Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzernši nedelj in praznikov. • t List slovenskih delavcev v cAmeriki The i^rst Slovenic Daily" in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 212. — ŠTEV. 212. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 10, 1906. — V PONEDELJEK, 10. KlMOVCA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Konec počitnic, j Proti W. J. Bryanu. ali pricetek šole. i Demokratje proti njemu. 65,000 NEWYORSKIH OTROK BODE MORALO OBISKOVATI ŠOLE LE PO POL DNEVA. Tudi večerne šole za odraščene se sedaj prično. VIŠJE ŠOLE. -o- Počitni ljudi le t danes tu« učiteljice svoja sta sevanjem Otrok najmanj zarnoglo j va, kar j tivojo nal na mestni Brooklyn na mestu Bronx. ta vet-uit ee. k t ere veljaw edaj. Uo x■ se majlini, so .se ii za te končale. Učitelji in morali *o danes zopet na ra mesta in pričeti z vknji-najmlajših Američanov, je letos toliko, da jili bode tio.OOO Mimo v New Vorku Milo obiskovati .e po pol drie-v dovolj dokaza, Ik&ko malo newyorska šolska uprava za -go; 26,000 teh otrok odpade del Manhattan in 35,000 na . d očim se ostanek razdeli e dele t^vie "is. Richmond in 1 >tol in ko je povedala, da je njen oo pivo. Potem je odšel v spalno sobo in se vlegel. Pred večerji© poklical je mamo, toda ona ga ni >iišala. Zato sem sla v kuhinjo in dejala mami, da bi papa rad z njo govoril. Ona je pa dejala, da ne more iti iz kuhinje, ker mora prirejati večerjo. Papa se je vjezil in prišel v kuhinjo, prijel mamo za lase in tolkel z njeno glavo |x» zidu. Potem je prijel neko steklenico, ktero sem mu pa odvzela. Na to je odšel za mizo, vzel sekiro in z njo udaril mamo po glavi. Mama je padla na tla in kri jej je te kla iz nosa, ust in ušes. Papa me je potem pahnil v sobo in prišli so sosedje, kteri so vprašali očeta, kaj je storil. Ženske so me potem vzele in me spravile v postelj, dočim so mamo odpeljali z ambulaneo in od tedaj jo nisem več videla." Ko je to povedala, pričela je bridko jokati. -o-- Muzikaličen policaj. Mount Vernon, N. Y., 10. sept. — Henry Joell, znan tudi pod imenom "muzikaličen policaj", je bil pri komisarju Lewisu očrajen. On je namreč, dasiravno nepoiklican, prišel s s*ojo ženo v hišo bogatina Sidney E. Junkissa, kteri je z rodbino na potovanju. V hiši se je slekel in vso m«"- isral na glasovir. Vsa hiša je bila razsvetljena in zabava je trajala do ranega jutra. Nesreča na avtomobilu. Efriptovsdci princ Ibrahim Mohamed je zad^l s svojim avtomobilom v lofco-■Httiro vaaka ter se je hudo poškodoval, da mu ni rešitve. Trgovina s sužnji na Filipinih. Washington. 7. sept. V okraju Da- vas na filipinskem otoku Mindanao so sorodniki ukradenih žensk in otrok u-bili sedem katoliških Filipincev, kteri so se ha vili s trgovino s sužnji iz rodu Mandaza. Osem Mandazov prišlo je v Obijno, kjer so usmrtili štiri trgovce s sužnji v njihovem stanovanju. Hišo >•> jmtein požgali. Trgovina s sužnji še vedno cvete na istočnem obrežju otoka Mindanao in se preneha šele tedaj, ako oblasti energično nastopijo. Živi pokopani. Blizo Bruselj a na Belgijskem je ;dsulo v globokem vodnjaku tri delavce. Rešitev je nemogoča, ker se e lno zeml j-a znova podira. Dasi so ;:udsuti že sedem dni, vendar še žive, ker na trkanje dajejo iz globine odgovor s trkanjem. Baltimore, Md., 10. sept. Tukaj so se pri4ele slavnosti v proslavo zo-petne zgradnje mesta po velikansk%m požarju v februarju leta 1904. Po vseh ceit-vah so se vršile zahvalne službe božje in zvečer je bilo mesto razsvetljeno. Ulice so bile polne veselega občinstva. Slavnosti bodo trajale ves teden in v vseh okrajih se bodo vršile parade, atletičue igre in ljudske veselice. V .torek se vrši velika vojaška parada, kterej bodo prisostvovali mornarji križarke Newark in Annapolis iz Washington a in League Islanda, kakor tudi milica iz Rich-monda, Norfolka in drugod. Parado lxnle pregledal mornaric-ni tajnik Bonaparte. V sredo se vrši takozvana obrtna parada, ktere se udeleži 30 tisoč mož. V mesto je prišlo na tisoče tujcev. PO BANKEROTU V PHI JI. PHUjADEL- KRETANJE PAZNIKOV. Doipeli M: Kaiscrin Auguste Victoria S. sept. iz Hamburga z 2SS3 iKitniki. Francesca S. sept. i/. Trsta s 727 potniki. Campania S. sent, iz Liverpoola s 1340 potniki. St. Paul S. sept. Iz Soutliamptona s 1104 potniki. Gnd.no 9. sept. iz Libave s 423 potniki. Daspeti ima j«: Patricia iz Hamburga. Carpathia iz Reke. La Bretagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Furnessia iz Giasgowa. Smolensk iz Libave. Bovic iz Liverpoola. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm TI. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Odploli Voda: Kaiser Wilhelm der Grosse 11. sept. v Bremen. Mo.tke 11. sept. v Genovo. Canonia 11. sept. v Liverpool. Armenian 11. sept. v Liverpool. Oceanic 12. sept. v Liverpool. Noordam 12. sept. v Rotterdam. La Lorraine 13. sept v Havre. Kaiserin Auguste Victoria 13. sept. v Hamburg. Fried rich der Grosse 13. sept. v Bremen. Francesca 13. sept. v Trst. St. Paul 15. sept. v Southampton. Campania 15. sept. v Liverpool. Kroonland 15. sept. v Antwerpen. St. Cuthbert 15. sept. v Antwerpen. Koenigin Luise 15. sept. v Genovo. Fifrnessia 15. sept. v Glasgow. Pretoria 15. sept. v Hamburg. Grosser Kurfuerst 15. sept. v Bremen. La Bretagne 15. sept. v Havre. , Predsednik Hippie je hotel Segala umoriti, da bi dobil njegovo zavarovalnino. Philadelphia, Pa., 8. sept. Bančni komisar Berhev, kteri v imenu države preiskuje bankerot tukajšnje Real Estate Trust Co., naznanja,, da bode tekom dveh dni dal zapreti tri ravnatelje imenovane banke. Danes se je tudi izvedelo, da je cerkveni bančni tat. predsednik imenovane banke. Hippie, pred tremi tedni skušal dobiti zavarovalno polico svojega prijatelja Segala, kteri je bil zavarovan za .flOO.OOO. Hipplejev pred-log je pa zavarovalna družba odklonila. Vsi oni, kteri so Hippleja poznali, trdijo, da je nameraval Segala zavarovati in ga potem umoriti. Revolucija na Gubi. Guerra baje poražen. VLADINE ČETE SO BAJE PRIBORILE ZMAGO NAD VSTAŠI V PIN AR DEL RIO. Kri v potokih. Siedlcah. IMENOVANO MESTO V RUSKEJ POLJSKEJ JE DELOMA RAZDEJANO. Predsednik Estrada Palma je poklical Napad na angleškega podkonzula v kongres k posebnemu zasedanju. Bakn na Kavkazu. ZAHTEVE JUNTE. Havana, Cuba, 10. sept. Predsednik Palma je izdal odredbo, s ktero sklicuje kongres k posebnemu zasedanju, ki se prične dne 14. sept-, da se posvetuje o kritičnem položaju Cube. Predsednik se je revolucije naveličal in tudi odgovornost mu preseda. Radi tega želi, da tudi kongres prevzame odgovornost. Uradoma se naznanja, da Guerrovi ustaši pri Las Ovas napadli so vlak vladinih vojakov. Slednji so jih pa prognali in to je baje prva vladina "zmaga", ktera je bila občutna. Vojaštvo sedaj ustaše zasleduje. Kasnejša poročila o boju so si pa zelo protislovna, toda vsa javljajo, da so vladina poročila o zmagi zelo pretirana in da se Guerra nadalje bojuje. * * * Newyorska junta pozvala je sedaj ustaškega vodjo Pino Guerra, naj med premirjem preneha s sovražno-stimi, naj se zakonitost izvolitve predsednika Palme izroči v razsodbo posebnemu razsodišču. MORILKA GENERALA MINA. Nezadovoljni italijanski mornarični podčastniki. Rim, 5. sept. Italijansko vlado zelo skrbi nezadovoljnost italijanskih mornariških podčastnikov, ki že več let zahtevajo izboljšanje svojega gospodarskega stanja. Pred vsem so nezadovoljni mašinisti. Ko je bilo italijansko brodovje v Spezziji, se je zbralo kakih 350 podčastnikov v mestnem parku in so tiho korakali po ulicah proti arzenalu. Poveljnik-podadmiral je prišel med nje v civilni obleki in jih nagovoril, da naj ne pozabijo svoje dolžnosti. Nato so se razkropili. Orožnik ubil v blaznosti sedem oseb. Budimpešta, 4. sept. Orožnik Lis-kovaes, nastanjen v Ludas-Pusti je v hipni blaznosti obstrelil sedem oseb. Št iri osebe umirajo. Ko so orožniki hoteli Liskovacsa ujeti, je isti s puško nameril nanje, nakar so ga takoj ustrelili. NASELN. KOMISAR WATCHORN SE JE VRNIL. Na znižanje števila naseljencev še ni misliti. S parnikoni Carpathia, kteri je dospel včeraj v našo luko, dospel je tudi naselniški komisar Watehorn, kteri je bil s svojo rodbino na zabavnem potovanju v Evropi. On naznanja, da na znižanje števila naseljencev ni misliti. Med pogovorom s časniškimi poročevalci je dejal, da je izvedel, da je predsednik odredijo glede nedeljskega počitka na Ellis Islandu, razveljavil. On sedaj odobrava razveljavijenje. O KOPELJI. V poletju je največje važnosti, da si človek pogostoma privošči kopelj, pa naj že bode doma ali pa na prostem, da so na ta način znojne luk njice vedno odprte. Truplo se potem vedno dobro počuti in ne bode po d vrže nj vsakovrstnim boleznim. Ako tudi redno rabimo Trinerjevo ameriško grenko vino, nam poletje s svojimi nevarnimi boleznimi na prebavalnih organih ne more Škodovati. To sredstvo je popolnoma zanesljivo v vseh boleznih, ktere je »poznati po slabosti, zgubi teka in bfodosti in ono bode vedno pomagalo, ako ae ga uživa pravočasno. Tudi pri kroničnih boleznih prebavalnih organov, doseže se s Tri-nerjevim amerijfciaa grenkim vinom najboljše uspehe. Radi tega to vino najtopleje priporočamo nervoznim in bolehnim ljudem in onim, ki žele, da bode njih prebavljanje popolno. