17. številka.
v sobote ZZ. Januarja I9Z1.
LIV. leto
LOTE H S KI
lana]« vaaa dan popoldne tmmli nadalje ta pratnikt.
fnse atl t Prostor 1 m/m X M /n /it za male oglase do 27 m/'/t višine I K, od 30 m/m viSIne dalje kupčijski In uradni oglasi t mlm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zarone S J K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Pri večjih naročilih popust
VpraSanjem glede inseratov na1 se  priloži znamka za od^vor.
0pr vniitvo „Slov. Naroda'- In ..Narodaa TIskarna11 nllea it. 5, prlUIćno. — Telefon iL 304.
■ in       """"—'----——^—BMaaaaaaai i .u—■—■
inallon
v Llabl|aat In po posti i ? inoismstf o i
celoletno......K 42a*—
polk:u i.......„210/—
i mesečno ....... —
.   •  « 35 -
Pri morebitnem povišanju se un.i dat|5a naročnini đoalačatt. Novi naročnikt na   po&ljeio v prvič naročili no   vcdii > po nakaznici.
Na samo ats<nem naro.HM brc. «>oi'mve »le nci *e ne raorenu ozirati.
„Slfjvetiiii  Narod* valla v Jujoa!
celoletno naprej plačan .   K 3<>0
polletno.......„ 150*—
3 mesečno......„   75 —
1      „      ........ 2V
Uredništvo „Slov. Naroda'1 Hnallova nlloa It. 5, L uidltropi#,
Telefon Stav. 34«
Dopise »prejema ie podpisane In sadostno tranUovano, 00     Rokopisov no vrata.
Posamezna Številka velia 1*20 K Poitnina rlatana v gotovini.
Hcsloisds Zfoaiin
Včeraj smo že priobčili pred zaključkom lista nam došlo brzojavno vest, da je včeraj zjutraj po dolgotrajni mučni bolerni umrl v Beogradu vojvoda Zivojin Mišić.
Vojvoda Mišić se je rodil dne 7. julija 1855. leta kot sin preprostih kmetskih   roditeljev   v   Strugari iku pod   Suvorom pri Valjevu. Dovr-šivši gimnazijske študije je stopil v artiljerijsko   šolo,   ki   se je kasneje spremenila v vojno akademijo. Leta 1876. je bil imenovan za podporočnika. Služil ie na to kot častnik po raznih garniziiskih mestih v Srnin. Ko je leta 1885. izbruhnila srbsko-bolgarska vojna, je bil Mišić poveljnik nekega pehotnega bataljona, ki se je izredno odlikoval v bitkah pri Pirotu in Slivnici. Kasneje ie bil imenovan   za   profesorja strategije na vojni   akademiji.   Nesrečna politika Obrenovićev je odtujila dinastiji ves narod, zlasti med častniki je nastalo silno nerazpoloženje proti takratnemu kralju Aleksandru. Med častniškim zborom se je zasnovala zarota, ki si je nadela za cilj. da napravi konec   takratni   protinarodni politiki. Žrtev te zarode ie bil Aleksander in kraljica Draga, Mišić |e bil aktivno udeležen pri zaroti, zato ie bil na zahtevo angleške vlade z drugimi voditelji kot polkovnik upokoien. Ko ie leta 1908. Izbruhnila aneksijska kriza, je bil Mišić reaktiviran in pride-ljen   general i si mu   Putniku kot pomočnik. Skupno z vojvodom Putnikom je izdelal načrt za zmagovito balkansko vojno leta 1912. V bitki pri Kumanovu je Mišić poveljeval oddelku, ki si je pridobil največio zaslugo za zmagovit izid te odločilne bitke. Dne 20. oktobra 1912 je bil MIŠIC v priznanje njegovega odličnega dela v kumanovski bitki imenovan za generala in ie prevzel povelinf-štvo prve armade. S to armado ie na   to   leta 1913. odločilno porazil Bolgare ob Breeralnici.   Po končani balkanski vojni, je bil vnovič vpoko-jen. a že naslednje leto znova reaktiviran   ob   izbruhu svetovne volne ter imenovan za načelnika generalnega štaba.   Po Putnikovi smrti le Mišić prevzel vrhovno poveljništvo srbske armade kot generallsimus in vojvoda.
Vojvoda Mišić spada med najsposobnejše in na?eeniameiSe vojskovodje v svetovni vofni. Poteg Putnika |e nesporno Mišić največji Iz-
J.I-ZJMLJJM.M- I___■    J _ ■ ■ II    ■     i I i liH----------
Dr. Ivan Tavčar:
U Beogradu.
Zapisati hočem nekaj vtfskov. katere sem doživel v naši prestolici. v jasnem našem Beogradu.
Vožnja tja se vleče po ravninah, ki na človeka, navajenega belih snež-nikov in zelenih hribov, napravliaio vtisk silne dolgočasnosti. Lepo obdelane njive, vmes tudi vinogradi, ravni kot miza. ti polagoma preženo dolgčas in kmalu pričneš računati, koliko zakladov tiči v ti zemlji in da so ravno ti zakladi stalni temelj naši Jugoslaviji, na katero človek nehote misli skoraj vsak trenutek, ko dr-dra po železniškem tiru od Ljubljane do Beograda.
Ko si pridrdral mimo Zemuna In ko se voziš z vlakom z vso pozornostjo rn z največjo počasnostjo čez znani Savski most. Imaš pred seboj jugoslovensko prestolleo.
Na vsem ni nič posebnega: pod teboj teče prijateljica Sava. katero si pred Litiio opažal še takorekoč v nekaki otroški dobi In ki ie tu v polni svoii dorastlosti široka, rumeno-rjava in silno melanholična, kakor je
med strategov, kar so jih imeli Jugo-sloveni in morda Slovani v obče. Najznamenitejše njegovo delo ie bil poraz Potiorekove armade 1914 in prebitje bolgarskega centra na solunski fronti 15. septembra 1918.
»S ounorn v erom i nadom u naša moč! Junaci, napried!« tako se ie glasilo MiŠićevo armiisko povelje z dne 20. novembra 1914. st, si. (t. j. 6. XII. 1914 po našem) vsi srbski armadi, postavljeni na rudniški črti proti avstriiski Potiorekovi armadi, ki Je prodrla v Srbijo. Mišić ie nui-preje ustavil avstrijsko prodiranje ter nato zasnoval temeljit in genija-!en načrt za veliko protlofenzlvo. V decembra 1914 je začel nenadoma s težkim koncentričnim topovskim ognjem napadati avstrijske pozi ;iie v centru, kmalu se mu je posrečilo silen prodor avstrijskega središča, na kar je začela pehota od zadal obko-Ijevati iz centra ven obe orodrti fronti. Tekom JO dni ie Mišić popolnoma razbil Potiorekovo armado, ki si je v divjem begu skušala preko Drine in Save rešiti golo življenje. V Drini je utonilo tisoče in tisoče Avstrijcev. Srbi so takrat zajMi nad 60 tisoč avstrijskih voiakov. Plen ie bil velikanski. Potiorekov polom ie bil nekai groznega. Vtis te ofenzive ie moralno vplival na vse naše kraje.
O Mišićevi napada'ni taktiki s-o pozneje jeli razni nemški vojaški strokovnjaki priobčevati obširne razprave. Nemško in avstrijsko vojno vodstvo ie v raznih poročilih pojasnjevalo Mišićevo idejo koncentracije ognja. Na Krasu so porabljali nekateri poveljniki, med njimi major Tu-rudja proti Italijanom to taktiko z dobrim uspehom!
Zahrbtni bolgarski napad leta 1915. ie prisilil Srb?., da so se s svojo armado umaknil? in prepustili svoio domovino sovražni okupaciji. Takrat je Mišić vodil prvo armado. Umik srbske vojske preko albanskih gora v najhujši zimi ie bila ena naistraš-neiših epizod v svetovni volni. Ves svet ie bil takrat prepričan, da ie zadela Srbe takšna katastrofa, da niih voiska kot taka sploh ne more več priti v poštev. Ostanki armade so se rešili na otok Krf. Toda srbskemu generalnemu štabu, kateremu je bil duša Mišić, se je posrečilo v najkrajšem času izvesti popotno reorganizacijo vojske in ustvariti iz nje zopet močno edinico, ki je tako! na
to stopila znova v akcijo na solunski fronti ter tvorila tamkaj jedro In steber zavezniške armade.
Ko je leta 1904. nastal močan jugoslovenski pokret, je bil MišJČ med prvimi srbskimi oficirji, ki se je z vso dušo pridružil temu gibaniu in mu ostal veren in zvest do svoje prezgodnje smrti. Ko le po slavnih srbskih zmagah na solunski fronti vznikla izpod ruševin avstrijske okupacije pomlajena, povečana Sr-bija. ki se ie 1. decembra 191S prelila v veliko ujedinjeno Jugoslavijo, se je ^ vojvoda Mišić oklenil z enako ljubeznijo, kakor je popre e ljubil svoio malo neznatno, a vendar slavno Sr-I ijo. !n kako tudi ne? Sai je bila ta velika ujedinjena Jugoslavija delo njegovih rok. dete njegovih sanj. ki so ga rodile slavne zmage njegove pobedonosne armade. Voivoda Mišic se je. dasi vojak, živo zanimal za javno življenje. Ko ie leta 1913. stopil v pokoj, se je jel udeleževati tudi političnega življenja. Pridružil se le takratni srbski sr nosi"*bil stranki, ki ga je leta 1914. celo kot nosPca svoje liste kandidirala v narodno skupščino. Takratna samostnlna stranka je danes demokratska. Toda izbruhnila ie svetovna vojna, volitve se niso vršile in Mišić se je vrni! zopet k svoji armadi, ki jo je na to vo-dil od zmage do zmage.
Leta 1919, meseca maia se je vojvoda Mišić udeležil svečanosti ob Priliki prenosa kosti Zrinjskega in Prankopana v Zagrebu. Prav tiste dni so Nemci napadli maloštevilne naše čete na Koroškem ter iih potisnili preko Karavank In preko štajerske meje. Nevarnost je bila. da vdro nemške bande pleneč in požirajoč na Krnm'sko in Štajersko. Vojvoda Mišić je hitel v Llubl'ano ter skupno z generalom Smiljaničem napravi' načrt za protiakcijo. ki lo je potem general Smilianić nekai tednov kasneje izvedel z naivečiim usnehom. Takrat je bil vojvoda prvič v Ljubljani in na Bleda In vzljubil ie slovenske kraje tako. kakor fe z žarkim oduševljenjem linb'1 svoio rodno Valjevo. Vrnivši se v BeogTad se je često v privatnem razgovoru spornima! svoiega ooseta v Slovcni?! ter izražal nado. da se mu še iznolnl želia, da še enkrat vidi bnin! Bled in sive gorenjske gore. Ta želia se mu ni Iznolnfa, Kmalu nato je obolel na zahrbtni bolezni. Iskal si ie leka na francoski Rivieri, toda S* težie bolan se je vrni? v domovino. Težko bolnega je pred mesec? posetilo posebno francosko odposlanstvo, da izrazi najiskrenejše spoštovanje vsega fran-
coskega naroda velikemu vojskovodji.
Včeraj je prenehalo biti to zlato jugoslovensko srce. Umrl je mož -eden izmed velikih tvorcev na*e Jugoslavije, a njegov spomin bo fcivcl, dokler bo h^dil po zemlji jugosloven-
ski rod. Ob krsti vojvode Mišića plaka vsa Jugoslavija, ob njegovem grobu lijejo solze Srbi, Hrvatic In Slovenci, ki vsi zro v njem velikega soustvaritelja ujedinjene svoje d;>-movine.
Vojvodi Mišiću večnaja pamjat!
Hosfrija u agonifi.
