i pic SlavkQ UutO*neV AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 264 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 13, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1L Z BOJNEGA POLJA: London, 11. nov. — Velik nemški napadalni aeroplan je samcat napadel nek francoski par-nik v Rokavskem prelivu, ki je bil na potu v Anglijo. Vrgel je dve bombi, katerih ena je padla samo 120 čevljev od parnika, ki je vozil 90 potnikov. Tri zavezniška letala so se spustila v boj z nemškim pilotom, ga obsula s kroglami iz strojnic. Tudi francoska obrežna artiljerija je oddala več strelov v Nemca, toda ta je odnesel zdravo kožo. To je bil prvi napad od nemške strani v Rokavskem zalivu, odkar se je pričela vojna. Paris, 11. nov. — Danes so bila nemška bojna letala jako aktivna vse od Severnega morja pa do švicarske meje. Na več krajih so nemški letalci poleteli nad francosko ozemlje. Tudi francoska in angleška letala so bila ze lo aktivna in so letela preko Nue-remberga, Mannheima, Stuttgar-ta in vzdolž čez nemško bojno črto ob reki Reni. Do spopadov zračnih sil pa ni prišlo. Francosko poveljstvo poroča, da so napravili Nemci dva izpada na kratki razdalji ene milje. Izpada sta bila izvršena jako kompletno in uspešno. V vsakem napadu je bilo po 1,000 nemških vojakov, katerim je poprej pripravilo pot nemško topništvo, ki je obsipalo francoske postojanke z šrapneli. Francoske pred-straže so bile vsled hudega ognja prisiljene k umiku, toda so pozneje napravile protinapad in zopet zavzele izgubljeno ozemlje. Iz Švice prihajajo poročila, da se zbirajo nemške čete v bivši Avstriji in da je začela Nemčija utrjevati prelaz Brenner, ki je edini prehod iz Nemčije v Italijo. Sumi se, da Nemčija pričakuje, da se bo Italija odcepila od nje in se pridružila zaveznikom. Brussels, Belgija. — Iz zanesljivih krogov se poroča, da bo Belgija dovolila zavezniškim četam prehod preko belgijskega ozemlja v pomoč Nizozemski, če bi slednjo napadla Nemčija. Belgija smatra, da bo dežela v nevarnosti, če bo Nemčija napadla Nizozemsko, hoteč preko te v Francijo. Nemčija je sicer obljubila, da bo spoštovala nevtralnost Belgije in Nizozemske, toda vsa znamenja zadnje čase kažejo, da namerava udariti Nemčija preko ene ali obeh teh držav v Francijo. V slučaju, če bi Nemčija res napadla Nizozemsko, bi ta takoj spustila vodo čez prostrane pokrajine, s čemer bi ustavila prodiranje nemških mehaniziranih čet. Anglija bi pa takoj zasedla nizozemsko otočje, odkoder bi angleška bojne ladje in letala napadala Nemčijo. The Hague, Nizozemska. — Nizozemsko časopisje poroča, da je sicer položaj zelo resen, toda nobenega vzroka ni za razburjenje. Nizozemska prizna, da je storila vse korake za obrambo dežele, toda zanikuje, da bi obstojala kaka nevarnost, da bi ta dežela postala bojno polje raznih držav. NAJNOVEJŠEVESTI London, 12. nov,—Anglija in Francija sta odgovorili danes na mirovno ponudbo, ki sta jo 9. novembra stavili Nizozemska in Belgija. Anglija in Francija sta pripravljeni, kot trdit a, upoštevati vsake mirovne pogoje, ki bodo pravični. V isti sapi je pa govoril angleški mornariški minister Winston Churchill, da se bodo zavezniki bojevali z nacijsko Nemčijo toliko časa, da bo imela nasprotna stran dovolj bojevanja. Francoski odgovor Belgiji in Nizozemski vsebuje tudi zahtevo, da Nemčija popravi krivico, ki jo je storila Avstriji, Češki in Poljski. Paris, 13. nov.—Brnenje letalskih motorjev je pognalo Pa rižane v zavetišča. Sodilo se je, da so to nemška letala, ki lete proti Parizu. Svarilne sirene ob 4:30 zjutraj so opozorile Parižane, da se bliža nevarnost. Eno uro pozneje so pa naznanili, da ni nobene nevarnosti več. Helsinki, 12. nov.—Pogajanja med Rusijo in Finsko se krhajo in če Rusija ne bo odnehala od svojih zahtev, bo finska komisija zapustila Moskvo in s;e vrnila domov. Rusija zahteva, da ji Finska dovoli postaviti torišče za bojne ladje v vhodu v Finski zaliv, česar pa Finska ne dovoli, ker bi bila s tem ogrožana njena neodvisnost.. Na Balkanu se je ustvaril protibojni blok z Italijo V Flint, Mich, je umrl Joseph Agnich, star 74 let. Doma je bil nekje od Črnomlja, odkoder je prišel v Ameriko nekako pred 40 leti. Tukaj zapušča dve hčeri in brata. V Ciceru, 111. je umrla rojakinja Adam, stara 63 let. Tukaj zapušča družino. Doma je bila iz Koroške Bele pri Radovljici. Na Eveleth, Minn, je bila odpeljana v bolnišnico Mrs. Mary Markel. Pred nekaj dnevi ji je Umrl soprog Andrej, star 95 let, ki je bil doma od Kranjske gore fia Gorenjskem. Na Ely, Minn, je umrl Math Ogulin, star 50 let, doma na Krivcem vrhu pri Semiču. V Ameriki je bival 30 let. V Johnstown, Pa. je umrl John Cerjak, star 73 let, rojen v Raj-henbergu na štajerskem. V Ameriki je bil naseljen 45 let. Zapušča ženo, sina, hčer, več vnukov in pravnukov. V Chicagu je umrl nagle smrti Anton Beribak, star 57 let, rodom iz fare Cerklje na Dolenjcem. Umrl je sedeč v avtomobilu. V Ameriki je bival 30 let. Tukaj zapušča ženo, 3 hčere in brata, v starem