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Avenuej Osem ur živ na morju. Z angleškega parnika Carpathia, ki je nedavno došel na Reko. je na potu čez ocean padel neki mornar v morje. Kapitan je dal pamik ustaviti in iskati po mornarju, a ves trud je bil zastonj, zato je odplul parnik naprej. Ivo je pa osem ur nato priplul v do-tični kraj neki drugi angleški parnik, je zapazil mornarja, ki se je držal za debel drog in klical na pomoč. Vzeli so ga seboj in odpeljali na Angleško. Nehvaležen konj. Še precej lepa in premožna vdova Xavier v Parizu ima posebno rada [konje. Povsod na udicah daje tija-karskim konjem kolačke in sladkarije. Nedavno pa je naletela na nehvaležnega konja. Sladkarije ji je sicer lepo pojedel z rolke. potem pa hlastnil po bujnih in lepo nakodranih laseh svoje dobrotniee. Občinstvo je zavpilo strahu, ker je vsakdo mislil, rder ali pa Kew York Bank Draft. FRANK SAKflER, 109 Greenwich Strast, New Task. 8104 St. Clair Ave. NJB. Cleveland, a Siedlce, ruska Poljska, 10. sept. Policaji in vojaki pričeli so minolo soboto zvečer ob 8. uri poditi množico raz ulic, vendar pa niso zamogli preprečiti napada domačinov na čifute. Potem so včeraj vojaki ves dan napadali tako čifute, kakor tudi kristjane, tako, da je bilo baje na stotine ljudi usmrtenih ali ranjenih. Vse hiše na treh ulicah so razdejane. S klanjem čifutov so pričeli vojaški rezervisti. Varšava, 10. sept. V soboto zvečer so teroristi ustrelili dva vojaka, ktera sta čuvala neko vladino prodajalnico žganja v Siedleah. Na liee mesta je prišla četa pešcev, kteri so ustrelili na množico in usmrtili dva ter ranili več pasantov. Včeraj zjutraj pričeli so teroristi moriti policaje in vojake, kteri vzdržujejo mir na ulicah. O poludne so vojaki napadli čifutski del mesta v Siedleah. kjer so razdejali mnogo hiš in prodajalnie. Mesto je sedaj v plamenih. Tz Diele prišel je v Siedlce polk pešcev. Baku, 10. st-pt. Včeraj zvečer je nekdo napadel tukajšnjega angleškega podkonzula Leslie Urquaharta. Dasiravno so napadalci osemkrat nanj u-strelili, je vendarle samo. lahko ranjen. 0 vzroku napada ni nič znanega. — Petrograd, 9. sept. Vojno sodišče je obsodilo Zenajdo Konopljanikovo, ktera je v Petrovem dvorcu umorila generala Mina, v smrt na vešalih. Ko s<> dekletu naznanili smrtno obsodbo, je bila popolnoma mirna in je vzela naznanilo smrti s smehom na znanje. Obsodbo mora potrditi še poveljnik gardnih čet, veliki knez Nikolaj Nikolaje vie. Konopljanikovo je zastopal jeden častnik in ko se je pričela obravnava ni hotela vstati. Na vprašanja ni hotela odgovarjati in je izjavila, da smatra obravnavo za navadno komedijo. Obravnava je trajala le jedno uro. Vladivostok, 9. jsept. Bevolucijo-narji so potom prevare dobili $107,000 ktero svoto je poslal semkaj 30. polk. Jeden častnik in dva vojaka v uniformi 30. polka so prišli v banko, kjer so dvignili vso svoto in potem zginili. Kmalo na to so prišli goljufiji na sled. Oni trije sploh niso bili vojaki in so rabili uniforme le zato, da so zamogli izvesti goljufijo. Petrograd, 9. sept. Včeraj zvečer so delavci napadli inženerja in ravnatelja baltiške ladjedelnice, kterega so tako pretepli, da je par ur za tem u-mrl. Inženerju je ime Feodorov. Kerč, 9. sept. V podstrešju največje tukajšnje čifutske sinagoge, razletela se je bomba in dva sina čuvaja poslopja sta bila usmrtena. Ko so sinagogo preiskali, so našli se tri bombe in vse potrebno orodje za izdelovanje bomb, mnogo revolverjev in patron. Sinagogo je obkolilo vojaštvo. Petrograd, 9. sept. Zopetna otvoritev ruskih vseučilišč je zagotovljena in dijaki naznanjajo, da ne bodo več obstruirali, ako se jim dovoli gotova akademična prostost, tako, da zamo-rejo neovirano izraziti svoje mnenje o notranjej politiki. Vlada na to izjavo dijakov ni direktno odgovorila, pač pa je izjavila, da oni profesorji, kteri so se lani aktivno ndeležili boja za svobodo, ne bodo več podučevali. Profesorja Ščepkin in Grodeskul iz Odese in Harkova, ktera sta bila člana razpuščene dume, sta odslovljena. List "Strana" naznanja, da je pe-trogradski policijski prefekt, general Dedulin, imenovan naslednikom generala Trepova. Tudi drugi listi potrjujejo imenovano poročilo in pristavljajo, da odpotuje general Trepov v toplice v Baden-Baden. Sebastopolj, 8. sept. Tukajšnjega šefa ororništra je včeraj nekdo umoril.- ' Iz Avstro-Ogrske. Cesar prehlajen. DA SE PRAN JOSIP NE ZAMERI CIGANIJT, DELA SE BOLNEGA IN NE OBIŠČE DALMACIJE TER BOSNE - EERCE-GO VINE. Vrhu tega se boji tudi italijanskih anarhistov na potu v Dalmacijo. "STARA DEVICA". Razne novosti iz inozemstva. TURŠKI SULTAN JE POPOLNOMA OKREVAL IN PRISOSTVOVAL SELAMLIKU. Marokanski vstaši so mesto Mogador v Maroku zasedli. RAZNOTEROSTL Dunaj, 9. septembra. Včeraj zvečer je v.'ada uradoma naznanila, da si cesar Fran Josip ne udeleži vaj v->j-ne mornarice v Dalmaciji, ker se je baje prehladih — S tem odpade tud obisk Bosne in Hercegovine. Morda je Fran Josep v resnici bo lan, toda pravi uzrok, da ne potuje na slavjanski jug, je ta, ker se boj Madjarov, kojim se neče zameriti Ako bi sedaj, ko zahtevajo Hrvatje ustanovitev Velike Hrvatske, obiskal južne hrvatske dežele, bi Chranija takoj pričela domnevati, da Fran Josip namerava v resnici ustanovit st a rod a vjio k ra 1 j e v i no. Kazim tega je pa policija tudi pro-našla anarhistično zaroto proti ce sarju z namenom njega usmrtiti in mu je odsvetovala potovati v Dama-cijo. Cesarja zastopa pri vajah v Dahna ciji prestolonaslednik Fran Ferdi n and. Dunaj. 9. sent. Grofica Zdei.k: Chotekova. sestra prestolonasledniko-ve žene, ktera v vseh letih svojega že dolgega in raz?'cošne»n življenja ni za-mo»la dobiti ''Stabilnega" moža. ji sedaj, ko se je nair/.ila vsake vrste uživanja in življenja, vstopila v sa most an "dam" Saere-Coerir v Rte genci na Predar'iskem. Stara devica je rojena It', decembra 1861. Red imenovanih ''dam" je soroden z je z'.'.itskim redom; leta 187^1 so te dame prepodili iz Nemčije. Škandal v italijanski kraljevi rodbini Leta 1880 je nastopila v rimskem gledališču "Agentina" prvič mlada umetnica Cesarina Ercolani. Bila je stara šele petnajst let. Napravila je na poslušalce, ki so bili le iz najboljših krogov, zelo dober utis. O tem je zvedel tudi kralj Umberto ter jo povabil na dvor. Mlada umetnica je prišla v spremstvu svoje matere — oče stari grof Ercolani, je bil v toplicah. Kralju je lepa deklica tako dopadla, da ga je morala priti še večkrat obiskat. in siccr brez matere. To je trajalo dve leti, a leta 1882 je povila 17-letna Cesarina dečka, ki so ga krstili na ime Umberto Vittorio Ercolani brez — očeta. Stari grof je otroka po-sinovil, da bi odvrnil sramoto s svoje rodbine. In tako je postal otrok brat s%-oje matere. Kmalu pa se je začela kraljeva ljubezen do deklice ohlajati, a končno so se ji sploh zaprla vrata na dvor. Stari grof je umrl ter zapustil hčer in njenega sina brez premoženja. S težavo se je preživljala, sedaj pa, ko je beda prikipela do vrhunca, je vložila tožbo proti kraljevi rodbini za odškodnino, ker jo je pokojni kralj zapeljal in uničil umetniško karijero. Vsa Italija govori o tem škandalu ter nestrpno pričakuje sodnega izreka. Odkritje Washingtonovega spomenika v Budimpešti. Budimpešta. 10. sept. Včeraj se je tukaj vršilo slavnostno odkritje Washingtonovega spomenika. Zjed. države so bile po mnozih Američanih zastopane. Tri o sobe usmrtene. Baltimore, Md., 10. sept. V predmestju Highlandtown zadel je neki omnibus v voz ulične železnice. Tri osobe so bile usmrtene in dvanajst je več ali manj ranjenih. ženo, otroki ffiosinameDjeit S \ ali pa miW( ter pHjate^c v Ameriko vzeti, piii ta pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSEK, m dreanrkh St« New York, N. Y„ ker tu bodel najpoiteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh ir>9«tnih parobrodnib dru*b Carigrad, 10. sept. Sultan je sedaj popolnoma okreval in je minoli petek prisostvoval selam iku, nakar je sprejel v avdijenco angleškega in francoskega poslanika. Ta avdijenca je bila prva po zadnje j sult.movej bolazni. Tan ire r. Mar. :<>. 