Profesor Redlich je skoval besedo o agoniji avstrijskega ljudstva, bolje o agoniji Avstrije kot države. Stara pesem ie to, ki jo sMšimo sedaj v najrazličnejših varijacijah že dve leti. V gotovem ozira so te Jeremija de »upravičene, mnogo bolj pa služijo prav določnim namenom vpreči ententne države za interese In namene avstrijskih državnikov. Odigrava se tu igra. ki jo imamo priliko opazovati na božjih potih med berači. Vsak berač skuša vzbuditi pomilovanje božjeootnikov r razkazuje svoje rane in svoje hibe in čim bolj zna lamentirati In fadiko-vati, tem boliše mu nese beračila. Tako je tudi pri Avstriji. Danes čujemo, kako se je Francoska omehčala In je pripravljena popustiti v svojfb zahtevah, včeraj se je pričela v Ameriki akcija za obubožano prebivalstvo Avstrije, zdaj slišimo, da dobi Avstrija svoje trgovsko bro-dovje v Adriil. zdaj zopet se poroča, da je Amerika prinravliena dati za obnovo Avstrije 250 milijonov do-
larjev. Na vseh koncih In kralih zna* šajo skupaj za beraško Avstrijo, povsod so pripravljeni pomagati Avstriji in če je tudi na škodo sosedov. Zdaj se za enkrat na denarnem polju ne da več doseči, zato je ubrala Avstrija druge strune In brenka o združitvi z Nemčijo. Pred dveml leti so ji Še strogo prepovedali samo misliti na tako združitev. Potem se je začelo beračenje tu, beračenje tam, solze so tekle, vzdihovanje, obupavanje In danes je ententa žo bolj mehka. Danes se govori o tel stvari v zvezi narodov, jutri bodo našli veleposlaniki na svoji mizi brošuro o agoniji Avstrije, in pojutrišnjem se lahko zgodi, čemur so se ententni državniki tako dolgo upirali. V resnici položaj Avstrije nI tak. da bi Jo zavidali, tudi razumemo, da Je za one. ki so bili vajeni nasfo-pati kot gospodarji, težko privaditi se vlogi hlapca, zato pa nismo poklicani tudi mi, da bi pomagali vleči zavoženi avstriiski državni voz la blata.
Politične vesti.
~ Okrajni odbor JT)S za Ljubljano
ima svoj sestanek v petek dne 21. t. m. ob 6. uri zvečer na m^eri-tratn kakor običajno. Prosi se zrnesljive In polno-šievilne v»de'e?be.
= Prihodnja seja konstlttianre ▼ ponedeljek. Beograd. 20. januarja. Seje konstituante so se odgodile, dokler se pogaainia za spremembo poslovnika in načrti ustave n e dovrše. Delo se bo kolikor mogoče pospešilo in se bo vršila prlhodnia seja konstituante, kakor hitro bo delo končano. Upa se, da bo to Že v ponedel ek.
= R;'r!i!,,iln klub pooblašča Pasiva, Na finančni seji radikalnega kluba so govorili o Izpremembi poslovnika. Po dolci rlebatl so sklenili, da se pu-etp'o g. Pasiru nmste rok* erlede vprašanja, prisega glasovanja ustave, dvo tretjin^ke in enostavne večine in o pravici vladanja interpelacij, da reši to, kakor Ko ama trni za nr \ u srodne jo.
— Tz komunist, poslaniškejra klnba. Prejeli smo in priooujemo: Vesti. d/, so nekateri komunistienl poslanci zapustili svoj klub ln prestopili drugam, ne oderovarja resnici. Isto velja o vseh vesteh, ki govore o tem, da eo rnxnl
sodrupri ziDustili stranko. — Za aekro* tarijat kluba: Lemež Anton.
= Večina za državno edin«*rvr>. V parlamentarnih krogih se govori, da bo P85i<* koncem tei;a tedna §e enkrat poizkusil nosrainnjft z zemljoradnik! In muslimani radi vstopa v vlado. Iz di* skuzlj v odseku za izpremembo poslov« nika se vidi, da se bodo cWe vpraša* nja edinstvene države strnili radikaJci, demokrati, zemlioradniki, socialisti ln eventualno muslimani. Tako bi bila predlacrnna ustava sprejeta z 264 glasovi. dotMm bi bilo 180 (računa se pri tem tudi 5S komunistov) onih, ki za* litevajo avtonomno in federativno ureditev.
= Delo konstituante. V parlamentarnih krogin se govori, da bodelousta-vodajnojra odseka trajalo raeseo dni. Potemta-kem bi se mosrla pričeti rna-prava o ustavi v konatitoanto začetkom
meseca, marca. Razprava sama bo menda trajala nekoliko mesecev, tako, da se bo ustava sprejela $e1e na j**sen.
= Obč. volitve v Rongradii. Vprašanje o naknadnih volitvah v becgracU ski občini je končno rečeno. Minister za notranje stvari je odredil včeraj ob-
■I UJU i J La1—P ■ PUJ . -j-ni ' ■ ■■"
melanholična vsa pokra'ma. po kateri sega tvoi pogled. O kakem posebnem mestu skorai nikakega sledu. Zsroraj na holmu lepi zvonik pravoslavne katedrale, ki na je skoraj kapela, če jo primerjaš z naSo ponosno stolnico sv. Nikolaia v LJubljani Pod holmom skupina malih hiš s precejšnjim kolodvorom, na Savi nekai čolnov, nekai malih nar-nikov. a vse priklenjeno in brez življenja, tako da je videti, da se promet na obeh rekah še ni vzbudil Iz svojega spanfa.
Tam zada! nekaj brd — povedalo se mi ie. da so to Topčiderska brda — in ob strani takoimenovane Lavdonove šance. (Vsaj tako mi je pravil neki žid. ki me le od Indijiie pa do Zemuna preganjal s svojo zgovornostjo.)
Takoi ti fantazija napolni pokrajino z voinim divjanjem: krvoločni Mackensen ti stopi pred dušo. in vidiš ga. kako podi svoje to!ne čez vodo. in vidiš tudi, kako iih M-jejo v smrt srbske granate. Tiste dni sta bila Ciganski in Volni otok posejana s človeškimi trunli. bob' kot vsaka niiva. in nai se ie na ni! na-žclo §e toliko snopia. Bil? so to čas? ko je pri Bclcrngradu kri v resnici
t
gonila *mlinske kamne tri« In ko ie bil na jugu junaški Srb edini, katerega še Mackensen z vso svojo krvoločnostjo m* mogel ugonobiti. Srb le takrat reševal našo domovino, od katere hočemo sedal mf vse imerl. za katero pa tedaj skorai prsta nismo ganili. Prešine te misel: Oi brate Srbin, bodi danes tak ali tak. domovino si nam pa le ti ustvaril! !n človeka obide nekaka srditost, če naj bi bila tekla ta kri v tistih dneh zgolj le za kako hrvaško republiko! Nehote* čutiš, kako ti raste simpat'ja do srbskega brata, in solze ti silijo v oko, ko ti končno zopet obstane na lepem zvoniku saborne cerkve.
S kolodvora pelie strma cesta navzgor, in kmalu sem bil v mestu, kjer sem dobil krasno In lepo stanovanje v hotelu »Srbskesra kralja«. — Pravijo, da fe g. Velikovič elavni steber pri modernem tem hotelu, in Če bi bil svojčas mlade finance naše države tako uredil, kakor Je uredil hotel »Du roi Serbe«. potem bi ne bil zašel v relac'io 1 : 4. katere mu ne moremo pozabiti,
Takoi. ko sem se nmil ln se nekoliko oddahnil od dolcr0ira|ne ;n mučne vožme. me le vleklo srce na plan. in sic°r na Kaleme<rdan. M se razteza poleg omenjenega hotela.
Kaj pomenja to ime. o tem so ml različni različno pripovedoval!. Historičen ostanek je Iz nekdanjih časov: In če v resnici nameravalo to zgodovinsko ostaJino odstraniti ter jo nadomestiti z modernimi stavbami, bi to bila pregreha. kaJcor si večje ne moremo misliti.
Park sam na sebi nI nič posebnega. Drevesa so obsekana in okleščena, morda zategadelj, ker so iih bile oklestile nemške ln avstrijske granate.
V parku samem ie nekaj spomenikov znamenitih mož in vzgojiteljev naroda; tudi par spomenikov srbskih iiteratov. Poniževalni občutki so me obhajali, ko nisem poznal skoraj nobenega imena, ki iih nosijo drobni stebriči. na katerih stoje kipi omenjenih zaslužnih mož. In v resnici sem se tresel od sramote, ko sem se zavedel, kako malo poznamo srbski narod in nlegove velmože in s kako predrznostjo si upamo Izrekati — recimo nezm>tlii-vo — sodbo o tem narodu. Takoi na mestu sem sklenil, da mora v tem. pogledu iasneje postati, in tmam. da nrifateli Niko ne pozab" obliube. katero ie nrl meni 7aI07.il. da dobimo za »Slovenski Narod* v kratkem vsaj najnujnejše obrise o srbski kul-
turi, o literaturi in posebno o literaturi zadnje dobe. Med nami in Srbi visi še težka in gosta zavesa, ln le hvalevredno bo. če se potrudi »Slovenski Narod« z vso silo, da se enkrat pretrga ta zastor in da na tem polju poneha tista tema. katera nas obdaia še sedaj.
S Kalemecdana je veličasten razgled na Donavo In Savo. ki se ravno pod niim zlivata ena v drugo. Različni otoki leze pred teboj, s suho travo zaraščeni; vodovje Je na tako mogočno, da te?n pogleda ne ro-zabiš kmalu. In naj sta bili Sava In Donava letos tako nizki, da se komaj pomni, da bi bili kdaj tako nizki.
In potem vstop v Kalemegd.ini Tu so rovi. zidovi, iarki. stara, grozna poslopia. nad katerimi se sedaj vije ponosna naša trobojnica. Vse to te vleče nazaj v preteklost: vsak ka-rnjen ti govori o mukah In trplienm srbskega naroda, ki jih jo orenišal stoletia In stoletja. Mi in Hrvati se nenr^r.-mo bahamo. da smo svoičas rešili rZvropo pred osmanskim barbarom. Sai ie resnica, da smo vebko trpeli: ali če stouš sredi Kalemee ta-na. se zavedal da so pred nami dosti več trncii srbski bratje. Ce bi mogli sešteti vsa življenja,  katera ja
36
2 stran
„SLOVENSKI NAROD-, dne 22. januarja 192i.
17 štev.
črnskemu sodišču, naj razpise volitve
najkasneje tekom 20 dni. Radi tega je napovedana za ;>-?tok seja občinskega odbora, na kateri se bo končno sklepalo o razpisu volitev. Bržkone se bodo volitve vršile 5. februarja.
= Radić pride I >Pravdac poroda, da bo po njenih informacijah Radić 6 svojimi poslanci v ponedeljek prišel v Beograd. Isti list poroča, da bo Jugo-aloveuskl klub prisegel.
= Likvidacija Avstro - Ogrske banke. Za naša delegata pri likvidaciji Avstro - Ogrske banke sta določena dr. Milan Teodorovič načelnik trgovinskega ministrstva, in dr. Ploj, ki je radi tega vprašanja pred kratkim dalj časa bival v Beogradu.
— Harding za močno vojno mornarico. Glasilo predsednika Zedinjenih držav >Starc priobčuje članek, v ka-terom zahteva Harding. da mora biti ameriška vojna mornarica 1. 1924 najmočnejša na svetu. Hardingova zahteva je v zvezi s pogajanji, ki se vršijo med njim in med Avstralijo in Kanado. Ker Plarding se ni nastopil svojega mesta kot predsednik Zedinjenih držav, imajo ta pogajanja le neuradni značaj. Kolikor je znano, se vrše pogajanja za skupen nastop v slučaju vojnega konflikta. Zedinjene države, Avstralija in Kanada naj bi imele v Tihem morju skupno vojno mornarico pod enotnim poveljstvom. — Iz tega poročila je razvidno, da se Amerika resno pripravlja na odločilno vojno z eksnanzivno Japonsko, ki pa vestno zasleduje njej sovražno ameriško politiko ter pridno naročuje vojne ladje v angleških ladjedelnicah,
= Bolgarska nota zaveznikom. Bolgarski dopisni urad javlja, da je in-terimistični zunanji minister Dimitrov sporočil v sobranju, da dela bolgarska vlada z vsemi močmi na to, da dobi prost dostop k Egejskenra morju v smislu mirovne pogodbe. Zunanji minister je poslal zaveznikom noto. v kateri predlaga^ internaciionalizacijo Marice in železnice Svilengrad - Dedea-gač. ki naj prideta pod mednarodno kontrolo. £e le po rešitvi tega vprašanja se lahko razvije bolgarska trgovina z zapadnimi državami.