kraju pa sestro Ano. Na Chisholmu, Minn, je bila ^enovana Slovenka, Miss Franks Klun, za načelnico javne knjižice. V Milwaukee, Wis. je umrl za jSl"čno hibo Frank Krivec, star 64 et> doma iz črešnjice pri Mokro-n°eu. Tukaj je bival 40 let in ZaPušča ženo, sina, hčer in se-*tr°— Istotam je umrl v bolni-Snici Josip Tratnik, doma iz No-Ve Štifte, star 51 let. V Cheswick, Pa. je umrla Ma-ry Morget. V Lloydell, Pa. so že dlje časa pogrešali rojaka Jožeta Petelin. Te dni so našli lovci v gozdu njegovo okostje. Komisija je dognala, da si je sam vzel življenje. Odkar je tukajšnja kompanija bankrotirala se je obnašal popolnoma zmedeno. Star je bil 53 let in doma iz Borovnice. Na Chisholmu, Minn, bodo imeli 21. novembra primarne volitve. Za urad mestnega sodnika so se prijavili kot kandidatje Slovenci: Jacob Gerzin, Joseph Kuzma, Frank Zgonc in John La-muth. Za aldermane pa kandidirajo: Valentin Lesnak, Anton Dren, Matt Frankovič, Josip Lu-kanič, Frank Kočevar, Leo Bau-lek. -o- NE SME V LEGIJO Paris, Francija. — Herschel Grynszpan, ki čaka v ječi na obravnavo, ker je lansko leto ustrelil nemškega uradnika v poslaništvu, je prosil francosko vlado, da bi se smel vstopiti v poljsko legijo in se bojevati proti Nemcem. Obljubil je, da se bo po končani vojni vrnil k obravnavi. Sodišče prošnji ni ustreglo. -o- V zadnje slovo • Članstvo društva Slovenski dom, št. 6 SDZ se prosi, da se danes zvečer poslovijo od pok. sobrata Josepha Koprivec v pogrebnem zavodu Frank Zakraj-šek, 6016 St. Clair Ave. V torek ob devetih zjutraj pa naj se udeleže pogreba. Nov naseljenec Iz Malega otoka pri Postojni je dospel v soboto John Ostanek. Prišel je k svoji sestri Elsie Gart-nar, 6426 St. Clair Ave. Potoval je s posredovanjem tvrdke Kol-lander. Dobrodošel v naši naselbini. Chardon, O., 12. nov.—Farmarji v okraju Geauga so silno razjarjeni, ker je neki lovec ob-strelil farmarja Fenvvicka, ker ta ni dovolil loviti na njegovi farmi. Farmarji pravijo, da bodo dali zapreti vsakega, ki bi prestopil tukajšnje farme z namenom lova, ne da bi vprašal prej za dovoljenje. --o—- Mrs. Grill umrla V nedeljo zvečer je po dolgi in mučni bolezni preminila Mrs. Ana Grill, rojena Hriber-nik, stara 63 let, stanujoča na 3220 E. 74th St. Do poletja je živela pri hčeri. Tukaj zapušča soproga Josepha, doma iz Moravč na Gorenjskem, sina Va-tro J. Grilla, predsednika tiskovne družbe "Enakopravnosti" in hčer Mary, poročeno Ivanusch ter več sorodnikov. Rojena je bila v Ljubljani. Tukaj je živela 26 let in je bila članica krožka št. 2 Progresivnih Slovenk. Pogreb se vrši v sredo popoldne,ob 1:30 iz Jos. Žele pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Truplo bo upepeljeno na Highland Park Crematory. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje. Bucharest 11. nov. — šest narodov v južnovzhodni Evropi se je sporazumelo, da ne bodo izvedli nobenega napada drug proti drugemu in da ne bodo.poskušali izsiliti kaj ozemlja drug od drugega, dokler bo trajala sedanja vojna. V tem so se sporazumele sledeče države: Jugoslavija, Romunska, Bolgarija, Madžarska. Grška in Turška. Poroča se, da je pomagala k temu sporazumu Italija, ki je zadnje čase zelo aktivna, da si pridobi vplivna Balkanu. Ta sporazum je prvi korak, kot ga razumejo v diplomatskih, krogih, da se ustvari v tem delu Evrope nevtralni blok. Čeprav ima ta ali ona teh držav zahteve po ozemlju od svoje sosede, pa So se sporazumeli, da sedaj ne bodo na to pritiskali- v tem času da se ne zanese vojna tudi v ta del Evrope. -o-^—__ Jugoslavija zmanjša svojo armado Geneva, Švica. — jz zanesljivih virov se poroča, da namerava jugoslovanska vlada znižati število svojega vojaštva -/., »m, Papež poživlja ameriški kapital in delavstvo k sodelovanju Roosevelt prosi za nov in boljši mir Washington, D. C. — Ob 21 letnici premirja, ki je zaključil največjo vojno na svetu, je predsednik Roosevelt prisostvoval običajni slavnosti polaganja venca na grob neznanega vojaka. Ob tej priliki je imel Roosevelt govor, v katerem je omenil, da mi delamo za mir, molimo za mir in ponujamo mir. Toda nikdar se ne smemo udati iluzijam, da se more mir osnovati na oslabi j eno-sti. Danes, ko praznujemo 21 letnico zaključka vojne, ki naj bi preprečila vse nadaljne vojne, najdemo tri največje države sveta v novi vojni, medtem ko druge pazno čakajo, kdaj bodo zapletene v bojni metež." Načelnik vojnih veteranov, Otis N. Brown, je imel radio govor, v katerem je poudarjal, da si moramo zgraditi bojno silo, ki bo lahko kljubovala vsakemu napadu od zapada ali vzhoda. Martin Dies, načelnik kongresnega preiskovalnega odbora je VSAK DELA ZMOŽEN NAJ IMA PRILIKO SLUŽITI SI VSAKDANJI KRUH Ostro obsoja razporoko, porodno kontrolo in brez-boštvo v šolah; delavci, farmarji in delodajalci naj se organizirajo v unijah, da branijo svoje interese. tretjino. S tem bi štela jugoslovanska stalna armada 400,000, ki bo v tem številu ostala preko zima. Jugoslavija je še vedno zelo zaposlena pri utrdbah na severni meji proti Nemčiji. Stalno se do-važa v Jugoslavijo letala iz Nehi-čije, Anglije in Italije. Smrtna kosa Po dolgi in mučni bolezni je preminil dobro poznani rojak Joseph Koprivec, star 65 let. Doma je bil iz Horjula pri Vrhniki, odkoder je prišel v Cleveland pred 41 leti. Pred več leti je imel svojo mlekarijo, zadnjih devet let je živel pa na farmi v Chardon, O. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Joha-no, šest hčera: Josephine Močnik, Nettie Birtič, Emily Švigel, Pauline Birk, Jennie Štrukel, Alice Špehek in dva sina, Josepha in Johna ter več drugih sorodnikov. Bil je član društva Jugoslav Camp, št. 293 WOW in Slovenski dom, št. 6 SDZ. Pogreb se bo vršil v to-torek zjutraj ob devetih iz pogrebnega zavoda. Frank Za-krajšek, v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim pa izrekamo naše globoko sožalje. V bolnišnico V St. John's bolnišnico je bil odpeljan Joseph Ziganti, 3652 W. 56th St. ki je padel z strehe in se močno poškodoval. Zlomljeni ima obe nogi v členku. Na!-haja se v sobi št. 226, 2. nadstropje, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. svaril deželo pred tujezemskimi vohuni in agenti, ki so na delu in zakladniški urad vlade je izračunal, da nam evropski narodi od zadnje vojne še vedno dolgujejo ogromno vsoto $14,497,161,-340.22. BONUS ZA DELAVCE Rochester, 12. nov. — Direktorji Eastman Kodak Co. so od-glasovali, da se razdeli med delavce bonus v vsoti $2,444,000. Bonus se bo izplačal delavcem 25. marca 1940. Kompanija je ! začela izplačevati delavcem bonus leta 1912 in je v tem času izplačala že $45,750,000. Kompanija ima 23,100 delavcev v Zed. državah in Kanadi. --o- Nesreča z avtom Na 3. novembra se je peljal ' Edward Staidle z novim trukom, ki ga je peljal iz Lansing, Mich. V bližini Toledo, O. je zadel v drevo s tako silo, da so ga odpeljali nezavestnega v bolnišnico. V soboto zjutraj je podlegel poškodbam. V Cleveland je bil pripeljan z Svetkovim vozom. Pokojni je bil samski ter je bil star šele 24 let. Po rodu je bil Nemec ih je stanoval na 13430 St. Clair Ave. Tukaj zapušča očeta Štefana,'3 brate: Theodora, Stanleya in Richarcla ter sestri Eleanor in Virginio. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vne-bovzete in na Calvary pokopališče. :-o- VRNIL MEZDO Washington. — Nekega WPA delavca v New Yorku je tako pekla vest, da je poslal $63 na glavni urad WPA rekoč, da je dobil od WPA $62.26, čeprav ni delal za to organizacijo. 60 centov je povrnitev za vožnjo na ulični železnici, katere se ni posluževal in 14 centov naj bo pa za obresti. -o-- PKVI POTNI LIST New York.—Odkar je bila sprejeta nevtralna postava in je ameriškim državljanom prepovedano potovati v dežele, ki so v vojni, razen s posebnim dovoljenjem, je bil izdan prvi potni list Amerikancu Paulu Strashunu, ki je agent za neko pariško firmo s parfumom. Odpeljal se bo z letalom v Pariz. —-o-- Nov grob V petek zjutraj je preminil Joseph Hrastovac, star 68 let. Živel je na 1408 E. 49th St. Rojen je bil v selu Gornja Dubro-va na Hrvatskem in bival v Ameriki od leta 1905. Tukaj 'zapušča ženo Barbjaro in pastorko Mrs. Elizabeth Kraje. Pogreb je danes zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Hitler se poslavlia od žrtev razstrelbe Munich, 11. nov. — Adolf Hit ler se je danes poslovil pri pogrebu od žrtev razstrelbe, pri kateri je on sam na tako čuden način odnesel zdravo kožo. Pri pogrebu sedmih žrtev, ki so bile ubite pri razstrelbi zadnji teden v dvorani, kjer je Hitler govoril in ki se je pripetila deset minut potem, ko je Hitler zapustil dvorano, je govoril Rudolph Hess. Ta je rekel, da je neuspešni poskus na življenje Hitlerja naučil Nemce sovraštva. "Onim, ki so to napravili," je govoril Hess, "rečemo: Hoteli ste nam vzeti našega vodjo, toda pripeljali ste ga še bližje do nas. Hoteli ste nas oslabiti, toda napravili ste nas močnejše." Hitler je prišel k pogrebu, ne da bi se njegov prihod naznanilo. Položil je venec na krsto ene izmed žrtev, se odmaknil tri korake in oddal nacijski pozdrav. Godba je igrala narodno in potem nacijsko himno. Potem je odšel Hitler na prostor razstrelbe in si vse natanko ogledal. Obiskal je tudi vse ranjene v tej razstrelbi. Potem se je vrnil v svojo rezidenco na Prinzregenten trgu v odprtem avtomobilu. Narod ga je viharno pozdravljal. Nemško časopisje med tem še vedno napada angleškega premi-erja Chamberlaina in ga dolži, da je on napravil načrt za atentat na Hitlerja. Sumnja za pripravo bombe in kar je bilo v zvezi z razstrelbo je padla na nekega delavca, ki je vedno kaj popravljal pri tem poslopju. Tega delavca zdaj policija išče. Povečana prodajalna Slovenska tvrdka s pohištvom, Joe Perušek, 809 E. 152nd St. je dodala k svojim dosedanjim prostorom še oddelek za razne hišne potrebščine, kot peči, radije, pralne stroje, svetilke itd. Kadar potrebujete popravila na enakih predmetih, pokličite Pe-ruškGvo prodajalno in popravili vam bodo točno in garantirano, pa vse po zelo zmernih cenah. Rojakom toplo priporočamo to podjetje. V