z veliko porabo municije in je bilo predvsem treba popolniti municijo, lako je prišlo, da je bila oskrba z živili, ne da bi bil kdo kriv tega, že od začetka nezadostna za dolgo oblego in se je zahvaliti le ekonomiji trdnjavskega poveljnika generala in-fanterije pl. Kusmanka in štedljivosti vsakega posameznika, da se je mogla trdnjava vzdržati polpeti mesec, pri čemur jo je vedno bodrilo upanje na rešitev, ki jo prinese velika ofenziva iz Karpatov. Slaba zima v Karpatih je preprečila uspeh.
V zadnjih tednih so bili odmerki živil za posameznika že tako pičli, da je tudi bojna sila čet začela očividno giniti. Zadnji izpad posadke v petek prošlega tedna
— Kaj je, — je vrašal Fra Diavolo in se ozrl.
—	Gospod!
—	Kaj je?
—	Ali ste vi?
—Kdo pa?
—	Mladi gospod?—
—	Kateri mladi gospod?,
—	No, umetnik.
—	Da, sem.
—	Tu imate.
Ponudila mu je neko stvar, ees:;i po-lutemi ni spoznal takoj.
—	Kaj pa,
—	Šopek?
—	Kak šopek?
—	Od dame.
—	Od katere dame? . — Saj veste.
_ Vrag naj me vzame, ce vas razumem! Govorite jasneje!
—	Saj ni hiba. Je za tretje dejanje.
—	Cesa?
—	No, Madelinette. Po velikem prizoru ga jej vrzite.
— Komu?
—Saljivec!
Rekši to. je starka zaprla vrata za seboj in pustila v rokah začudenega Fra Diavolo krasen šopek, ovit v bel papir.
IV.
Prva uprizoritev.
V trenutku, ko je stvar, v katero so zapletli Fra Diavola, začela kazati vedno romantičneje lice, in ko se je on sam še prizadeval na vso moč, da bi razvozlal to uganko, so se začuli oni tri skrivnostni udarci za zagrinjalom in gospodje godbeniki so zaigrali neko fantastično melodijo, ki bila sposobna, da bi pognala v beg vse diletante gledališča »Theatre Italien«.
Govorimo namreč o »Italijanskem gledališču«, kakor je bilo pred republiko; kajti sedaj ta. prej kraljevska in tedaj tega imena vredni oder ni nič drugega nego razvalina nekdanie slave.
Ko je bila ouvertura končana, se je pričelo prvo dejanje »Piccola«.
(Dalje.)
S (ran li.
»EDINOST* Stev. 83.
V Trstu, dne 24. marca 1915.
je bil poizkus, ali bi bilo upati uspeha od predornega poizkusa. Pokazalo se je, da bi bil tak poizkus le brezkoristno žrtvovanje človeških življenj, in vrhovnemu armadnemu poveljniku se mora šteti v največjo zaslugo, da je v trenotku, ko bi bil predorni poizkus le še junaška kretnja brez militarične vrednosti, poslušal le glas človečnosti in ga tudi ubogal. General Kusmanek in njegova četa junakov pa bodo vedno zavzemali častno mesto v zgodovini naše domovine.
O predaji trdnjave je sporočila 22. t. m. zjutraj brezžična brzojavka, oddana v Przemysiu ob 6.55. Brzojavka pravi, da je trdnjavski poveljnik poslal pooblaščenca k poveljniku oblegovalne armade, da se dogovori ž njim o pogojih predaje. Ru-si so 20. in 21. t. m. ponoči silno naskako-vaii trdnjavo, a so jih trdnjavski topovi zavrnili ob velikih izgubah. Pred predajo trdnjave se je z vseh utrdeb živahno sfre'i ! > in med grom topov so se mešale eks lozije. ki so uničile militarično važne objekte. Vse utrdbe s topovi so bile razstrcTjene, zaloge municije ra naprav-! Iione neuporabne. Uničili so celo postajo! za brezžični brzojav.
O dogodkih po odposlatvi pooblaščenca ni seveJa nič znanega, lahko si je pa mislit!, kako je bilo. Mesto je zasedel sovražnik, kakor je zasedel drugo vzhodno-1 gališka 'mesta. Civilno prebivalstvo ostane, čete pa odvedejo v ujetništvo.