10. >. . t. !. Ji,,-gad »fja se poroča, da je \sta.-k: \ ' :.i Anflus Iva id s svojimi četami zasudel mesto. Vladino v.:j;;št\. .. ; . . pilo !c njegovim četam. 1 i; . zbežali v .Mi lan. Varšava, S. sej.t. Neki blaz: ji v b.aznici na -Šavi n a k rat in ji- v. bil sedem i blaznikov, predn . so -a seviadali. Tokio, Japonska, S. sept. Nemi. i. Ateri so nastali radi Štrajka vslužben-cev tukajšnjih uličnih železnic, so se včeraj zopet obnovili. Skabov ni mogoče dobiti, kajti vsakdo se boji ljudske nevolje. Policija proti izgredni-kom ničesar ne opravi. Berolfh. S. ,-ejit. Xa Poljskem pri \ rat is a v i vrše -e sedaj nemške orožne vaje in j ni tem prepeljali s smrtno nevarnimi poškodbami v bolnico. Nesreča na morju. Iz New Bedforda, Mass., se poroča, da se je parnik za lov na kite, imenom Alexandria iz San Francisca. na Se-ernem ledenem morju potopil. Moštvo se je rešilo. Nesrečna zabava. Chas. Hughes in gospa Jos. Greeno-va iz Woodburvja. N. J., sta pri vožnji po reki Lehigli pri Allentownu, Pa., padla v vodo in utonila. Njuni trupli so našli. Dalnij — prosta Inka. Tokio, 8. sept. Japonska vlada je naznanila zunanjim oblastim, da je Dalnij počenši z dnem 1. septembra prosta laka. V - -.' >. - si- " :- ,:. * ■.; •: "GLAS NARODA" UK slovenskih delavcev v Ameriki. Cednik: Editor ZMALrOSLAV VALJAVEC. Lafcik: Publishes FRANK SAKSER, JD9 Greenwich Street, New York City- Jm. leto velja list za Ameriko . . . $3.00 « pol 1-ta.............. 1.50 Ca Evropo, za vse leto.......4.59 ^ 44 •* pel leta.......2.50 ** četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. •GLAS NAHODA *ihaja vsaki dan iz-vzeiaši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA^ i44 Voice of the People") eveo da\, except S jndays and Holidays. Subscription year./ 3L3.0C. Advertisement on agreement. Zz oglase do de^et vrstic se pla£a. 3C •cntov. Dopisi brez podpira in osobnosti se K. natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po %Jor.-y Order. Pri spremembi kraja naroCnikov jrostmo. da se nai.i tudi prejšnje bivali^ le naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naiedite junt-e, kajti proti njemu vlada ne more nastopiti, Ikajti ona mora spoštovali svobodo tiska, ktera pravica je nad vse sveta. Mttgoče je resnica, da v Mehiki ni sovražnega mnenja proti našim državljani nn, toda prijateljstva tam t^idi iii pm-akovati. Običaj naših državljanov, j k) kterem postopajo z držav-.jjani »panskib republik, je tak, da te ljudi zavidajo, ikar mora obuditi so-vražtvo. To je opaziti pa v dvojnej meri tam, kjer naši državljani ustanove s svojim denarjem kaka podjetja, kar se baš o Mehiki zamore trditi. Naši državljani smatrajo državljane drugih dežel stvorom nižje vrste in se potem še budijo, ako jih sovražijo. Akotem pridruži še izkoriščanje, treba je le malega povoda in eksplozija je tu. Prognoza ruske revo= lucije. "Gta;ž Naroda" 4J9 Greenwich Street. New York C it* Naša vojna z Japon= sko. Naš prvi admiral '' pro rokoval" je davno, iia bode prva vojna, ktero de vojevala naša republika, ona Japot to p jzirali »rokovanje se širši sloji kajti vsakomur je naoio, tia častniki nase vojne mornarice o v<»Jfj vojevitžar. Obe deželi sta napredni, samozavestni in t-udi šovinistični. Obe hočeta postati gospodar, in sicer .neomejeni na Paeilriu in ze sumu v tem je dovolj povoda za probujo medsebojne ljubosbmnosti. Haš kakor je citati na jadrih naše državne ladije napis: "Amerika A-n.ejican.-m". tako je "Azija Azijcem" glavno geslj japonske politike. To pa |x»tnenja odkrito nevarna -t naše j azijskej trgovini — miika-I dovo zvito-orijentalsko manevriranje je kijub "odprtim vratim'' zaprlo jnjt ameriškej trg.»vi:n v Mandžuru, i:, s tem, da -e je v južnih man- džuis^ih krajih udomačila japonska trgovina še predn> so se "vrata" Mandžura tulpr-a. — Kljub vsej lju-!k znjivosti japonskih diplomatov in Mjub uradnim izjavam vendarle nihče v. ne dvomi, da je Jap>nska sklenila, da mora jmstati Filipinsko otočje njena iast, kajti prebivalstvo je >< ;vtlm> JajKiiR-em. I ti fioleg teya: ,t. ni zadovoljila z washing-l< :i>ko \ ljudno izjavo ^lede usnrt-tenja j»ar jajx.nskih ribičev na Aleutih, Ienn eč zahteva sc^laj za ta dogodek p^elmo preiskavo iu stvar zamore kma o postati mednarodnega pomena. \ se to so le treuotki razvoja oddaljene bodočnosti, trnia morda se naša j:,-.'tot v resnici piemalo zmeni za njih pomey. Vendar je pa bila naša vi r. H a že sedaj taka previdna, da je st varila tak naturalizacijski zakon, k teii zabranjuje Mjoiigjo&cem. dobiti liržavljanstvo Zjedinjenih držav. Y tem pa vidi Japonska zapostavljanje ne le Uitajskib kulijev, temveč tudi Japoncev, kar pomenja kršitev mednarodne kurtoazije in sovražni fin proti Japoiiskej. Nasi državljani v Mehiki. Državni cdJelc-k naše v^ade smatral je imaotlivim objavi poročilo našega poslanika, v Mexico Ciudad, ktero povdarja, da v MehJki ne prevladuje sovražno mnenje napram državljanom Zjedinjenih držav in da na organizovano revolucijo proti predsedniku Diazu ni misliti. Istodobno je nas poslanik na željo mebi-ka ruske vlade priposlal v Washington pritožbo glede meliikanske revo-lucijonarne junte, ktera obstoji v St. Lounsu, Mo., Ikjer izdaja list "La Re-generacionKer obstoji med Zje-dinjenimi državami in Mehiko pri-teljsko razimerje, bode naša vlada storili* vse, da ugodi mehikanskim željam, ktiire -so opravičene, dokler se nanašajo na stvari, kterih namen je prepoditi sedanjo vlado. Vse drugo pa je glede lista revolueijonarne Kuska revolrt-ija je že sama na sebi najvažnejša prikazen nove zgodovine, za nas Slovane pa še posebej izvan-redne važnosti, ktere izid bode vplival morda celo od.očilno tudi na našo < •sodo. Za nas je torej ne samo zanimivo, ampak tudi zelo važno vprašanje: Kako bode izpala ruska revolucija? Ali se bode razvila do konca ali ne? In če se razvije do "konca, kakšen bode ta konec? I. Samonasebi bi bili mogoči sledeči slučaji: 1. Reakcija zaduši revolucijo in vlada dalje po svoje. 2. Naredi se kompromis med reakcijo in revolucijo. 3. Revolucija se razvija dalje po svojem tiru brez konca. 4. Revolucija se razvija dalje do normalnega in naravnega konca. 1. Toda prvi slučaj je tako izključen, da niti hipotetično ne moremo z njim računati. Na Ruskem bi se raz ven ruskega Nemca, gospoda Gringmutha, Urednika "Moskovskih Vjeckunosti", in nekaj podobnih osob iz društva *'resničnih ruskih ljudi" s tem liikdo ne strinjal. V bivši go-sudarstveni dumi se je imenovala najbolj aikrajna desna stranka "stranka pravega reda". Ni se imenovala "absolutistična stranka" ali kaj podobnega, ker si tudi ona ni upa-•a javno izreči, da je za 4'stari red". Zahtevala je, naj vlada nastopi energično in napravi "red", toda ni si upala zahtevati, naj vlada napravi "stari red", to je naj zaduši revolucijo in prekliče vse, kar je doslej ukrenila v koncesijo uporu. Kaj ta-cej»a je včasih javno zahteval gospod Gringmut'h v staro4ionservativn.o-ru-sko-patrijotičnih "Moskovskih Vje-domostih" ali kakšen član drštva "resničnih ruskih ljudi", toda resno se kaj tacega sedaj niti misliti ne da. Tudi ruska vlada, bodisi Witte-jeva, Goremjuinova ai Stolypinova ni opustila pri nobeni priliki povdar-jati, da hoče kljub vsem represalijam in reakcijskim korakom se zvesto držati oktoberskega manifesta in zatrjevala, da ni reakcijska, ampak liberalna. Radi tega se tudi vsi podporniki prejšnjega sistema, uradniki, vladni kimovci itd. niso pridružili stranki "pravnega reda", ki je zdaj vsaj v teoriji z vlado v opozieiji, ampak bolj liberalni in na levo stoječi stranki "oktjabristov", Iki zahtevajo v svojem programu, naj vjada vestno in lojalno izvrši oktoberski manifest. To stranko vodita grof Heyden i,n Vahovič, k nji pripada tudi večkrat imenovani politik Šipov, dalje Guč-!;ov itd., medtem ko nama stranka '' pravnega reda'' med seboj nobene važnejše politične oso be, ampak živi samo od nezavednih "črnih mas" in od birokratičnih ter dvomih intrig. Tudi skoraj vsi listi, ki so bili poprej za absolutnega carja, so se sedaj pridružili tej stranki, odkar je zavela nova sapa pri vladi, kot "No-voje Vremja", " Varšavski j dnev-niik", "Kijevljanin" itd. I>a bi torej vlada zadušila revolm-cijo in zopet vladala tako, kot pred revolucijo in pred vojno, to je izključeno. 