Leto V] «V- -Ј"«1јш tx, ujuttiiievu а- - leieton ät, S122 312Ü. Si 2-t. 4125, 312Ö. * Inaerauu oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul — Tel. 3492 Uj 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 11. — Telefon St. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St. X — Telefon št. I9a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru Qt_ 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-rsrrnerlR fo 41 („JUTBO" xvi., št. »44 a) Ljubljana, ponedeljek, iL oktobra 1935 Ponedeljska Izdaja „življenje In svet" VOLITVE V NARODNI SKUPŠČINI Za predsednika je bil s 171 glasovi izvoljen Stevan čirič — Minister Komnenovič je dobil I36 glasov — Senat je izvolil za predsednika zopet dr. Tomašica Beograd, 20. oktobra, p. Po določilih ustave sta se danes dopoldne sestali obe zbornici Narodnega predstavništva k novemu zasedanju. Prvi njun akt je bil, da sta si izvolili nove funkcionarje, ker je z včerajšnjim dnem potekla poslovna doba za dosedanji predsedstvi, kakor tudi za vse stalne odbore Narodne skupščine in senata. Ravno zaradi volitev je za današnji seji obeh zbornic," zlasti pa za sejo Narodne skupščine, vladalo izredno zanimanje ne le med parlamentarci, marveč tudi med občinstvom. Prvič namreč po letu 1926 se je zgodilo, da sta bili za volitve v Narodni skupščini postavljeni dve listi ne da bi bilo že v naprej jasno, katera bo zmagala. Obe skupini sta razvili živahno agitacijo in sta res dosegli, da sta od vseh 313 poslancev, kolikor jih brez poslancev opozicije šteje sedanja skupščina, izostala samo poslanca Galogaža in Djordje Brankovič ki sta bolana. Vseh ostalih 311 poslancev je seji prisostvovalo, tako da je bila skupščinska dvorana polna kakor le redkokdaj. Tudi na galerijah je bilo toliko sveta kakor ga zlepa ne pomnijo. Razdane so bile prav vse vstopnice, pa še vedno so se zglašali nešteti, ki bi radi prisostvovali seji, od katerih pa se je le redkim posrečilo priti na galerijo. Polno zasedena je bila diplomatska loža, na- ravnost prenapolnjena pa novinarska loža, v katero so se poleg poročevalce" domačih listov zgnetli tudi vsi v Beogradu navzoči poročevalci inozemskih agentur in inozemskih listov. Enako polnoštevilna je bila udeležba na seji senata. Zbrali so se ^koro vsi senatorji, orostori na galerijah pa so bili tudi oddani do zadnjega. Kakor je bilo že včeraj objavljeno, je bila v senatu postavljena le ena kandidatna lista z dosedanjim predsednikom dr. Ljubomirom Tomašičem na čelu. Po poslovniku so se volitve kljub temu morale vršiti po listkih. Od 79 oddanih glasov jih je dobil dr. Tomašič 67, 12 listkov pa je bilo priznanih. V Narodni skupščini pa sta bili postavljeni dve listi. Prvo je vložil »Poslanski klub skupščinske večine«, drugo pa opozicijski klubi. Prva skupina je kandidirala za predsednika ministra za telesno vzgojo Mirka Komnenoviča, ostale skupine pa dosedanjega skupščinskega predsednika Stevana čiriča. Izvoljen je bil čirič. ki je prejel 171 glasov. Za Komnenoviča je bilo oddanih 136 glasov, 4 glasovnice pa so bile prazne. Obe zbornici sta si izvolili nato še podpredsednika in tajnika, s čemer sta izvršili svoje konstituiranje. V «mislu poslovnika bosta prihodnji seji Narodne skur>ščine in senata sklicani pismeno po predhodnem sporazumu z vlado. Seja Narodne skupščine Seja Narodne skupščine se je pričela •kmalu po 9. uri. Narodni poslanec Voja Cvrkič je predlagal za starostnega predsednika nar. posl. Stevana Jankovica, predsednika kluba skupščinske večine. Starostni predsednik, ki je bil po letih najstarejši med vsemi prisotnimi poslanci, je takoj prevzel svoje mesto ter otvoril sejo. Najprej je pozval poslance, da skupno z njim vzkliknejo »Slava«! blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Poslanci so se dvignili s sedežev in se enodušno odzvali pozivu starostnega predsednika, ki' je nato med drugim izvajal: »Blagopokojni kralj Aleksander je bil moder vladar. Ljubil je svojo državo in svoj narod, narod pa je ljubil njega. Usoda je hotela, da mu je zločinska roka vzela življenje. A še tedaj, ko so bili že šteti utripi njegovega junaškega srca, nam je sporočil svojo oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo«! »Čuvali jo bomo« so se hkratu odzvali vsi poslanci, starostni predsednik pa je nadaljeval: »Veliki vladar nam je zapustil dedščino, ki jo moramo čuvati. Zapustil nam je sveto naročilo, ki pomeni edinstvo naše države. Kralj Aleksander je bil zelo moder vladar. S svojo daleko vidno politiko je vodil naš narod in ustvarjal velika dela. Ko je prišel čas, je s svojo junaško vojsko osvobodil še nesvobodne brate in ustvaril veliko Jugoslavijo. Naša in vsega našega naroda dolžnost je, da se vselej in ob vsaki prilike spominjamo Velikega I:ra-lja (Slava mu!). Sreča je za naš narod, da nam je ostal njegov naslednik, naš mladi kralj, v katerega z zaupanjem in ljubeznijo gleda ves narod.« Volitve Starostni predsednik je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II., ki mu je zbornica priredila velike ovacije. Nato je predsednik prešel na dnevni red, to ie na volitve novih funkcijonarjev. Za zapisnikarja današnje seje so bili na predsednikov predlog izvoljeni Ante Kovač, Miloje So-kič., Mustafa Muhalič in Ljubica Dimitrije-vič. Po žrebu so bili izbrani še skrutina-torji in čuvarji volilnih žar. V desetminutni pavzi, ki jo je odobril predsednik, so bile med poslanci razdeljene glasovnice. Ko je predsednik sejo zopet otvoril so se takoj začele volitve. Tajniki so po abecednem redu klicali narodne poslance, ki so po vrsti stopali pred predsedniško mizo in oddajali svoje glasovnice, posebej za predsednika, za podpredsednika in za tajnike. Glasovanje je trajalo tričetrt ure, nakar je predsednik sejo zopet prekinil in so skrutinatorji odšli štet glasove ter ugotavljat izid volitev. Volilni rezultat Bilo je ravno poldne ko so se skrutinatorji vrnili, v dvorano in je starostni predsednik zopet otvoril sejo. Razglasil je naslednji volilni rezultat: Za predsednika je bilo oddanih Sli glasovnic, dosedanji predsednik Stevan čirič je dobil 171 glasov, minister Mirko Komnenovič 136, štiri glasovnice pa so bile prazne. Z» predsednika Narodne skupščine je torej ponovno izvoljen Stevan Čirič. Konec zasedanja DN Sankcijski odbor DN Je imel v soboto zvečer svojo zaključno sejo — Splošno mnenje je, da do praktičnega izvajanja sankcij sploh ne bo prišle Ženeva, 20. oktobra, d. Snoči ob pol 20. se je sestal k zaključni seji odbor DN za sankcije. V odboru je zastopanih vseh 51 članic Društva narodov. Najprej je bil sprejet predlog o zapori italijanskega izvoza. Proti predlogu^ so nastopili zastopniki Avstrije, Madžarske in Albanije, pridržke pa so prijavili tudi zastopniki Španije, Perzije in nekaterih južno-ameriških držav. Dabe je bil formuliran sklep, da se v Italijo ne smejo izvažati konji, mezgi in druge transportne živali, kavčuk, bauksit, aluminij, železo in železne rude, krom, mangan, nikelj, titan in njihove rude. Sledila je razprava o pomoči onim državam, ki bi zaradi izvajanja sankcij utrpele škodo pri svojem uvozu ali izvozu. Sklenjeno je bilo delati na to, da se za te države najde v drugih državah nadomestilo za eventualno izgubljeni italijanski trg. Sprejeta je bila tudi resolucija, naj se po možnosti zniza trgovski promet z onimi državami, ki se ne bi pridružile izvajanju sankcij. S tem je bilo zaključeno delo sankcij-skega odbora in z njim tudi sedanje zasedanje skupščine Društva narodov V bodoče bo sklepal o izvajanju sankcij odbor osemnajstorice, ki pa se bo sestal šele 31. t. m., tako da ie praktično izvajanje sankcij do takrat odgodeno. Z ozirom na včerajšnje vesti iz Rima, Pariza in Londona pa vlada splošno optimistično prepričanje ,da do izvajanja sankcij sploh ne bo prišlo. Pri razpravi o sankcijah se je pokazalo, da so v teoriji sicer vse države razen Avstrije, Madžarske in Albanije za sankcije, da pa je veliko vprašanje, ali bi jih tudi res izvajale, ako bi do tega prišlo. Mnogi so v tem pogledu zelo skeptični in menijo, da bi se solidarnost članic Društva narodov v praksi mnogo slabše obnesla kakor se je v teoriji. Zato bo po njihovem mnenju silne koristi za ugled in avtoriteto Društva narodov, ako do te praktične preizkušnje ne pride. Italijanski ukrep? proti sankcijam Rim, 20. oktobra, d. V Italiji so izvedene obsežne priprave za ukrepe proti gospodarskim sankcijam. Listi objavljajo redno pozive, naj ljudje oddajo zlato v Ban-co d' Italia. Nadalje objavljajo, da bodo devizni predpisi izvajani z največjo strogostjo in da todo objavljena v strašilen zgled imena aretiranih in kaznovanih ljudi zaradi njihovih prestopkov. Razen tega je fašistična stranka postavila eno izmed svojih glavnih nalog pobijanje draginje. Za podpredsednika je bilo oddanih 311 glasovnic. Dobili so Fran Markič 166, dr. Josip Režek 166 in Kadosav Vučetič 162 glasov. Ti trije so izvoljeni, od ostanih so dobili Dragiša CvetkoviC 146, dr. Veko. slav Miletic 146, in Zafer beg Kulenovič 139 glasov. En glas je bil oddan za Vojo Laziča, ostale glasovnice so bile prazne. Tudi pri volitvah tajnikov so bili oddani glasovi vseh navzočih poslancev. Izvoljeni so bili Ante Kovač s 169, Voja Nenadič s 166. Mustafa Mulalič s 163, Aleksander Lazarevič s 160 in dr. Drago Damič s 146 glasovi. Dalje so dobili Miloje Sokič 135, Novica Popovič 135, dr. Andrej Veble 133 Milan Bajdak 133 in Dragomir Stojadino. vič 133 glasov., Praznih je bilo 7 glasovic, ostali glasovi so se cepili. Zaključek seje Narodna skupščina je sprejela izid glasovanja z velikim aplavzom. Starostni predsednik je takoj nato pozval novoizvoljene funkcionarje, da zavzamejo svoja mesta. Ko je prišel za predsedniško mizo predsednik Čirič mu je starostni predsednik čestital, skupščina pa ga je pozdravila z novim aplavzom. Predsednik Čirič se je v svojem imenu in v imenu drugih izvoljenih funkcionarjev zahvalil za zaupanje ter poudaril, da bo vodil predsedniške posle strogo objektivno in nepristransko. Zahvalil se je tudi sivolasemu starostnemu predsedniku, ki je kljub svojim visokim letom tako spretno in dostojanstveno vodil sejo. Nato je zaključil sejo z naslednjimi besedami: »Po členu 26 zakona o poslovnem redu Narodne skupščine bom obvestil g. predsednika vlade o izvolitvi predsedstva Narodne skupščine. G. predsednik vlade mi bo v zmislu istega člena poslovnega reda sporočil, zdaj se bo zasedanje Narodne skupščine s kraljevim ukazom zopet pričelo. Današnja seja je s tem zaključena, prihodnjo bom sklical pismeno«. Seja se je končala ob 12.20. Seja senata Istočasno s sejo Narodne skupščine se je vršila tudi seja senata, čiui so se senatorji ob У. dopoldne e>estaii. je senator Miijutin Drago vič ugotovil, da je med vsemi navzočimi po letih najstarejši senator Ivan Hribar in da naj zato on prevzame starostno predsedstvo. To se je tudi zgodilo. Starostni predsednik Ivan Hribar je otvoril sejo in se najprej po k Lun. 1 opominu velikega kralja. Rekel med drugim: »Lanska inavgunaciia nove poslovne dobe senata je bila v času, ko emo vsi bili pod vtisom ogabnega marselj&kega zločina. Vsa država je bila tedaj odeta v črno žalost Naša srca so se krčila spričo nepričakovane in nenadomestljive izgube. Ko danes petič pristopamo k voliitvn svojega predsedetva, globoko čutimo v srcih, 'a ni več pri življenju onega, ki je to visoko zakonodajno institucijo poklical v življenje.