= Propagandna akcija proti sovjetski Rusiji. Skupina članov ruske konstituante v Parizu, med njimi Ker-jenski in Miljukov. je sklenila v zasebni seji, da se mora začeti propagandna akcija proti sedanjemu režima t Rusiji.
= Damoklejev meč nad sovjetsko Rusijo. Uradno glasilo ruske sovjetske vlade, moskovska >Izvjestja«, priobčuje značilen članek o potrebi močne rdeče vojske, ki mora čuvati >revoluciJ-ske barikade«. List pravi: Popolnoma prav je, da začnemo resno z gospodarsko obnovitvijo dežele, toda ne smemo pozabiti na zapad, ker moramo biti pripravljeni na presenečenja od te strani. Kapitalistični zapad je Damoklejev meč. ki nam neprestano grozi. Dokler bo obstojal še kak zapadni kapitalist, ne moremo živeti v gotovosti. Zato ima rdeča vojska predvsem dve nalogi: Dobro stražiti meje. mi pa moramo zbirati nove moči, da se pripravimo za nar pad na zapadni kapitalizem. Med tem Časom pa bo naša propaganda priprar vila teren.
se Upor boljše viške garaizije. Iz j Vime poročajo da se je 18. boljševički polk v Vitehsku uprl. Vojaštvo je za- ! Ltevalo takojšnjo orloustitev. Uporniki ! so nbili nekega ljudskega komisarja in j aaprli sedem drugih komisarjev t je- ! čo. kier so umrli lakote. Kitajsko vo- j j&stvo. ki je bilo poklicano na pomoč, ni moirlo priti v mesto, ker so uporniki ustavili vlak in pomorili veliko kitajskih vojakov.
= Prva poljska vojna ladja. >Lo-kalanzeiger« poroča, da Jo bila spuščena v morje prva poljska vojna ladja, ki je bila krščena na ime >Pilsudski«.
= Tz Vatikana. >Corriere della Sera r>iše. da ce<=toji kardinalski kolegij sedaj iz 59 članov, od katerih je 30 Italijanov in 28 članov drugih narodnosti. Dva kardinalska klobuka sta na razpolago. Kongregacija za seminarje in univerze je izdala dekret za ustauo-vitev katoliške univerze v Milanu.
rs* Češkoslovaški poslanik v Pari-irn Genski je izročil predsednika repu- ' blike svoja povernilna pisma.
— Japonski poslanik v Londona •
•ventuelni vojni s Ameriko. Japonski poslanik v Londonu, baron Hajaahi, je izjavil urednika >Times«: AngleSko-janonska zveza ne ogroiuje na noben način dobrih odnošajev med Anglijo in Zedinjeniml državami. Japonska se ne namerava nikdar poslužiti te pogodbo, da bi pritisnila na Ameriko. Cilj pogodbe je varstvo teritorijalnih pravic in posebnih interesov enega in drugega
naroda v osrednji Aziji in Indiji potom
skupne akcije. Obe stranki nista nikdar mislili na to, da bi mogla Amerika kdaj na kak n.tčin ogroževaii teh pravic in interesu v. Toda celo v zelo neverjetnem Slučaju spora med Japonsko in Zedinjenimi državami je Anglija popolnoma svoUidna, kajti člen 4 te pogodbe pravi, da ni Anglija v nobenem slučaju dolžna sodelovati pri tem sporu.
Te! elosiska In brzolaonsi poro f II
FRANCOSKO ODLIKOVANJE BEOGRADA.
—d Beograd, 20. jan. Tu se pričakuje prihod generala Francheta D' Esperev, ki bo mestu Beogradu izročil red častne legije. Sestavljen je posebni odbor za prireditev svečanosti. Program je že sestavljen.
SEPARATISTI PRIČAKUJEJO PROT1ČA.
— Zagreb, 20. ian. 2 ozirom na politični   položaj   poroča »Jutarnji list«: Zemljoradniki se še niso odločili, ali pojdejo v vlado, in muslimanski klub se nadeja da se bo kmalu izpremenila situacija in da je mož bodočnosti   Protič.   Muslimanski klub dela skupno z Narodnim in Jugoslo-venskim klubom ter upa.   da bodo kmalu prišli RadičevcI.   s katerimi bodo kooperirali. Pričakuje se, da se bo Radiču. ko pride v Beograd, posrečilo najti bazo za sporazum z zemljoradniki in tako zrušiti sedanjo vlado. Za sedaj je še večina radikalcev s Pašičem, ko pa bodo posebno mlajši radikalci videli, kako so vsi krenili na stran, ni izključeno, da bodo tedaj vsi šli s Protičem. Naslednik bo g. ProtiČ. Jutri bo imel zemljoradnički klub   seio,   pri kateri bo sodeloval rudi   delegat   Radičeve stranke dr. Basariček, ki Je pojasnjeval stališče stranke glede prisege. V svojem govoru bo poudarjat da bi bilo treba, da neha vlada meščanskih strank in da kmetski narod prevzame vlado v svoje roke.  Poslanci zemljoradničke stranke  so svetovali dr. Basaričku, da bi bilo dobro , ako Radičevi poslanci pridejo v Beograd in da bi se potem lagjje sporazumeli, ako ne v vseh vprašanjih, pa vsaj v gospodarskih. Radikalni klub ima sejo še nadalje, v kateri govorita Protič in Pa-šič. Dosedanja dvodnevna debata v klubu  je  pokazala,   da je Pašič še vedno gospodar situacije. Vendar pa se ne more trditi, da bo sedanje razpoloženje v klubu ostalo neizpreme-njeno.
VOJVODA MIšIČ.
Zagreb, 20. jan. Povodom smrti vojvode Mišića prinašajo zagrebški popoldanski listi životopis pokojnika in se s toplimi besedami spominjajo velikega vojvode, povdarjajoČ njegove strategične vrline posebno v svetovni vojni, in njegova prizadevanja za narodno ujedinjenje.
KRIZA RADI PODRAŽITVE KRUHA.
— d Praga, 20. jan. Nemška in češka socialno-demokratska stranka sta imeli skupno posvetovanje o preskrbi z moko in sta sklenili vztrajati pri tem, da naj se davek za moko tudi odslej pobira pri podjetnikih. So-cialno-demokratskl stranki odklanjata podražitev moke. Rastoča industrijska kriza ne dovoljuje, poslabšati eksistenco revnih ljudi. Kakor poroča »Pravo Lidu«, ie klub Čeških socialnih demokratov sklenil, da sploh ne bo obravnaval o predlogu vlade glede podražitve kruha In moke.
SOCIJALISTIČNI KONGRES.
Llvorno, 20. jan. S e r t a 11, burno pozdravljen s strani uni*arcev. ie izvajal, da je skupnost afirmacija uspeha stranko. Bolgarski govornik je dokazal, da Rusi ne poznafo razmer italijanske soc. stranke. Prečita neko svoje pismo, poslano v Moskvo, v katerem je zahteval, da naj se da ital. soc. stranki časa za proučevanle položaja, predno se sklene kako izkliuče-
nje. V Bolonji in povsodi je bil za skupnost in obsojal je Turati j evs članke proti ruski revoluciji. Po dolcem govoru je zaključil. Spominjajte se dejstva, da ljudje nc prihajajo v po-štev, marveč v postov prihaja stranka, v poštev prihaja proletarijat, živela enotnost stranke. Turali ie podal svoj »testament«. Kar iih Inči, je čisto navadno precenjevanje, ali je zrelo vse to, kar hočejo storiti, ali ne. Nastup proletari ata, ako ie diktatura manjšine, je distatizem in negacija socializma, ako na-stopi sila večine, tedaj je prava diktatura. Loči jih tudi negovanje nasilstva, ki ga hočeio nasprotniki v notranjosti in zunaniosti stranke. Vi mislite, da je revolucija dogodek jutrišnjega, na je dejstvo današnjega dne. Za nas so bližnjice najdaljše poti, dočim je pot evolucije naikraj-ša. Kjer so organizacije formirane, tam so mase najbolj zrele in tam je najmanj ekstren.istov. Zaključil je: Kadar napravite komunistični) stranko in sovjete, boste prisiljeni, vrniti se v naše vrste, kati naša stranka ie glavna stranka, potem bomo tri?imfirali skupno. Borim se za sociializem. zato: živel socializem! Bomba cel se Izreka za razkol. Treba se odločiti, to ie zgodovinska potreba. Ruska revolucija ni revoluciia Robespicrrnva, marveč ie začetek revolucije proletarijata. Italita sama oo sebi ne bo nikdar doživela revolucije. Kongres se nadaljuje.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
—d Rim, 20. januarja. (Štefani). Zbornica jo sklicana za 26. februarja.
PARIŠKA KONFERENCA ODLOČILNA ZA EVROPSKO SITUACIJO.
— Pariz, 19. jan. Ministrski predsednik Brinad je poslal ob nastopa predsedništva Llovd Georgu tozadevno brzojavko, na kateri je Lloj-d George odgovoril, omenjajoč bližnjo konferenco, na kateri pričakuje enako skupnega angleško - francoskega delovanja kakor v drugih kritičnih trenotkih. Od konference je odvisna ne le usoda obeh narodov, marveč tudi vse Evrope. Listi komentirajo Llovd Georgeovo izjavo, da slede nemškega, razoroženja bo sporazum lahek, težje bo reparacijsko vprašanje. Orijentalsko vprašanje je zapleteno, pro i Grčiji se politika ne izpremeni. V Perziji se širi boljševizem. V Nemčiji raste pangeramnizem. Trenotki so težki. Treba odločilnih sklepov. Francija in Anglija imata za konferenco vsaka svoj program.
LLOYD GEORGE 68 LET STAR.
— London, 19. jan. Llovd George Je praznoval včeraj svoj 68. rojstni dnn. Pobil je vse polno brzojavnih čestitk. Llovd Georcre je rojen leta. 1853.. v parlament je vstopil leta 1890., bil minister 190r). in predhodnik od 1916.
NEMČIJA PROTESTIRA.
—r d Berlin, 20. jan. Nemška vlada ie proti predpisom za glasovanje v Gorenji Šlezlji. izdanim po mednarodni komisiji v OpoLu, dvignila obširno utemeljen protest pri veleposlaniki konferenci in pri vladah v Parizu, Londonu in Rimu.
NEMČIJA   ZAHTEVA ZGORNJO SLEZIJO.
— d London. 20. jan. (Brezžično) Nemški protipredlogi antantnim strokovnjakom bodo kot pngoj za možnost iznbčevanja vsebovali te pogoje: Gorenja Šlezi'a naj ostane pri NemČiil. Troški za posadko nai bi se znižali. Zajamčila naj bi se nomnožitev tonskega prostora nemških ladij in Nemčija nai bi se zopet pripustila k prek-morski trgovini.
KEDITI ZA AVSTRIJO.
— Dunaj, 19. jan. >Pol. Korrespon-denz« naznanja da je francoska vlada sporočila službeno, da se bo zavezniška konferenca v Parizu 24. t m. bavila s vprašanjem kreditov za prehrano Avstrije.