2. Nemogoč je tiidi vsak kompromis med reakcijo in med revolucijo. Vsi poizkusi, kaikor so jih delali Wit-te, Goremykin in Stolypin, in kteri se bodlo še delali, da bi naredili iz "oktjabristov" in zmernejših kadetov neko vladno stranko, s Iktero bi kakšna vlada mogla vladati, ee morajo ponesrečiti. Tujemu opazovate-Iju se mora zdeti čudno, da ne more ruska vlada celo med politiki, ki so načeloma pristaši vladne stranke "oiktjabristov", pridobiti, da bi vstopili med ministerstvo. In vendar je to jako naravno. Kddr je čital časnike bolj pazi j i mo, je morda opazil, da ruski ministerski predsednik ni nikdar pomujal ministerstva notranjih zadev kakšnemu nebirdkratu. Ruski minister notranjih zade \jma pa veliko večji delokrog, kot njegovi enako z van i kolegi po drugi hevTopskih dr- žavah. Zlasti ima on pred seboj tudi policijski oddelek, to je organ, s ptK močjo kterega vlada ruska neoficijel-na vlada. Na Ruskem sta namreč dve v laid i j ki si večkrat nasprotujeta, zlasti iz dvora ministerskem predsedništvu dalje, drdga ima svoje središče tudi v dvornih krogih in vlada po ministers!vu notranjih zadev in po.ieije. To zanimivo prikazen je jasne od/kril knez Urusov, bivši pomočnik ministra no t ran jih zadev, v svojem epolialnem govoru v dumi povodom nemirov v Bialvsboku. Ruski politik, ki bi vstopil v ministerstvo, bi sprejel na-se vso odgovornost oficijelne vlade. Ako bi se irodili nemiri itd., bi nasprotni, reakcijski elementi kričali: "Poglejte, on je kriv! To je ustavna vlada!" Na drugi strani bi pa ne imel možnosti narediti miru in reda, ker bi po-*eg obstajala še druga, tajna neofiei jelrta vlada. Pameten in previden politik bode na Ruskem vstopil v ministerstvo le tedaj, ako se tudi ministerstvo notranjih zadev nahaja v rokah ustavnega moža nebirokrata in bi bila potem samo jedna, samo ofi-cijelna vlada, za ikitere korake bi ministerstvo lahko prevzelo odgovornost. Že ko je Wit te hotel Šipova narediti za ministra, stavil je Šipov to zahtevo, ker dokler tega ministerstva ni v rokah nebirokrata, ruska neoficijel-na vjada ni nikdar gotova, da bode mogla izpolniti to, ikar se vrši. Toda Witte je odgovoril, da mora ministerstvo notranjih zadev ostati v rokah birokrata, ki uživa osobno zaupanje dvora in policije, ker, ako bi ustavni minister prevzel to mesto, bi policija sama napravila nemire, vojaške upore in zarote celo zoper carja in vso odgovornost zvalila na ofi-c-ijelno vlado. Tako ima vsaj neofi-cijalna vlada tuidi sama odgovornost za svoje korake in za varnost dvora in carja. Šipov nato ni vstopil' v ministerstvo in Witte je padel. Da se naredil kompromis med reakcijo in revolucijo, oziroma med vlado in dvorom in nastopila na Ruskem ustavna vlada, tako da bi pri postavo-dajstvu skupno in v sporazumu sodelovali narod po svojih poslancih in vlada po svojih ministrih, kakor po drugih evropskih državah, morala bi izginiti neoficijelna vlada in obstajati samo jedna, ustavna, parlamentarna vbada. To je pa mirni m potom psiho-logično nemogoče. Starodavni ruski knezi so smatrali Rusijo ravno tako za svojo osobno lastnino, kot ruski kmet svoje polje. In kakor oni ikmet bolje gospodari, komur polje več nese, tako je tudi oni knez bolje vladal, komur je država več nesla, to je, kdor je dobil iz nje več 41 dan ji". Stari ruski (kinez je rabil vojno družino, da je ž njo pobiral "danj", ali da je ž njo napadel in si podvrgel sosedne rodove in jih prisilil plačevati v Kijev "da-nj". To "danj", ki je obstajala večinoma v kožuhovinah in v suftnjih, je potem prodajal na Grško za denar ali umetniške izdelke. Kadar je knez umrl, razdelil je svojo državo med svoje sinove, kaikor še sedaj razdeli m a Lo ruski krnet, če tm« polje v svojo lastnino, isto pred smrtjo v jednakih kosili med svoje sinove. Pozneje je nastaia pod bizantinsko - mongolskim vplivom vladimirsko - ruadaljstko - mo- ( skovska kneževina dedxea, to je, oče je ni več delil med svoje sinove, ampak zapustil jo je celotno navadno najstarejšemu sinu. Izpremenila se je torej zunanja oblika vlapde, a niso se izpremenila načela: 1. da je vlada osobna last cele vladajoče rodbine; 2. da ima vsak ud vladajoče rodovine pravico, koliikor mogoče iztisniti zase iz kosa, ki pripada njemu. Ti pojmi so ostali, izpremenila se je samo oblika vladanja v toliko, da se je včasih delila država, to je zemlja, med ude vladajoče hiše, dandanes se pa ne deli zemlja, ampak uprava. iVčasih je dobil jeden carjev sorodnik jeden kos države, da ga je vladal, to se pravi, iz njega pobiral "danj", drugi pa druzega, dandanes pa dobi jeden veliki knez jeden del uprave, na primer veliki knez Aleksej mornarico, drugi zopet kaj druzega. Ravno tako je ostal pojem, da je Ritf-sija osobna last cele vladajoče rodovine. Drasftično ilustracijo k temu pripoveduje sledeči dogodek: Ko je car Nikolaj hotel podpisati ustavo, prišel je fis njemu njegov stric, veliki knez Vladimir, in zakričal : "Čto dje-laješ! Vjed, Rossija njet tvoja, Ros-sija nas vsjeh Romanovičov!'' (Kaj delaš! Znaj, Rusija ni tvoja, Rusija je nas vseh Romanovičev!) Jeden veliki knez, recimo A., dobi torej v svoj del gotov resort uprave, recimo mornarico. Za njega ima to isti pomen, kot če je v davnih časih dobil v svoj del kos države, da je iz njega pobiral '1 danj". On izkuša iz svojega reso rta kolikor mogoče veliko iztisniti za-se, druzega namena nima. Seveda zamore pri tem rabiti le uradnike, ki so podobnega mišljenja in delajo tako, da njihov "na-stajatelj" veliko dobi in vendar še njim precej ostane. Oni rabijo zopet primerne poduradnike in tako gre v vedno bolj širokih krogih naokrog čast in hvala doktorja Leonardo Landeso! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati lan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blago- v poslednjih časih. Prva gre Najnovejša zahvala pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, ra legalno in oficijelno pot po,^1-' Anton Filipovič, Bo* 81, Mountain View, CaL; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mieh^ in Andro Ivančie, 320 East Front St., Youngs town, Ohio. DR. LEONARD ULMDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y, zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pijačah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utri-p»oje in^ bolezni srea, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in ^rsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavl^jije, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle-noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušt s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhate po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenieni glavobol, kakor tudi vse tajne moške in žensk« bolezni. Rojaki Slovenci \ Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso ) mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da m obrnete na doktorja LEONARDA LAMDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevariL Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ib nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. liki knez dela ravno tako v drugem, tretji v tretjem oddelku. Rusija je v gotovem smislu uradniška roparska dežela in večinoma vse vojske, latere je Rusija vodila v Aziji in drugod, so imele namen, dobiti kos sveta, kamor nastaviti svoje "činovništvo" (urad-ništvo) in mu preskrbeti dohodke, ravno tako, kot so davni knezi napadali sosedna pJemena, da bi pri njih pobirali 1' dauj' Vsled tega je vsaik kompromis mirnim potom med reakcijo in revolucijo, narodom in vlado na Ruskem nemogoč. Ako bi car in njegovi ofi-cijelni ministri v resnici i,n energično hoteli vladati z dumo, naredila bi birokracija in policija proti vladi revolucijo. Sile imajo mnogo. Na njihovi strani stoje vplivni dvorni krogi, ves državni aparat, ce'.!a vojska policije, mnogo vojaštva, mnogo nezavednih temnih kmetskih mas, stanoikopitni trgovci itd. Možje od neofieijelne vlade se bodo dali raje posekati, kot da bi izpustili iz rok moč, vpliv in dohodke. Na drugi strani se pa tudi narod, oziroma duma ne bode .nikdar zadovoljila, da bi bila saimo za parado, ampak bode hotela tudi kaj govoriti, zlasti pri financah. Radi tega je izključeno, da bi se ustavila revolucija potom mirnega Ikbmpromisa, ampak ona bode šla dalje svojo pot. Iz Hrvatske. Zagreb, 23. avgusta. Včeraj je umrl veliki hrvatski književnik Koza rac v starosti 4S let. Ni pripadal nobeni posebni kliki, ne ko-teriji, da bi ga ona razbobnala ?n razrpila po vsem svetu, in ni imel okrog sebe eelega ikiroga prijateljev s stoloravnateljsko delavnostjo, da bi raznašal.i njegovo slavo kot književnika, kakor se je to zgodilo v zadnjih dneh v Zagrebu s slavnim g. senatorjem Deželičem. Ne, Kozarac ni imel in tudi ni potreboval klalke. Pripada lni nobeni določni straaiki ali pripadal je z vso dušo napredni moderni generaciji. Tih in miren — v navadnem življenju gozdar — je postal s svojim realističnim peresom in modernim socijalnim pogliedom velikim pijonirjem naprednih idej v hrvatskem narodu. In to še v onih časih, kot pravi narodni prorok, ko se je njegovim idejam upirala vr-^i stara generacija, prevzetega političnega in literarnega romanticizma, a mladih še ni bilo. "Matica Hrvatska" mu je cenzurirala dela (patrijot^a cenzura!), a nektera dela, kakor neka ostra satira proti klerikalizmu, še na dan bo sv. Cirila in Metoda: Anton Demšar v Bronghtonu, Pa^. 