« Predsednik Hribar je nadalje izjavil, da se ne more otresti mišk, da danes poslednji« govori s predsedniškega mesta. Zato prosi senat, иај ga posluša, ko mu srčna potreba narekuje, da še enkrat izrazi svoja patriotska čustva in vroče želje za srečo in veličino naše ljubljene domovine. V lepem, od vsega senata s pozornostjo poslušanem in s ponovnim aplavzom sprejetem govoru je starostni predsednik nato orisal svoje poglede na današnjo politično situacijo in na vlogo senata v njem. Pozival je senat, naj čuva svoje ustavne .prav.ice, ker je to v interesu države in njenega napredka. Zahteval je reformo davčne politike ter stalnost državnih nameščencev. Oboje odgovarja nujni potrebi države. Govoril je pri tej priliki tudi o znižanju uradniških prejemkov ter končno poudaril potrebo, da bi se sestavil čvrst program za vse gospodarsko delo; ta program bi se moral uzakoniti in bi moral biti obvezen za vse vilade in vse skupščine. Zaključil je z besedami: »Le na soepodarekih osnovah se bo gradila naša velika država v kateri se morajo zbirati okrog prestola našega ljubljenega kralja v dobrih in slabih časih vsi pripadniki našega naroda. Le tako bo mogel Nj. Vel. knalj Peter II., ko bo dovršena njegova duševna m srčna vzgoja, ki je poverjena njegovi veliki materi Nj. Vel. kraljici Mariji, (velike ovacije za Nj. Vel. kralja in kraljico). oživotvoriti veliko zamisel svojega blagopokojmega očeta, da bodo vsi Srbi. Hrvatje iin Slovenci za vse čase složen naTod velike, napredne države. Bog čuvaj našega mladega kralja 1« Volitve .Zaključne besede starostnega predsednika so izzvale velike ovacije kralju m kraljevskemu domu. Takoj nato je predsednik odredil pre^pd na dnevni red. Izvoljeni eo bili zapisnikarji današnje seje ter izžrebani skrutinatorji. Volilni postopek je bil enalt kakor v Narodni skupščini. Vsi eenatorji so bili klicani po abecednem redu in S|p oddajali glasovnice v volilne žare. Ker ni bilo dveh list, je bil tudi skrutinij zelo kratek in predsednik je mogel že Po kratki pavzi razglasiti naslednji rezultat volitev: Za predsednika je bilo oddanih 79 glasov, enako število za podpredsednike, za tajnike pa 78 glasov. Izvoljeni s0 bili za predsednika dr. Ljubomir Tomašič s 67 glasovi, za podpredsednike dr. Miroslav pioj s 66 in dr. Uroš Krulj 65 glasovi, za tajnike pa Miijutin Dragovič s 65, dr. Djuro Kotur s 66 In Vaso Glušač s 66 glasovi. Ostale glasovnice so bile prazne. Med odobravanjem in aplavzom vse zbornice je starostni predsednik Hribar čestitail izvoljenemu predsedniku dr. To-mašiču in drugim izvoljenimi funkcionarjem. Novi predsednik je takoj prevzel svoje mestp ter se najprej toplo zahvalil za izvolitev in zaupanje. Obljubil je, da bo tudi v bodoče strogo objektivno vodii seje senata. Poudarjal Je, da p omeni izid današnjih volitev kontinuiteto v liniji, ki ji je ostail senat zvest že vsa leta, odkar obstoja in deluje. Naša zbornica se hoče tudi v bodoče držati svojih preizkušenih osnovnih političnih načel. Nujnp potrebno je, da nastopa senat vedno kompaktno in v složnem sodelovanju. Predsednik dr Tomašič je zaključil z vzklikam Nj. Vel. Cena 2 Dir Uredništvo; LJubljana: Knaljeva ulica S. Tele*o* St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsa V ponedeljek zjutraj. <— Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoa št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 3, TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tartfu. Predsednik čsL parlamenta Bradač umrl Praga, 20. oktobra. AA. ČTK poroča, da je danes p0 d0lgi bolezni umrl v 54. I«tu starosti g. Bogomir Bradač, predsednik narodne skupščine in bivši minister za narodno obrambo- Pokojni Bradač je bil eden izmed najuglednejših članov agrarne stranke. ★ BohumiT Bradač se je rodil 31. maja 1881. v Židovicah pri Libnu. Absolviral je strokovno gospodarsko šolo v Jičinu in nato se je kot izredni slušatelj vpisal na praško univerzo. Ze v mladih letih se je posvetil politiki. Postal je župan v domači vasi, vodilni funkcionar pri kmečkih posojilnicah pri zadrugah in končno leta 1911 član dunajskega parlamenta. Bil je takrat star šele 30 let. V poslednjih letih monarhije je bil eden izmed najbolj vnetih sodelavcev takratnega predsednika organizacije češkoslovaških poslancev Františka Staneka. Leta 1920. je bil izvoljen za poslanca v svobodni čsl-parlament kot zastopnik češke agrarne stranke. Odtlej je bil stalno član češkoslovaškega parlamenta. Pokazal je velike sposobnosti kot posredovalec med političnimi nasprotniki in to zlasti kot referent za proračun ministrstva za narodno obrambo. Leta 1929. je bil v drugem Udržalovem kabinetu minister za kmetijstvo. Ta resor je vodil vse do oktobra leta 1932. V vladi Malypetra je prevzel resor ministra narodne obrambe. To ministrstvo je vodil vse do junija t. 1., ko mu je v tretjem Malvpe-trovem kabinetu sledil njegov politični somišljenik Mahnič, on sam pa je postal predsednik parlamenta. Nj. Vel. knez Pavle v Londonu London, 20. oktobra p. Nocoj ob 18.15 je prispel Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle s svojim spremstvom v London. Na postaji so ga slovesno sprejeli zatopniki angleškega dvora in vlade. kralju Petru П., ki so mu vsi senatorji stoje priredili ponovne velike ovacije. Končno je predsednik sporočil, da bo pbvesti 1 vlado o konstituiranju senata in da bo prihodnjo sejo sklical pismeno, čim prejme od predsednika vlade obvestilo, kdaj se bo zasedanje Narodnega predstavništva otVjprilo s kraljevim ukazom. Ob 10.20 je predsednik sejo zaključi/L Predsednik vlade o volitvah Beograd, 20. oktobra, a. Po glasovanju za predsedstvo Narodne skupščine je dal dr. Milan Stojadinovič. predsednik vlade in minister zunanjih zadev, na prošnjo novi-naijev izjavo, v kateri jim je kratko odgovoril : >0 volitvah predsedstva Narodne skupščine sem imel ondan priliko pojasniti v klubu stališče kraljevske vlade. Tej svoji izjavi nimam ničesar dodati, ne vzeti«. V svojem govoru v klubu vladnih poslancev je bil predsednik vlade Izjavil, da smatra vlada volitev predsednika Narodne skupščine in senata za interno zadevo obeh zbornic. Iz parlamentarnih klubov Beograd, 20. oktobra, p. Če ravno v prihodnjih dneh ne bo seje Narodne skupščine in senaa, so vendar skoro vsi poslanci in senatorji ostali še danes v Beogradu. Jugoslovenski nezavisni poslanski klub, ki šteje . , .. ... ... sedaj 51 članov, je imel nocoj prijateljski ! mandant armij v vseh balkanskih * Г J J nah in tudi v svetovni. Odlikovan je bil za svoje zasluge z najvišjimi našimi Smrt zaslužnega generala Beograd, 20. oktobra, p. Davi je umrl v Beogradu divizijsiki general v P- in bivši vojni minister Miloš Vasič, eden izmed najuglednejših starejših oficirjev naše vojske. Umrl je po kratki bolezni zaradi prehlada, ki ga je dobil pred osmimi dnevi pri zadušnici za pokojnega viteškega kraJja Uedinitelja. Pokojni general Vasič je bil vojni minister že L 1900 in je od tega časa Zavzemal mnoga najuglednejša mesta v naši državi. Udeležil se je tudi svetovne vojne ter je sodeloval na mirovni konferenci v Parizu. Bil je ko_ sestanek. Jutru dopoldne se bo na poziv predsednika kluba vladnih poslancev vršil v skupščinskih prostorih sestanek vseh onih poslancev, ki se priznavajo za pristaše JRZ. Predsedstvo kluba vladnih poslancev je prejelo danes z ozirom na znano afero zaradi pisma posl. Grajska pismeno obvestilo, da so neresnične trdiitve ki jih je poslanec Gajšek navajal v svojem pismu. Niti on, niti posl. dT. Klar nista prišla brez svoje vednosti in svojega privoljenja v spisek poslancev, ki so prijavili svoj izstop iz več;nskega kluba. Sporočilo predsedstvu vladnega kluba so podpisali nar. posl. dr. Lovrenčič. Jan-žekovič, Pleekovič, Kočevar, dr. Jančič, dr. Režek, Lenarčič, Koman Mravlje in Gor-njak. Match Aljehin:Euwe Rotterdam, 20. oktobra. Sedma partija se je končala z zmago Aljehina. V francoski otvoritvi je Aljehin kot beli presenetil Euweja z novo potezo. Ta se je sicer dobro branil, je pa v končnici zaradi napake naglo izgubil. Stanje je sedaj: Aljehin 4, Euwe 1, remis 2. odlikovanji, kakor tudi z odlikovanji prijateljskih in zavezniških držav. Burno žensko zborovanje v Zagrebu Zagreb, 20. oktobra, о- V dvorani bivšega Hrvatskega Sokola je bilo danes zborovanje žensJc, ki so manifestirale za žensko volilno pravici v javnih zaistopih. Udeležilo se ga je okoli 2000 žensk. Govornice so nagil a šale, da med slovansikimi državami samo pri nas in v B^jigariji nimajo ženske volilne pravice. Zborovanje je bilo precej burno ter je imed navzoči policijski komisar precej posla s pomirje-vanjeim razjarjenih žensk, ki Sp napadle tudi nekega moškega zaradi neumestnih mediklicev. Malo je manjkalo, da ga niso linčale. Ko so ga policisti