— Dunaj, 19. Jan. Poseben odbor dunajskega prebivalstva, ustanovljen v pomoč proti bedi, je prozvToeil pri vlar di hitro posredovanje za nujno odpo-moč v prehrani in naznanil vladi, da \ očaka le še nekaj dni na vladne ukrepe, drugare pa se izvrM naskok mas na trgovine in na verižnike. Po mesta so šli Številni demonstranti z malimi vilicami v rokah, kazoč. da na vilice obe-
j sijo vso izkoriščevalce bolnega Ijud-i stva. Nekaj kavarn ki^r ko imeli v«-i £-jiiki svoje sestanke, je zaprtih.
BRIANDOVO STALIŠČE.
— d Pariz. 20. jan. (Havas) Vladna Izjava kabineta Briandovega b( poudarjala njegovo namero, opirati s< na široko republikansko večino, ki |< /vesta ustavi in ki hoče pridobiti veljavo zakon« m za posvetno lolo. Vlada bo povabila parlament, naj se pridruži vladi in naj napram delavskim slojem vodi politiko zaupanja In skupnega delovanja v redu in po zakonih. 0 finančnem položaju bo vlada iz a-vila, da sedaj misli slasti na problem obnove. Vlada si bo si tvna nalogo pospešiti Izvršitev mirovne pogodbe brci nasllni'i odredb, ako lioče Nemčija Izpolniti svoje obveznosti.
mzasarfk p&sv?£mnlzc med Pašičem iir
Berchtoldom.
poktmesec v dobi nekaj stoletij ugonobil v teh jamah In kazematah. bi morda šteli mesec dni: koliko lih je bilo tu obglavljenih, koliko so iih na kolce nabodli in koliko so jih še drugače do smrti tminčili — o tem vsem ti priča staro zidovje tega Kale-megdana. ki ie Čez in čez prepojeno s srbsko krvjo.
Groza ti pretresa kosti, a končno ti ie duša navdana s ponosom, da stojiš tudi pred nafvečiim spomenikom, ki se je mogel kdaf postaviti srbskemu junaštvu, srbskemu domoljubju in srbski požrtvovalnosti! Tn z srnevom se spominjaš tistih pritlikavcev, ki Imajo pri nas »prokletega Srba« neprestano na svojem strupenem jeziku in ki mislijo, koliko so boljši od tistih, ki so s svojo krvjo pravzaprav prvi zgradili Jez. ob katerem se je zlomila osmanska surova sila.
Ej, prijatelji, ne grdite m! srbskega naroda, ne klenetaite ml neprestano o »balkanskih razmerah«. -* bodite enkrat pravični in odkritosrčno prizna ite. da so Srbi več storili za krščansko kulturo, ker so za njo več pretrpeli, kakor mi In Hrvati skupaj, ki se tako radi babama da
smo bili svojčas zid krščanstva! Tušem pridite, tušem, kjer je zemlia človeške krvi tako prenasičena. kakor kvečiermt še na Flanderskih ravninah, m kier se. Če se le malo koplje v njo. takoj odkrijelo kostniaki. ki še danes leže eden tik drugega, kakor so padli eden v tem. druui v drugem stoletju. Recite, kar hočete, srbski narod ie že od nekdaj s trpljenjem ustvarjal našo Jugoslavijo, za katero se mi drugi nismo mnogo brigali in glede katere bi mnogi od nas še danes najraje videli da bi razpadla!
Takoj, ko si priplezal vrh Kale-meardana. opaziš neka! posebnega. Kamorkoli se postaviš, od vseh strani sili sapa vate: od juga. od severa in tudi počez, da ne veš. odkod pravzaprav vleče. Vleče pa zelo močno, in mrzla je sana. naj že brije od severa ali na od Juga.
In ponoči, ko tičiš v postelH. ti tuli, žvižga in piska po zraku, in ravno nad Kalemegdanom kakor da bi se bili dvignili iz zemlje duhovi vseh tistih iunakov in mučenik ov, ki so v zadnjih stoletjih Izgubili živlie-nje za svoj narod. Biirja je močna, prav kakor v Trstu, ko imajo vrvi
napete od hiše do hiše. da te k tlom ne podere. In res me je na Terazi-iah parkrat zgrabil vrtinec in me zasuka! okrog, da sem se komaj ubranil, da me ni vrglo po tleh.
Ko sem pozneje govoril z rTtbl-nom in Tonetom Kristanom, ni vraga, da bi jima ne potožil, da mi ta sana nI posebno priletna, in morda sta to zanesla v javnost. Cele stvari pa se je polastila »Nova Pravda«. evroD-sko glasilo Tavčar-Juvan-Est-Hitro-ve stranke, ter napravila Iz moje bel grajske burie evropsko zadevo g*' da me je premetavala po zemlji, da so mi kar žile pokale.
Jaz tovarišem privoščim to veselje, ker vem, da se brigajo za vse in da objavijo v svoiem najbolj informiranem, najzanimivejšem, najraz-Šfrlenejšem in najduhovitejšem lističu najnovejše novice. Naznanjam jim tudi, da sem iz Beograda prinesel nekaj neopranega perila: če bi se morda zanimali za to perilo, jim je na razpolago--
Dr. rienrik Kanner, ki jo svoje-časno skupno s profesorjem Singerjem Izdajal dunajski dnevnik > I> i e Z-it<. je priobčil v >Prager Tngblattu« zanimi-vo reminiseeneo iz balkanske vojne o sedanjem predsedniku eehoslovasko repu! like dr. Masarvku kot posredovalcu med takratnim srn.-kim ministrskim predsednikom Pašičem In takratnim avstro - ogrskim ministrom zunanjih del grofom Berchtoldom. Dr. Kanner pi<e med drueim: >Bilo je v drusi polovici meseca deeembra 1912. leta. flurki so žo priznali svoj poraz in so prosili za mir. Srbija si je s svojimi uspehi pril>oriIa pravico, da se njeno ozemlje podvoji. Blazne iluzije nase vojaške imperialistične stranke o zavzetju Srbije in o Izbrisu te države so evropske karte morale pasti v vodo, ako bi Imele te stranke le iskrico razuma. Nekega večera je prijel k meni znani češki politik, sedaj glasoviti predsednik čehoslovaške republike prof. dr. Masarvk. ter mi jel pripovedovati, da je doživel nekaj, česar ne more razumeti. Bil je pred kratkim v Srbiji, kjer je posetil ministrskega predsednika Pasica, mu izrazil svojo pripravljenost, da hoče kot avstrijski poslanec neslužbeno posredovati med Berchtoldom in Pasičem v slučaju, da bi le ta Imel Berehtoldu kaj važnega sporočiti. To ponudbo je Pašič odklonil. Ko je drugi dan Masarvk hotel odpotovati, ga je Pasić pozval k sebi, povdarjajoč, da je med tem o ponudbi resno razmišljal in se odločil pesi n ti grofu Berchtoldn neslužbeno poročilo. Pasić je izjavil da je pripravljen posetiti grofa Berch-tolda na Dunaju in mu ponuditi tele koncesije: >Srbija hoče ves materijal zr zgradbo svojih železnic dobavljati izključno iz Avstro - Ogrske. Tu hoče
najeti tudi vsa potrebna posojila, taki-cto je pripravljena priznati avstro-ogr-skeutu kapitalu posebno ugodnosti % Srbiji, skleniti za Avstro - Ogrsko posebno ugodno trgovinsko pogodbo in M koneno zavezati, da bo napram Jugo-slovenom avstro - ogrsko monarhije zar Vsemala isto stališče, kakor ga zavzema Nemciia napram Nemcem v Avstro-Ogrski. Kot edino protidajator zahte* va Srbija da ji Avstro - Ogrska prizna pristanie«'^ na Jadranskem morju«.
Takrat je bila pred durmi londonska poslani-ka konferenca, ki je imela n. logo urediti vsa takratna pereča balkanska vprašanja. Očividno Je hotel Pasič s svojim neslužbenim sporočilom na grofa Berchtolda skleniti sporazum z Avstrijo že pred to konferenco, da bi imel svobodne roke tako proti glavnemu sovragu Turku, kakor tudi proti svojim plenaželinim zaveznikom. Mar sarvk Je z največjo radostojo sprejel to misijo ter takoj odpotoval na Dunaj. Tu je poselil grofa Berchtolda, mu sporočil Paličeve predloge ter ga končno vprašal, kaj na* v njegovem Imenu odgovori srbskemu ministrskemu preoV sednikn. Grof Berchtold Je brez nadalj-nega povdarka kratko in suho odgovo* ril: >NeU Masarvk ni mogel verjeti, da bi Berchtold naravnost sijajno Pa£U čevo ponudbo odbil. Zato se je čez nekaj dni zopet informiral pri Berehtoldu in dobil isti odgovor. Kasneje je bivSi minister grof Bvlandt izpovedal da je Berchtold Pasičevo ponudbo odbil, ker se Je. kakor Je sam priznal, o Masarvku informiral in zvedel, da Je ta Masarvk — >ubog hudič«, ki si hoče najbrže pri stvari kaj zasluziti. Avetro-Ogrska pa ni za to tu, da bi takšnim ljudem skrbela za provizije.« Tako Jo Berchtold sodil takrat o dr. Masarvku.
Razprava o poslovniku.
