11. številka. Ljubljana, soboto 15. januarja. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, i/.vzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto 1(> gld., za pol leta M^Kj za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 1?) gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanjffTH dom se računa 10 kr. za mesec, .'50 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah ijtiB dijake volja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta '■'< gld.      Za oznanila se p'ačinw^B četiristopno petit-vrste ti kr,, če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Ure dni 8 tvoje v Ljubljani v Prane Koluianovej hiši št. 25—2tJ poleg gledališča v nzvezdyž8 0 p r a v n i š t v o, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolnianovej hiši.
Kranjsko narodno šolstvo.
(Dopis iz učit. krogov.) (Konec.) III.
Najbolj pak ovira razcvet narodnega šolstva razpor, koji se je vsejal moj kranjsko učiteljstvo.
Nastopil je čas, ko kranjski učitelj ne sme očito priznati, da je Slovenec. Na krmilu so ljudje, kojim je slovenski jozik „hunde-sprache", in koji se sramujejo, da jih je slovenska majka rodila. Kar ,je slovonskega, to so zatira, — saj so slovenski učni pripomočki splošno nedovoljeni, ter se pehajo iz narodne učilne, — in uriva se na slovenske učil ne nemščina. Mars ikoji učitelj dal se je preslepiti, in ker je uvidel, da npri Slovencih zdaj nič ny", ubežal je v drugi nam sovražni tabor. To so slovenski Ehjalti, in taki polni nemško-pruskega duha, slovensko deco v Soli odgojevajo! Bodočnost učila nas bode, da prav oni, ki najbolj na slovenske učitelje kriče, na one, koji se ne sramujejo svojega roda, da prav ti nemajo nikakih zaslug na šolskem polji. Marveč bili so ti ona mora, koja se je vlegla na Kranjsko šolstvo, in tako ovirala šolski napredek. A vodo v morje nositi reklo bi se, ko bi v tej stvari še kaj pisali. Pogledimo si raje duhovščino, kako se ta vede pod novim, šoli prijaznim škofom.
Prejšnji škof ostal bode kranjskemu uči-teljstvu v vodnem, a ne prijaznem, spominu; kajti storil nij ničesa za narodno šolstvo in pospešaval nij nikdar šolski poduk. A kakor gospod, — tako hlapec. Duhovščina obsodila je novoerno šolo za brezversko, in po tej obsodbi se tudi vela. Nobeden učitelj še nij zabil nereda, kojega je napravljala duhovščina
MttMk«
Jurij Fleišman,
slovenski skladatelj.
(Spisal Vojteh V al on ta.)
Jurij Fleišman zasluzi, da se mu ohrani spominek za njegovo delovanje na slovenskem glasbenem polji. V ta namen som sestavil v sledečih vrsticah kratek životopis, da so vsaj nekoliko v njem ohrani, kar bi znalo služiti prihodnjim preiskovalcem in kritikom zgodovino slovensko narodno glasbo in naših skladateljev.
To delo mi nij bilo teško, ker prvič sem bil s Fleišinanom osobno seznanjen in drugič mi je vdova pokojnega prijazno izročila vse za ta spis potrebne dokumente.
Da še le denes ta životopis priobčujein, krivo jo to, ker sem pričakoval, da se bo za to nalogo kak boljši naših pisateljev našel.
Jurij Fleišman su je rodil 18. aprila leta
se svojim krščanskim podukom v šoli I Gospod kaplan pričel je s tem za mlado srce najvažnejšim podukom, — če se mu je ljubilo, — 4 — 5 mesecev pozneje, nego postava veleva. Ko jo pak pričel nastala je v šoli taka so-drga, da bi moral učitelj obupati. Naklatilo se je bilno namreč v šolo takrat mnogo one dece, ki navadno šole nijso obiskavali. Ti delali so nered v šoli, šolska orodja onesnažili ter sploh mlajše otroke pokvarjali se svojim slabim vedenjem, šola bila je duhovščini sredstvo, da se je lehko učitelju naspro-tavalo. Če je učitelj resno opomnil duhovna, naj ob urah, ko uči veronauk, skrbi sam za red, — bil je ogenj v strehi. Če mu je učite\j ponižno dejal: „gospod, te ure so Vam od-menjene za veronauk," zadri se je nad njim: „veronauk bodem pod uče val ob onih urah, koje meni bolj dopadajo." Vse to so učitelji trpeli iz golega miroljubja, akopram jih je organ kranjske duhovščine pri vsakej priliki, če mu je bilo le možno, napadal. Zgodilo se je, da, ko učitelj tolicega nereda nij hotel dalje terpeti v šoli, zaklene šolsko sobo, in jo tudi neče odpreti učitelju veronauka. Duhoven pritoži se pri ok. šol. svetu. Na pitanje okrajnega šolskega sveta, kako da je stvar, osvetil je dotični učitelj dobro, kako se veronauk zlorabi v šoli in kaki nered podpira učitelj veronauka.
A sovraštvo do nove šole kazala je duhovščina še drugače. Navada je, da se začetek šolo naznani v corkvi iz lečo. Temu se duhovščina nij mogla naravnost upirati. A temu naznanilu pridjala se je navadno kaka ironična opazka, iz koje je misel: „saj je jednako, čo pošljete deco vašo v šolo ali ne,u hudobno škrlela.