peljali iz dvorane, so ga ženske opljuvale. Njegovi tovariši, ki jih je ЬЫ,р več v dvorani, se ga niso upaili braniti, ženske so na svojem shodu manifestirale tudi za mir. Po shodu so skušale demonstrirati tudi na oii-ci, čim pa so se pokazali policijski stražniki, so se razbežaiie. Položaj na frontah Boji so prenehali na severu zaradi umika Abesincev, na jugu zaradi silnega deževja — Angleške vesti o pomanjkanju discipline med Abesinci London, 20. oktobra. AA. Reuter poroča: Čeprav italijanska severna vojska še ni prešla spet v napad, se doz-nava- da se je ras Sejum umaknil na nove postojanke 60 km južno od Ma_ kale. Iz tega se vidi, da bodo Makale branili najbrž le slabi oddelki abesinske vojske. Poročajo o mnogoštevilnih poletih italijanskih letal nad Tigre jo. pa tudi nad Amharo vse tja do znaminite-ga Tanske&a jezera. Na južni ogadenski fronti traja hudo deževje in čete generala Grazianija zaradi tega ne prodirajo dalje. Pač pa je italijansko letalstvo zelo aktivno. Abesinci nadaljujejo na severu gverilsko vojno ta napadajo izpostavljene italijanske oddelke, vendar oa se takoj zooet umaknejo v gore, čim pridejo Italijani v napad. Italijanska poveljstva dobivajo informacije, da so čete rasa Sejuma precej oslabljene zaradi deser-tacij. Na severni fronti je nastala nekaka nevtralna zona, široka skoro 100 km, med italijanskimi in abesinskimi linijami. Tam ne operira nikaka vojska in ta trenutek tam sploh vojne ni. Vpliv abesinske vlade na krajevne poglavar je je znatno oslabeL Ras Gukša ne prikriva svojega strahu za usodo svojih sorodnikov, M so ostali v Makal. Rasa Gukšo in njegove čete so Italijani dodelili neki askarski diviziiL Vesti iz Addis Abebe potrjujejo, da pri mobiliziranju abesinskih plemen ni opažati posebne discipline. Danes so morali poslati večje oddelke discipliniranih abesinskih čet iz prestolnice proti oboroženim чтпя širim toloam» ki groze, da bn^o pobile vse Evropce v Addis Abebi. Moški so spravili svet na rob prepada Ženske zahtevajo volilno pravico in polno enakopravnost Ljubljana, 20. oktobra Kakor po vseh drugin vecjin krajih arzave, eo na pobudo ženskega pokreta tudi žene v bjubijani uopoidne priredile z borov a. nje, aa manit&sUrajo svujo siaro zahtevo po volilni pravici, v mesuru zDornici so se zbrale zastopnice najrazličnejših slojev in predstavnice skoraj vseh ženskih organi, zacij od blizu m daleč, da je bila dvorana natrpana do kraja. Izostale so vkljub povabilu samo pripadnice katoliško usmerjenih ženskih zvez. Enaka bremena) različne pravice Zborovanje je otvor-ш predsednica ženskega pokreta Cirila Stebijeva, znana puDi-CLsLka Angela Vodetova pa je kot glavna poročevalka v obširnem govoru utemeljevala, zakaj žene zahtevajo volilno pravico- Borba za žensko volilno pra. vico aatira že izza velike francoske revolucije, v modernem času pa, ko je zaradi gospodarskega razvoja morala večina žen v službe delavnice in tova.rne, je dobil ta klic še več naturne opore in moči. Bremena, ki jih mora nositi žena zlasti dandanes, so dostikrat mnogo težja od bremen, ki so naložena možu. Poročena žena, ki dela ves dan v službi, opravlja pogostokrat doma še vsa gospodinjska dela in nosi vso pezo materinskih skrbi. žena, ki ima brezposelnega moža, mora v številnih primerih sama skrbeti za vzdrže.. vanje družine, če bi nekdo sestavil statistiko o tem. komu prpada težje delo po javnih službah, bi prav gotovo izpadla v prilog žene Pomisliti je treba samo na poštne uradnice^ na učiteljice po enoraz. redn!cah in na drus^e javne nameščenke. Trditev, da na vodilnih mestih žene od_ povedo, niti malo ne drži _ saj takšnih mest vob^e n:maio. Vse to velja v še večji meri za kmečko ženo. ki ne vodi le gospodinjskih pos^v, ampak se mora bri_ gati pogostokrat za vse gospodarstvo. Žena hoče ščititi družino in otroke! Vsaka žena, ki dela, plačuje državi razue vrste davkov in prav gotovo ni žene na svetu, ki je ne bi zanimalo, kam gre ta denar, ki ga pogostokrat tako težko utrpi. Zato pa tudi nihče nima pravice braniti ji, da bi soodločevala o uporabi svojega težko . prisluženega prispevka za skupnost. Enak je položaj obrtnice, trgovke, delavke, služkinje. Padanje do., hodkov, posledica finančne politike, ki skuša kriti budžetni primanjkljaj z odtrgo_ vanjem plač, je najhuje prizadelo ženo. Ko bi žena soodločevala. bi v takih uredbah prav gotovo bolj ščitila družino in otroka. Potrebo po soodločanju v političnem življenju so zadnja leta občutile zlasti javne namešienke. Prav tako ne more pustiti ženo brezbrižno prosvetna politika, ki po šolah in po službah uvaja omejeno število za ženske Najbolj pa mora zanimati široke množice žen socialna politi, ka, kjer je cela vrsta vprašanj, ki čakajo zadovoljive rešitve, od katere je v mnogo-čem odvisen položaj zlasti žene iz vseh delovnih panog Ni dovolj, da imamo mo. derne zakone o varstvu matere in otroka in zaščiti matere-delavke. če se pa zakoni ne izvršujeio. če so bolnišnice prenatrpa. ne z bolniki in če nimamo zavetišč za otroke za o prožen я dekleta itd. Danes se snujeio pri nas novi zakoni, ki ureiajo že^in odnos do moža družine in družbe, a ker se to de^ vrši brez njenega sodelovanja je razumljivo, da je pogostokrat prikrajšana žena pa zahtevajo politične pravice tudi iz načelnega vidika, ker zahtevajo državljansko enakopravnost vseh ljudi. Volilna pravica bo ženi sredstvo za dosego tega smotra. Moški so spravili svet na rob propada Obširno je nato govornica navajala ugovore, ki se upirajo izvedbi ženske volilne pravice. Največkrat čujemo pripombo, da ženska vobče ni sposobna za politično delo. zlasti še za državno gospodarstvo in finance. V resnici pa so ravno vodilni moški spravili svet na rob propada s svojo učeno gospodarsko politiko, ki ji je poglaviten smoter osebni dobiček Prav tako pravijo, da žena še ni zrela za politično življenje. Seveda se ne da reči. da je »saka žena zrela za politično udejstvo. vanje, toda ali je zrel vsak moški Nekateri spet poudarjajo, da so žene premalo realne in preveč čustvene, a če bi bilo nekaj več čuvstva tam, kjer se odloča usoda naroda in družbe, tedaj bi prav gotovo zrasla namesto različnih parad in banketov zavetišča za otroke in onemogle ljudi. Najmočnejši argument nasprotnikov pa je. da ženska ni vojak in da torej nima besede v politiki. A prav izkušnje zadnje svetovne vojne so pokazale, da žena v zaledju ni nič manj izpostavljena trpljentu, stradanju in mrazu, žena sicer res ni vojak, a je roditeljica življenja, ki 8Гя ne. rodi zato. da ga. pokole topovi, temveč zato. da ga ohrani. Ko bi imele že-ne^e odločilno moč, tedaj ne bi z brezdušnim cinizmom žrtvovale miliicmov človešVih življenj. Nekateri so v skrbeh, da ženska ni dorasla diplomatski službi A kako težka je ta služba, je pred kratkim povedal guverner Addis Abebe s svojo naturno pametjo. Ne modern razumeti je delal, kako v ženevi še zmerom razmišljalo, kdo je napadalec. Ni čudno, če moraio т*и Zvezi narodov šele ugotoviti, da je voda mokra in da je siartkor sladak in če potem takšno ugotovitve proglašajo kot velike državniške zmaee. — In v?aj t»ki državni m^riiani. ki stanpio пягоНр m1'1!-jone in milijone, bi bile prav lahko tudi ženske. Med redke države, kjer žene «e nimajo volilne pravice, spada tudi Jugoslavija. Vo- lilna pravica je v nekaterih okolščinah sicer prav prob'ematictc vrednosti in mnogi,, ki jo imaio. bi bili včasih prav zadovoljni, ko bi se ji lahko odrekli. Takšne volilne pravice žene ne marajo in odklanjajo vohtve, ki imajo edin; namen da diktatorjem ohranjajo videz demokracije Zato zahtevajo, da so volitve tajne, volilna pravica pa da je splošna in enaka, tako da lahko volijo vsi državljani brez ozira na premoženje, izobrazbo in spol. Prav tako zahteva žena zase pasivno kakor aktivno vohlno pravico Žene ne marajo biti državljani druge vrste, zato se bodo v strnjeni fronti združile v borbi za svoje pravice. Isto plačilo za isto delo! Izvajanja Vodctove so poslušalke ponovno prekinjale z burnim odobravanjem, prav tako navdušeno pa je pritrjevalo številno moško občinstvo, ki je bilo napolnilo vso galerijo. Nato je govorila zastopnica delavskih žen ga. Rojnikova iz Celja, ki je pozdravila enotni nastop vseh žen od entelektualke do delavke in poudarjala, da pomeni borba za dosego volilne pravice delavski ženi eno izmed sredstev za izboljšanje življenjskih pogojev: za skrajšanje delovnega časa, za zvišanje mezd, za izboljšanje socialne zakonodaje, za izvajanje politike v korist delovnega ljudstvo. Neka statistika je pred kratkim dokazala, da je nase socialno zavarovanje prihranilo par | milijonov s tem. da je znižalo podpore delavkam - porodnicam. Delavske žene zahtevajo, da se z zakonom uveljavi enaka me7da za enako delo. Govornica se je dotaknila še nekaterih perečih vprašanj socialne politike in stanovanjske stiske, ki duši delovne družine, ter se izjavila za uzakonitev splava iz socialnih razlogov. Na koncu je poudarila, da bi vstop žene v javno življenje pomenil najboljše jamstvo za ohranitev svetovnega miru. ki si ga nihče ne želi bolj kakor delavske množice. Krivičen šolski sistem V imenu ženske akademske mladine je govorila visokošoLka gdč. Vrhovčeva, ki je v živih barvah naslikala bedo študentke in šolane ženske mladine in se pridružila klicu po enakih političnih pravicah za ženo, ki so utemeljene na etični osnovi socialne pravičnosti. Študentke se prebijajo do svojega življenjskega smotra pogostokrat v največji bedi, brez dostojnega stanovanja, brez menze, brez podpor, na koncu pa se še izkaže. da je bil njihov študij samo priprava za večletno brezposelnost. Kako krivičen je ženi že naš šolski sistem sam, najbolj zgovorno priča dejstvo, da je bilo n. pr. letos sprejetih v prvi letnik učiteljišča v Ljubljani 25 fantov, med katerimi ni nobenega odličnjaka, in 10 deklet, katerih sprejem je bil vezan na pogoj, da imajo odliko V organizaciji naše poštne službe velja načelo, da sme biti med akademsko izobraženimi uradniki samo 10% žen, a na mestih, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, 25% . V imenu