Da je trdnjava storila do zadnjega trenutka vse najskrajnejše, da bi vzdržala z živili in da se je dolgo trpljenje posadke končalo šele z zadnjim grižljajem hrane. ni treba poudarjati še posebej. Pripomniti je le še treba, da je zaradi preslabe | hrane obolelo vojaštvo v masah. Z eno besedo, čudež je, da se je trdnjava mogla držati tako dolgo, in onim, ki so poznali ra 7;crc. se je odvalil kamen od srca, ko
jc rnšia vest o predaji.
* ♦ *
Przemvsl je oddaljen kakih 100 kilometrov od glavnega mesta Galicije, Lvo-va. in leži na obeh straneh reke Sana. Pr ' ivalcev šteje 56.000 in je potemtakem med gališkimi mesti četrto po veli-[ ti. Mesto je sedež dveh škofov, okrajnega glavarstva, okrožnega sodišča, o-kr, ";iega finančnega ravnateljstva in drugi?: tnij. Ima tri gimnazije in učiteljišče. Kolodvor se nahaja v sredini mesta. ki štefe med ona gališka mesta, ki iniajo najlepšo lego. Del mesta se vzdihuje amfiteatraiično ob pobočju hriba na desnem bregu Sana. drugi del, Zasanie. pa leži na levem bregu reke. Cez San vodijo trije mostov L
Od leta 1 s73. je bil Przemysl trdnjava prve vrste. Garnizija daje obeležje mestu. Na promenadah in v javnih lokalih prevladujejo častniki.
Mesto ie v 7. stole j u usanovi! knez Pr-ze:ny?ia\v. V 14. soletju je pripadalo Poljski. ob času Kazimirja Velikega, ki je se-ziJal tu grad, čigar razvaline se vidijo še dane« in tudi ostanki obrambenega zidu. Z gradi:ča. Gore Zamko\ve, z lepimi nasadi. se nudi krasen razgled, posebno po Sa «ki dolini. Ob vznožju gradišča se nahaja v 15. stoletju zgrajena rirnsko-katoli-ška stolnica v re e^ančnem slogu, z mnogimi umetnišKimi sj-omeniki. Poleg cerkve stoji stolp, visok 71 metrov, najvišji \ Przemvslu. Nedaleč odtod se nahajate cerkev srca Jezusovega in frančiškanska cerkev ter grško-katoliška stolnica s sta-j riiisko, iz lesa rezano prižnico v obliki ja-1 drnice. Iz 17. stoletja izhajajoči samostan refennatov s cerkvijo, ki je bil prej zu- j na» inestrih okopov, je še danes obdan z 1 zid* m in štirimi bastijami. V zidu se vidi j sp omenik gvardijana Szychowskega. ki je branil mesto leta 1672., ko so ga oblegali Tatarji. Gotski stolp karmelitske cerkve nadvladnjc mesto.
Przemysl ima dva muzeja in veliko število umetnin v palači grškega škofa. Omeniti ie treba ob Sanu Franca Jožefa nabrežje s krasnimi nasadi, kopališčem in drsališčem. V najbližji okolici, na griču, imenovanem Znisenie, se nahaja triogla-ta »Tatarska gomila«, kjer je pokopan neki tatarski han. Krasni, v 18. stoletju zgrajeni, ob Sanu ležeči grad kneza Sapi-ehe. Krasicz} n, je najlepši v vsej Galiciji: mogočna štirioglata stavba v renesančnem slogu z baročno primesjo, na oglih štiri bastije (božja, papeška, kraljeva in plemenitaška) z dragocenimi umetninski-mi zbirkami in bogato knjižnico. Omeniti je treba tudi Mizynice, palačo kneza Lu-bomirskega, z lepim parkom. Palača Mc-ayka leži sredi največjega in najlepšega privatnega gališkega parka. Omenimo naj še spominsko drevo kralja Jagela, kjer si je kralj nakopal smrtno bolezen, poslušajoč petje slavca in pa hišo poljskih vstašev (i. 1863.) z grobiščem._
Rožne politične vesti
Kako znajo Madjari skrbeti — zase!