bolnišnici Na očesu je bil operiran Frank Magdalence, ki sfc nahaja v bolnišnici in obiski še niso dovoljeni. "Vsak delazmožni bi moral dobiti enako priliko do dela z namenom, da si služi svoj vsakdanji kruh in skrbi za svojce," poudarja papež v svoji poslanici. "Globoko obžalujemo, da je v Zed. državah še toliko ljudi, ki mislijo, da zdravi in dela željni ne smejo dobiti dela, katerega tako željno išejo. Delavstvu, farmarju in enako delodajalcu se ne sme odrekati pravice do organiziranja, če nočemo delati tem .slojem krivice. "Oh, če bi vaša dežela prišla do spoznanja po zgledih drugod, zlo pride od razporok!" piše sv. Oče." Moderno zlo, pred katerim sva-' ri sv. Oče, je egotizem, želja po nasladi, pijančevanje, draga in neokusna moda v obleki, želja po moči, zanemarjanje revnih, lah-kcmišljeno sklepanje zakonov, iazporoka, porodna kontrola. Papež je toplo pohvalil katoliško akcijo v Zed. državah zadnjih 50 let, ki je vsak dan bolj vidna in uspešna. Danes je v Zed. državah 155 katoliških škofij, skoro sto semenišč, veliko število cerkva, samostanov, kolegijev, sirotišnic in bolnišnic, kar vse dokazuje, da katoliška akcija v Zed. državah napreduje. Zlasti je sv. Oče pohvalil katoliške šole v Zed. državah, ki so vse od prvih razredov pri farah pa do velikih vseučilišč. —:-o- ■ Lovec ustrelil farmarja Chardon, O. — Nevarno je bil ustreljen Robert Fenwick v soboto in šerif sodi, da ga ie ob-stielil lovec, kateremu je ukazal, da ne sme loviti v tem kraju. Fenwcik sam je tako slab, da ne more govoriti. Njegova žena je povedala, da ji je mož rekel, da ne bo nikomur dovolil loviti na farmi in ko je slišal streljanje, je odšel iz hiše, da lovce zapodi. Ker ga ni bilo nazaj, so ga šli iskat m ga dobili ležati v krvi. Tam blizu so dobili tudi tujega lovskega psa brez licence in mislijo, da je ta pes last lovca, ki je farmarja obstrelil. Predavanje V torek 14. novembra bo predaval v javni knjižnici na Broadway in 55. cesti dr. Jaroslav Gardjivsky, tjulkajšnji češkoslovaški konzul. Govoril bo o čeho-slovakiji. Predavanje se prične ob osmih zvečer in je vsak prijazno vabljen. Vstopnine ni nobene. Prestala operacijo V Woman's bolnišnici je srečno prestala operacijo Rose Brodnik iz 5809 Prosser Ave. Obiski so dovoljeni popoldne od 1. do 1:30 in zvečer od 7. do 8:30. Nahaja se v sobi št. 5. Roosevelt "tarmar" Hyde Park, N. Y. — Predsednik Roosevelt je v torek volil v okraju Dutchess, kamor spada njegdvo posestvo, kot navaden farmar. V mestno hišo, kjer je bilo volišče, je prišel v spremstvu svoje matere in žene. Vo-livna uradnica, Emma Crasper, mu je stavila uradna vprašanja, kot vsakemu drugemu: Vaše ime?" •Franklin D. Roosevelt," je Ddgovoril predsednik. "Poklic?" "Farmar," je bil kratek odgovor. Rim, 11. nov. Papež Pij XII. je poslal na ameriške škofe poslanico ob priliki praznovanja 150 letnice ustanovitve rimsko katoliške hierarhije v Zed. državah. Papež je v tej poslanici apeliral na vlado Zed. držav, na kapital in delavstvo, naj sodelujejo in skupno rešijo delavsko vprašanje. Papež je dalje ostro obsodil lahkomišljeno sklepanje zakonov, razporoko in neokusno modo v obleki. Izrazil je obžalovanje, da se v tolikih šolah prezira religija, kar je posledica vsega današnjega zla. Posebno je papež poudarjal, da se imajo delavci, farmarji in delodajalci pravico organizirati v unijah, da s tem varjejo f^voje pravice, toda pri tem naj se gleda na skupni blagor naroda. Iz raznih slovenskih naselbin "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. aiid Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 264 Mon., Nov. 13, 1939 Demokratom ob enajsti uri! Ponosni pa previdni bodimo Gotovo se bodo strinjali z nami vsi presodni demokrati v Clevelandu in okraju Cuyahoga, če bomo zapisali, da je skrajni čas, da naši demokratski voditelji nehajo* s svojim medsebojnim bojem in začno delati že vendar enkrat za stranko. Tem voditeljem, ki so se sami postavili na voditeljsko mesto, ali pa če so bili v to izvoljeni ali imenovani, naj bo povedano z odločno besedo, da smo že siti njih prerivanja, nasprotovanja, nagajanja, slamopukanja in kvarne politike. Od vaših mahinacij zaznamuje demokratska stranka ogromno škodo in zapostavljenost v lokalni politiki. Tega nam je zdaj absolutno dovlj! Vi ste krivi, da ni izvoljen letos v Clevelandu demokratski župan, vi ste krivi, da imajo republikanci večino v mestni zbornici! To je posledica vašega otroškega boja dozdaj. Pa to ni še vse, ker obeta se demokratom i nadaljni poraz, ki ne bo malenkosten in ta se bo zgodil drugo leto pri državnih in okrajnih volitvah. Vi ste krivi, da ni hotel kandidirati za župana noben odličen in močan demokrat, ker je*v naprej videl poraz radi cepitve demokratskega vodstva. Naj bi bil kandidat kdorkoli, bi ne bil zadovoljil obeh grup, Millerjeve in Gongwerjeve. Zato se pa tudi nihče ni mogel ogreti ne za kandidata Dixona, ne za kandidata Damma. Eden je kandidiral z blagoslovom Millerjeve grupe demokratov, drugi Gongwerjeve. Oba