akademsko izobraženih žen je ga. dr. Grossmanova v kratkih, a jasnih izvajanjih obrazložila pravni položaj žene v naši državi. Živahne proteste med poslušalstvom je izzvala njena konsta-tacija, da je naša žena v vprašanju volilne pravice izenačena z onimi moškimi, ki jih je zaradi tega, ker so bili obsojeni zaradi težjih kaznivih dejanj, ker so preklicani, prezadolženi ali pa brez častnih pravic, odvzeta volilna pravica. Na koncu je v imenu mater in gospodinj izpregovorila še predsednica banovinske sekcije Jugoslovenske ženske zveze ga Govekarjeva, ki je svoj govor zaključila z Masarykovo besedo, da bodi žena kulturno, pravno in politično možu enakopravna. Predsednica ga. Štebijeva je pred zaključkom zborovanja stavila na glasovanje še naslednjo resolucijo: Združene žene v Sloveniji, zbrane na zborovanju v -Ljubljani dne 20. oktobra 1935, zahtevamo, da se v novi volilni zakon sprejme splošna, enaka, tajna aktivna in pasivna volilna pravica za žene, in sicer za narodno skupščino in za vsa samoupravna zastopstva. Resolucija je bila med živahnim odobravanjem soglasno sprejeta. ELITNI KINO MATICA tel. 21-24. GRETA GARBO je uspela GRETA GARBO je osvojila Ljubljano GRETA GARBO je božanska V VELEFILMU PISANI PAJČOLAN Film, ki ga morate videti, ker je senzacija za vse ljubitelje lepote. NAJVEČJI USPEH LETOŠNJE SEIZONE. ::: Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri. ::: Rezervirajte vstopnice. Predprodaja od 11. do pol 13. Tragedija kapetana Jereba Ponesrečil se je na dan četrte obletnice poroke Beograd, 20. oktobra. V svojem poročilu o pogrebu kapetana Frana Jereba poroča »Vreme« naslednje podrobnosti o njegovi tragični smrti: V četrtek 17. t. m. so se vršile v Zagrebu vežbe za obrambo prebivalstva pred letalskim napadom. Ko so vaje bile že končane, so se letalske eskadrilje vračale na letališče, a nekaterim letalom je bilo noročeno, da poletijo še nad Veliko Gorico. da tam opravijo enak napad. Eden izmed pilotov na teh letalih je bil letalski kapetan druge stopnje Franjo Jereb z opazovalcem artiljeriskim podporočnikom Cvijičem. Vodil je eskadriljo. In je med poletom zapovedal eskadrilji, naj se spusti na zagrebško letališče, je kapetan Jereb naglo okrenil letalo, da bi poletel v pravcu proti Veliki Gorici. Ker pa je bil okret preoster, je letalo treščilo na tla. Kapetan Jereb je padel iz njega, udaril z glavo ob neki kamen in obležal na mestu mrtev. Opazovalec podporočnik Cvijid je sicer ostal živ, vendar z zlomljenima nogama. Nato nadaljuje »Vreme«: Na dan svoje smrti je hotel pokojni kapetan Jereb ravno praznoval štiriletnico svoje poroke. Gospa je bila doma že pripravila gostijo in je mizo okrasila s cvetjem, da bi ljubljenega moža po izvršenem letalskem napadu na Zagreb primerno sprejela. Na žalost je namesto moža prispel z avtomobilom neki letalski častnik. Gospa ga je pogledala malo preplašeno. Častnik, ki je to opazil, je sporočil obzirno, da se je primerila majhna nezgoda in da se bo soprog zaradi tega nekoliko zakasnil. Gospa je v tem vstala izza mize, z njo je bila tudi neka prijateljica. Podala se je v drugo sobo. Tisti trenutek je letalski častnik šepnil prijateljici, da je kapetan Jereb mrtev. Čeprav je te besede izgovoril čisto tiho, jih je gospa Jerebova s pozornim sluhom čuk, prihitela nazaj v sobo in se zgrudila med cvetjem, s katerim je bila okrasila sobo in mizo za praznovanje štiriletnice poroke. Onesvestila se je in je ležala v nezavesti pozno v noč. Zdravniki so se silno trudili, da so jo ponoči spet obudili k zavesti. Zdaj leži v zdravilišču in njeno živčno stanje je še vedno hudo. Pokojni kapetan Jereb je imel šele 30 let (Bil je, kakor smo poročali sin uglednega konjiškega notarja Rada Jereba). Preden je stopil v letalsko službo, je bil v kraljevi gardi. Bil je na glasu odličnega pilota. Nov hram prosvete v Mostah i Svečana otvoritev meščanske šole Frana Levstika Ljubljana, 20. oktobra Moste, naše največje premmestje, so se danes od®le v praznično lice. Z vseh his 6Bo-že pravde^, župnik Petrič je podčrtal Pomen slavnostnega dne, navajajoč: misijonska nedelja bodi za Moste simbol-Kakor zbirajo misijonarji sredstva v tujini za zgradbo šol in cerkva, se trudijo in širijo kulturo, ver0 in pmiko med pogane, tako so Moščani podobni misijonarjem, saj eo tudi sami z ogromnimi napori zgradili prelepi hram prosvete. Izrazil je svoje priznanje občinskemu ^>redstave, pa so se zbrali številni predstavniki posameznih nacionalnih organizacij, pn katerih so odhajajoči odličniki vneto sodelovali, oziroma njihove namene goreče podpirali. Prisrčne uvodne pozdravne besede je spregovoril zaslužni in neumorn starosta sokolskega društva Maribor Idr. L. Pivko, potem ko je uvodoma zapelo pevsko društvo >Jedran< pod vodstvom prof. Vrabca otvoritveno pesem. Sledil je slikovit spored poslovilnega večera. Mala Sokoličica Rafife-va je prisrčno deklamirala, dijak Črtali? je podal odlomke pomembnih izrekov blago-рокојпега kralja Uedi-nitelia. Prisrčna ie bila deklamacija Sokolice Anice ^traserje-ve, izbrane besede je govorila o vtieih veličastnega letošnjega sokolskega izleta v Sofip sestra Kranjčeva, vznešene besede je '■>■ 'Я'о^р starosta mariborske sokolske župe dr. Gorišek v toolo občutenih izvaianiih je izrekel poslovilne besede dr. M. Vanhnik. ki je sporočil navzočim. da so vse strelske družine mariborskega okrožje izvoMle eenerala g. Putniko-vifa ra častnega člana t*r izročil svoie-ты častnemu članu krasno diplomo, ob zaključku pa ее je vsem iskreno zahvalil v zarao-snih besedah general Я. Hadžič. V presledkih so sodelovali vrP Ja d ram aš i z ubranimi ter izbranim? spevi. pod wvWvom odličnega zborovodje prof Vrabca. Vfe-rai-žnji poslovilni večer: ie bil prisrčen dokaz prijateljeva in eoVolske zvestobe, ki so je bili deležni od Maribora poslavljajoči ее sokoleki bratje Poiarni alarm Točno 3 minute po 10. uri je bilo dano znamenje k požarnemu alarmu, velikim je- senskim gasilskim vajam mariborskega gasilstva. V trenutku so brzeli mariborski gasilci pmli mestu f.inginanega požara, proti mariborskemu gradu. Mariborska gasilska armada se je zgrnila v naslednjem redu: poveljniškemu vozu je sledil voz s turbino, sledila je Magyrusova lestva, nato velika turbina, priklopna turbina, podeželski voz, Kruppov voz in reševalni voz. V akcijo je stopilo 39 aktivnih gasilcev, položenih je bilo 12 cevi, razvili so tri lestve. V četrt ure je bil mariborski grad, ki je bil zaradi uporabe dimnih bomb ves v dimu, pogašen. Sledili eo naporti predsedniku, nakar je sledil defile, s čimer so bile vaje zaključene. Tudi današnje viaje so izkazale preiskuše-no strumnost in tehnično irvežbanost mariborskega gasilstva. Mraiborski policijski nslužbenei so priredili odhodnico svojemu šefu policijskemu predstojniku S. Radoševiču, ki odhaja na svoje movo službeno mesto v Sremsko Mitrovico in višjemu policijskemu komisarju Antičevičn. ki je postavljen za šefa mestne policije v Dubrovniku. Ob prisrčnih poslovilnih besedah, M so se spregovorile na tem poslovilnem večeru v prostorih tukajšnje Nabavi ialne zadruge, se je odrezala tovariška odkritost in pisrčna vez iskrenosti, ki je spajala odhajajoča slavljenca 6 podrejenimi policijskimi uslužbenci. Rdeči petelin v Drarski dolini Plameni so objeli gospodarsko poslopje posestnika Matevža Jesenika v Rušah. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal, ravno tako svinjak. Tudi ostrešje na stanovanjskem poslopju je zgorelo. Gasilci so z gašenjem preprečili, da ogenj ni prešel na sosednje strehe. To in ono V Braunšvajgu je prišlo do velikega pretepa med fanti in je obležal v mlaki krvi ter s 4 vbodi 21-letni delavec Štefan Kiep. Že tretjič je pobegnila od doma 9-1 et na hčerka mestnega uslužbenca Rozika Šauperl e Koroške ceste. Pred dnevi je šla v šolo in se ni več vrnila. — VandaK so posekali posestniku Janezu Potočniku r>ri Sv. Mi- ' klav£u pri Mariboru 800 dinaTjev vredna drevesa v gozdu. Vrš jo se poizvedbe. INSERIRAJTE V „JUTRU*4 Ljubljana zmagovita na4 obeh frontah Ilirija in Primorje sta svoja včerajšnja nasprotnika, Gradjanskega in Haška, premagala z enakim rezultatom 2:1 (1:1) — V tablici ljubljansko - zagrebške skupine vodi Primorje Včerajšnja nedelja je tudi tekmovanje v državnem prvenstvu pomaknila za korak bližje koncu. Na sporedu je bila popolna zasedba v vseh petih skupinah, pri nas pa je veljalo vse zanimanje našima dvema moštvoma, ki sta igrali doma odnosno v Zagrebu. Na igTišču Primorja je Ilirija sprejala v goste zagrebške purgerje ter jim s te., snim rezultatom odnesla obe piki. Belo-zelenim je zmaga prišla zelo prav, saj so si z njo situacijo orecej popravili in so se pomaknili d poslednjega na predzadnje mesto. Iz Zagreba pa je prispela vest o tesni zmagi črno-belih, ki ie tembolj učinkovita ker so morali na neprijetna zagrebška tla kar s štirimi nadomestki- Ta rezultat je nemara pokvaril marsikaik račun, dal pa je obenem satisfakcijo moštvu in klubu za nekam čudno oosstooanie. ki ga je ubral savez proti obema. Moštvo črno-belih ie dokazalo svojo borbenost, ki si jo je pridoh;io v dveletnem tekmovaniu v državni ligi in je povsem demontiralo oficielno vrženo trditev, da prihaja do uspehov z nedovljenimi sredstvi. Po dolgem je Ljubljana lahko zado. voljna. Porazila je Zagreb na dveh frontah in s tem dokazala, da je v enaki meri sposobna udeležiti se v našem najmočnej. šem tekmovanju Naj naši moštvi odigrata še preostale tekme v takem stilu, pa bo moral vsaj savez zopet predrugačiti pogoje za tekmovanje v ligi. Saj da bi pustil dve naši moštvi naprej, o tem menda ne more biti govora? Z včerajšnjima tekmama je prispelo skupinsko tekmovanje točno do srede in v tem stadiju položaj nikakor ni jasen. Hašk se nahaja na poslednjem mestu, prvo so zasedli črno.beli. med njima pa sta samo dve točki razlike. Vmes 9ta Gradjanski in Ilirija s samo eno točko razlike navzgor in navzdol. Preostale tri nedelje bodo torei zelo napete, ker bo ločevala vsaka pika, morda vsak zgoditek. Do nadaljnjega pa velja ta tablica: Primorje 3 1 2 0 5:4 4 Gradjanski 3 11 