25 eentov. Živel! POZOR, ROJAKI! katoliško podp. društvo G svete Barbare Zledlnjene držav© Severn© Amerike- Sedež: Forest City", Pa. >ORUO|»nrirnno dne ai, Januarja 1903 v državi P«nnM"> ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa, Podpredsednik: IVAN TELBAN, Bos' 3, Moon Run^ Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Bos GOT, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJPIJ ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City,*Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box Si, Durvea, Pa. ANDREJ SUDER, Box lOS^ Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z AL AR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest Citv, Pa. * ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PREPRIČAJTE SE SAMI!!! Žel i ni o, da se oglasijo vsi tisti ljudje, kterih niso niofjli ozdraviti drugi zdravniki! Mi jim nameravamo poslati zdravila zastonj na poskušnjo, da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila 8 kterimi seje mogoče popolnoma ozdraviti. Naj nikdo ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kterimi bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store pa malo. Naš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je proučaval kr«»nične in zastarele bolezni celih dvajset let. On dela zdravila po predpisih ljudij in zdravnikov, kteri so leta in leta pron-čavali te bolezni, da so iznajdli zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga ljudem, kterih niso mogli ozdraviti drugi zdravniki. Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in j>opišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila. Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo. Kje je resnica? V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravljajo najnaravnejša in naj-boljSa zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo. S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; trika zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih bolezni j, kakor jih imaje vi; a tudi Vi ozdravite. Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil. Naš zdravnik Vas ozdravi! Išče se RUDOLF ERBEŽNIK, doma iz frare Prečna, pošta Beršlin pri Novem mestu. Ni še dolgo, ko se je omenjeni poročil z mojo hčerjo Antonijo ter je ne ve se kam popihal. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj blagovoli poročati njegov naslov meni: Mrs. Agnes Contenti, West lan d No. 2, R. D. 1, Camonsburg, Pa., ali pa njegovi ženi, oziroma moji hčeri: Anto-nia Erbežnik, Westland No. 2, R. D. 1, Canonsburg, Pa. (7-10—9) IZVEŽBAN BRIVEC dobi takoj stalno delo. Plača dobra na dan, mesec ali leto. Po dogovoru dobi se brivnica tudi v najem. Piana naj se pošljejo upravništvu "GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, N. Y. Nova knjiga za Slovence. Izdala America-Europe Company po zakonih držaTe New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem odkrito, jasno in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Sloveuskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravlje-nja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite h nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za Slovence v AMERICA=EUROPE CO., 161 COLUMBUS ATE.. UE1V YORK, Jf. Y. Kje je JANEZ URBANČ? Doma je iz Velikea Podloga pri Krškem. Lansko leto je bival v Ashtoli, Pa. Njegov naslov želi zvedeti sestra Neža, ktera je dospela iz stare domovine. Naznani naj se upravni-štvu "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y. (S-10—9) Spominjajte m ob runih prilik&b nai« prekorutne družb« sv. Cirila ii Metoda v Ljunljaaii Kal položi dar domu m oltar I i? ^ JOHN VENZUL, 1017 E. 62nd St., N. E., Clev«laud, O. Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoma rojakom za izdelovanj* in popravljenje harmonik. Delo na-pravim n* zahtevanje naročnikov. Cene »o primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $21 do $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim j« od t45 do 480 Rojakom ^S",'"*"- naznanjam, da y. za tamošnji okraj moj ;; edini pooblaščeni zastopnik za vse posle JAKOB Z A BUKOVE C, J 1 4824 Blackberry Alley* Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od $7. do \8. ure, ter ob sobotah do j > 8. ure zvečer. gLvopSkr priporočam. ♦ Frank Jugoslovanska Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABFKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blaekbeny St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. . Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov »n druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnik«: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poSiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ah posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. ^ Društveno glasilo je: 4 * GLAS NARODA". zopet sprejetl V društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 30. avg.: Ivan Vidoš cert. 939 I. razred. Društvo šteje 257 udov. V društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, 28. avg.: Avg >t Buden cert. 2566 I. razred. Društvo šteje 100 udov. V društvo sv. Cirila in Metala št. 9 v Calumetu. Mich., 30. avg.: Matija Grahek cert. 7S4. Ivan Butala cert. 765. Oba spadata v I. raz- V društvo sv. Barbare št. 3 v La SaLe, 111., 30. julija: Josip Škraba cert. 2621, Martin Novak cert. 610. Oba v I. razred. Drrtštvo šteje 60 V društvo -v. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu. Colo., 16. avg.: Josip K-pel j cert. 7381 (?). I. razred. Društvo šteje 90 udov. V društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 16. avg.: Ivan Bole cert. 30*7 I. razred. Društvo šteje 120 udov. V društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddoeku, Pa., 24. avg.: Mihael Plevel cert. 2056 ( f) I. razred. Društvo šteje ? udov. odstopill Di M j Luži Zn I društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., 28. avg.: S ih..veršnik cert. 2137, Fran Lam pert cert. 2118. Oba v L razredu. štvo šteje 65 udov. Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 30. julija: Ivan mpuh ert. 3^17, Jernej Zupane cert. 4129. Oba v I. razredu, Dru-šteje f udov. I/, drufctva sv. Alojzija .št. 13 v Baggalevu, Pa., 16. aivg.: Ivan Avar-.,'a «ert. 3455. Ivan Blatnik cert. 3243, Ivan Voglar cert. 4504, Ivan K»rič cert. 4047. Društvo šteje 28 udov. Črtani. I dru-tva -v. Jožefa At. 21 v Denverju. Colo., 18 julija: Louis Bau-eert. 4943 I. razred. Iz društva sv. Ime .Iezu> št. 25 v Evelethu, Minn., 30. julija: Fran •rt. 1.713 I. razred. Ivan Zgonc cert. 2959. razred. Društvo šteje lov 1/ društva sv. Barbare >t. 60 v Chisholmu, Minn., 30. julija: Anton larsič cert. 470S I. razred. Društvo šteje 27 udov. 1/ društva Vitezi -v. Jurija št. 49 v Kansas City, Kansas, 24. avg.: i Janžekovie cert. 4353 I. razred. Društvo šteje 53 udov. I/ društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., 20. avg.: Anton !>! n- cert. 989 I. razred, Ivan Robas cert. 4375 I. razred. Društvo 105 udov. ) JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. oaflBDiaSTI KRANJSKE NOVICE V Ameriko. I>ne 22. avg. se je od- 1 peljalo z južnega kolodvora v^Ljub- j Ijani v Ameriko 60 Slovencev, 7 Hrvatov in deset Črnogorcev. Beračica s hranilnično knjižico. 48-letna Frančiška Žanova iz Xaklega, ki se dela nekoliko bedasto, je bila j po raznih krajih že mnogokrat areto-| vana zaradi beračenja in odgnana v svojo domovno občino. Tudi ljubljan-1 ska policija jo je že večkrat prijela, _ a to vse nič ne pomaga in Žanova se t že vedno rada vrača v Ljubljano beračit, v sled česar je bila zopet prijeta. 