Budimpeštanski dopisnik »Hrvatskega Pokreta* je imel z nekim madjarskim parlamentarcem razgovor, ki se je zasukal na jako aktuelen in velevažen predmet. In tu je doznal zagrebški dopisnik: Vojna je grozen uničevalec, ki ne prizanaša ne življenju, ne imetju, plačevati mu morajo tribut tudi naobraženi sloji v isti meri kakor drugi. Ali tu je ravno nevar-rost. Širokih in najširših slojev je veliko. inteligence pa nimajo Madjari preveč. Zato so začeli v vladnih krogih razmiš-liati. kako bi se moglo inteligenco vsaj nekoliko obvarovati, ne da bi prišli v nasprotje z načelom enakih dolžnosti. Naučni minister je dobil nalog, naj zaprosi vojno upravo za obzirnost v tem Pogledu. Zaprosil je vojno upravo za podaljšan rok za prihod pod orožje tistih novincev, ki obiskujejo visok® in srednje so-
le v deželah krone sv. Štefana. In vojna uprava je res dovolila, da vsi dotičniki, ki bi imeli iti pod orožje 1. ali 15. marca, pridejo šele 15. aprila. To velja tudi za enoletne prostovoljce, ki še obiskujejo srednjo šolo in ki dovrše šolsko leto šele z začetkom meseca aprila.
Tako so si znali Madjari celo v tem težkem času izposlovati prednosti. S tem mesecem odloga se reši brez dvoma mnogo eksistenc madjarske inteligence.
*	•	»	___ J
Domače mil
»VEČERNA EDINOST« danes zaradi praznika ne izide; jutri pa izide ob navadnem času.
Namestnik baron Fries v pomožni bolnišnici »Rdečega križa« v društvu »Ein-tracht«. Dne 23. t. m. popoldne je obiskal namestnik baron Fries pomožno bolnišnico v tukajšnjem nemškem telovadnem društvu »Eintracht«. Njegova ekscelenca je pozdravil navzoče dame in gospode. Društveni predsednik Fran \Venzl je imel na namestnika nagovor, v katerem je, iz-rekši njega eksceienci zahvalo za obisk, naglašal. da je društvu namen, gojenje nemške narodne zavesti, ljubezni do domovine in nemške teiovadbe. Dočim pa je velik dei članov pod zastavami, smatrajo oni, ki so ostali doma, za svojo pa-trijotično dolžnost, da prepuste svoj dom vojni oskrbi, odstopivši svoje prostore r Rdečemu križu« za bolnišnico. Povabil ie namestnika, naj si ogleda njihov dom in naj podpira njihova patrijoticna stremljenja. Na koncu se je spominjal sivolasega - ladarja, ki mu ie zaklical trikratni xhoc'i«. Po odpevanju cesarske pesmi na galeriji velike bolnišniške dvorane, se je namestnik zahvalil za prijazni pozdrav in je izvajal, kako so si Nemci znali pridobiti trdno stališče v duševnem in gospodarskem življenju tega lepega procvitajočc-ga mesta. Veseli ga, da je mogel obiskati ta društveni dom in da more zagotoviti društvu svoio dejansko podporo in po-vspeševanje. Nato je namestnik pod vodstvom zdravnikov dra. Dolcettija in dra. Krstuloviča obiskal ranjence, jih nagovarjal in tolažil v njih maternem jeziku. Posebno pohvalne besede je govoril ranjencem. ki so odlikovani s hrabrostnimi medaljami za njihovo junaštvo pred sovražnikom. Razgovarjal se je tudi s prostovoljnimi strežnicami ter se informiral o kurzih, ki so se obdržavali v Trstu za strežništvo, in o službi strežnic v pomožni bolrišnici. Njegova ekscelenca se je opetovano in pohvalno izrazil o vodstvu pomožne bolnišnice.
Trže rvsil je najmodernejša in^ eno prvih trdnjav Evrope: po veličini in ženijalnosti, zamis'i in vzgrsdrji svojih fortifikacijskih del. In na tej veličini in znamenitosti se ima zahvaliti, Vakor se govori, hrvatskemu generalu Nemičiču, ki je že v osemdesetih in devedesetih letih pripravljal obrambo Galicije, računajoč z možnostjo spopada med našo državo in Rusijo. A kakor je Przemysl velik po svojih fortifikacijskih delih, tako je tud* veličanstven spomenik junaštva, vstraj-nosti in spretnosti sedanje obrambe. To pa je vodil s n češkega naroda, general Kuz-manek, fe svojo posadko, katere veliki del so tvorili Slovani, med njimi zlasti mno-Co Slovencev, specijalno Primorcev. To so dejstva, ki jih moramo dobro beležiti, da jih pozneje predlož mo tis emu, ki bi nas Slovane hotel izključiti iz vrste njih, ki se bodo oglašali s svojimi zahtevami s posebnim oklicevanjem na žrtve, doprinešene v tej orijaški vojni.