—d Beograd, 19. Januarja. Danee dopoldne je imel odbor za izpremembo poslovnika svojo drugo sejo, ki so se je udeležili vsi člani odbora ter minister za pravosodje in konstituanto Marko Trifkovic. Poslanec Čeda Ko-stič je zastopal stališče, da ni potrebno črtanje člena 43. poslovnika, kakor zahtevajo to muslimani, niti člena 42., ki je s prejšnjim v zvezi, temveč da se v prvi Člen vstavi izprememba, da Imajo v načelni razpravi pravico govoriti vsi narodni poslanci in člani vlade. Ako pa odbor načelnikov parlamentarnih skuniri sklene, potem govore v načelni razpravi določeni zastopniki skupin. Razpored govornikov določa v tem slučaju predsednik. V razpravi morejo govoriti vsi člani ustavnega odbora, poročevalci in člani vlade ter oni poslanci, ki imajo pripravljene predloge izprememb pri posameznih členih, pod-rirane od 10 poslancev. Ti poslanci se imMo javiti predsedniku pred sejo. Nihče pa ne more govoriti dalje kot 15 minut. Nadaljevanje govora je odvisno od privolitve skupščine. Skupščina more na predlog 20 poslancev aH vlade skleniti da se razprava konča. Posl. Moskovljevlč je bil mnenja, da so naj vsako poglavje ustave razpravlja vsestransko, ker narod ne gleda na delo odborov In ker obstoji zanj samo ustavotvorna skupščina. Dr. Edo Lukinlč se je Izjavil za delo v odboru, ker smatra parlament samo za nekako obliko, v kateri se potom plenuma sankcionira nekaj pred javnostjo. Dr. Laza Mar« kovic je razlaeral. da v poslovniku nI nobenih ovir. Vsr»k krožek 10 poslancev Ima po 1 člana v ustavnem odboru, ki more delati dva meseca In tnko ima vsakdo priliko, da posamezne oddelke členov pretresa do skrMnosti. Ker upa. dn se bodo stranke, ki imnjo ml*=el za  državo, sporazumele, začasni
poslovnik nhVsar ne moti. Ako ne pri-do do sporazuma in hoče večina ustavo, manična pa jo zavrača, potem se manjšini ne sme nuditi prilike, da bi ovirala delo. Z ozirom na to so določila začasnega poslovnika za to, da varuje večino pred terorjem manjSIne. Posl. Brkfč (soeiMnl demokrat) se je iziavll proti stnlisču dr. Laze Marko-viča ter za predlog posl. Koštica, ker smatra za potrebno, da snravi manjšina pred javnost vse. k*r je predlagala, da narod snozna stališče manične In da se po potrebi obteži vlada, ki nI Izvršila tega. kar le obetala pred narodom. Minister Trifkovlč je povdarjal, dn je 10 poslanikih skunin. Ako govorita od vsai-p skupine po 2 poslanca, je 20 govornikov, in ako govori vsakdo po pol ure. znaSa SO ur. Ker pa je 12 poelavil v ustavi, se ivfsa število na !M0 ur. Pidlč In komunisti Imajo skupno 10S poslaneev. V sedanjem ustavnem načrtu }« 100 členov. Če jih pomnožimo s 103 in če se sme o vsakem
členu govoriti po 1 In pol ure, znaša to 10.800 ur, t J. nađ S leta. ako se računa, da trajajo seje po 10 ur dnevno in se ne vgtejejo prazniki. Zato srnah s tako postopanje za msitev in ne za graditev države. Ustnvo pa je treba spreleti nalkasneje v treh mesecih. Po daljš'i debati Je predsednik dr. Vukče-vič dal na glasovanje naslednjo redakcijo: >V načelni razpravi bo potem, ko bodo govorili vsi poslanci, ki Imar jo govoriti v Imenu svojih skupin, sklepala skupščina brez diskusije koliko časa se določi za govore drugih poslancev. — >Razpore1 govorov odreja V tem slučaju predsednik«, se izpusti. — V specialni razpravi, ko bosta pri posameznih poglavjih govorila od vsake skupine po dva prijavljena govornika, bo skupščina predlog 20 poslancev aJi vlade sklepala, aH se naj mfr prava konča. O tem se naj razprava konča. O tem se glasuje brez razprave. Izven teh slučajev st* razprava zaključi, ko Je izčrpana lista prijavljenih govornikov«. Za to redakcijo le glasova^ In večina. Z ozirom na to je bila razprava o členu 43. končana ter je odbor pričel razpravljati o členu 49. Po debati je bila sprejeta nastopna redakcija: >Pred prehodom na dnevni red poročata predsedstvo in vlada skupščini. Za tem odgovarjajo ministri, na kratka vprašanja se odgovarja na vsaki drugi seji. Poslovanje o kratkih vpra.'a njih more trajati skupno najdalje pol ure«. ČTe-n 53. točke 2 ostane. k*kor Je bil predlagan v začasnem poslovniku. Glede člena 60., ki govori o ustnih In pismenih vprašanjih ter o Interpelacijah sploh, je bila večina članov odbora za nove izpremembe. Minister dr. Trlf-kovič Je Izjavil da na to zahtevo nc more priznati, dokler se ne sporazume s Člani vlade. Posl. Brkič je ▼ imenu socialno - demokratskega kluba Izjavil, da spravlja na površje vprašanje kva lificirane veČine fčl. 65). ako se v členu 60. vstavi pravica na interpelacije. Prosi ministra, da pride vprnšanje o členih 60.. 8 (nrlseen) in 65. ze zvečer v razpravo pri vladi, da bo mocrel že jutri odbor za Izpremembo poslovnika razpravljati o teh treh najvažnejših vprašanjih. Nato se Je seja odi>ora zaključila ob 1.30 ter je določena prihodnja za JuM ob 9. dopoldne.
Iz nase kralfeolns.
— Tihotapstvo avstr. bankovcev. Kakor poroča »fcivotc, so odkrili poslednje dni velika tihotapstva nežirro-sanih avstrijskih bankovcev v okupirano ozemlje. Bankovci se tihotapijo v časopisnih ovitkih, sodih za zelje in na stotine drugih načinov. Tihotapstvo omogoča slaba kontrola Italijanskih oblasti. "List opozarja italijanske oblasti, naj v lastnem Interesu uvedejo saožjo kontrolo.
17. štev.
^. stran
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 21. januarja 192L
— f Notar Loka Svetec   Iz Litije nara je došla tužna vest, da je tamkaj danes ponoči ob pol 2. umrl g. notar Luka Svetec, eden najzaslužnejših naših rodoljubov, kulturnih delavcev in politikov.     Dosegel je izredno visoko starost 95 let. Luka Svetec se je rodil S. oktobra 1826 v BPodgorju pri Kamniku. Šolal se je v Kamniku in v Ljubljani, kjer je leta 1348. dovršil licej ter odšel na to na Dunaj študirat pravo-elovje. Leta 1853. je svoje akademične študije dovršil,   postal praktikant pri deželnem   sodišču   v   Ljubljani, leta bi je bil sodni uradnik   na Hrvat* era in od 1860. na Kranjskem. Toda 1866. je državno službo ostavil ter 3stopil v službo mestnega magistra-v Ljubljani, kjer pa je ostal le do a 1869.   Naslednjega leta je postal .ar v Idriji, od leta 1872 pa v Litiji, t je živel do svoje smrti. Se kot ze-mlad mož se je posvetil politiki ter od leta 1863.—1895 deželni posla-!, leta 1867. in 1871. pa je bil izvo-l tudi v državni zbor. Pokojnik je vzorno delaven mož na vseh poljih odne prosvete ter je bil odličen so-avec dr. Janeza Bleiweisa, dr. To-ia, dr. Josipa Vošnjaka in drugih, svoji mladosti je bil tudi marljiv le-lovee ter je pisal povesti in pesmi. LsaJ je lepo slovenščino, je uvedel v i ^3 slovenščino nekaj pravilnih sta-. ših pesmic,   namesto napačnih dia-I tičnih ter je bil prvi za Valentinom Inikom, ki je odkril v slovenščini, "nerjaje   ga s hrvatskim jezikom, •likalni naglas.   Pod vplivom ilir-ga gibanja je nastala med Slovenci ~e ja po jezikovnem zbližanju s Hrvati. Ta želja pa se sicer ni izpolnila docela v smislu Stanka Vraza, pač nam je r   ila po zaslugi M. Majorja in Luka tca enoten slovenski jezik. Po zari Svet-a se je leta 1848 v Bleiwei-h novicah izpolnila   zahteva slo-~    -kih pisateljev, da se je končno uve-tudi pri nas češko - ilirski črkopis ijica). Tudi kot pesnik si je prido-Svetec v svojem času veljave, in njegovemu nadvse   a glin emu po-nemu delovanju glavna zasluga za Inost slovenskega pismenega jezi-Leta 1865. se je vršila v Mariboru ka   Slomškova   slavnost   (dne 24. embra),   ki so se je udeležili vsi svni in politični   voditelji slovenja naroda. Naslednjega dne so imeli *ovanje pod predsedstvom dr. Jane-31eiweisa ter se je sprejel na poro-Luka Svetca   prvi vseslovenski n*nm, ki ga je Svetec prinesel na-nega že seboj. Prvo vprašanje je , kako doseči zjedinjenje vseh Slo-cev in kako bi se ožitvorilo staro ?ko kraljestvo, ki bi združevalo vse oslovene. Tako je Luka Svetec že 1865. snnjcil o Jugoslaviji, ki jo je čno doživel že 93 let star. Leta 1866. je pisal svojemu prija-l dr. Vošnjaku:   »Ideja združenja h južnoslovenskih   plemen v eno 'to je velika ter potrebuje velikega ?pa, velike odvažnosti,   živega de-mja, a naše misli, po dozdanjih ne-ih   okoliščinah   tako   zrejene. so hne in plašljive,   tako   da nas je deje strah, čenrav ne moremo tajila je popolnoma naravna in južnim venom, ako hočejo živeti, a ne sa-
kovanju izide že te dni. Župan bo odlikovan z redom sv. Save 11. vrste ali pa z odgovarjajočim redom belega orla.
— Občinske volitve v Sloveniji. Po poročilih iz Beograda, je ministrski svet na svoji zadnji seji sklepal o občinskih volitvah v Vojvodini in Sloveniji. Na predlog ministra notranjih del Milorada Draškoviča se ie sklenilo, da se naj vrše občinske volitve v Vojvodini na temeliu volilnih imenikov v ustavotvorno skupščino. Na predlog trgovinskega ministra dr.
za uk in bogočastje dr. Frana S k a -berneta za dvornega svetnika.
— Vojaško-taksni obvezanci se opozarjajo, da se morajo dotlej, da preneha dolžnost vplačevati vojaško takso, vsako leto v mesecu januarju zglasiti v občini svojega bivališča (v Ljubljani na magistratu. Oa-letova hiša. II, nadstropje.
— jate golobov, ki so v nadlego ljubljanskih pasantov gnezdile na frančiškanski in stolni cerkvi ter na ro-tovžu, je tudi vojna vihra s prevratom vred razpršila. Spretni lovci so jih z gnezdi vred odstranili in pocvrli, in zdaj jih vegetira le še nekaj parov tu in tam kot rezerva.
— Zlikovci, iz Maribora poročajo: Tekom ene^a meseca so odnesli iz mestnega
5ofcoI v Step:?nji vasi Ima svoj redii občni /bor v nedeljo dne 23. t. m. ob 2. uri n* poldne v telovadnici. K obilni udeležbi vabi odbor.       ( :)
Kukovea je ministrski svet nato tudi ; Parka neznani zlikovci nič manj, kakor 26 zaključil, da se nai na Isti podlagi vrše tudi občinske volitve v Sloveniil. Ženske torej tudi   pri   nas ne bodo imele volilne pravice.
— Proslava sv. Save v LJubljani. Dne 27. t. m., na dan sv. Save.
klopi. Mestni magistrat namerava baje mesto lesenih klopi preskrbeti sedaj cementne, ki iih menda vendar ne bo nihče odnesel Tudi bi bilo dobro, da se nastavi v parku nočna straža, ker zlikovci poškodujejo tudi nasade.
— Morilec Eferl prijet. Iz Mari-se vrši v dvorani Dravske diviziiske bora poročaio: Snoči je prijel neki Ko-oblasti blagoslov vodice in rezanje I rošec v gozdu pri Lajferšnergu znane-slavskejra   kolača.    Po   izvršenem   ga morilca Fferla in ga oddal v mari-
obredu bo šolska deca deklamirala prigodne pesmi v slavo in spomin sv. Save. Gostje dobro došli!
— Postanek vlakov v Planici. Osebni vlaki v oziroma iz Trbiža imajo od 21. t m. dalje v Planici zopet redni postanek, kateri je bil do sedaj iz carinskih ozirov zabranjen.
— »Von Sagor nach Hrastnigg« je
stalo te dni na listkih, nalepljenih na tovornih vagonih, ki so stali na postaji v Hrastniku. Nimamo nič proti temu, da se uporabljajo stare tiskovine, da pa hočejo v Zagorju upotrebi i evati Štampilijo z napisom »Sagor« do izrab-Ijenja, se nam zdi malo preveč — varčnosti. Zato pa naj zbero vrli Za-gorjani par kronic in naj kupijo svoji postaji lepo štampilijo s Še lepšim napisom »Zagore«, da ne bodo zagorski zvonovi še bolj milo peli kot doslej...
— Sprememba imena. Bivšemu uradniku Gospodarske zveze Rudolfu 7dtter3chlagerju je deželna vlada za Slovenijo dovolila* da spremeni svoje ime v Z o b e r.
— Tudi mase so dražje! K nekemu župniku v kranjskem dekanatu prl-
borske preiskovalne zapore.
— Pomanjkanje tobaka v Maribor.
I Iz Maribora poročaio. da vlada tamkaj že od 15, decembra 1.1 . veliko pomanjkanje tobaka. Prebivalstvo poz'-va finančno oblast v Ljubljani, da vendar že enkrat uredi razdeljevanje tobaka in da se pri tem ozira na obmejne kraje.
— Zastrupljene kure. Na Glincah je neki pismonoša zapazil, da so mu njegove štiri kokoši in en puran, vredni 1000 K. zastrupljene in tih je moral takoj zaklati. Zivinozdravnlk je nco-tevil. da so bile sastrupljene s fosforjem. Iz dejstva, da so okoli k urnika in v kumiku na^li dvajset vrabcev za-strunljenih. sklepajo, da je hudobna roka potrosila fosfor na ono mesto.