1 Ko so jo preiskali, se je pokazalo, da! navedenki ni sila beračiti, prvič, ker; je še zmožna dela, a drugič pa tudi vsled tega ne, ker ni v nikaki potrebi. Žanova je namreč imela pri sebi 23 K denarja in hranilnično knjižico z vlogo 1200 K. in je češče dotičnik, ki ji kaj daruje, skoraj bolj j)otreben, ka- i • i f kor je beraeu-a sama. Žandarmerija na Viču je aretovala tri cigane, ki so v ljubljanski okolici zadnji mesec kradli in sleparili. Ukradli so okoli 300 K denarja in odnesli mnogo drugih reči. Ko je žandarmerija pregledala ciganski voz, je dobila skritih polno klobas, suhega mesa, jajc, obleke ter sedem malih vrečic denarja. | " Obesil se je v svojem stanovanju, in sicer v kuhinji, v Florijanskih ulicah v Ljubljani, oženjeni tapetniški pomočnik Alojzij Wolf, rojen 1. 1&59 ( v Ljubljani, pristojen na Brezovico v kamniškem okraju. Na lice mesta poklicani policijski zdravnik dr. Ilner je mogel konštatovati le še smrt. Nje- „ govo truplo bo prepeljali v mrtvašnico j k Sv. Krištofu. Wolf je bil hud alkoholik. Konj se je zadavil na paši Antonu Marinčiču iz Zagorja pri Postojni. Ta je pustil namreč konje na nočni paši, ki je sploh prepovedana. Konj je imel oglavnico, a je pri tem s prvo nogo tako nesrečno zašel med vrvi, da se ni mogel več rešiti. Ogenj. Dne 20. avg. je začelo goreti v listnici Antona Končine v Štangi pri Trebeljevem. Pogorela je hiša, pod in svinjak. Škode je 4000 K, zavarovalnina znaša 800 K. Kako je o-genj nastal, ni znano. Otrok utonil. Kočarici Mariji Babi-čevi v Predoslju pri Kranju je utonil 21etni sin Anton, ko je bil pri mlinu Jurija Sorlija in tam v vodo padel. Tatvina. Neznan tat je ukradel posestniku Antonu Adamiču v Spodnjem Blatu pri Grosupljem 300 K denarja. Nesreči. Dne 22. avg. popoldne so pri stavbi vile Karla K vtke na Dolenjski cesti v Ljubljani delali na strehi dimnik. Ko je 201etni zidar Jožef Šimec s Sela št. 29 hotel iz dimnika potegniti leseno cev, je omahnil in padel iz 20metrske visočine na tla ter obležal nezavesten. Upajo, da bo poškodovanec, kterega so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, okreval. — Dne 20. avg. je pa padel pri delu v domobranski vojašnici v Ljubljani 361etni slikarski pomočnik Jožef Kramar z dva in pol metra visoke lestve in se na glavi in po obrazu močno poškodoval. Tudi ta je baje moral iti v deželno bolnišnico. V gozdn je umrl lesni hlapec Ivan Habjan, uslužben pri lesnem trgovcu Josipu Koširju v Kranjski gori. Hab-jana je zadel mrtvoud. Bil je hud žganjepivec. Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki®) Zdravimo vse plučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in koine bolezni, mrzlico, rermstizem, jetiko, sploh vse notranjo in zunanje bolezni in vso tajne moške in žen«ke bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkuieni zdravniki z e«ropejsko in ameriško zdravniško prakso. Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. Govori se slovenski in hrvatski. Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, od sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 3 popol. THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N.Y. PAULINA ŽAGAR, 1516 Hecla Street, PRIMORSKE NOVICE. Pri zažiganju mine sta se v Ronkih na Goriškem ponesrečila dva delavca. Mina se ni hotela užgati, ko sta se pa zopet približala, je eksplodirala ter ju vrgla ob tla. Oba sta oslepela ter najbrže umrjeta vsled ran. Zopet morski pes. Ribiči pri otoku Krku so zopet zapazili blizu krške lu-ke morskega psa, okoli dva metra dolgega. Toča je pobila 16. avg. v občinah Št. Lovrenc, Mali Videm, Muhabran, Kukenberg, Pinje, Krtina, Žabjek, Mala in Velika Loka, Skovec, Gornja Nemška vas in Sv. Štefan pri Veliki Loki. Škode je do 30,000 K. Uničena je tretjina jesenskih pridelkov. ŠTAJERSKE NOVICE. Konja je učil voziti pri Sv. Barbari pri Mariboru Fel. Satler. Pri tem se je vsedla na voz njegova žena in petletna hči. Na strmi cesti se je pa konj splaišl, vrgel za uzdo držečega gospodarja po strmini, voz z ženo in otrokom se je pa prekucnil v nižino, da je bilo dekletu izbito oko in lice razrezano, materi se je pa zlomila roka. V gnojnično jamo je padla v Celju neka natakarica in se komaj rešila. V znak nemške hvaležnosti, da ni nič zahtevala za obleko, ki ji je bila pokvarjena po krivdi drugih, jo je njen gospodar odpustil. Taki so moderni Človekoljubi! Zblaznel slaščičar. V Gradcu je zblaznel slaščičar Malovee, ki je šel na streho hiše, kjer stanuje, in jo začel odkrivati ter metati opeko na cesto. Razni klici občinstva na ulici niso nič koristili in šele požarna bramba je nesrečnika spravila s strehe in ga oddala v blaznico. i . KOROŠKE NOVICE. Strela je ubila v Epersdorfu na Koroškem 171etno žanjico Frančiško Cirn iz Ogroda pri Kranju. Ko je strela udarila vanjo, držala je v rokah majhnega dečka, ki je vsled strele oslepel. VeČ drugih v bližini se na-hajajočih žanjic je pa strela precej ožgala. HRVATSKE NOVICE. Nenadna smrt. 511etni An t. Gruden od Šmihela na Kranjskem je na Reki hotel sčistiti dimnik svojega stanovanja. Pri tem je pa padel tako nesrečno vznak, da je bil na mestu mrtev. Zapustil je ženo in tri otroke. Hrvatski zamorec. Pred tremi meseci se je vrnila iz Amerike domov na Sipak na Kupčini neka ženska v blagoslovljenem stanu ter pred nekaj dnevi povila zamorčka. Soobčani so mislili, da je prišel na svet sam vrag, ter bežali pred njo; župnik je imel dosti truda, da je vso stvar razložil. Zamorček je čvrst in ima najlepše u-panje na dolgo življenje. Vojak se je obesil. V domobranski vojašnici v Zagrebu se je obesil vojak Franc Radamovič. Vzrok samomora ni znan. Ukradli so v Karlovcu iz taberna-kelna Sv. Trojice dosedaj še neznani tatovi monštranco in eiborij. Oboje je bilo iz starinskega srebra in pozlačeno ter velike vrednosti. Prijet cerkven tat. V Zagrebu so prijeli 351etnega Pavla Webera iz Laškega pri Celju. Weber je presedel v ječi že štirinajst let zaradi posku.še-nega umora. Ko so ga prijeli, so našli pri njem denarnico s 160 K, v robcu pa 30 K denarja, sam drobiž po 1, 2, 10 in 20 vinarjev. "VVeber je vsekakor moral okrasti kako cerkev, ker je imel pri sebi tudi kos monštranee. Oborožen je bil z nabitim samokresov na šest ognjev. Pohotnež. Zidar Anton Petelin v Skurinjah pri Reki je oskrunil neko 41etno deklico in ji nakopal bolezen, ker je veneričen. Isto je storil tudi z nekim 141etnim dekletom. Petelina in dekliei so oddali v bolnico, divjega pohotneža pa izroče, kadar ozdravi, seveda sodišču. BALKANSKE NOVICE. Nove šole v črni gori. Zastopnik ministra prosvete v Črni gori, Dožič, je odredil, da se nanovo ustanovi ll državnih ljudskih šol. "Glas Črnogorca" dostavlja: To je velik in hvalevreden korak našega prosvetnega napredka, ki popolnoma odgovarja očetovski skrbi l^neza za srečo in napredek naroda. Organizacija Hrvatov v Borni in Hercegovini. Tekom proslave pevskega društva "Vlašie" v Travniku, se je vršila skupščina v Dolcu za organizacijo bosenskih in hercegovinskih Hrvatov, ki je sijajno nspela. Pred- sednikom hrvatskih saborskih klubov v Zagrebu in državnim dalmatinskim poslancem so bili odposlani brzojavi s prošnjo, da se zavzamejo za želje bosensko-hercegovinskih Hrvatov po združenju s Hrvatsko in Dalmacijo. Izbrana je tudi deputaeija, ki se poj-de poklonit cesarju ob njegovi navzočnosti v Bosni ter mu izfočit adre-so bosensko-hercegovinskih Hrvatov. "Velika Srbija." Pod tem naslovom je napisal madjarski publicist Kaliuar članek v "Pešti Napu"; v tem poudarja, da je v interesu mad-: jarskega naroda, da se srbski narod na balkanskem polotoku združi, in da v skupino nove in velike, močne srb-I ske države pristopi Bosna, Hercego-! vina in Stara Srbija. V dosego srb-| skega ideala, Velike Srbije, mora pripomoči tudi madjarska državna politika. Iz hrvatske ljudske napredne stranke. V nedeljo dne 19. avg. je priredila hrv. ljudska napredna stranka velik shod v občini Marjanci, doljnomiho-ljaškega okraja, da protestira proti svojemu poslancu, madjaronu Chav-raku. Dasi se s programom ljudske napredne stranke ne strinja hrvatska stranka prava vsled njenih demokratičnih načel ter so tudi ondotni duhovniki, ki so stali vedno na strani vlastelinov, svarili narod pred to ljudsko skupščino, češ, da pridejo vragovi" iz Zagreba, je ljudstvo v o-gromnem številu prišlo na shod. Urednik Wilder je v ostrem govoru pozval volilce, naj pošljejo Chavraku poziv s podpisi, naj odloži mandat, kej je v javnosti razkrinkan kot pandur, ki je hotel zagnati v ječe mnogo odličnih rodoljubov samo zato, k,er so se borili proti njemu. Ta predlog je skupščina sprejela z velikim odobravanjem ter so takoj začeli nabirati podpise za nezaupnico. Ko je govoril kmet Stanko-vič, je dal župnik zvoniti v cerkvi tako močno, da so morali skupščino prekiniti. Slednjič je bila sprejeta resolucija, da skupščina popolnoma