Iz obleganega Przemysla smo prejeli to-le karto, dati-ano z dne 20. januarja t. I.:
rProsim Vas, da izvoljite objaviti v ..Edinosti-, da smo vsi tu navedeni živi in zdravi, ter da nam gre razmeram primerno dobro: 1) Fr. Josip, c. kr. nadoficijal iz Kopra, 2) Anton Košir iz Kandridešt. 367, 3) Martin Jurašič, Male Mune št. 40, 4) Ujčič Anton, Grubiši 341, 5) Martin Matko, Prelože št. 3, 6) Josip Gcržič, kovač, Pazin, 7) Bartol Cvečič, Sušnjevica 58, 8) Anton Kanenar, Pola, Via Flavia 8, 9) Josip Ba-bič, Rodile št. 80, 10) Anton Skerjanc, Roži e št. 6, 11) Andrej Resimovič, Herpelje št. 33, 12) Ivan Ban, Brezovica št. 50, 13) Anton Guštin, Repentabor št. 21, 14) Franc Jakomin, Štanjel št. 9, 15) Ivan Vidič, Col št. 21 (pri Vipavi), 16), Anton Spacol, Kostanjevica št. 22, 17) Kristjan Maurič, Snik št. 13 (Brala).
Vsi skupaj pozdravljamo najsrčnejše naše predrage rodbine, sorodnike, prijatelje, znance in rojake.
Prosimo, da objavijo to vest tudi drugi listi, da bodo na ta način obveščeni vsi deležniki."
Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 28. marca t. 1., ob 4 popoldne v dvorani „Delavskega konsumnega društva" Campo S. Giacomo 5, z običajnim dnevnim redom. Računi so na razpolago pri društvenem blagajniku od 20. marca do občnega zbora.
Redna seja ženske podružnice CMD.
bo radi praznika mesto v četrtek v petek, 26. t. m. ob 4 in pol pop. na CM. šoli na Acquedottu.
V pojasnilo Včera šnja naša vest o pokojni gospi Rozi Comelovi bi se utegnila — radi zgrešene interpunkcije vsled tiskovne pomote — krivo razumeti. Pojasnjujemo torej, da nam je dopis pač došel iz Komna, da se je pa pogreb vršil v Trstu, kjer je pokojnica živela s svojo družino.
Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu nazranja svojim članom, da se bo vršil redni občni zbor radi nepričakovanih zadržkov v nedeljo, 11. aprila t !., ob 10 predpoludne, in ne 28. marca, kakor je bilo naznanjeno v listu ,Edinosti
Odbor.
Poštni in brzojavni urad na Jesenicah. V smislu odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 3. marca t. L š*. 2V38/P iz eta 1915 se spreminja dosedanja uradna označba c. kr. poštnega in brzojavnega urada „Jesenice na Gorenjskem l- v Jesenice ni Gorenjskem".
Matere božje svetinjo je požrla komaj 3 letna Jolanda Zanierjeva, stanujoča z roditelji v ulici Montorino št. 6 v Rojanu. Mati jej je namreč obesila okoli vratu svetinjo Matere božje, in deklica je svetinjo pogoltnila; ker je detetu svetinja Matere bo;.je v grlu zapirala sapo, da ni moglo dete dihati je mati ponesla otroka na zdravniško postajo, kjer je zdravnik potegnil otroku iz grla svetinjo Matere božje in tako dckletcu rešil, da se ni zadušilo nad to svetinjo.