sta sijajno propadla, kar je bilo tudi pričakovati. In prav je tako! Taki porazi bi morali spametovati demokrate, ki imajo besedo, da bi nastopili in napravili konec tej otroški politiki. Pa se ne zglasi nihče. In kot je videti, se ne bo zglasil nihče, dokler ne bodo demokrati izgubili zadnjega javnega urad^. Potem, morda, bodo prišli k spoznanju. Pa se nam prav zdi, da bo precej prepozno. Kdo bo potem krpal čevlje, ki bodo razdrapani tako, da ne bo Štiha pri štihu? Kdo bo potem še • zaupal stranki in hotel delati zanjo, vsaj kar se tiče lokalnega položaja? Drugo leto bodo volitve za okrajne urade. Danes so še vsi v rokah demokratov. Kdo ima upanje, da bo ostal en sam urad v rokah demokratov? Mi ga nimamo in nihče ga nima. Že naprej vidimo tisto nasprotstvo in boje, kot smo jih videli pri zadnjih volitvah. Demokrat bo demokratu stri-gel po političnem življenju in po volitvah bomo debelo gle-oali za kostjo, ki nam jo bo izpred nosa vzela nasprotna stranka. Mi smo videli v Millerju boljšega vodjo kot v Gongwer-ju in smo ga tudi podprli pri zadnjih volitvah preči nktnih načelnikov. To nam ni pa pomagalo nič, ker ima Gongwer še vedno svoje pristaše, ki prisegajo nanj in Gongwer se ne umakne. Prišlo je tako daleč, da se od teh dveh ne bo umaknil noben. Rinila bosta naprej z glavo v zid, ker vsak ima za seboj nekaj pristašev. Zdaj ni druge pomoči, kot da prime v roko vodstvo stranke tretja oseba. Kdo bi naj pa bil ta? Odločitev naj bi imeli v rokah okrajni uradniki. Njih uradi so v nevarnosti in oni so tisti, ki imajo danes moč, ker oni so, ki imajo na razpolago dela. Vse to jim da v roke veliko besedo, da lahko narekujejo in ukazujejo. Nekaj so poskušali pred primarnimi volitvami, da bi izbrali kandidata za župana. Parkrat so prišli skupaj, pa se zopet razšli brez sporazuma. Seve, morda jim je bilo vseeno, kdo bo župan. Morda bodo zdaji drugače sodili, ko bo njih lastna koža v nevarnosti. Zdaj je čas in sicer skrajni čas, da nekaj storite. Kmalu bo prepozno in zamujeno. Okrajni uradniki in demokratski mestni odborniki naj bi se sestali in pretresli situacijo. Pa ne samo pretresli, ampak tudi nekaj konkretnega ukrenili v svojo lastno korist demokratske stranke. V dokaz, kam bo prišla demokratska stranka, če bo šlo tako naprej, naj služita samo dva dokaza iz zadnjih volitev, ki jasno kažeta, da razprtija v stranki ne gleda, če je poražen lastni pristaš in izvoljen kandidat nasprotne stranke, samo da je zadoščeno nagajivosti. Mestni odbornik Travnikar je bil poražen samo zato, ker jo Šla proti njemu Millerjeva stranka. Torej demokratje so delali proti demokratu in, razumljivo, izvoljen je bil republikanec. To se je zgodilo iz maščevanja, ker je bil Travnikar bolj z Gongwerjem kot z Millerjem. Kdo ima zdaj dobiček od tega? Drugi slučaj. Mestni odbornik Lewandowski, ki je bil jako zmožen in tudi vodja demokratske večine v mestni zbornici, je bil poražen samo zato, ker je šla proti njemu Gong-weijeva stranka. Na njegovo mesto je bil izvoljen republikanec. Ali je treba še več besed izgubljati in vpiti do čiščenju v vodstvu demokratske stranke, Mislimo, da kažeta ta dva -lučaja dovolj, da je treba vzeti v roko veliko metlo in temeljito pomesti v vodstvu. Vse ven! Pa novo kri notri, ki bo delala za demokratsko stranko, ne pa za osebno maščevanje, v korist nikomur, v škodo vsej demokratski stranki. Sedaj, ko je že listje odpadlo na zemljo, da jo zavaruje pred hudo zimo, je nastopil tudi čas ,da bomo lažje posvetili malo več časa za branje. To je tudi vzrok, da pišem. Mnogi mi povejo, da radi bero kar pišem ter pravijo, da naj pišem še več. Zopet drugi ljudje se zanimajo pa za drugačno berilo, smo pač različni v tem, kaj eden in drugi rad bere, zato časopisi prinašajo razne stvari v novicah in zgodbah, da se zadovolji vse. Rekel sem, da bodimo ponosni: To sem mislil baš glede tega, ker imamo tako bogato literaturo. Slovenci prekašamo vse narode v pogledu časopisja. Če tudi smo v primeri narodnosti napram drugim maloštevilni, smo pa kljub temu v Clevelandu naseljeni tako skupno in organizirani tako narodno, kakor ni nikjer drugod noben narod. Srečni smo v tem če hočemo računati, da narodnost šteje, kar upam, da je isto ponosen vsak rojak in rojakinja. Do te sreče nam je pomagalo naše časopisje, tega ne more nikdo zavrniti, brez tega ne bi bili Slovenci to, kar smo in ne bi imeli vseh teh narodnih u-stanov kakor jih imamo. Ker smo se naselili sem iz stare domovine in tega že naučeni dp-ma, se je ta zavest tudi tukdj začela nadaljevati tako hitro kakor so to dopuščale prilike. Ustanova prvega časopisa je bila prva podlaga za organiziranje in napredovanje, pa naj to velja za eno ali pa drugo ustanovo. Cerkve, narodni domovi, društva in organizacije, trgovine in vse druge ustanove so še ustanavljale in razvijale s pomočjo časopisa, ki je bil oglasnik in oznanjevalec, vabilec in priporočevalec ter klic ari -— "SVOJI K SVOJIM" Kar moramo priznati se ne da pobiti, časopisi so sila, ki večkrat