Ilirija 3 11 Hašk 3 10 9:5 3 5:9 3 9:10 2. Ilirija : Gradjanski 2:1 (1:1) Ilirija; Rožič — Berglez, Luce — Un-territer Sočan, Lah II — Ice, Lah I, Pi-kič, Grintal Jug. Gradjanski: Bratulič — Rajkovič, Črur-lin — Jud, Premrl, Sinkovič — Ladjare. vič, Novosel, Bokor Antolkovič, žalant. Gradjanski je orišel v Ljubljano dva. krat po vrsti, k temu je zadnja tekma zapustila še precej neprijetnih vtisov, pa ni bilo pravega zanimanja za to srečanje, ki je včasih privabljalo na igrišče rekordno število gledalcev. Malo je bilo tudi nestanovitno vreme prireditvi v kvar. Komaj dobrih 1000 ljudi je bilo zbranih na igrišču. Tekma je bila, kakor so po večini vse tekme, ki jih prištevamo k državnemu prvenstvu, tipično prvenstvena. Po nemali zaslugi sodnika, ki je bil tokrat še dovolj energičen in je tudi p iskal na obe strani enako, je ostala borba v mejah dovoljenega, toda glede taktike se sredstva niso posebno izbirala, in tako je ostalo o pravem nogometu bore malo kaj videti. V prvem polčasu sta bili moštvi precej izenačena protivnika. Gradjanski je imel nekaj več povezanosti in je s kombinacijami v polju pridobival precej upeSnejSe na terenu, tudi v startu so bili nekoliko bolj okretni. Zato pa so imeli napadalno vrsto-) v kateri ni bilo strelca dočim so bili domači, ki sicer niso imeli pretiranih ž ans pred golom, vendar v poslednjih potezah precej bolj odločni. Ta odločnost jim je tudi vrgla zasluženo izenačenje. Začetkom drugega polčasa se je položaj bistveno spremenil- 2e po par minutah je sodnik izključil dva igralca: Gradjan. skemu čurlina, Iliriji pa Pikiča- Moinejše so bili vsekakor prizadeti domači, ker je bil pri purgerjih čurlin gotovo najslabši mož v moštvu, če že ne sploh na polju, dočim so bili belo.zeleni oropani gonilne sile v napadu. Kmalu so se pokazale posledice: purgerji so poslali Premrla v obrambo Ladjareviča na mesto srednjega krilca in moštvo je delalo, kakor bi bilo nedotaknjeno, nasprotno pa so belo-ze-leni bili kaj kmalu potisnjeni v obrambo, ker ni bil napad več sposoben držati niti za trenotek situacije v rokah. Poleg tega je močno popustila srednja vrsta, v kolikor se ni potegnila nazaj v ožjo obrambo, in tako so se gostje dali zapeljati v tisti samozavesten in nevaren položaj večnega napadanja, v katerem so razen vratarja vsi igralci v nasprotnikovi polovici- Vsak nasprotnikov prodor utegne prinesti ne. varnost, iz takega nenadnega prenosa situacije'je tudi rezultiral zmagonosni gol za belo-zelene. Potem so šli belo-zeleni. seveda, saj je manjkalo le par minut do konca, vsi v obrambo in zavlačevali, kar je bilo ed'no na mestu in v čemur so povsem uspeli. Zagrebčani so tokrat pokazali še manj kot zadnjič Bili so oslabljeni in se je vsaj v obrambi čutilo, da ni Hügla zraven. Rajkovič je imel toliko več posla, bil je tudi zelo zanesljiv. Ko se mu je pridružil Premrl, je bila obrambo mnogo sigur-nejša Bratulič je zlasti pri kotih, drugega posla ni imel mnogo, uspešno od. bijal, drugi gol pa je precej na njegovi vesti. V srednji vrsti so imeli gostje naj- močnejšo formacijo, tudi Ladjarevič ni bil slab half, ko je nadomestoval Premrla. Napad pa je imel dva dobra igralca, ža-lonta in Ladjareviča, dokler je bil v napadu. Bokor je poleg slabih spojk precej visel. oelo - zeleni kljub zmagi niso povsem zadovoljili. Imeli so lep del igre v rokah, v prvem polčasu so se borili vztrajno in vspe-šno, žilavo so bih vsi pri stvari. Namesto nepotrebnih kombinacij v polju so uporabljali mnogo bolj koristne prenose preko kril V tem so bili pred svojim nasprotnikom. Toda pri vsem so igrali ves čas zelo defenzivno. Stranska krilca sta bila večinoma drugi par branilcev, na sredi je bil pravi krilec samo Sočan, odporen in borben, ali vsega sam tudi ni zmogel. V obrambi se Brglez spočetka ni dobra počutil na desnem mestu, v drugem delu igre se je precej popravil in tvoril z Lucetom zanesljiv branilski par. Rožič je parkrat tvegano rešil že obupne stvari s tem, da je nasprotniku snemal žoge z nog. Napad je bil, dokler je bil kompleten, trd in vedno pri stvari, delal je precej premišljeno, čeprav ni imel od defenzivne srednje vrste prave podpore. Po Pikičevi izločitvi pa se jc zdrobil. V vodstvo je prišel Gradjanski že v 12. min. prvega polčasa iz lepega napada po desni strani, izenačil je po preteku desetih minut Jug z razantnim strelom iz čiste situacije. To stanje je trajalo vse do pet minut pred koncem, ko je Lah izkoristil hiter prenos po desni strani napada in s težko bombo postavil rezultat. G. Goranič iz Beograda je imel igro v rokah in je sodil precej dobro ter objektivno. Primorje : Hašk 2:1 (1:1) Zagreb, 20. oktobra. Prvič je danes Primorje doseglo zmago na zagrebških tleh. Ta uspeh mu moramo šteti v temvečjo zaslugo, ker so črno-beli nastopili s štirimi rezervami, ki pa so dobro nadomestile suspendirane igrače. Ber-tonceljal. in Slamiča ter Bertonclja II., ki je pri vojakih. Čeprav je bil Hašk večji del igre v premoči je vendarle zmaga Primorja zaslužena, ker so se vsi igrači borili s srcem in požrtvovalnostjo. To se že vidi iz izjave, ki jo je dal kapetan Primorja Hasel dopisniku »Jutra« in v kateri je dejal: Še nikoli v svojem življenju nis-em bil tako vesel kakor danes, ker so se vsi igrači od začetka do konca borili skrajno požrtvovalno. Prvič smo zmagali v Zagrebu, sigurno in popolnoma zasluženo. Primorje: Logar - Hasl, Petrič - Kukanja, Zavrl Boncelj, - Janežič Pupo, Jež, Vrhov-nik, Uršič. Hašk : Grims - Slivak, Matijevič - Kunst, Gajer, Golac - Sram, Horvat - Leitner, Vi-dovič. Hašk je bil začetkoma prvega polčasa v premoči ter je forsiral nizko igro. Primorje pa se je branilo z lepim startom, s katerim je nadomeščalo tehniko. V 8 min. Izsili Hašk po nevarni situaciji pred golom gostov komer, ki pa ostane brez uspeha. V 14 min. ulovi Logar žogo, vendar se ta odbije od njega in Fink doseže iz neposredne bližine vodstvo. 1 : 0 za Haška Sledi nekaj napadov Primorja. V 17. min. brani golman Haška nevaren strel Janeži-ča. Primorje izsili dva kornerja, Hassl je zopet pridno na delu in zaustavlja napade Haškovcev. Sledi zopet komer proti Hašku. toda brez uspeha. Desna stran primorjan-skega napada je zelo aktivna. Na Vrhov-nikov pas izenači Uršič v 25. min. z izredno ostrim strelom. 1:1 Igra se zelo poživi ter sledijo nevarni napadi Primorja. V 30. min. brani Logar nevaren strel Šrama. V 35 min. je Vrhovnik v čisti poziciji, toda strelja mimo gola. V 37. min. bije Sram oster strel, ki ga pa Logar v padcu brani. Logar ostane nekaj trenutkov na tleh, toda njegova blesura ni bila težka. V 43. min. 'bi Hašk kmalu po Petričevi napaki prišel do vodstva, toda Logar v zadnjem trenutku odbije v korner. V prvem polčasu se je sicer opažala premoč domačih, ki pa niso znali izkoristiti lepih situacij. Izredno dobro je branil Hassl, ki je moral pomagati tudi Petriču, ki Je prvič nastopil v liginem moštvu Primorja. Logar je nekajkrat pogumno interveniral. Le škoda, da ni držal žoge, ki je prinesla prvi gol Hašku. V halfiniji je dal dobro igro Boncelj. V napadu je bil Janežič aktiven vendar pa ima napako, da se ne drži svojega mesta. Hašk je predvedel svojo znano igro nizkih pasov. V obrambi je bil odličen Slivak. V krilski vrsti se jc uspešno udejstvoval internacionalec Gayer. Napad pa ni bil pred golom odločen, vendar pa tudi pri-morjanska obramba ni dopustila nobenega napadalca Haška do čistega strela. V drugi polovici zaustavi sodnik v 5. min napad Primorja zaradi ofsidea. V 7. min. poda Uršič Ježu, ta podaljša do Ja-nežiča, ki sigurno strelja v levi kot. 2 : 1 za Primorje Publika je mirna. Hašk ne more izrabiti svoje premoči. V 10. minuti izsili Primorje korner, ki ostane neizkoriščen. V 18. min. je Vidovič sam pred golom, a strelja preko. Igra se zopetz večinoma pred golom Primorja. Toda Haškovci ne znajo zabiti gola. Kmalu nato strelja Slivak prosti strel preko zida Primorjašev, pa tudi preko gola. V 19. min. pelje Janežič žogo do nasprotnega gola, lepo centrira, žogo dobi Uršič. ki poda Je-žu. a ta strelja preko gola. Publika žvižga sodniku, češ da ni pi-skal roke v kazenskem prostoru Primorja. V 26. min. piska sodnik nepravilen foul proti Primorju, ki pa nima uspeha. V 30. min. brani Logar s pestmi močno bombo Gayerja. Del publike že 10 minut pred koncem zapušča igrišče, ker ni nobenega izgleda. da bi Hašk saj izravnal. Primorjaši prenesejo igro na Ha?kovo stran ter se borijo kakor levi. V 40. min. sigurna šansa za Primorje ostane neizkoriščena zaradi of sia Uršiča. V 43. min. diktirani prosti strel proti Primorju odbije Logar. Železničar : čakovečki SK 2:1 (2:0) Cakovec, 20. oktobra V prvenstvenem tekmovanju mariborskega prvega razreda se je danes vršila v čakovcu pomembna tekma med obema kandidatoma za naslov prvaka. Današnjo tekmo, ki je bila izredno uapeta, je oviralo slal>o vreme, ves čas je namreč močno deževalo Tekmo je odločila boljša kon-dicija Železničarjev, ki so ugajali zlasti v prvem polčasu. V drugem polčasu so bili domačini premočni njih napad pa ni znal izkoristiti zrelih prilik. Pri Železničarju se je zlasti odlikoval vratar Mahajnc. ki je držal več težkih strelov V napadu ie bila desna stran Ьоцьа od leve. branilca sta bila ves čas dobra in sta izdatno podpirale napad Pri doma činih je bila zelo dobra ožja obrambi m kril?ka vrsta dočim napad ni mogel razviti običajne igre, ker ga je oviral težak teren. Tekmi je prisostvovalo tudi 150 kihicev iz Maribora, ki so vneto podpirali *vor moštvo. Goli so padli v 20 minuti prvega polčasa po Lešniku, v 37 minuti je lurl» zvišal na 2*0 — oba eola sta bila zelo efr-ktna - a v 29. minuti je prišel C ako vee poceni do častnega gola, bil ie avlo gol Ronjaka. Sodil je g. Schneller iz Ljubljane objektivno in strogo- Rapid : Celje s : O (0: 0) Maribor, 2o oktobra Za današnjo prijateljsko tekmo, ki se je vršila na Rapidovem igrišču je bilo izredno malo zanimanja in je prisostvovalo le okrog 100 gledalcev. Rapid je bil ves cäs tekme absoluten gospodar na igrišču ter je tudi zasluženo zmagal. Izdatnejšo zmago je preprečila obramba Celjanov, edina močnejša formacija v moštvu. Celjski napad je bil izredno slab in se Je omejeval samo na prodore, ki pa niso uspeli. Rapid se ni posebno trudil in le proti koncu tekme so igrači malo bolj pritisnili ter zaporedoma dosegli pet golov. Sodil je g. Bizjak. V predtekmi je rezerva Maribora porazila v prijateljski tekmi rezervo Rapida3-1. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Ilirija rez.: VSK Planinac (škofja Loka) 5=0 Predtekma srečanju Ilirija: Gradjanski. Prvenstvo II. razreda: Slovan: Sloga 2:1. Korotan: Grafika 2:1, Reka: Jadran 1:0, Mars: Svoboda prekinjena zaradi neredov pri stanju 3:0 za Mars. Prvenstvo juniorjev: Mars: Reka2:0, Igrači Primorja so se borili s srcem in so potisnili na koncu drugega polčasa Haška popolnoma v obrambo. Logar pa je redke strele branil v odličnem stilu. V obrambi se je zelo odlikoval Hasel. V krilski vrsti Primorja jc bil v drugem polčasu najboljši Kukanja. Janežič v napadu je bil dobro razpoložen. V napadu sta poleg njega bila dobra Pupo in posebno Jež. Uršič sili preveč v ospredje in zaradi tega v of si de. Sodnik g. Stakič je bil objektiven. Primorje se ni moralo boriti samo proti Hašku. temveč tudi proti stranskima sodnikoma, ki sta črno bele oškodovala. Concordia: Grafičar (Osijek) Sit (2:0) Slavija (Osijek) : Krajišnik 3:0 (l:o) Slavija (Sarajevo) : Hajduk (Sarajevo) 3:0 (3:0) Hajduk (Split) : Os vit - 5:0 (3 5 0) BSK: Vojvodina (Novi Sad) 4:0 (2:1) Jugoslavija: Gradjanski (Niš) 5:1 Sparta (Zemun) : 2AK (Vel. Kikinda) 3 : 1 Pokusite. gospoda tokrat BRANDY MEDICINA! POKORNY 9i £ * LIKCrjI КОГПУ Ali ste že poskusili naš BRANDY MEDICINAL? Lavaiov volilni uspeh Pariz, 20. oktobra. AA. pri nad0meet-iih senatnih volitvah je predsednik vlade g. Laval zmagal v okrožju Puy-de-Däme. Mlad po letih, zrel po grehih Ljubljana, 20. oktobra Po nerodnem naključju je ljubljanska policija aretirala te dni mladega bosanskega pustolovca, ki ga že dobro leto iščejo oblasti zaradi nekega roparskega napada v Prijedoru. Predsinočnjim je med ostalimi popotniki, ki so v Ljubljani slučajno ostali brez strehe, prenočeval v De_ lavskem domu na Bleiweisovi cesti tudi 18 letni delavec brez posla Dragu t in Sa-rič iz Prijedora. Prenočeval je skupno z nekim natakarjem iz Ljubljane, ki je, kakor določa red v hiši, shranil svoji dve srajci v skladišču. Ko ju je zjutraj hotel dvigniti, ju ni bilo več. Stanovalci so uprizorili majhno preiskavo in dognali, da je srajci ukradel mladi Dragutin. Medtem je bila o stvari obveščena policija, in dasi je natakar izrazil željo, naj ga ne prega_ njajo, je stražnik Bosanca vzel s seboj. Na policiji so pobrskali po predalih in pri tem je prišlo na dan, da ima Dragutin vkljub svojim deviškim letom precej živahno preteklost za seboj. Dragutin Sarič je menda prvikrat ugledal Ljubljano, ko je jeseni leta 1933. kot löjleten otrok prignal s skupino svojih rojakov čredo puranov k nam. Ko je bila kupčija opravljena, so se njegovi tovariši vrnili v Bosno. Dragutinu pa se je naše mesto tako prikupilo, da se je odločil, ostati tu. živel je, kakor je pač dano ta-kimle mladim za delo ne kdo o ve kaj raz_ položenim, v vseh mogočih trikih izvežba. nim Bosancem. Ko ga je čez malo časa policija aretirala, so iz Ljubljane pisali v Prijedor, da poizvedo, kako je ž njim., Prijedorski kamisariat je odgovoril, da je 15-letni fant »opasan kockar i kradljivac.c Na to obvestilo je naša policija Dragutina izgnala, a Ljuhljana mu je v tem kratkem času tako prirasla k srcu, da jo je čez nekaj dni spet ubral iz domačega kraja na_ zaj. Sredi marca lani so ga vnovič prijeli na Bleiweisovi cesti, ga zaradi nedovoljenega povratka izročili sodišču, nato pa ga vnovič izgnali. Takrat je Dragutin nekaj delj časa ostal doma. dokler se ni včeraj spet srečal s policajem v Delavskem domu. Medtem pa se je njegov akt na krlmi_ nalnem oddelku pomnožil še za nekaj težkih listov. Dne 13- septembra lani — torej v času, ko je Dragutin dihal zrak domačega mesta — je bil v hiši trgovca Stjepama Filetina v Prijedoru izvršen drzen roparski napad. Vlomilec je pristavil k hiši bogatega trgovca lestev, zlezel skozi okno v stanovanje v prvem nadstropju in začel stikati za plenom. Gospo, darja je zdramil nenadni šum, in ko se je srečal s tatom, je ta planil vanj, da bi ga pobil. Filetin je bil v resnici nevarno ranjen, lažje poškodbe pa je odnesla tudi njegova žena Anka. Razbojniški napadalec je ušel, prijedorska policija pa je po kratkih poizvedbah razkrila da ni mogel dejanja zakriviti nihče drug, kakor znana triperesna deteOjica iz Prijedora: 26 letni Branko Djujič, 25 letni Ernest Paš er in mali Sarič. Trgovec Filetin je takoj po izvršenem napadu razpisal na_ grado 20.000 Din tistemu, ki izsledi napadalca. Djujiča je prijedonsfca policija že aretirala, zdaj bo pa še prijatelj Sarič, ki je bil vkljub svojim pičlim letom prav podjeten in zaslužen član njegove trojke, poromal za njim- PM ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen ielodec čašo Franz Josefove ^ Registrirano od ministrstva za eoc. politiko m nar. sdr&vje 8. br. 15.485 od 25. v. 1935. Svoboda: Ilirija 2:0, Primorje: Mladika 6:0, Hermes: Jadran 1:0, Korotan: Slavija 3:0. HI. razred: Slavija: Mladika 1:0, Brod: Moste 4:2. Celje: Olimp : Jugoslavija 2 : 1 (0 : 1). Drugorazredna prvenstvena tekma, pri kateri je Olimp po težki borbi zmagal. Olimp je zabil gole v 18. in 42. min. drugega polčasa. častni gol za Jugoslavijo je padel v 15. min. prvega polčasa. Sodil jc dobro g. Veble. Šoštanj: Šoštanj ni nastopil v prvenstveni tekmi proti Žalcu ter zgubi tekmo 3 : 0 par forfait. Zagreb : Slavija (Varaždin): Sparta 7 : 2 (3 : 1). S to zmago je varaždinska Slavija postala prvak zagrebškega podsaveza. Dunaj: Rapid: Favoritner АС 5:1 (4:0), Vienna: FAC 1:0 (0^0). Sportklub: Austria 2 0 (1:0), Liberias: Hakoah 5:0 (2:0), Ad-mira: FC Wien 3:0 (1:0), Wacker: WAC 2Ю (0:0). Praga: Plzen: Kladno 4:2, Sparta: Viktorija Plzen 4:2, Moravska Slavija: FC 2a-tee 4:2, Teplitzer FC: DFC 3:0, Nachod: Kolin 7:2, Slavija: Zidenice 2:1, Bratisla va: Prostejov 3:2. Rim: Triestina: Alessandria 0:0, Roma: Ambrosiana 0:0, Juventus: Bologna 0:0, Brescia: Genova 0:0, Torino: Milano 1=0, I Vremenski pregled Dobili emo končno teden dni prave jeseni, namreč jeseni z meglo, ki ei brez nje prehoda v zimo v naših krajih kar misliti ne moremo- S tem se je zaključila perioda zapoznelega poletja, ki se je držala letos nenavadno (k>lg&, na-klanjajoč nam čiste, izredno tople in solnčne dneve. Domala v vsej Evropi še traja pretoplo vreme za ta čas, bodisi srednji, južni kot severni predli, vsi se veselijo, da se nam je zima odmaknila tako ljubeznivo, saj se je celo v najsevernejši Rusiji uveljavila šele v drugi polovici tega tedna s snegom in hudim mrazom. T^da to se je pričelo šele v zadnjem času. Da naši snežniki še nimajo «nega, dasi prehajamo že v zadnjo tretjino oktobra, tudi to je ja-ko nenavadno, vsekakor odsev letošnjih izredno ugodnih toprinskih odnošajev. Naše vreme Zadnjih 14 dni je Pod go-spodistvom visokega zračnega tlaka, krepkega anticiklonskega pasu, ki sega od azorekega maksima čez Fran с i jp ter srednjo Evropo tja v južno Rusijo- Ta anticiklon&ki pas nam je naklanjal lepo suho vreme in enako vsej južni polovici našega kontinenta. Toda popolnoma zjasniti se vendarle ni mpglo. zakaj južno od Alp, nad zgornjo Italijo, Genovskim zrCivom ter Jadranskim morjem ее je ves čas držala plitva depresija, ki Bari Palermo: Lazio 2:1, Sampierdarena 2:1, Napoli: Firenze 4:0. Budimpešta: III. okraj: Kispest 1:0, Hnngaria: Bocskai 7:0. Soroksar: Budafok 4:2, Ujpest: Szeged 3:2, Budai: Phoebus 2:1. Attila: Ferencvaros 1:1, Salgotarjan: Törökves 2:1. Odbornik JLAS (Službeno). Drevi ob pol 21. je v lovski sobi restavracije t la-mič važen informativni sestanek, na katerega so vablieni: po 2 zastormika lahko-atletskih sekcij Primorja in Ilirije, predsednik zbora sodnikov g. L. SlamiČ in гд. sodniki M. Pevalek. M. Luin in Kermav-ner. Prosim zanesliive udeležbe "in točnost Megušar M. deleeat JLAS. Motokluh Ljubljana je 11. t. m- imel svoj IX. redni občni zbor. na katerem je bil izvoljen g. Fran Batjel za predsednika. Oseba novoizvoljenega predsednika jamči za še aeilnejse športno delovanje MotJklu-ba Ljubljana. je bila sicer sCabotna, ali vendarle toliko pri moči, da ie prožila vsaj rahli tok toEflega južnega zraka prpti evropski sredini. Pod vplivom tega toka Sq se držali oblaki zlasti v bližini Alp ter ponekod dajali celo kaj malega dežja. Zlasti in/teresantna je bila situacija prošLo nedelj^. Takrat je barometer nenadoma prav znatno poskočil, znamenje, da se je bil anticiklon nad nami še ojačil; toda v našem južnem sosedstvu se je hkrati ojačila plitva sredozemska depresija ter puhnila čez nas vlažen južni tok, ki nam je naklonil dežja, v veliko začudenje majrsiko&a, ki mu je barometer edini vremenski svetovalec, Anticiklonski pas je kakor krepka bari-jera ščitil južno polovico kontinenta, da niso mogle nadenj depresije, ki &e s8ej ko prej p.odiile z oceana proti sibirski obali, pa so jo morale ubirati po severnih Potih, čez severno Skandinavijo in Finsko. Njihov vpliv naših krajev ni več dosezaiL Ena takih depresij je vrgfla v severno Rusijo m.cgočen plusek Polarnega zraka ter povzročila, da se je tem. peratura tamkaj . znižala celo že do —15®C, kar je že kar spodobna zima. Da je tudi sneg že vrglo, je seveda samo ob sebi umljivo- Brž nato se je pojavila močnejša depresija, ki se je jela širiti od Skandinavije proti srednji Evr.o-pi. V petek je pričel barometer hitro padati in v soboto smo že bili v ob. moč4i cikflona tu.di južno od Alp, dasi seveda šefe v obrobnem delu. Bliža se nam- tedaj poslabšanje vremena, z njo pa bržkone tudi ohladitev. Zavod za zgodovino :iove Nemčije Berlin, 20. oktobra. AA. Danes so od-pp«i na svečan način državni zavod za zgodovin/» nove Nemčije. Novi zavod bo proučeval: 1) zgodovino prodirania zapadn^ških Mej v Nemčijo od leta 1798 do 1848. 