— Tatvino na Vodnikovem trgu se danzadnem ponavljajo. Gotovi elementi izrabljajo za svoje žepne manipulacije zlasti prilike ko se gospodinjo gnetejo okoli brnnjevk in kmetic.
— Dinamična nesreča. V Litiji je ključavničarski vajenec. 14letni Slavko 2idanek. v delavnici tolkel po dinnmit-ni patroni, ki je eksplodirala ter njega grozno, smrmonevarno razmesarila no
de naročit sin za umrlega očeta dve ?Iavi,in rokah. Prepeljali so ga v ljub maši in položi na mizo 40 kron. češ saj   ^sko lavno bolnišnico.
Tf
co silo
te
bo itak preveč. Župnik vzame denar in mu reče: »Je ravno prav, ste že opravili.c
— Učitelji,   ki so bHi mobilizirani
in so že pred vojno položili usposob-Ijenostni izpit, so oproščeni dolžnosti, sedaj ta izpit ponavljati, če prosijo n. pr. za kako stalno službo.
— Smrtna kosa. t-mrl je v Ljubljani pisarniški ravnatelj ljubljanske predilnice g. Franc Debevec iz znane ljubljanske trnovske rodbine, v občni bolnic? pa čevljarski mojster g. Rudo'f V o r t n i k. P. v m.!
— Umrla je  v Ljubljani Marija I Sirceli roj. Bevčič. soproga revid. juž,
ura«
Rcpcrtoir Narodnega gledališča v LjlblJanL Drama:
Petek, 21. inn.: Cvrček za pečjo, red D.
Sobota, 22. jnn.: Sen kre«ne noči v opernem gledališču, ob dramskih cenah, red A.
Nedelja, 23. jan.: Školjka, izv.
Ponedeljek, 24. jan.: Cvrček za pečjo, red E.
0 p e r a:
Petek, 21. jnn.:   Vesele žene windtor-
ske, red E. Sobota, 22. jan.: Srn krasne noči, dramska predstava, red A. Nedelja, 23. jan.: Fra Diavolo, izven. Ponedeljek, 24. jan.: zaprto.
— Ruska baletna družba. fMarga-riia in Itaka Froman, Bekefijeva in člani baletne šole M. Froman) je zaključila včeraj svoje tri večerno gostovanje. Zapadni Evropi so odkrili sole Rusi lepote in tajnosti baleta zlasti karakternih in simboličnih plesov. Pri nas se je celo boljša, inteligentna družba tajinstveno muzala, kadar je padla be-eeda balet Koreografija ni bila za nas umetnost, še manj pa telesno vzgojno sredstvo. V Rusiji danes odpirajo ko-misarijati narodne izobrazbe številne koreografične šole, kjer se mladina uči ne samo plesati temveč tudi dostojnega vedenja itd., sploh takih ^tvari, od katerih naša mladina nima mnogo pojma a bi imela od njih za življenje velike koristi. Stereotipne naše pleene sole še dolgo niso to. kar bi morale biti. Ne morem trditi, da je družba Froman i. dr. višek baletne umetnosti, kajti opažajo se semtertam nekoliko grobi, neizdelani gibi, nesigurnosti, površnosti: morda pa je to prištevati neprestanim, napornim vožnjam in pogostim nastopom. V splošnosti na so bili lepi zlasti narodni plesi (ruski, poljski, madžarski itd.). Predvsem zasluži pozornost Marg. Fromanova (Umirajoči labud) in srčkani deklici Redel ter Bjelova, Ne samo noge plešejo, vse telo, vsak ud sodeluje pri plesu, vsak pogled. Lahkota kretenj, najtežjih pa oirnet itd. je v resnici občudovanja vredna). Treba pridobiti tudi za na£ balet dobrih vzgojiteljev. Morda se prav sedaj ponuja lepa prilika. Če ee ne motim, ima-
mo pa taenda pri nas tudi š^ Po Jak ovo. Nikilin«! Zakaj trdi ne riuLmo nikoli?
—č.—
— Narodno gledal i-če. Dr. Alojzij Kraigher- školjka. J trama v S d« janjih. V sredo in četrtek se V vpri-rorlla desel   let  po cenzuri  In r.nših
razmerah zadrževana dr. Kraigherjeva) drama. Igralo *e je VObc> prav dobro, nr\. Bari deva je bila naravnost sijajni in vprizoritev dovršena. Ve;% sporočimo o velczanimlvi dfamatski novosti čim preje v daljši kritik i.
Turistima in sport.
— Saakalile* na Bledu, bo v nedeljo t. j. 23. t. m. prirejeno in odprto,
— SmaŠka tura. Krmar}] SKL prirede v nedeljo t j. dne 23. t. m smusko turo iz Planine Sv. Križ nad Jescnic.tr mi čez sedlo Kožrieo I5M m Dovje. Odhod iz Ljubljane v soboto 22. t. m. z večernim vlakom do Jesenic, odtod takoj na »Planino Sv. Križe Prenoči" ses »Restavracija Plnnirr**. — V nedeljo zjutraj odhod ob 7. uri cea planine Petelin na Rožcico odtod RS rzdol ra Hru.-ovško planino, kjer 9S t-ni-Too I dovčkimi in moj stranskimi -ruarji. Nato sestop čez Visoke no na Dovje. Vabimo samo tzvezbane amu carje! _
Driištuene vssfti ia prireditve.
— Pozor, ribiči! Dne 28 januarja
1921 ob pol 21. uri zvečer se vrsi v hotelu Union (v rožč'ih) ustanovni občni zbor sloven-ker/a ribarskega društva ▼ Ljubljani. Kdor so zanima za ribolov, naj se udeleži občnega zbora In pristopi k društvu kot član.
— »Sloga*, društvo Žena in vdov jivnih nameščencev in namesčenk, ima svoj občni zbor dne 5. februarja rb 4. popoldne v p°svelovallllri na magistratu kjer s? bodo rudi Izplačevali zn« ki onim članicam, ki so se posluževali društvenih ugodnosti. k
— Odbor jugoslov. na pred. akad. društva »Jadran*. Narodni dom, }e na svoji seji dne 19. t. m. sklenil, da ne bo tm>d nobenimi pogoji in nikomur oddajal svojo tajniško sobo, ki je obenem knjižnica in za Časa predpustnih plesov tudi edini društveni lokal, v vpo-rabo ali podobo. To je v vednost vsem prirediteljem plesov ali zabavnih večerov, da se prihranijo brezpredmetne prošnje. — Odbor.
H&fnmi£$sa poročila.
POGREB VOJVODE MlSlC.4.
— Požar na Kodelievem. V če- I železnice v pok. Pogreb je v nedeljo,
trtek, 20. t. m. ob 7. zvečer je plat zvona na Gradu naznanil, da je izbruhnil požar v mestu. Na Kodelievem med prisilno delavnico in novim vojaškim skladiščem je začela nenadoma goreti velika vojaška baraka, v kateri je imelo inženjersko odjelenie svoje tehnično skladišče, dalje je bilo tam stanovanje družine Franca Vučnika, pisarna in sobe za ordonance. Ogenj je nastal v sredini barake,   kjer le bila soba za ordo-
—d Beograd, 20. januarja. Pogreb pokojnega vojvode Živojina Mišića se bo vršil vsled sklepa ministrskega sve-
ij P
. s*
bil Sv
prihajnjo vsi tisti izgovori :< To je ilno, nepraktično, za to še ni čas. smo vsi te misli — da, to je naš nji cilj in konec, ali sedaj še ne c   Ali meni se ravno taki ljudje
0 pravi idealisti in nepraktični rje, ki menijo, da se bo stvar tolike lembe in važnosti naredila sama ob
1 v tem, ko bodo oni roke križem ali in spali. Ko bi bil Cavour ali Bis •ck pred nekoliko leti svoj sklep rulei, stavim, da bi bila večina Nem-
in Italijanov zakričala: >To je ne-;oče, to je ideal !< — Srčnost, pre-lost, delavnost premaga   vse. Ta a je zdrava, zato le srčno naprej!« 3porainih dr. Josipa Vošnjaka čita->Iz tega zanimivega pisma se vi-kako jasne nazore jo imel Svetec o renski   in splošni politiki.   Dr. J. iweis torej ni pretiral, ko se je pri i priliki izrazil, da j eSveteok ris tavana slovenska pamet<. — V jugo-•enskem duhu jo deloval pokojnik •va na taborih, kasneje na političnih dih do svoje najvišje starosti ter je do nedavna podpredsednik >Družbe Tirila in Metoda«. Nepopisno je bil •cn. ko se je končno izpolnil življen-idenl njegov in njegovih že davno oinih tovarišev, in prav do zadnjih lov je   z nestrnno<5tjo pričakoval k dnn svoj priljubljeni ^Slovenski od<, ki mu je bil svoječasno marljiv mdnik in sourednik. Slovenskemu pesniku, politiku, po--iru. Časnikarju in pogumnemu kli-ju jugoslovenskega  edinstva bodi ."na slava!
— V znak žalosti ob smrti voj-ode Živojina Mišića je nresifli magi-trut na vseh   svojih   poslopjih dal
razobesiti črne zastave. Županstvo je oosIaJo v Beograd brzojavno so-žalmo izjavo ter naorosilo načelnika v ministrstvu notranjih del £. dr. Vilka Baltič a, da zastopa mestno občino pri pogrebu, ker bi posebno odposlanstvo ne moglo pravočasno prispeti k jutrišnjim pogrebnim svečanostim.
— Odlikovanie župana dr. Tavčarja. Iz Beograda nam poročaio. da je minister notranjih del Milorad Drašković predložil ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja v visoko odlikovani©. Regentov ukaa o odli->
životariti, neogibno potrebno.^ Od   nance. V sobi ie bila peč zelo močno
zakurjena, tako se je vžgala lesena stena. Nastal je dim. ki se je začel širiti tudi v stanovanje družine Vuč-nikove, ki le takoj opazila izbruh r>g-nja, začela reševati svoje pohištvo ter obvestila straže, da gori. V trenutku se ie dvignil proti zimskoias-nemu nebu visok žareč steber in razžaril vso vzhodno stran mesta. Nevarnost je bila velika, da se ne vnamejo tudi sosednje barake in barake »Mladinskega doma«. To so preprečili gasilci. Na lice mesta ie došlo ljubljansko »Gasilno društvo« pod vodstvom podnačelnika Antona Kadunca, kakor tndi gasilci iz Most pod vodstvom Franceta Bric-IJ a. Gasilska akcija ie bila zelo naporna. Gasilcem se je posrečilo požar lokalizirati, pri čemur iih le tudi znatno podpiralo brezvetriie, čeprav je skoro ves dan razsaiala močna mrzla burja. Vojaška baraka ie gorela dve uri m fe bil ob 9. zvečer ogen? popolnoma udu.šen. V baraki se fe nahaja! različen tehničen material, zlasti telefonska žica, aparati in drugo. Večino materiala so pravočasno rešili vojaki. Družini Vučnikovi ie pogorel del oprave. Na mesto ie prispel tudi močan vojaški oddelek, ki je vso noč straži? na pogorišču.
— Promet z živino po dolenjski železnici se je zadnje mesece prav znatno pomnožil. To so samoposebl umlifve posledice zveze te železnice s hrvatsko progo. Ali ta promet ima v LJubljani pogrešno hibo, ker se mora živina prepeljavatl v vagonih na rampo glavnega kolodvora, tam skladati, ter znova prekladati na vozove in s kolodvora prepeljavatl zopet na klavnico. Ker manjka na klavnici rampe (že večkrat projektiranega nakladi-šča), provzroča promet producentom dokaj večje stroške, a tudi konsumen-tom poviianle cen. To nakladališče se torei v sedanjih prometnih razmerah kaj močno in mučno pogreša. Sicer bi Pa stroški za nakladališče (rampo) ne bili tako ogromni ker teče železniški tir poleg klavnice. Prispevati bi pač morali občina in interesentje.