tudi med tem, da vršijo le dobro delo, tudi sem in tam kaj napačnega povzroče. Časopis kot tak ni kriv, krivi smo ljudje, ki v časopise pišemo, kriv ni tisti, ki bere, pač pa tisti, ki piše, pravijo: "Papir je nedolžen." Ljudje, ki smo hitrega "tempa", pravijo nekateri, se večkrat spozabimo, da je časopis ali njega poklic vzvišen. Ko bi se tega bolj zavedali, bi mnogokrat prej premislili predno stresemo na papir naše osebnosti napram svojim soroja-kom v naselbini ali drugod. Pozabimo, da gre časopis daleč po svetu, kjer pride v roke ljudem, ki mislijo drugače nego mi. Osebnosti ali osebne napade pisati v list je naravnost greh in v škodo narodu, kjer se s tem časopis sam sebe poniža v nekakšno zakotno in sovražno Službo sužnja in zgubi ugled pri odličnimi člani Človeške družbe, ki ga tudi bero. časopis je po mojem mnenju ali bi vsaj moral biti: "Učitelj in voditelj naroda!" Moral bi biti le narodu na straži in paziti vse povsod, da se piše dostojno, da se varuje ugled vsakega rojaka in še bolj, da se varuje prepričanje vseh. Sicer se prigodi tudi tako, da je potreba včasih poseči po kritiki toda, to naj bi bilo zopet na lep in poučen način, le tako, da ne udari ali ne rani prizadetega, ker s tem izziva še večji odpor in zaneti sovraštvo, kar vse skupaj škoduje skupnemu narodnemu napredku. Vsega tega smo že doživeli v toliki meri, da nas je že lahko tudi iz-modrilo. Če kdo napade (že to bi prevdaren urednik ne smel priobčiti) potem je treba no tn otiroviiA Arl FOUNDBO C/ U l|ll ' C Ljudska banka na Public Square Člani Federal Deposit Insurance Corporation Pa vkljub temu glejmo, da se brž ko mogoče poberemo! Sem jim debelo laž natvezel, da sem jim zmešal Winnetouovo sled. Kalkuliram, da je zelo zelo težko prišel črez Rio Grande. Nobenemu drugemu bi se ne posrečilo, njemu, upam, pa se je. Le to me skrbi, da ima ranjenca pri sebi. Za taka pogajanja izberejo navadno najbolj izkušene ljudi. Mož je star, sodim .sedemdeset let gotovo že šteje. Pa ranjen —! Računajte izgubo krvi, mrzlico, ki s>e ga je gotovo lotila, in naporno jezdenje, pa me bodete razumeli, da me je v resnici strah za Winnetoua. No, pa zapismo. Pozno je že In jutri nas čaka huda pot. Lahko noč, meššurs!" Lahko noč nam je želel — zaspati pa nisem mogel. Skrb za Winnetoua mi ni dala miru. k Bedel sem še, ko je zarja ru-ftienela na vzhodu, Zbudil sem tovariše, tiho so vstali. Pa koj so bili tudi Indijanci krog nas na nogah. Silno rahlo spijo, ti sinovi narave in svobode. Pri jutranjem svitu sem si jih šele natančneje ogledal. Lahna groza me je obhajala, ko sem opazoval njihove odurno popačene obraze in njihovo 'obleko." Le malokateri je bil res 2a silo oblečen. Večina si je ko-tnaj nagoto zakrivala z raztrganimi cunjami, polnimi golazni. Vsi pa so bili krepke, zdrave rasti. Saj je rod Komančev znan, 3a ima najlepše moške. O njihovih ženskah se to seveda ne da arez izjeme reči. ženska je pri Indijancih sužnja, vse delo mora opravljati, zgodaj ovene. Poglavar nas je vprašal, ali bi 'zajutrkovali." Res nam je prinesel velike kose žilavega konjskega mesa, ki pa ni bilo kuhano, *mpak "pojahano." Sirovo me-50 položijo pod sedlo in jezdijo lla njem tako dolgo, da je od ?orkote in teže prhko. Vljudno smo se seveda zahvali-i in se izgovarjali, da imamo še sami dovolj zaloge, — čeprav je aila vsa naša zaloga le majhen ios povoj ene gnjati. Predstavil nam je tudi bojevnika, ki bi nas naj spremljal in nam kazal pot k Belemu bobru. Vso svojo zgovornost je moral Old Death razviti, da se je neprijetnega spremljevalca iznebil. Najbolj je še zaleglo, ko je pravil, da je za take odlične bojevnike sramotno, če bi morali potovati z vodnikom. Vodnik da je Potreben le otrokom ter neizkušenim in nevednim ljudem, mi Pa da bomo že sami našli Belega bobra. Končno se je dal Veliki medved pregovoriti in nas je s svojim vodnikom pustil pri miru. Napolnili smo si še mehove z Vodo, kajti pot nas je peljala skozi pusto peščeno puščavo, si navezali na sedla nekaj butar sveže trave za konje in se poslovili. Ob štirih zjutraj je bilo, ko smo odpotovali. 1939 NOV. 1939 S« m m Th Fr||S.| . fT| 2 3 4| 5 16 |7 |8 9 10(111» 12 113 14 15 16 171,181 119 W: L21| M (24| 25) I |27| 128 1291 30i "Marie-Anne je bila zločinsko zastrupljena sinoči," reče župnik. Maurice pa, ki je pozabil' na povelje župnika, stopi sedaj naprej. "Bila je sama in brez obrambe. Jaz se nahajam na svobodi šele dva dni. Toda znano mi je ime moža, ki je povzročil mojo areatcijo v Turinu in ki me je vrgel v ječo. Ime lopova so mi povedali." Martial se zgane. "To ste vi, prokleti lopov!" vzklikne Maurice. "Ali priznate svojo krivdo, lopov?" Župnik je moral ponovno posredovati. Vrgel se je med oba nasprotnika, ker je mislil, da bo Martial napadel Maurica. Toda Martial je ostal popolnoma .miren. Markis de Sairmeuse je zavzel svoj ponosni in brezbrižni mir, ki je bil pri njem nekaj običajnega. Iz žepa potegne precej obsežno zalepko, katero vrže na mizo. "Tu," reče s hladnim glasom, "imate, kar