odobrava program ljudske napredne stranke ter poživlja poslanee, da skušajo z vsemi silami v jesenskem zasedanju hrvatskega sabora doseči, da se uzakoni splošna, enaka in tajna volilna pravica, svoboda tiska in potrebne ustavne reforme. Carinski konflikt med Avstro-Ogr-sko in Srbijo. Belgrad, 24. avg. Med člani skupščine se razširja vest, da Pašie zato ne more skleniti z Avstrijo trgovinske pogodbe, ker zahteva Avstrija vojno konvencijo glede prehoda avstro-ogrskega vojaštva skozi Srbijo v Macedonijo. — Dunaj, 24. avg. Med ministerskim predsednikom Pašičem in ministrom notranjih zadev Proti-čem je nastal konflikt zaradi zagonetnega Pašičevega postopanja v zadevi dobave topov. Protič je baje rekel Pašiču: 1' Ne morem te več nositi na svojih ramah, dokler se ne opereš. Ako tega ne moreš, pa idi!" RAZNOTEROSTI. Berač v duhovskem talarju. V pre-stolnem španskem mestu Madridu se je zadnji čas pojavil navaden poulični berač v duhovskem talarju in je seveda vzbudil mnogo zanimanja. Če ga je kdo vprašal, kdo in odkod la je, ni dal odgovora, češ, da ima mogočne sovražnike in se ne upa govoriti. Ko-nečno je prišla skrivnost berača v talarju vendar na dan. Ta berač je jezuitski pater Juan Rojas. V mladih letih je mož s svojim bratom vstopil v jezuitski red; prinesla sta seboj 150,000 peset, ktera svota je postala last jezuitskega reda. Bratoma Rojas se je v samostanu slabo godilo. Juan Rojas je bil že 20 let v samostanu, je prestal mnogo hudega, dasi ni ničesar zakrivil, in bil konečno premeščen v samostan, ki leži v tako nezdravem kraju,, da bi bil bolehni mož tam gotovo v kratkem umrl. Ker se je Juan ustavljal premestitvi, so ga spodili iz samostana — premoženje njegovo pa si pridržali. Jezuit je so ga odslej preganjali z vsemi sredstvi, tako da si ni mogel nikjer ustanoviti niti naj-skromnejše eksistence in končno propadel tako, da mora zdaj po ulicah beračiti.... Koliko ljudi je oblečenih. Izmed 1500 milijonov celokupnega prebivalstva na svetu je popolnoma oblečenih samo 500 milijonov, napol oblečenih 250 milijonov, a nagih hodi po zemlji 250 mil.ljudi. Da bi se ljudje popolnoma oblačili, treba bi bilo na leto proizvajati nad 95 milijonov kvintalov bombaževine, doeim se je dandanes pridela le 40 milijonov kvintalov. - CALUMET, MICH. Velespoštovani gospod Collins M. I. Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi je ojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumiio kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proe metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj 11 ie ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadujega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin y rokah in r.ogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna Paulina Ža^ur, v _____1516 Hecla Str., Calumet, Mich. Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York. Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi meni spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Jožef Pavlič, Box 334 Aspen, Colo. Izdrnvljen od revmatizma v rOkah in nošah in želodčne bolezni. V. S Jovanovich, New Albany, Ind. Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. ———— ROJAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kaniti poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. Collins N. Y. Medical Institute. 140 West 34th Street, NEW YORK, X. Y. ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni ksikor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno' prebavl-janje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabijevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazul je, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE, (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) ^ , i£a S"** fe«? MtaTČr;eje sP°zna' naj Piše P° obširno knjigo ^Zdravje" katero je napisal Slavni lir. Ji. i,. ^Oiling M. 1., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. ZATORAJ ROJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko'ste stari, kakodol^o traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov* Dr. E. C. COLLINS, >IEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th St., New York, N. Y. Pot';m smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. 7a tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zavod. je isti odprt od 9-ure zjutraj do 5 popoludne. Ob nedeljih in praznikih od io-ure dopoludne do i popoludne. otx POGODBA LA IZDELOVAXJX DOCK M) kupujemo in izdelujemo pogodb« ta francoske dete in sa toge ta k&4i Posodim« tudi potrebni denar n is delovanje dog. Ako imate doge na pre da), pilite nam, naii pogoji so ngodai PBIBDLAEHDBE * OLIVEN CO. •kreveport. La. P. O. Bex 503 POZOR SLOVENCI IN HRVATI Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chieagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni —: S AIL O O K. Na razpolago imam tudi lepo keg ljiH*. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, j ako dobro domaČe vino razne likerje ter prodajam fine emotike. Postrežba solidna. Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za v*e prekomorske črte po izvirnih cenah Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim poton? po dnevnem kurzu. V zvez\ sem z banko Prank Sakaer v New Yorku. Svoji k svojimi Z rel©spoštovanjem JOSIP KOMPASA 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111 Rojakom na znanje !j| | Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de-n ar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja- ® J mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. | , Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker a\ 1 je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. Napravljati žganje in likerje ni težko. I Če ■imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; & ; tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam- ' čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega di j mor?li izdati, plačate le 20 centov. SPRirFVAI O italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 junija oriMLLVALU 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po državnih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: t 1 liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa ) 1 „ 'Vlahova 1 „ Konjaka 1 „ Ferneta [ 1 ,, Maraskina 1 ,, Brinovca 1 ,, Absinta / 1 ,, Kimljevca 1 „ Ruma 1 „ Anisetta. ! 12 litrov (3 galone) samo za tri dolarje. 1 Istočasno Va^i priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako : se delajo razna žganja. Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam takoj rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja. NADALJE PRODAJAMO vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. .1 v vsciuuguLc [Jd.i juiiic iz biaxega Kraja in bicer jeuen mer za en aoiiar. j Prodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišle na njej; naše A j milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago .iz telesa. - »! ) Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. (p I ' Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa- ® ' ko bolezen. " J Pisma in vse poizvedbe naslovite na (i! Ura za vse življenje S5.95. S AMERICA-EUROPE COMPANY BojaU, naretajte m »a "Glas V* . aaJveW ianafce»ejtl dnevnik! Prava 14 karatna gold filled ne pozlačena ura,na kterej je označeno 14k jamčena za 20 let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi I kakor solidna zlata ura, ktera je pa močnejša, ker ima jake dvojne pokrove krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kole-sovjem, dragimi kameni in Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine Št- 18, ali pa srednje št. 16in2enskešt. 