— Imenovanje. Minister prosve-ta Je Imenoval vodjo poverjeništva
23. janarja popoldne ob pol 4. iz Jen- j ta na državne stroške.
kove ulice 15. Naše sož'alje.
Grozna
tragedija.
Dogodki kronike zadnjih dni nam razgaljajo globino morale, stoječe pod vplivom povojne psihoze človeške družbe. Danes zjutraj okoli pol L se je odigrala na Sv. Petra nasipu grozna rodbinska tragedija.
V pritličju hiše št 53. ki je last sester Svetle, na Sv. Petra nasipu, je sta^ noval Ivan V r h u n c, prekupec deželnih pridelkov, rojen 12. decembra 1881 v Prašah, občina Mavčiče, okraj Kranj. Tu jo stanovil že dve leti. Pred 12 leti se je oženil z Emilijo Pavlic, hčerko rudarja, ki se je pred vojno preselil na VVestfalsko. Imela sta troje otrok: 12-letno Josipino, 8Wnega Josipa in 51et-nega Mirka.
Pred dvema letoma je odšla Emilija k svoji matori na VVestfalsko. ker jo je mož vedno pretepal. Z materjo, 75let-no starko, se je 6. decembra 1020 povrnila k svojemu možu v Ljubljano. Med tem časom je mo? vzdrževal neko pri-ležnico Tončko. Trgovski posli so mu baje dobro uspevali.
Usodni ples.
Zvečer 20. t. m. sta skupno odšla na ples, katerega je priredilo Društvo ljubljanskih iz\nš<xekov v hotelu Tivoli. Ob treh sta zppustila plesno zabavo ter odMa na dom. kamor sta dospela okoli pol 4. Vnel se je med njima prepir zaradi — Tončko. Mož je ženo pso-val, grdil njene otroke, žena pa mu je vračala >Tončkoc! V razjarjpnosti se je mož zakadil v ženo, prijel jo za vrat. jo treščil v kot ter držal nad njo revolver. S5ena ga je vsa drhteča prijela za roko, skušajoč mu izviti revolver, ki se je sprožil ter je strel zadel moža v glavo... Mož se je mrtev zgrudil na tla.
Tako nam dogodek opisuje 7Metna starka, mati Emilije, ki je v strahu zrla ves dosrodek.
Emilija je po dejanju zbežala ven ter poklicala bližnje sosede, ki so po dogodku pozvali stražnika.
Okoli 5. je doSel na lice mesta re> viml nadzornik Jože H s b e, da je ugotovil dejanski stan. Sodni zdravnik-izvedenec dr. L e s j a k je ob 6. zjutraj ugotovil, da je Ivan Vrhunc mrtev ...
Emilo Vrhunc so aretirali...
ŠTRAJK V KOPERSK1 KAZNILNICI.
— Trst, 20. januarja. V koperski kaznilnici je izbruhnil štrajk. 140 političnih vjetnikov odklanja vsako hrano. Pravijo, da hočejo doseči svoje zahteve, ali pa umreti. Vojaška sodni-ja se ni ozirala na opetovane prošnje vjetnikov, da bi se kar mogoče hitro izvršilo preiskovanje in razprave, zato ie nastal štrajk. Vršijo se nekaka pogajanja,
FRANCOSKA VLADNA IZJAVA.
—d Pariz, 20. januarja. Francoska
vladna izjava slove dalje: Več gotovosti dosežemo le tedaj, ko bo Nemčija j razorožena. To je za našo državo živliensko vprašanje, ki ga smatra vlada za svojo prvo in najsvetejšo dolžnost.   Ne bomo   je zanemarjali.
Vzpostava naših opustošenih pob hi naše razdejane industrije, kakor rudi naše finančno ravnotežje Je možno le tedaj, ako Nemčija izvede obnove, katere ji nalaga versaillska mirovna pogodba. Imamo moč ter se je mor?mo posluževati, ako bo potrebno, da spravimo do veljave vse obveznosti, ki jih ie Nemčija podpisala. Toda republikanska Francija je v svoiem bistvu miroljubna in v miru hoče dovesti Nemčijo do tega, da zadosti svojim dolžnostim. Kar pa jc že sedaj važno, je to, da se že sednj uveljavijo v korist upnika vse plačilne možnosti dolžnika v denarju, v naravi in vkakrr,nih-koli udeležitvah. To je samo pravično. To je naše naziranje, to je naš cill, ki ga moremo doseči le v tesnem sporazumu z našimi zavezniki. SOCIJALIZIRANJE ZDRAVSTVA. —d Moskva, 20. januarja. Ljudsko poverjeništvo za narodno zdravje je izdalo naredbo, ki prepoveduje izvrševanje zasebne zdravniške prakse fn odreja socijalizacijo celokupnega idravstva.
— Ženski telovadni krožek Sokola I. opozarja Še enkrat na jutrišnji telovadni naston v »Unionu«. Ker ie število sedežev omejeno, se opozarja Člane in članice ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da si Pravočasno preskrbi I sedeže v nredprodaii pri sestri 2andi < Oorianr. Mestni trg 3. Zdravo!     (k) i
(&ĐspD3larsk£ gesti.
—g Velik deficit švedskih državnih Železnic, Švedske železnice izkazujejo v času od 1. aprila do 30. novembra 1920 18 H milijona deficita.
--g Gospodarski odnoš&ji med Nemčijo in Belgijo. Belgijski generalni konzul v Hamburgu Moulart je odpotoval v Antwerpen, da prouči na mestu vprašanje vzpostavitve trgovskih in pomorskih odnošajev med Belgijo in Nemčijo. Konzul je izjavil, da se bodo v 2 do 8 mesecih zopet vzpostavili normalni gospodarski odnošaji med obema državama.
Borze.
—d Zagreb. 20. jan. Borza. Devize. Berolin 238—245, Italija 520—522, London 550— 55;>. Novi Jork 147.50—148.50, Pariz 930—938, Praga 188—190, Švica 2:V25—2375. Dunaj 280—20.50. Valuta, dolarji 146 do 147, avstrijske krone 20—22, carski rublji 65—68, francoski franki 8S0—910, napoleon-dori 483 -485, nemške marke 220—225, romunski leji 190—206, italijanske lire 510—515. čehoslovaske krone 168—0.
—d Dana!. 20. januarja. Devize: Zagreb 501—505, Berlin 1243—1249. Fudimpešta 131—133. Bukarešta 970 do 980, London 29115—2935. Milan-Trst 2700—2720, Pariz 4955—4995, Praga 971—977, Sofija 915—925, Varšava-Krakov 79.50—81.50. Curlh 12075 do 12125, Newyork 774—778, Amsterdam 25.500—25.600. Valute: Novi jugoslov. dinarji 1983—2003, francoski franki 4940—4980, švicarski franki 12.050 do 12.109, češkoslovaške krone 973—970, madžarske krone 132.50—134.50, rom. lej| 967.50—977.50, bolgarski levi 900 do 910, italijanske lire 2960—2710. nemške marke 1241—1247, poljske marke «6.75—88.75. aneleški funti 2900—2920. carski rublji 332—338, dolarji 767—771.
—d Curih. 20. januarja. Devize;
Berlin 10.55, Holandiia 212, Newyork 639. London 24.12, Pariz 41.60, Milan 22.75, Praga 8.40, Varšava 0.65. Zagreb 4, Budimpešta 1.10. Bukarešta ^.25. Dunaj 125, avstrijske žigosane krone 0.90.
—d Praea. 20. januarja. Device: Amsterdam 2=598.50, Beograd 213. Berlin 123.75. Bukarešta 100.25. Sofija 95 50, Curih 1228.50, Milan 273, Pirtr 497. London 299.50. Newvork 80, Dunaj 9.65. Zajrreb 52.50, Varšava 8.2?. Budimpešta 13.25. Valute: Novi jugoslavenski dinari! 204. nemške marke 123.75, rom. leji 100 25. bol?, levi 91.25, švicarski frank! 12Ž3M, italijanske lire 270. francoski franki 404. »ncMU funti 297.50. ameriški dohrli 79, avstrijske žigosane krone 9.65, poljske marke 7.25._______
— Na tehniškem plesu v Narodnem domu dne 18. t. m. je bila najdena zlata damska vorlJiČasta smpestnica. Lastnik jo dobi na policijskem ravnateljstvu.
— IŠčcm svoie prijatelje Mihaela, Načeta in Znna K a s t e 11 c a. ki smo bivali skupaj v Ameriki, Lorreine. — Prosim, da blagovolite snoročiti naslor Antonu Legatu, Lesce št. 60. Gorenjsko. (426)
5 b!a<rain?ških klkičev so našli na magistratu. Lastnik iih dobi pri k. Benrhnuserju.
Zatekel se le leo pes, čuval. Po-izve se v kavarni Prešeren.
— Oseba, kateri so znane gospodarske razmere v Bolgariji, se prosi za naslov in kdaj se lahko z njo govori. Naslov na nnravnistvo >Slov. Naroda c pod Šifro iBolgarijac._HM)
G'avnl urednik: Rasto PtistoslemšeK. Odgovorni urednik: Božidar V o d e h.
4. stran.
.SLOVENSKI NAKOD*. dne 22. Januarja 1021.
f>. srrr.
nt,cd. dr. 3©$. Tičar
Ljubljana, Igriaka nI. 8, (Gradišče) za dramskim gledališčem proda radi preselitve iz Kranjske gore kompletno, dobro založeno poaiačo lekarno.  Vprašati  po ordinaciji od 3—4 popoldne.
Izredne tigedna prilika
se nudi velikim eksportnim tvrdkam in inzemskim konzorcijem
u nakup naše skupno zalogo ¥ Trota
sestojece iz:
3—4 vagonov posteklenjene posode (emajlirane) 1 vagona lončkov za mazila 1 vagona medlclnalnlh steklenic 1 vagona steklenic za ustno vodo
ln 3 vagonov porcelanaste posode
Povprečna cena cele zaloge Jngoslov. K 1,900 000*—. Po želji kupca se akceptira tudi avstrijska ali čehoslovaška valuta ter se odda tudi na upanje proti bančnemu zavarovanju. Ponudbe na ravnatelja IGNACIJA SKODA na naslov: Jadranska banka« Ljubi) na. Osebni pogovori od 20. do 24. januaria od 9. do 10. in od 14. do 17. ure v hotelu
,UNION\
Sestal sftfnkst istt* t IJiMjaL
™ Naznanjamo vsem sorodnikom; in znancem, da
* jI je umrl dne 21. jan. t 1. naš brat, ozir. svak in stric, gospod
ebevec Franc
pisajrnUkl ravno te! J ljubi j. predilnice.
Pogreb bo 22. januarja ob 4. uri pop. iz Slomškove ulice št 5.
V LJUBLJANI, dne 21. januarja 1921.
Sodb!ne: Debeveo, Bova&ift, Lebar la Repov*.
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog ozir. oče in brat, gospod
Rudolf Vertnik
včeraj 20. januarja t L po daljšem bolehanju, previden s tolažili sv. vere v starosti 57 let v deželni bolnici mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši jutri, v soboto dne 22. januarja popoldne ob 4. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, 21. januarja 1921.
Žalujoča rodbina in sorodniki.
Zahvala.
Vsem, ki so z nami sočustvovali povodom bo* lezni in smrti naše ljube soproge in matere, gospe
Hozalife Kol
tisočera hvala!
V HRASTNIKU, 20. januarja 1921.
Eodblna Boi.
Vodovodne cevi
v premem l cole in 1 !/4 cole oddajam v velikih in tudi najmanjih omoti, nah po prav nizkih cenah. 1. Rubtrtcfc Šmartno pri litiji. 35')
Postreinic
zanesljiva, točna in zvesta, za r • • danske in večerne ur«, se išče. Nasl pove uprava Slov. Naroda.