sem hotel prinesti gospodični Lacheneur. "V zavoju je priporočilno pismo za gospoda Escrovala, da pride z njim na kraljevi dvor. Od tega trenutka se lahko vrne vsak čas domov in zopet prevzame svoje posestvo. On je prost in rešen. Tu imate tudi pismo, ki pravi, da župnik Midon ni bil udeležen pri puntu in povelje škofa, da zopet zasede svojo župnijo v Sairmeuse. In končno je uradni dokument, ki naklanja korporalu Ba-voisu državno pokojnino. Martial preneha z govorom in ko stoje njegovi začudeni poslušalci kot prikovani na svojih me^ stih, se Martial približa navzo čim, nakar stopi k smrtni poste lji Marie-Anne. Z dvignjeno roko proti nebu nad mrtvim truplom one, kate ro je tako ljubil, in z glasom, ob katerem bi se morilka tresla, a-ko bi ga slišala, reče Martial s slovesnim glasom: "Tebi, Marie-Anne, prisegam, da te bom maščeval!" Winnie Ruth Judd, blazna morilka, ]ci je bila nedavno ušla iz državnih zaporov v Phoenix, Ariz. Čez nekaj dni so jo zopet vjeli. so blesketale v deliriju in njeno nemirno vedenje je izdajalo strašno bojazen, ki je v njej prevladovala. Govorila je in govorila, vpraševala teto Medejo in jo silila k odgovorom, samo da bi iz-begnila svojim lastnim mislim. Jutro je napočilo in služabniki so že bili zaposleni po gra- du. Blanche je pa še vedno pripovedovala teti, kako bo lahko dobila otroka Marie-Anne v najmanj enem letu ter ga izročila Mauricu Escrovalu. Ko se je popolnoma zdanilo, je poslala teto proč in ob običajni uri pozvonila po strežnico. Ura je bila že skoro enajsta in ona se je še oblačila, ko je zvonec naznanil, da je prišel obiskovalec. Tako potem pride služabnica, ki je bila videti zelo razburjena. "Kaj je?" vpraša Blanche radovedno. "Kdo je prišel?" "Ah, gospa, — gospodična hočem reči, "samo če bi vedeli." "Govorite vendar!" "Spodaj se nahaja markiz de Sairmeuse, v modri, sprejemni sobi. Prosil je gospodično, da mu dovoli kratek pogovor." Če bi udarila strela prav pred njenimi nogami, bi se Blanche ne mogla bolj prestrašiti kot se je v tem trenutku. (Dalje prihodnjič) Velikj* odprlija. . . . PERUŠKOVEGA ODDELKA ZA HIŠNE POTREBŠČINE Ogromna zaloga najnovejših električnih predmetov.—Peči, radijev, svetilk, roasters, itd. Kompletna posteržba v popravilu za radije vseh izdelkov, pralnikov, čistilcev itd. Hitra in točna postrežba po zmernih cenah. Oglejte si novi APEX Think of U... a new, powerful laiMt model Apex hand-type cleaner for only one cent, when purchased with one of the latest model Ape* floor cloaners. Both ara marvels In cleaning efficiency and ar« packed full of labor saving features. Novi 1940 Apex, z mnogimi novimi pritikllnami je najboljši pralnik za to ceno. kar smo jih se videli. Pridite 5n vam ga bomo razkazali. Boste videli njegovo veliko vrednost . . . Three ntodelM to choose from I As low as $ See them demonstrated todayI Tako nizko kot $39.95 PO PERUŠKOVIH LAHKIH OBROKIH DOPADLA SE VAM BO TA NOVA 1940 GRAND PLINSKA PEČ MODEL 9R62 — Okusna praznična jedila pomenijo mnogo dela in skrbi in morda tudi potrato jedil, če nimate dobre, moderne plinske peči v vaši kuhinji. Ta nova Grand peč je odgovor vašim starim skrbem, Oglejte si jo še danes. V tej peči se vam garantira najfinejša peka ali praženje. Peč ima mnogo odličnih predmetov, je prostorna in v vseh ozirih pripravna za v kuhinjo. Bo tudi kras vaši kuhinji. Brez te peči bi ne smela biti nobena gospodinja. $79.95 in vaša stara pec LAHKA ODPLAČILA PERUSEK Furniture Company 809 EAST 152ND STREET Odprto zvečer v pondeljek, četrtek in soboto. IIAMHMU ■VIMvIIVNW H n w\Wft MODEL K-80 ) VMUESv*69-95, NlwdfoerClEAMR Za čast in poštenje (ROMAN) sili teta Medea. I i Blanche je pravkar premišlje- , vala, če bi bil pametno razodeti « resnico, kakor je že bila straš- ■ na, ali bi bilo bolje navesti kak drug vzrok. ; Da, priznati! Bilo bi neznosno! S tem bi se z dušo in tele- ] som zapisala teti Medeji. Toda na drugi' strani zopet, a-ko molči, ali ni mogoče, da jo bo ■ teta Medea izdala s kakim vzklikom, ko bo slišala o strašnem zločinu, ki se je pripetil v Bor-derie ? "Prismojena je dovolj!" misli Blanche. Čutila je, da v danih okoliščinah je najboljše biti odkrit. In ko je prišla do tega zaključka je o-pustila vsako skrivanje. "Ah, reče, "bila sem ljubosumna glede Marie-Anne. "Mislila sem, da je priležnica Martiala. Postala sem divja in skoro blazna in v tem stanuje sem jo ubila." Blanche je pričakovala obu<-pne klice, padanje v omedlevico in enako, toda teta Medea je ostala mirna. Kot je bila prismojena, pa je čutila resnico, še pre-dno je vprašala nečakinjo. Poleg tega je pa zadnja leta dožive-• la toliko zaničevanja in sramo-[ ten j a, da je zgubila sleherni ple-i meniti sentiment in zadnjo moralno odgovornost, i "Ah!" vzklikne. "To je straš-■ no! Kaj če pridejo zločinki na sled?" i In potočila je nekaj solz, toda 1 ne več kot jih je potočila včasih - za vsako najmanjšo malenkost. Blanche je začela bolj svobo- - dno dihati. Prepričana je bila, 2 da je lahko računala na njeno - molčenost in da ji tudi zanaprej ostane popolnoma udana. In ko - je prišla do tega prepričanja je i začela pripovedovati o vseh po- - drobnostih strašne drame, ki se - je odigrala v Borderie. r Toda ko je dospela do dokazov, - ki so jo prepričali, kako silno na- - pako je naredila, je mahoma postala previdna in prenehala s a pripovedovanjem^ , z Ona poročna listina, podpisa-i na po župniku v Vigano, kaj je i- naredila z njo? Kje je? Spo-mnila se je, da jo je držala v roki. Planila je kvišku, preiskala žepe svoje obleke in od veselja zakričala. Listina je bila na varnem. Vrgla jo je v predal in zaklenila. Teta Medea se je hotela podati v svojo lastno sobo, toda Blanche jo. je naprosila, da ostane pri | njej. Nerada bi ostala sama — ni se drznila — bala se je. In kot bi hotela prekričati notranji glas vesti, ki jo je mučil, je glasno govorila in neprestano je ponavljala, da je pripravljena iti do skrajnosti, da poravna krivico in da potroši raa-gari zadnji frank, da najde otroka svoje žrtve. In seveda je bila ta naloga težavna ter združena z nevarnostjo. Ako bi otroka očitno iskala, tedaj bi bilo to istovetno s priznanjem krivde. Prisiljena je bila torej delovati tajno in z največjo previdnostjo. "Toda uspelo mi bo!" je govorila. "Nobenih stroškov se ne ustrašim. In ko se spomni svoje obljube ter groženj umirajoče Marie-Anne, je še dostavila: "Mora mi uspeti. Prisegla sem — le pod tem pogojem sem dobila odpuščanje." Zadučenje je posušilo solze tete Medeje, ki jih je imela, sicer neprestano v obilici na razpolago. Da je mogla njena nečakinja, dočim je bil spomin na strašni zločin še popolnoma svež, tako hladnokrvno računati in premišljevati ter delati načrte za bodočnost, se ji je zdelo neumevno. "Kakšna železna volja!" je mislila. Toda v svojem začudenju je nekaj prezrla, kar bi sicer opazil vsak povprečni opazovalec položaja. Blanche je sedela na postelji z razpletenimi lasmi, njene oči Nekaj trenutkov stoji Marti- k al pred truplom, potem pa se na- z gloma približa truplu mrtve de- d klice, jo poljubi na čelo in zapusti sobo. E "In ti misliš, da je ta mož kriv umora?" vzklikne župnik. "Ali n ne vidiš, da si blazen?" j "In ta zadnji napad na mo- p jo mrtvo sestro je najbrž velika čast, he?" reče Jean in divje za- n mahne z roko. s "O, lopov, ki mi je zavezal ro- I ke s tem, da je rešil očeta!" kri- r či Maurice. župnik še vedno stoji pri oknu i in vidi kako Martial odjezdi. i Toda markiz se ni vrnil v 1 Montaignac. Obrnil je konja r proti gradu Courtornieu. Oseminštirideseto poglavje. Blanche je dobila strašen uda- 1 rec, ko je bil Chupin prisiljen t dvigniti jo in jo odnesti iz sobe t Marie-Anne. i Toda prišla je zopet k popolni zavesti, ko je videla, kako je pa- i del stari tihotapec pod nožem. < Teta Medea je pa od onega strašnega večera popolnoma i spremenila svoje običajno obna- ; šanje. V gradu Courtornieu so jo do- i slej komaj trpeli, a zanaprej je i pa znala povzročiti, da so jo spo- : štovali, da, celo bali. i Teta Medea, ki je padla v o- , medlevico, če je videla muho, ki je sesala mačici kri, ni sedaj niti enkrat zakričala. Njej strašni strah ji je dajal pogum, kar se dostikrat zgodi pri maloduš-nih ljudeh, kadar pridejo v nepričakovano zagato. Zagrabila je za ramo svojo prestrašeno načakinjo in jo z nenavadno energijo vlekla proti gradu, tako da ju je vrnitev vzela manj časa kot pa prihod v Borderie. Bilo je ob pol dveh zjutraj, ko sta dospeli do malih vrtnih vrat, katerih sta se že prej poslužili za odhod. Nihče v gradu ni opazil njune odsotnosti. In za to je bilo več vzrokov. Prvič je Blanche pred odhodom naročila, da je nihče ne ■ sme klicati ali motiti, razven če bo sama klicala ali zvonila. Obenem je bil isti dan tudi rojstni dan privatnega hišnika markiza. Uslužbenci so dobili boljšo večerjo kot običajno. Sedeli so dolgo pri steklenicah vina in prepevali in končno so pozno v noč še zaplesali. Ob pol dveh zjutraj so še vedno plesali. Vsa vrata so bila odprta, in obema ženskama se je posrečilo priti v spalno sobo Blanche, ne da bi ju kdo opazil. Ko so bila vrata varno zaprta in se ni bilo treba več bati, da bi ju kdo motil ali prisluškoval, je napadla teta Medea svojo nečakinjo. "Vzemi si čas in mi povej, kaj se je zgodilo v Borderie?" vprašuje. Blanche zazebe v dno srca. "Zakaj ste tako radovedni?" odvrne. "Ker sem prestala strašne bolečine tekom treh ur, ko sem čakala na tebe. Kaj so pomenili oni obupni klici, katere sem slišala. Zakaj si klicala na pomoč? Slišala sem tudi smrtno grgranje, da so mi lasje vstali kvišku. In zakaj te je moral Chupin v naročju prinesti iz hiše?" Teta Medea bi še isti dan pospravila svoje reči in bi odpotovala, ako bi opazila pogled, ki jo je zadel iz oči njene nečakinje. Blanche si je zaželela moči, da bi uničila to svoje sorodnico — to pričo, ki jo lahko uniči z eno besedo, tola ki bo neprestano na njeni strani kot dokaz njenega zločina. "Torej mi ne daš odgovora?" Kirsten Flagstad, slavna pevka pri M etropolitan operni družbi.