6 ter male, veličine O. Ure razpi šiljamo po ekspressu C. O. D. in vsakdo jih lahko pregleda, predno plača, in ako mu ugaja, potem plača agentu $5.95 in ekspresne stroške. Z vsako uro pošliemo krasno veriiieo brezplačno in ako se denar poSlje v naprej, podarimo Se lepo pero "fountain" ali pa ziato verižico s križem brezplačno. I^azun tega ie prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura x Elginovim kole-sovjem velja več; Pišite na ančno: CROWN JEWELRY CO, Dept 172 163 E. RawdUlpk St, Chicago, D^ 161 COLUMBUS AVE., NEW YORK, N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY F> I V O ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. I-eLsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkar-jn 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. J 9 "Winnetou, rdeči gentleman Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "Da." "Ktero in kdaj?" "Od tistega večera, ko sta ušla Winnetou in njegov oče." "Od tedaj vam pride na misel? Čudno! Ta nam ne bode danes nič koristila; ko se vam je rodila, pač niste mislili na to, da bodemo še kdaj pri Apachih na stanovanju. Kako se imenuje ta misel?" "Šop las." "Šop las?" J H, navija začuden. "Povejte mi. Sir, kako je z vašo glavo. Ali imajo v nji mogoče podgane svoje gnezdo?" "No vrjamom." "Kaj pa blebetate o nekem šopu las? Ali vam je mogoče kaka izmed vaših ljubic zapustila kite, ktero mislite podariti Apachu?" "Ne; lasje so od nekega moža." On me pogleda, kot bi dvomil nad mojim razumom, strese z glavo in pravi: * * Slišite, ljubi Sir, v vaši -lavi gotovo ni vse pravilno. Rana vam je morala nekaj zapustiti kar je odveč. Mogoče imate šop las v inožjanih ne pa v /epu. Kajti jaz ne vem. kako bi nas mogel rešiti šop las." "Hm. da; to je le greenhorn&ka misel in moramo čakati, ali se nam posreči ali ne. Kar se tiče rešitve od mučeniškega kola, sem vsaj za svojo osebo gotov, da ne poginem na njem." "Naravno! Če so vas sežge, potem ne poginete, kaj ne!" "Pshaw! Jaz se ga rešim, predno me začno mučiti." "Tako? Kaj vam daje povod tako misliti?" "Jaz sem namenjen za plavanje!" - Plavanje?" me vpraša in me zopet tako pogleda kot zdravnik za umo- bolne svojega paoijenta. "I)a. plavati hočem. In to vendar ne morem tukaj pri kolu. Mene morajo odvezati." ••Vsi zlomki! Kdo vam je rekel, da bodete plavali?" "Winnetou." "Kdaj pa mislite začeti?" "Danes seveda, zdaj." "Good luck! Če vam je to rekel, je seveda prav tako, kot če se izza oblakov prikaže solnčni žarek. Zdi se, da se bodete morali boriti za svoje življenje.'' "Jaz tudi to mislim." "Potom l»ode z nami prav tako, ker ne vrjamem, da bi se z vami dru-gače ravnalo kot z nami. V tem slučaju ni naš položaj tako obupen, kot se mi je dozdaj dozdevalo." "Jaz tudi tako mislim. Mi se bodemo zamogii rešiti." "Oho! Le ne domišljujte si preveč! Če se bodemo morali boriti za življenje, tu »de b«j brez dvoma te/.ak. Toda dogodilo se je že večkrat, da so se bili tako rešili. Ali ste se učili plavati, Sir?" "Da." "Toda kako!" "Tako. da se mi ni treba po mojem mnenju ustrašiti nobenega Indijanca." • • Čujte, ne domišljujte si. Ti ljudje plavajo kot riba." "Jaz pa kot vidra, ki ribo vjame in požre." "Vi me vlečete!" "No. Plavanje je bila moja najljubša zabava. Ali ste že slišali kdaj od hoje po vodi?" "Da." "Ali znate?" ••Ne; nisem še videl do danes." "No. potem je mogoče, da danes vidite. Če se gre res za to. da se mi da prilika rešiti svoje življenje s plavanjem, potem sem vet- kot prepričan, da preživim ta dan." ".laz vam le želim. Sir! Upam. da se da nam jednaka prilika. Je vsekakor bolje, kakor viseti tukaj na kolu. Jaz rajši padem v boju kot pa da bi me tukaj trpinčili do smrti." Ni>o nam branili govoriti med seboj; Winnetou je govoril z očetom in Taniruo; Apaohi pa. kteri so nas pripeljali, so so trudili, da napravijo red v polkrogu. V notranjem polkrogu so sedeli najprvo otroci, za njimi dekleta in žene, med kterimi sem zapazil tudi Nšo-či: ta je obrnila le redkokdaj o<"-i od mene. Za J i ti i T-o bili potem odrastli dečki, a precej nato vojniki. Tak je bil red, ko - S.i m govoril zadnje ho.-ede. Ivar se dvigne Inču-čuna. kteri je stal med i;ami in množico, ter pravi tako glasno, da smo ga vsi slišali: "Moji rdeči bratje, sestre in otroci kakor tudi možje rodu kiowaškega na j poslušajo, kaj jim povem." Preneha za trenutek; ko vidi, da ga vsi pazno gledajo, začne: " Bledoličniki so sovražniki rdečih mož; redkokdaj se dobi kteri. da bi nam bil res prijazen. Najplemenitejši teh redkih prijateljev je prišel k rodu apaškemu ter bil naš prijatelj in oče. Zato smo mu dali ime Klekih-petra, beli "če. Moji brat je in sestre so ga vsi poznali in ljubili. N-aj mi to po-' t rdijo!" "Howgh!" zagrmi v polkrogu. Nato glavar nadaljuje: " Klekili petra je bil naš ueitelj v vseh stvareh, kterih nismo razumeli, a - ' dobre in koristne za na-: govoril nam je o veri belih in o velikem duhu, k te vi je stvarnik in rednik v-eli ljudij. Ta veliki duh je zapovedat, da se n o rajo beli in rdeči med sel>oj ljubiti. Ali so pa beli izpolnili njegovo voljo, ali - nam prinesli ljubezen? Ne! Moji bratje in sestre naj mi to potrdijo." "Hough!" zadoni v polkrogu. "Oni >tan-i, so sezidali velika mesta, od kterih dohaja vse zlo k am. Kjer je hodil ldeei lovec ]*> pragozdu in savani, tam dere zdaj hla-1» o-n konj z velikimi vozovi, v kterih se pripelje sovražnike k nam. In - o b< /i rdeči mož v dele, ktero so mu še pustili in kjer hoče v miru končati, ne traja dolu >. da pridejo bledoličniki za njim, kteri zgrade na ten naših lastninah ir |>o!»estvah zopet ognjene konje. Mi smo naleteli na take bledoličriike iu bili prijazni ž njimi. Rekli sano jim, da je ta zemlja naša lastni a. ne pa njihova. Ničesar niso mogli ugovarjati iu vse so priznali. Ko j 111 pa pozovemo, naj odidejo in ne vodijo ognjenega konja po naših livadah, -e niso odzvali našemu ]>ozivu; ustrelili so tudi našega ljubljenega in s{H>štovanega ivlekih-pet ro. Moji bratje in sestre naj mi potrdijo, da govorim resnico!" "Hough!" -e zasliši jednoglasno pritrjevanje. " Mi -h o truplo umorjenca prinesli semkaj in si izbrali dan maščevanja. Klekih-1 ■•; m |»okopi jemo danes in z njim tistega, kteri ga je umoril. Z njim smo pa vjeli tudi ti-te, kteri so bili pri njem. To so njegovi prijatelji in tovariši, kteri -o nas izročili Kiouom. dasi to zanikajo. Pri vsakem rdečem plemenu bi zadostovalo to, kar mi od njih vemo, da jih mučijo do smrti; mi pa hočemo |>oslušati nauke našega očeta Klekih-petre in biti pravični sod-Ker no priznavajo, da so bili naši sovražniki, jih hočemo zaslišati; jih o-oda je ]nitem odvisna od tega. kar sklenemo na podlagi njih priznanja. Naj in i moji bratje iu sestre povedo, ali se strinjajo s tem!" "Hough!" -e zasliši krog in krog. "Slišit;.. sir. to je ugodno za nas." mi pravi Sam. "Če nas zaslišijo, ne stojimo tako slabo kol -mo mislili. Jaz upam, da se nam posreči dokazati našo nedolžnost. .laz hočem tem ljudem vse tako dopovedati, da nas bodo izpustili." "Sam, tega vi ne dosežete," mu odvrnem jaz. "Ne? Zakaj ne? Ali mislite, da ne znam govoriti?" "O. govoriti so vas že s časoma navadili; toda mi smo bili tukaj šest tednov v je t i: med vsem tem časom niste imeli ni jedne prilike, da prepričate Apache o nasprotnem." "Vi tudi ne, Sir!" "Seveda ne, Sam, kajti prvič nisem mogel govoriti, potem pa, ko sem lahko obračal jezik, ni bilo nobenega rdečnika k meni. Vi morate torej priznati, da nisem mogel napraviti niti poskusa, braniti vse proti glavarjem." "Torej ga ne delajte tudi 10 uri dopoludue iz pristanišča St. 42 >orth lii^er, ob Morton St., X.Y. It >> *....... ..........12,1X10 ,, ■2"..<« i) . ........ ..........1*2,000 ,, 25,CM 0 >> ,, ..... ........KM""' „ 1*2,1 »t » It ,, ... • - » ..........lO,«1«!!! 1<'>,' ' 0 .............. .......... 8,1» 'U ,, '«,''• 0 .......... S.MM» ,, 9,i 0 > ----- .........8.0-K) ,, 0 ♦LA LORRAINE La Bretag-ne •LA TOURAINE •LA SAVOIE La Gascogne Parnika z Al. W, 13. sept. 1906.*LA PROVENCE 4. okt. 1906. 15. sept. 1906.*LA LORRAINE 11. okt. 1906. 20. sept. 1906. La Bretasme 13. okt. 1906. 27. sept. 1906 *LA TOURAINE 1^. okt. 1906. 29. sept. 1906. * I jA SAVOIE 25. okt. 1906. zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. » Kozminski, generalni agent za zapad. 1\ Deaborn St., Chicago, 111. CUNARD LIN F>ARINIKI PLUJEJO iVIEO TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR M KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA Ii L ZRE DA. odi>luje iz New Yorka dne 11. septembra. Mipluje iz New CiBPilBU S« SLIV M A ITLTONIA, SLAVONIA in PAN NOMA so parniki na .1 i vi-jaka. Ti parniki so naprav jeni po naju »veišt-in kroju iu zeb> ;> .Uln ni za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na <1 n pri mizi postrež na. Vo~n e listke prudajijo j»ooblašoeni u rent je in P Co., M, BOSTON: < MINNEAPOLIS: CHICAGO: 126 States St. Guaranty JB uilclln^'. 67 DeHrbornSt_ -4 state; st.,jnew vork. a, «re=arp=urr jji j . n if i ke^ulHrni potni p«t-r»ik.i "FRaNCESCA" Odpluje 13. sejitenibra. "SOFIA HOMENB^RG" odpluje 3. okt. J2IJ«^ mtd >tw Yorkom, Trstom in ktko. NajpripravnejJa in najcenejša j arobn dna frta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. Co., General Agents, 2 Washington St., New Vork. Tl-T" ""HP"-^ V"W W - Telefon 2034. Frank Petkovsek 714-718 Market Street. Waukegan, ill. priporoma rojakom svoj ^SAUOOIN, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALN1CI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Kew Yorku. dh A IA Ai a m