Dobro izurjen kolar,
vtič tudi bulj<ega dela ter zmožen samostojno vod ti delo, se i5č- za večje kolar tko podjetje. Naslu. j v uprava Slov. Naroda. 496
TriovsReia soMni&i
rjleznfrnu i in uConro sprejme tvrdka Frflsc Golob. Woh\»va o'lca. 371
Kupujem Krompir
lep, zdrav, vsako mno1 no, postavl^n v vagon. Ponudbe pod .Krompir 436" na upravo Slov. Naroda. 430
zgojiteljici:
se sprejme takoj U Šestletnemu dečku Ponudbe s e!tko |e pcslntl pod .Vzgo-jitel ica*  na   postno   ležeče Maribor.
459
Gospodična
z večletno praksn, vešča slovenske?«, nemškega, hrvaškega in italijanskega jezika, strojepisja In nemSke steno^ra-f'c. Išče primerne sb^be konto, is h nje aH blagajnlčarke v Ljubljani. Ponudbe rod .Praksa 454* na upravo Slovenskega Naroda. 454
ti'
Vodstvo tovarne čokolade in likerjev oo. trnpistov, Rajhenburg o. Savi, priporoča svoj« proizvode v različnih oblikah.
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornlc:
nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materi.al In Rotorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujić
BcograS, piletina uL 13.
Vabilo
na
L redni oii U
\OblačIlri!ce za Slonenlja"
registravane  zatfrage z eacjeno zavez«
ki se bo vršil dno Si. Jon a »rja 1f*at ob 4. uri popoldne v uradnih prostorih savoda v LJubljani, ialskl dre«
vorod 2, I.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načeistva.
2. Odobritev računskega zaključka za I. 1920.
3. Volitev načeistva.
4. Volitev nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Filip Uratnik, sr.       Janko J^van sr. odbornik predsednik.
Zahvala.
Za vse blagodejno sočutje med težko boleznijo ob prezgodnji smrti naše nepozabne ljubljenke
Ljerke
za poklonjeno krasno cvetje, za mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti se najpmrčnej-Še zahvalujeta globoko žalujoča.
Andrej Id Tsra Prebil.
•v- s
■la
Predilnica In tkalnica ▼ LJnbI|anJ naznanja vsem prijateljem in znancem, da je njen dolgoletni sotrudnik, gospod
Debeuec Franc
v starosti 52 let po dolgem bolehanju danes preminul.
Rajnikov pogreb se vrši dne 22. januarja ob 4. uri popoldne iz Slomškove ul. št. 5.
W tjajb^aajtj dne 21. januarja 1921.
-'*> „    - j. _ ^_ a « mm,    dobi o ohia-
jrasTRO?or*t men. / ve
i Mm finim trobiln«kom in 10 ploščami se ceno proda. Nadalie si alfll strol za rrojače, star^jSega sistema, a rvistno delajoč, cena I60f> K. Večja m no .'ina bakrene plocevlae od * mm naprej kg po 260 K. Kračna. Polj'ane. 469
20 HP motor
na scsa'n* plin (Sjuev^smotor) zn ovfml generatorom «a 77 00*— K prodam ta!:oj. Ohi.it 3 krM ceneje kot 'okorno bila. ca 140-— K <fuevno. Narenriš-obrat AMfllU. Znnjsfcega cesta a, (nls smena rpraiias) .501
Znamke po ZO paro,
frankovne, kupim vsako množina. Ponudbe x označbo množine in cene pod .Znamka 4814 na oprsvnBtvo Slov. Naroda. 481
!n scer spalo?, soba, jed:'na roba, salonska garnitura, zofa, ot mana, podobe, -vrtilke itd. se proda na G :r»cah št. 3? ob TržasVi ce«ri. 353
Spnfa!? irarajanat 1
sovenski. srbotrvitskl in
rvovrstna moč, za-n^mlki 'e-Ik za \trčji i duatrijsko podjetje Obzirne p n'idbe s plačilnimi pogoj! na uprav.  Slov.  Naroda  pod  .Ko espon-dent 372". _372
Dva tunina uradnika
iS'eta dobro meščansko hran i pri bo-Ii5l r dbini. Ponudbe pod .1. februarja 114* na upravo Slov  Naroda. 414
Lekarna v Logatcu
odda večjo pjrtl;o ribjem, rlcino1 >t% * ,n terp ntioove-^a Ija, kafre, ena glicerina in raznih drugih Specijalitet on ufcodn-h cc ah
Frm iaki!,
trgovina z aan|em la podplati
Ljubljana, Prisojna nL 1.
Trgovski sotraSMIi,
Specerist, prva moč, veiČ v^eh p:.:at-niških d«l, išče s'užbe ros! o vod je aH trg. potnika pri kak: ugiedni tvidki v Ljubljani. Vstop 'ahUo tako< ali pozneje Ponudbe pod »Specerist 80" na upravo Slov. Naroda. 480
Suho cepljeno drva
tudi na dom dostavljena, se dobijo prt AL Jersačics, KarlotUa t. a 477
Sobo išče. njen tehnliki
uradmk pii železnici, i*če urejeno sobo v srpdini mesta tako; eventualno s posebnim vhodom, zajutrkom. Ponudbe pod .Tehnik 476- na upravnifitvo Slovenskega Narod3. 476
Ki.! u kolodvori pii proTetni cesti 7 sob in 2 kuhnii, 2 novi. vrt. Hektr. luč. klet, hlevi. Drp sf pod .Prtfasno stanovanje 39Sm na jpravo Slovensk*-fra Naroda. 395
H^nrnr1*ii ie lcP° rosr«=tvo okoli 10 DlJlUUdl oialov: 2 orala ^otce. 2 orala uozda z debelim lesom, krasen velik sr.dnl vrt za več vagoiov sadja, več niiv tn travnikov, 3 po-'opja itd., polne kleM pijače. Cena 2S0.OO0 dinarjev ponudbe pod .Krasen sadoi vrt39S" na uprav. Slov. Naroda. 39-i
Za čevllarie. PT°
3 Sintzerjevi dobro ohranjeni šivalni stroji, ploska Steparlca, celindrca ln ena za šivilje ter drugo orod,e za it rl delavce s kopit« vred radi odpotovana v inozemstvo. Naslov pove upravnlltvo Slov. Narodi. 268
Vin«
i .brano, naravno, belo ali cviček, novo ali staro, po vrlo niski ceni na malo :n veliko poSilja v poslan h sodik trgovina vina Ciglar Stublca, Hrvatsko Zacorje. 461
Stanovanje
v novi hiši blizu opernega gledališča, sestojece iz sobe, predsobe' kuhinje, shrambe in balkona, se zamenja za večje stanovanje se. stoječe vsaj iz 2—3 sob z ostalo pritiklino. Kdor ml zamenja sta novanje, dobi od mene sedanje stanovanje tri leta brezplačno te? se tudi zavežem mu vsako leto stanovanje posebej plačati z vsemi eventualnimi dokladami. Ponudbe pod „Stanovanje" na Anončni zavod DRAGO BESEUAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5.
PrejeH smo veliko množino 12 Vi % črnega dalmatinskega vina letnik 1920., katerega razprodamo po zelo nizki ceni. — Obenem opozarjamo cenjene odjemalce na našo veliko zalogo pristnih dolenjskih, štajerskih in hrvatskih vin. — Za pristnost jamčimo. Vinsko klet Gospodarska zveze v Sp. Siškl.
spreten in popolnoma samostojen, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosta. Samci imajo prednost. Ponudbe in reference na Šentjanški preraogokop And.
Jaki!, Krme!*, Dolenjsko,
Pr.da is Sonj. spodoben za lahko ln
težko vozno. Iran Zkdio. Sp. S ili II.
_ 455_
3zvezbano koresiondent njo
potrebuje SpedlcHa .Balkan1'. Predpogoj daljša praksi ter popolno /nanla sl3venske ln nem§ke stenografije In s rojep:sia. Prednost Imajo one z znanjem srboh'vaščine ln kakega drugega tezika. P.ača po dogovoru. Nastop takoj.
to siMnia 8  tnim ali "
y  Vi   'Uulilfl 7>ro-to'oma, p n-stl pro t vhod, proti dobri od-nI Ponudbe pod .Pisarna,449* ni
S'ov. Naroda.
Zlato domsko u
in v gotovini dobi, kdor s amen * * novanie  2 sob ln kuMn|e prt
kolo.lvota z enakim ali večjim v če moJno v pritličji). Ponudb .Zlata ura 437* na upravo Sluvt Na i oda.
y r-, SUfc nemeblovano ali
•3 *J 9mW^m9   vano,   a  poaebnlro rl
don išče  sta en miren m sol di i
n j*i gospod, ka'eri Ima svoje po peri o, prt bolj'I rodbini, vdovi »M sa mld Ponudre ra naslov Frane Cl tsrtUa J. C Mayer.
il^cdna prilika.
Hi?a, p .poln ima v dobrem staže več let dobro vpeljano In lop« eno trgovino rn^san^ga blaga, na bno ln Jebf lo, po^e^no pripravn za    vlnsKo     trgovino,    vie va'nr točke okupirane, torej  konkurer | Inki učena, ter dobro Idoča mlekj ob§irno okolico, dva tovoma au Fiat 18 P in 18 BLR. zadnji mi bljen, za podjetnega trgovca zla ma, se proda t vsem tnv^ntarjerr tualno tudi brez n'ega. Tvrdka lonar   &   PetoUn,   8v. Pajts Krasu.
leljo idboUdo latijaioega p
deloma  \ oplsanca, deloma nega v vebkosti 20X34 do 46X c m odda po jako ugodni ceni družba Bethovnova ulica v Ljubljani.
Večja tvornica v Ljubljani spre popolnoma lzve2bano
koresponđenun
zmožno slov. In nemlke steno, i Na začetnee se ne ozira. Pont zahtevo  plače pod .Tovarna 44
uptavo Slov. Naroda.
Narodno hnHgarnu v Ljubljani
—=   PraSernova ulica 7. =—
priporoča prav lične
za leto 1921
Cena K 26*—.       Cena K 26#—.
železninske  stroke, stareji takoj sprejme. Ponudbe Anooonl zavod Drago B Ifak« pod naslovom  „11 a takoj"._
Išče se hran
pri boljši rodbini Ponudbe pod ,| uradnik 443* na upravo Slov« Naroda.
Nahrano in stonovo
sa sprejmejo a gospo«
Naslov pove upravnlltvo Slovan Naroda. _
3 stan mojstrske i
(2 it aH anske ene saške) to nap Naslov pove upravnlltvo Slaven Naroda.
■ ■ISsCi   z vsem ffospodarstrin
slopjem, senčrattm vrtom In nekaj pol ure oddaljena od Zetezn sk< staje, pripravna za trgovino in \ obrt, se proda. Naslov pove a Slov. Naroda._
Stara dobro vpeljana ti
vina 1 me^anim b'agom v v< rina trgu Slovenljt- (sedež okra. sodila) se radi družinskih razmer najem. Zaloga se more prevzeti. 1 dbe pod .Bodočnost 499* na u Slov. Naroda._
Knjigovođi
za lesno stroko, Izveiban v stroje bland ter jezikovno In rravoi zmožen, se Uče za takojSnjl na Pismene ponudbe na naslov: mZ4n gorenjske žage- ? Leacao.
Ravnate!!stvo kr. aemai|. koi Sča v To uskom potrebuie za k hščno sezono od i. maja do 1. ok
kopelička In kopoliil
4 sobarice, 3 poalnin
ln maserko.
Osobje mora biU usposobljeno I dobrimi spričevali.   Pla.*a je dobri poleg tega stanovanje in razsvet' Ponudbe a fotografijo  poslati na natelistvo.
"J-H
Vizitke, kuuerie in pisemski papir s firm® kakor usako-:: ursfne druge fiskoulne ::
lzorSnle toCno
„Narodna tiskarna".
"j naroČila sprejfema tndi tfnarodna knjigarni
|jrtsjaM in tisk »Narodne Hskarnas
Za laser atol del odgovoren Valentin K o d U a r*
07
62
0011
12