DGlgt prstna služkinja. Včeraj dopoldne je prišla na policijski komisarijat v ulici di Torre bianca gospa Viktorija vdova Orlandova, ki stanuje v ulici G. Boccaccic št. 7. Pripeljala je pa s seboj na komisarijat tudi svojo 19 letno služkinjo Fran-čiško Povšinovo, ki je doma iz Bodešča-\a na Kranjskem. Na komisarijatu je pa gospa povedala, da je še nekega dne mi-iiiolega tedna konstatirala, da jej manjka srebrn prstan z dragocenim kamnom, zlat uhan z gronotami, denarnica, v kateri je bilo 16 kron in 3« vinarjev denarja in pa moška zlata ura in zlata verižica, ki sta vredni — ura in verižica sami namreč — 130 kron. Ker je sumila, da ji je tc predmete ukradla dekla, je Orlandova v soboto, dne 20. t. m. v pričo gospe Noemi Rederjeve in občinskega uradnika g. Humberta Azzonija prisilila Povšinovo, Ja je odprla svoj kovčeg. Ni se motila: v kovčegu Povšinove je našla vse predmete, ki so ji bili ukradeni, izven zlate ure in zlate verižice, glede katerih je Pavšinova trdovratno trdila, da ju ni vzela. Vendar se je pa obvezala gospej Or-landovi, da ji bo v malih obrokih plačala tudi uro in verižico. Orlandova je čakala par dni, misleča, ua bo Povšinova ven-derle povedala, kam da je dala uro in verižico, ker je pa Povšinova še vedno trdovratno trdila, da ju ona ni vzela, jo je Orlandova včeraj — kakor že rečeno — privedla s seboj na policijski komisarijat v ulici di Torre bianca. In tu je gospa povedala, poleg že gori navedenega, da sumi, da je Povšinova darovala uro in verižico svojemu ljubčku, ki je pri vojakih in se kot tak nahaja na Opčinah. Povšinova je pa tudi na komisarijatu priznala, da si je sicer res prilastila one predmete, ki so jih našli v njenem kovčegu, a trdila je, da se ni dotaknila ne ure ne verižice in da ni res, da bi imela sploh kakega ljubčka. A vzlic njenim trditvam so jo pridržali v zaporu.
Umrli so: Prijavljeni dne 24. t. m. na mestnem fizikatu: Indrigo Jolanda, 7 let, zagata dei Falchi št. 6; Majcen Josip, 12 dni. Sv. Marija Magdalena spodnja št. 3; Zobec Bogoljub, uro, ul. Belpoggio št. 6; Bajt Fran, 11 let, ul. G. Tartini št. 10; Naglič Marija, 69 let, ul. deli'Istituto št. 5; Kihalič Viljem, 20 dni, ul. di Cavana št. 20; Maček Jordan, poldrugo leto, ul. delle Pancogole št. 1; Palese Klotilda, 77 let, ul. deli' Acquedotto št. 85. — V mestni bolnišnici dne 23. t. m.: Riharc Maurer, 53 let; Jazbic Marija, 57 let; Togar Štefanija, 23 let; Bertuzzi Angel, 82 let; Meneghini Svetko, 60 let._
Vesti iz Gortibe.
V Dornbergu pokopljejo danes popoldne Jožefo Antonijo Saksida, hčer Antona in Terezije, ki je umrla v cvetu let, stara komaj 19 let. Preostalim naše so-žalje!
Za zradbo cerkve srca Jezusovega v
uliic Leopardi v "Gorici je bilo do konca leta 1914 stroškov K 99.831.86.
Tri mlekarice, jedna iz Renč, druga iz Mirna in tretja iz Orehovlja so bile obtožene, da so prinesle v Oorico na prodaj pokvarjeno mleko. Obsojene so na denarno globo oziroma 48 ur zapora vsaka.
S svojim očetom se je bil skregal Andrej Likar z Dola; v prerekanju ga je tudi popadel in mu prizadjal nekaj poškodeb.
radi katerih je bil obsojen na 3 dni zapora.
Opekla se je pri ognjišču samica Mah-netova v Šmarjah na Vipavskem. Unela se jej je obleka in starka je nevarno poškodovana. Prepeljali so jo v Gorico v mestno žensko bolnišnico.