2) zodovino nacionalnih gibanj v devetnajstem stoletju, 3) zgodovino nemške filozofije v 19. stoletju, in 4) zgodovino židovskega problema v Nemčiji po francoski revoluciji TEDEN DNI FILMA Dva prizora iz velefilma ,^Bengaliki pride v kratkem v LJubljano Ne boj se ljubezni! V nizu prvovrstnih filmov, ki si jih je pridobil Elitni kino Matica za tekočo sezono je nedvomno eden najboljših opereta »Ne boj se ljubezni« z Liano Haidovo v glavni vlogi. Razen nje nastpa.io v opereti še Adolf Wolbrück, ki je letos eden najbolj upoštevanih operetnih junakov in je zbudil zlasti obilo priznanja v »Maškaradi«. Nadalje igrajo R. A. Robert, Jesie Vihrog in Teo Lingen. Opereta je >komedija zmešnjav« in zamenjav. Del dejanja je kriminalen, vse skozi pa je delo veselo, prepleteno z glasbo in petjem. Vrtinec Francoska filmska produkc-ija je dosegla v zadnjem času zavidanja vredno višino, žal pa je prišlo k nam le nekaj filmov in še ti niso bili najboljši. Pač pa se nam obeta v najkrajšem času v Elitnem kinu Matici premiera filmske drame, ki je ena najboljših kar jih je dal francoski film v tej sezoni. Ljubljenci francoske publike Jean Gal-lante, Jeanne Boitel in Francoise Rosay igrajo vsi v tem filmu. Navedimo kratko vsebino: Strašno je vse to, kar se je zgodilo in-ženjerju Clairu. Komaj se je oženil in preživel medene tedne, se mu je primerila avtomobilska nesreča, pri kateri ni ostal samo pohabljen, ampak tudi v zakonu popoln slabič. Žena ga požrtvovalno neguje in mu prisega, da bo ostala vedno pri njem, da ga bo zmerom ljubila. Toda zgodi se to. kar je moralo priti. Inženjerjeva žena se spozna z zaročencem svoje prijateljice Paulette- On, Robert, je mlad, lep in močan športnik, zmeraj korekten in pazljiv in nič se ne bi bilo primerilo, če ne bi Ы1о pomladi, ki je kriva, da polje kri vse bolj vroče po žilah. Pogosto se vidita in drug za drugim hrepenita. Po pomoti, ko se je skrival za zaveso in čakal svojo nevesto, jo je Robert objel in poljubil. To je bilo za oba usodno. Nekega dne je bila velika vojaška pa- je utajili obveznost in prav zaradi tega obeta prinčeva knjiga senzacionalna razkritja. Ta razkritje seveda ne bodo destavuirala samo bivše madžarske vlade, marveč zasledujejo še neki drugi cilj, namreč diskre-ditrranje svoječasnega nemškega demokratskega režima, ko je bil še Stresemann minister. Windischgrätz namreč trdi, da se je misel falsificiranja francoskih frankov in tudi angleških funtov porodila v glavi kneza Lövvenstema. Dr. Stresemann je poveril državnega tajnika Maltzahna in l'ögacijskega svetnike Grimmerta z nalogo študija tehnične strani možnosti ponarejanja denarja Polkovnik Bauer, Luden-dorffove desna roka, je bil baje tisti, ki je sprožil misel, naj bi se stvar spravila v tek. On je tudi peljal * Windischgrätze s ponarejenim potnim listom v neko kel-morajnsko tvornico za papir. Vprašanje papiTja za ponarejanje bankovcev je bilo namreč najbolj težavno, ker ima za bankovce vsaka država poseben papir, ki se da izdelovati samo s posebnim precizij-skimi stroji. Windischgrätz piše o tem obisku takole: Seznanili smo se z nekim Schultze jem in smo se z njim sestali ponoči v neki ob-skurni beznici, kamor smo prišli vsak posebej. Schulze nam je kmalu pojasnil, da rada. Inženjerjeva žena strašno rada posluša godbo in Robert ima stanovanje v hiši, kjer bo šel sprevod mimo. Vsa družba se je dogovorila, da bo gledala parado z Robertovih oken. Inženjerjeva žena je prišla prva, drugi pa niso mogli priti, ker so bile ulice zaprte. Dolgo sta se gledala, in Robert, čeprav je bil znan osvo-jevalec žensk, se je ni upal dotakniti. Toda naposled je padel zid med njima. Podlegla je mlademu človeku, ker ji mož ni mosel dati tega, kar je iskala. Toda mož je vse zvedel. Prilezel je do Robertovega stanovanja. Samo spogledala sta se moža. Ko se je inženjer vrnil domov, se je ustrelil. Vrtinec je dosegel svoj višek. Toda spomin na smrt bo ostal neprestano kakor trn med obema zaljubljencema in nikoli ne bo njuna sreča popolna. Naše gledališče Drama je odkril nov postopek za izdelovanje papirja za tiskanje bankovcev. Bil sem silno radoveden, pravd Windischgrätz, ko smo v temni noči stopili iz avtomobila z namenom, da si ogledamo Schult-zejevo »tvornico«. Schultze je bil svojčas uslužben v petrograjski tvornici za tiskanje ruskih bankovcev, bil je torej strokovnjak. Ustavili smo se pred hišo z močno ograjo. Schultze je povedal geslo, nakar so se odprla majhna vrata Tavaili smo skozi ozke hodnike, morali smo prehoditi cele vrste stopnic dokler nismo naposled prišli v podzemsko klet, ki je bila vsa be-tonirana. Tam so delali bivši oficirji, ki so bili zapriseženi, da ne smejo nikomur izdati tajne svoje zaposlitve. Delali smo tihe opazke, ko je Schultze nenadoma odprl omaro v betonskem zidu. Vzel je iz nje veliko polo papirja, nas pozval, naj jo otipamo in dejal: »To je tisti papir«. Na vprašanje, če ni v kakovosti nobene razlike, je odvrnil, da rabijo Francozi za izdelovanje svojega papirja za bankovce neko rastlino iz Indokine, toda on, Schultze, je. odkril izvrstno nadomesti- lo. Primerjali smo vzorec z originalom in celo leča je pokazala, da ni med obema vrstama papirja prav nobene razlike. To je bil uvod v madžarsko falsifika-torsko akcijo. Kakšen kriminalni škandal se je izcimil jz tega, čitatelji »Jutra« gotovo še pomnijo. V zvezi s fabifikatorji so prišli ne zatožno klop razni aristokrat;, dalje vojaški škof pater Zadravec in budim-peštanski policijski ravnatelj Nadossv. Nekatere so obsodili, drugi so tiho izginili s površja vsaj za nekaj сача, falsifjkatorskt afera pa je imela v mednarodni javnosti velikanski odmev. »Zakaj sem se pa učil.« reče ta in jo zasmehljivo pogleda, »Če bi ne znal, bi ne kričal!« »Koliko pa to velja?« ga vpraša grase akrn ja. »Samo pet sto rubljev!« »Tu imaš denar, napravi me zopet mlado!« Hudič vzame denar in pošlje kočija-ža v vas ter mu reče: »Hitro teci po dve vedri mleka!« Nato zgrabi hudič graščakinjo z ve_ kimi kleščami, jo zmaši v peč in sežge, da so ostale same kosti. Ko prinese koči jaž mleko- ga vlije hudič v veiik sod, zbere kosti po pepelu in jih vrže v mleko. Potem vse dobro premeša, zažene meh, da je pdhal v žerjavico in je začelo mleko vreti in kipeti. In glej, v treh minutah se že vzdigne graščakinja, mlada in lepa ter sveža iz soda. Sede v kočijo in se pelje domov. Ko pride k svojemu možu, jo ta gleda, strmi vanjo, ne da Ы jo spoznal. »Kaj me zijaš?« miu reče žena. »Ha-ha-ha, m> le glej me, kako sem mlada in lepa! Ampak zdaj nočem več starega moža. zato se kar napravi in se pel ji h kovaču, da te napravi mladega, drugače te nočem več poznati.« Gospod se ni mogel upirati in je moral naravnost v kovačnico. Med tem se je kovač vrnil, a ne najde več učenca v kovačnici. Išče ga po vseh kotih, misleč, da se mu je skril, kliče ga- ali o njem nri duha ne sluha. Zato gre sam na delo. Takrat pa se pripelje gospod pred kovačnico in zavpije: »Mojster, goepod anojster, napravi me spet mladega!« Kovač se začudi in pravi: h akvaristove torbe O žarookicah in drugo Ko korakamo v sedanjih časih ob jarkih in potokih, nahajamo še povsod tudi majhne ribe, kar je v vinotoku bolj redko- Vzrok temu je mila in topla jesen z zmernimi padavinami. Vode, zlasti na močvirnih tleh, so razmeroma zelo tople in dovolj je še listja na vodnih rastlinah, ki tvorijo zatočišča neštetim majhnim živalim, s katerimi se ribe hranijo. Pri Babni gorici v jezeru, ki zbira vodice, pritekajoče s hribovja okoli Škofljice, vlovimo prav lahko zelo čedne in živahne ribice, ki jih žal bolj redko opazimo v akvarijih, kakor so: vitke zelenike, temnoprogaste pi-sanke in nagle rdečeokice. Sicer so pa vse ostale ribice na razpolago in raznovrstne za akvarije prikladne rastline- Odlično črno prst za barske rastline pa dobi akvarist na poti, ki se odvaja od Tržaške ceste čez Bevke proti Kominu. Na južnem podnožju bevškega holrna je barsko okno z bistro vodo, poleg okna pa njiva s prstjo ob Ižanski cesti in na Rakovi jelši. Črna je kakor saie, drobna ka.kor moka. vTžeš jo lahko v akvarij, ne da bi se pri tem voda le za spoznanje skalila. Zanimanje za akvaristovstvo narašča čedalje bolj, zlasti se zanimajo aikvaristi za tujezemske, manj pa za domače ribe. Tujezemskim gobovo ni odrekati lepote, žal je pa večini njih treba ogrevati vodo. Ker je električna struja, ki jo pa v vodovno tako bogato obdarjeni Sloveniji večinoma pridobivamo po premogu) predraga, je priporočati ogrevalnike s parafinom, za silo zadostujejo tudi luöke, kakor jih rabimo ob listopadnih praznikih na počivališčih naših pokojnikov. Debelejšo destko pod akvarijem izrežemo v sredini, akvarij pa postavimo na dva kosa otesanega lesa. Pločevinasto dno akvarija se na 10 stopinj ogreje in toplota se dvigne v 50 Ii>t. • kvari ju po preteku ure za eno я? on in hv Pri toplovodnicah naj ne pade toplota iz. pod 17 stopinj, 15 stopinj je pa skrajna meja, dasi preneso nekatere ribice, vendar le za prav kratko dobo, tudi nižjo toploto. Kar se tiče kakovosti tujezemk, srečujemo po akvarijih vedno iste živalce, kar velja v splošnem tudi za ostale evropske dežele. So pa zlasti v Nemčiji akvaristi, ki si omišljajo vedno nove vrste. Tudi pri nas se že živahno povprašuje po novih ribicah, zlasti po krasnih morskih, in treba bo skrbetit da bodo kupcem na razpolago tudi morski akvariji. Podjetni ljudje bi pa mogli tedaj, ko se bo akvaristovstvo še bolj razširilo po Jugoslaviji, preko Soluna in Sušaka dobavljati akvaristom redkejše tuzemike z vsega sveta. Oglejmo si neko bolj rediko ribico, prikladno za morski akvarij, v skupino ža_ rookic spada, imenujemo jo pa pritlikavo žaraakico (Plotobl eph aron ,palpebratus), ki zraste kvečjemu do 9 cm. Trup je podoben pezdirkovemu, samo da je hrbtna plavut malo daljša- Glava je topa, želvasta, oči so velike, gobček veliik in poševen. Halja je temnoruiava, plavuti čmkajste, glava in skržni pokrovi so pa kakor z bar. žunom oblečeni, sicer se pa prelivata na temni halji trupa svetlomodra in vijoličasta barva. Koreni prsnih plavuti in rob Skržni h pokrovov so modr obelk asto obrobljeni. Pobočniai sta navzgor vzbočeni in zelo očitni. Znano je, da proizvajajo ribe v globinah morja svetlobo, žarookice »Kaj pa mislite, gospod? Kako naj vas spet pomladim?« »To že sam veš,« mu reče gospod ves nejevoljen. »Prav ničesar ne vem!« »Lažeš, lopov! Ce si mojo staro predelal da je zdaj čisto mlada, moraš tudi mene, sicer ti bo slaba predla.« »Vaše gospe še svoj živ dan nisem videl « se brani kovač. »To mi je vse eno,« vpije gospod. Tvoj učenec jo pozna; če je to zmogel on, boš tudi ti. ki si star mojster! Torej le hitro na delo, drugače bo tale pela!« In zavih ti nad njim palico. Kovač je torej moral gospoda predelati, pa kako! Še svoj Sv dan ni tega delal, še sanjalo se mu ni. Zato je skrivaj vprašal kočijaža, kaj in kako je učenec napravil z graščakovo ženo. Ko-čdjaž mu vse pove- in kovač si misli: »Če pojde, pojde! Ravno tako bom naredili kakor oni. Če se mi posreči, je prav, ako pa ne, naj vzame vse zlodej!« In res gre >na delo. Najprej sleče gospoda, ga prime z velikimi kleščami in porine v peč. Zažene meh in začne pihati v žerjavico, da je ostal sam pepel in kosti od graščaka. Zbere vse skupaj, vrže v mleko in začne mešati z železnim drogom. Čaka in čaka- nestrono gleda, kdaj bo mladi gospod skočil iz soda. Mine ura. mineta dve uri, ali nič se ne gane. Gleda v sod, ali vse je mirno, in o gospodu ni sledu. Kovaču stopa mrzel pot na čelo. Graščakinja pa pošilja svoje služabnike к- njemu in ga priganja, naj se po_ žuri , in v enomer vprašuje, ali ne bo gospod že skorai gotov? Kovač je seveda ve? v skrbeh in se izgovarja- češ da so gospod graščak na- pa niso globokomoTistke ribe, temveč toplovodne, iz Sundskih otokov, živeče v plitvinah. Tik ob spodnjem robu očesc se nahajajo podolgovate zaokrožene pege, ki žare kakor kresnice, samo da bolj intenzivno, pomoči in podnevi. Svetloba, ki jo pege izžarjajo, je stalna, riba jo pa lahiko prekine s kožnimi, vekam podobnimi krpami. Kakor povzamemo že iz opisa barv, so žarookice nočrp ribe, s svetlobo pa privabljajo manjže živalce. Malajci uporabljajo te ribice za vabo. Oe ao jim pa žarookice premajhne, pri trde na večji koe vabe žareče pege, ki jih izrežejo žarooki-cam, ker se pege, dasi oddvojene od organizma, svetijo še po več ur, pri pritlikavi žarookici celo vso noč. Upa imo. da nam bo v dogiechnem časa omogočeno opazovati v strokovno izdelanih morskih akvarijih tudi taka zanimiva bitja iz kraljestva morske faune in flore Pred zgodnjo zimo? Razna meteorološke znamenja kažejo, da bomo letos dobili rano zimo. Velik Pomen pripisujejo dejstvu, da so ee na, Poljskem že zdaj pojavili tropi volkov. Zveri vznemirjajo posebno ljudi ob želez, niški progi Varšava-Moeikva Prebivalstvo teh krajev je zaradi tega prosilo vlado za vojaško pomoč. Drobiž z vseh strani Unicikel, to je vozilo z enim kolesom, je izumil neki Nelson iz Los Angelesa. S tem vozilom se lahko voziš po 100 km na uro. Njegovo uporabnost preiskuje dežav* na komisija- ★ Rockfeller je, kakor je znano, pred kratkim obhajal 96. rojstni dan. Ta dan mu jo neka ameriška zavarovalnica, pri kateri je bil živliensko zavarovan za 5 milijonov dolarjev. dala vso zavarovalnino. Po pravilih te zavarovalnice se namreč vsak zavarovanec, ki doseže tako starost, razglasi za mrtvega in se mu izplača vsa zavarovalnina. Sloviti milijonar je prvi človek, ki ga je zavarovalnica morala razglasiti za mrtvega» * Na kliniki v Budimpešti so operirali debelega človeka, ki je tehtal 176 kg. Z operacijo so mu vzeli 46 kg. Možak je še pred dvema letoma tehtal komaj 76 kg, pa se je od tistega časa iz neznanih vzrokov sačel, debeliti. * V Benetkah je 1618 hiš v nevamoeft. ds se porušijo, ker jim je voda poškodovala temelje. Iz njih se mora v najkrajšem času izseliti 8540 ljudi- * Belgija ima po najnovejši etatSstiH 8,275.000 prebivalcev, od teh gosori 4,800.000 flamščino, ostali po so Francozi. ★ Cene živilom na drobno v Nemčiji *> nasproti lanskemu letu narasle za Ю odstotkov. * .. . Uprava plzenjslrih pivovarn je ßklenfla, da odslej ne bo več dajala brezplačnega piva obiskovalcem, kakor je bila doslej že staTa navada. To se zgodi zaradi tega, ker so se številni gostje preveč парЩ io delali nerodnosti in nemir. * _„ Na Nemškem varčujejo. Da b! zmanjšali rabo lesa in s tem uvoz, izdelujejo zdaj škatle za cigare iz lepenke in nič ročili, naj jih temeljito popravi m pomladi. Ali nazadnje je bela gospa neu, strpna in je prišla sama gledat. Ko vik di, da je kovač njenega moža samo эе» zgaL ne da bi Sa pomladil, se je strašno razjezila. Poklicala je svoje zveebe sluge in jim ukazala, naj zgrabijo kovača in peljejo na vislice. In glejte, služabniki vdearo v bctwaxS* ijiioo- primejo kovača, ga zvežejo m "sAe-če jo, da bd ga obesili. Takrat pa эе prikaže hudič, preoblečen v vajenca, in vpraša mojstra: »Kam pa vas peljejo gospod?« »Obesiti me hočejo, ker nisem pomladil gospoda,« reče kovač žalostnem »In samo ti sT Iniv, ker si pomladil gospo- mene pa nisi naučil.« Hudič se zasmeje in reče: »Prav se vam godi! Prisealbe, da ne boste od sedaj nič teč s kladivom tolkli po glavi ubogega hudička, ki je doma na vratih. Ako ga boste spoštljivo pozdravljali, kakor vaš oče, pa bo gospod v trenutku oživel iin bo mlad in čil.« Kovač je seveda prisegel in se zaklel, da ne bo nikoli več vzdignil kladiva zoper hudiča- temveč da ga, bo zmeraj jako spoštoval. Hitro kot veter steče hudič v kovačnico. udari po sodu, in že se vzdigne iz njega gospod, mlad in zdrav. Vrneta k služabnikom. »Stojte, ne obesite kovača, tn Je vaš goepod!« Z velikimi ceremonijami so potem vezali kovača, priklanjali so se mu tn ga prosili, naj ne bo hud. Graščak pa se je vrnil k svoji Sani in sta živela še dtoligo srečno fn zado-volino. Živita menda še danes tam яа hribom, seveda, če še nista umrla. SMsWtiBflt iMadžarski princ Ludovik Windischgrätz, nekdanji vojni minister za prehrano v en; zadnjih avstro-ogrskih vad in eden glavnih protagonistov v znani kriminalni aferi ponarejanja francoskih frankov pred desetimi leti, se je po pomilostitvi, katero mu je preskrbe! sedanji predsednik madžarske vlade Gömbös, podal v Berlin, kjer se je priključil narodnim socialistom. Tam pripravlja zdaj knjigo, v kateri bo, kakor poročajo dunajski listi, pojasnil vse ozadje skrivnostne afere ponarejanja francoskih frankov. Madžarski aristokrat, ki je baje popolnoma obubožal, se hoče s to publikacijo oprati pred javnostjo in skuša dokazati, da je bil v falzifikatorski aferi samo nedolžno orodje. Gömbös sam je svojčas v posebnem odboru izjavil, da je »Windischgrätz vze] krivdo nase samo zaradi tega, de bj obvaroval škode državo in madžarski narod«. Ker pa je svojčas bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen dal izjavo, kj bistveno nasprotuje sedanjemu stališču min. predsednika Gömbösa se Windischgrätz trudi, da bi pojasnil dozdevno na-sprotstvo obeh stališč. Grof Bethlen je princu baje svojčas obljubil, da bo dobil za svoj trud odškodnino v znesku četrt milijona švicarskih frankov. Pozneje pa I Cvetko Golar: Kako je hudič pomladil graščakinjo Po ruski pravljici Svoj čas je živel kovač, ki je imel šestletnega sina. prebrisanega iin spretnega dečka. Nekega jutra gre oče v cerkev, stopi pred podobo poslednje sodbe, kjer je bil naslikan hudič naravnost strahovito. Bil je črn ko oglje in je imel rogove in dolg rep. In kovač pravi: »Takšnegale hudiča si pa dam napraviti tudi jaz v kovačnici.« Vzame slikarja ki mu je naslikal na vrata njegove kovačnice čisto takega hudiča, kakor ga je videl v cerkvi. Od takrat je kovač zmeraj, kadar je stopil v kovačnico, pogledal hudiča in rekel: Dobro jutro, sosed!« Potem je napravil v peči ogenj in šel na delo. Tako je živel kovač deset let v najlepši prijaznosti s hudičem, dokler ni zbolel in umrl. Za njim je prevzel njegovo oblast sdn ki pa ni tako spoštoval hudiča kakor njegov oče. Kadar je stopil zjutraj v kovačnico, ni oozdravil hudiča, temveč je namesto prijaznih besed vzel največje kladivo, ki ie slonelo v kotu. in je udaril z njim hudiča trikrat po čelu. Potem je šel na delo. Kadar ie bila nedelja ali n razni k. je šel v cerkev in prižgal svečo pred svetnikom- če pa je šel mimo hudiča, mu je pliunil v obraz. Tako so minila tri leta, in mladi kovač je vsako jutro obdelal hudiča s kladivom po glavi ali pa га opljuval. Več let ie hudič trpel, nazadn je pa je le izcmbil notri"»!ienie. Ni moeel v<*č tega vzdržati in je rekel sam pri sebi: »Dovolj dolgo sem prenašal to sramoto, zdaj mu bom pa jaz eno zagodel!« In hudič se spremeni v zalega mladeniča in gre h kovaču. Pozdravi ga: »Dobro jutro stric!« »Dobro jutro, kaj bi rad?« »Kako bi bilo, stric, če bi me vzel za učenca? Ti bom prenašal oglje in gonil meh.« Kovač je bil s tem zadovoljen. Mislil si je: »Zakaj bi ga ne vzel ? Če sva dva, gre vse hitrejše od rok!« Hudič gre k njemu za vajenca. Šele mesec dni je bil pri njem in že se razumel bolj na kovaško delo kakor pa mojster sam. Česar ni zmogel mojster, to je napravil on. Bilo je veselje, če sd ga pogledal. Kovač ga je imel pa tudi rad in je bil z njim tako zadovoljen- da ne morem povedati. Večkrat ga celo та bilo v kovačnico in je prepustil vse delo vajencu, češ, bo že sam naredil! Lepega dne kovača ni bilo doma in ie bil hudič sam v kovačnici. Kar se pripelje mimo graščaikinia. Hudič pogleda skozi vrata in zakriči: »Le k meni, gospa! Tukaj je nekaj posebnega! Iz starih ljudi delamo mlade!« Graščakinja skoči iz kočije in kakor blisk je bila v kovačnici. »Kaj vpiješ? Ali res lahko storiš, kar sd rekel?« vpraša hudiča. Urejaj« Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Rihnikar, — Z Za Narodno tiskarno d. d. kot Uakaraaija Frane Jezeršek. — Za Inaerotni del Je odgovoren Aleje Novak« «— Začetek ob 20. uri 21. oktobra ponedeljek: »Direktor čampa«. Red C 22. oktobra torek: Zaprto. Opera Začetek ob 20. uri 21. oktobra ponedeljek: Zaprto. 22. oktobra torek: »Pepelka Angelina« Red В Odmev Salziilkacije francoskih frankov Madžarski princ Windischgrätz pripravlja knjigo, ki obeta senzacionalna razkritja Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d., Zagreb, odd.: Kozmetika