Obračun nabiralnice naturalnih daril c. kr. vojnopomožnega urada v Gorici, c. kr. okrajno glavarstvo. V zimski dobi in sicer od 1. januarja do 15. marcija 1915. 1. je dobila nabiralnica v denarnih prispevkih 3694 K 62 vin. ter mnogo volnenega perila. Z denarnimi prispevki se je nakupila volna, iz katere so izdelovale tukajšnje gospe in pa učenke šol iz Gorice in okolice, posebno pa gojenke zavodov »Notre Dame« in č. s. uršulink potrebna spodnja oblačila za naše vojake. Ob-darovanih je bilo skupno 407 ubožnih o-seb iz naše dežele, in sicer edinole vojaki, toliko slovenske kolikor italijanske narodnosti, ki so odrinili v službovanje v teku rečene dobe. Izdani pa so bili tem vojakom naslednji volneni premeti: 407 volnenih srajc, 407 spodnjih hlač, 364 čepic za sneg, 102 telovnika, 404 pari krp za noge, 27 parov nogavic, 48 parov do-kolenk, 334 parov zapestnikov, 104 pari rokavic, 4 rutice in 10 ovratnic. Podpisani odsek se tem potom tudi v imenu ob-darovancev kar najtopleje zahvaljuje vsem onim dobrotnikom, ki so pripomogli bodi z darili bodi z delom našim vrlim vojakom lažje prenašati težkoče zimske vojne. Ker so kljub dosedanji požrtvovalnosti potrebe še vedno velike in vsestranske in ker misli odsek v prihodnje posvetiti svojo pomoč posebno bolnim in ranjenim vojakom, nahajajočim se v goriških bolnišnicah, obrača se odsek vnovič do vseh rodoljubnih in človekoljubnih oseb in korporacij iz mesta in dežele z vljudno prošnjo, da bi po svoji moči še v nadalje pošiljali darove v denarju ali nlatnenem perilu na podpisano. — V Gorici, dne 20. marca 1915. 1. — Za nabiral-nico darov: Lujiza Rebekova, predsednica; Mira Znidarič, tajnica.
Ponarejanja in razpečavanja ponarejenega denarja je bil osumljen neki Stopar iz Malih Zabelj. Radi tega so ga prijeli in (Speljali v zapor. Sedaj je izpuščen iz preiskovalnega zapora. Ovadil ga je bil mlajši brat.
Iz Velikih Žabell na Vipavskem so v ruskem ujetništvu Feliks Štokelj, Kristijan Troha in Alojzij Paljk. Vsi trije so pisali domov, da so zdravi. Stokelj prosi v pismu, naj mu povedo, če bo vojna še dolgo časa trajala.
Nič se ne ve, kie so nastopno navedeni vojaki, ali v uradnih zaznamkih izgub jih ni, tako se poroča z Dunaja goriškemu vojno - informacijskemu uradu. Imena so ta - le: Andrej Belingar iz Solkana, 27. domobranskega polka, Josip Ciglič iz Števerjana, 97. pešpolka, Josip Doljak iz Gorice, trenska četa, Ivan Graf iz Gorice, 19. pešpolk, 15. stotnije, Ivan Komel iz Lok, 27. pešpolka, tretje stotnije, Fran Planišček iz števerjana, pešpolka št. 97., Alojzij Planišček iz Steverjana, pešpolka št. 27., Ivan Semolič iz Gorice, 5. domobranskega polka, šeste stotnije, Josip Verbič dragonskega polka št. 5, iz Gorice, Josip Žuljan iz Gorice, 97. pešpolka, rtetje stotnije.
Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Došli so: Peter Sturm in Mehlijor Furlan, oba 97. pešpolka, Anton Farkaš, zrakoplovec. Lovro Horhager, saper, Miha Malič, Risto Ristič, Ciprijan Aleksič, delavske stotnije, Mihael Jeliniček, Ulrik Kunitzer, 7 pešpolka. Karol Poršek, 5. lovskega bataljona, liugon Ledić, Kurtović, pijonirja, Josip Krpan, 27. domobranskega polka, Ferdinand Matej, črnovojnik, Danijel Sau-prigl. Ivan Slajh, Avgust Pok, 5. dragon-
skega polka. Andrej Bezeljak, topničar, Alfred Lampl, 26. pešpolka, rran Želj, 27. polka, Ivan Kozmos, 4. domobranske^! polka, N. Stramirovie, 1. polka, Bela Darvas, Fran Makuc, 8. topničarskegs polka, Josip Stegnar, kolesar, Fran Ri-stja, 20. lovskega bataljona. Lucijan capan. poročnik 97. pešpolka, Karol Ne-ger, Alojzij Puff, Ivan Pommer, Anton Poruntus, Anton Rumpf, Ignacij Tisclilcr, Karol Dimkl, Josip Ebcrl. Fran Kranar Fran Maurer. 47. pešpolka.
Dijaška kuhinja v Gorici. Pri zadnje poročilu je tiskarski škrat izpustil celo vrst darovalcev: K 5*— g. Stegar, naduČ.; j« K 10 — gg. dež. šol. nadz. Matejčič, Trst, odvetnik dr. Gruntar, Tolmin; šol. sv. Fras; odvetnik dr. Puc; dež. posl. Mikuž; — dalje so poslali podpore: K 2 — gg. uč. Trebše, Žaga; nadživinozdr. Martelanc; po K 3— (čin.) gg. Kravos, trgovec; prof. Mastnak; K 4*— g. Lucijan Kovačič, nnd-poŠtar, Sv. Lucija; po K 5'— gg. Adoll Mlekuž, Bovec; neimenovan št. 7 ; K ti* g. odvetnik dr. Podgornik ; po K 10"— gg. Vaclav Kožnar, trgovec; odvetnik dr. Treo; prof. Župančič; K 100— okrajna posojil niča v Kobaridu. V sem darovalcem najpri-srčnejša zahvala.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu/ se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni list.
s HALI OGLASI i
flf—j	se računajo po 4 stot. besedo.
LJLJ	Mastno tiskano besede se racu-
-55.	najo enkrat vefi. — NajmaujSa
LJLJ	: pristojbina znaša 40 stotink. : UL
y KMM»Miu kranjski na drobno stot. 26 kf*. iz Sv. £\FUiil|>ir Petra Na debelo posebne ceno. Poslužite se prilike. Via Media 7.	lf>7
ftfVHff se so^e z cno dveina posteljama U It ti U z uporabo kuhinje. Ulica Comnierciale D, pritličje.	_ :)<)0
Stediine družinske peti
K 7*20, medena obešala za zavese K 3*50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caperma žtev. 14._21»
OliiosradniHl. KS
ko jih bomo imeli v zalogi. Torčič in dr, Trtmca Komen, GoriSko.	_
lltfAM imN številko „Edinosti" od II. liuor ima maia, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi._
Milo iz lilijnega mleka StecRenoferd
Bergmonn & Co., Dešin na Labi, Tetschen
uživa vsestransko priljubljenost y>led svojega izbornega učinka in dokazani neprekos-ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in rac.jonelno negovanje kože in lepote. Na tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja! Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se po 80 stot. v lekarnah, mirodiinicah in par-femerijah. Ravno tako se je obnesla lilij na krema „Maaera" (70 stot.) za ohranitev nežnih belih rok.
Delavsko kons. društvo pri sv. Jckonu v Trstu
Hrazpisuje
mesto kremaria
z takojšnjim nastopom in primerno varščino. Pismene ponudbe naj se : : naslovijo na društveni odbor. : :
5. razred 3. avstrijske razredne loterije
/ j premija ođ 700.000 kron |	]
A/ Žrebanje začne^^v
A/pr dne 6, aprila	r
_/ srećke stanejo	sreike stanejo ^
I \ K 25,1l« K 50,1U K 100, K 200 g
1 razprodaja	in	razpošilja g
g Podružnico ljubljanske Kreditne banke p-
Ml	a TRSTU, ulica Caserma Stev. 11 /$/
priporoča se naročati pravočasno.^/
______/ /
X T Žrebanje traja 22 dni /
__^ 1 11 ili,, i, .......i	------------—rttivr^tfr"^' ' sr
fSlROLINMRodie''
Prsne bolesni« oslovski kašelj, naduha^ Anflueiusa
Kdo n« iem/ie Sirolin ? _
t Vsak. ki trpi n« frajnem kašlju-
lažje |e otovaroveft Mboiezninagojoftdreviff. Z Osebe s kroničnim kafaroip bronhijev, ^ Hi s Slrolinom ozdrave.
1 Vadu&ljivi ,keferi?n Sirolin mdfno oletoča naduho -
Skrofuzni otroci,prt kafenh učinkuje 5irolm t ugodnim vspehom na splošni pocufek.
Se dob) T
vseh tekoma h a H -
R^s