Dobili  smo novega škofa.   Iz njegovega
181U v Beričevem pri Dolu blizu Ljubljane. Njegovi starši Franc in Tereza Fleišman bili so ubogi, kajti oče je bil kovač in imel je le malo zemljišča in kajžico za posestvo. Oče Fleišman je Jurija silil, da bi se izučil za kovača, kar pa sinu ny dopadalo, ker gnalo ga je vedno v Ljubljano, da bi se kaj boljšega naučil. — Ko jo bil 12 let star, pobegnil je od doma, ter šel v Ljubljano k bratu Andreju Fleišinanu, kateri je bil vrtnar v botaničnemu vrtu; od tega je dobil prvo nauke o glasbi, in ko je bil 14 let star, orgljal je uže pri Btudentovskih mašah. Ko je normalko dopolnil, šel je v učiteljsko pripravnico, iz katere je izstopil s spričevalom izvrstno sposobnosti za učitelja. Takoj potem jo dobil učiteljsko službo na Vrhniki, kjer je tri leta normalne predmete in muziko učil, pozneje pa resigniral na to službo in so v Ljubljano vrnil, da bi se samo z muziko pečal. Kes se mu je posrečilo, da so ga v nekaterih odličnih rodovitnih  v Ljubljani najemali kot uči-
pastirskega  lista razvidelo se je,  da je vnet prijatelj nove šole.   Možato  besodo povedal je duhovščini,  koja vedno pravi:  „ vera je v nevarnosti", ter jej daje mnogo zlatih svetov. A kaj pravi duhovščina na to V  Vedno še no more zabiti,  da je izgubila krmilo narodnih šol;  vodno  še porablja svoj vpliv proti ljudskim učilnam in misli na propad narodne šole. Besede  novega škofa bile  so sč zasmehom sprejete. Dokaz temu, da nij nijeden klerikalnih časopisov omenil zanimivega pisma našega škofa. Na pitanje: „kako jo to, da vsi slovenski klerikalni listi ignorirajo pastirski list? odgovoril je nek dušni pastir: „za to, ker nam no dopada". — Takovoga mnenja so torej vsi. Ne bodo še boja se šolo prenehali,  kajti zopet so ndrodnej šoli rokovico v obraz vrgli. Ozna-novalci miru in sprave nečojo miru! Z jedno besedo,  ostalo jo vse pri starem. Veronauk se prav tako neredno predava v šoli, kakor prej. Učitelju kljubuje se vedno še v in zunaj šole,  in  nadeja, kojo jo vzbudilo pastirsko pismo, da bode narodna šola odslej bolj cvela, šla je po vodi. Bodočnost učila nas bode, kako se bode vedel novi škof proti nepokornoj duhovščini.
IV.
Takovo šoli pogubno vedenje pak podpira tudi naše domače šolsko časopisje na pr. „Uč. Tov." Ta zove se organ kranjskih učiteljev in pravi, da zastopa njegove interese! Bogme to morala bi biti njegova naloga. A kdor čita ta list, pritrdil mi bode, da vse drugo bolj zastopa nego učiteljstvo. Vedno še nekako sumljivo koketira se prošlo mežnarijo. Daf svetuje učiteljstvu celo naravnost, naj duhovščino uboga in sluša njene nasvete. Kako naivno! Znano jo, da mej duhovščino je malo šoli prijaznih  mož.   Njihove nasvete slušati,
telja muzike. Ker mu pa ta posel nij dovolj dohodkov prinašal, jel je tudi v drugih predmetih podučevati, posebno priljubljen je bil kot učitelj kaligrafijo *), tako, da jo n. pr. pri trgovinskoj učilnici g. Mahrovej 13 let, pri privatnih zavodih gospo Klun-ove, Mosove in gospoda Waldherr-ja tudi več let učil. Kot pevec je sodeloval v množili cerkvah, pri hl-harinoničnemu društvu, dve leti je tudi v št. peterskej cerkvi pri vojaškej maši orgljal in vojake v petji vadil. Tudi na realki je nekaj časa učenec v petji podučeval in pri šolskej maši orgljal. Kukor Fleišman sam v jedenemu svojih pismih pravi, učil so je geueralbas, kompozicijo in instrumentarije pri nečem kapelniku ljubljanskega gledališča, imena ny omenil. Dolgo se gotovo nij vsega tega učil, ker v njegovih kompozicijah pogrešamo ravno pravilno umetno skladbo in čuti se pri vsakej njegove) pesni, da je bil bolj naturalist.
. *) Pri Blazuikn je dal tiskati J. FloiŠman en zvezek svojih ..pisalnih izgledov*.
reklo bi se: proč z vsemi novimi šolskimi postavami, mi se podvržemo mežnarstvu. To se vsaj ne bode zgodilo. A vsak napredni učitelj mora se čuditi takovemu vedenju listu ki zahvaljuje obstanek svoj učiteljstvu. (Mislim da bolj duhovščini, za to takovo sukanje. Tis.) Prav je iinel oni učitelj, ko je dejal: da „Uč. Tov." je bolj klerikalen, kakor vsi drugi ljubljanski časopisi. Prav bi storili učitelji na . Jfi*anjskem, da si ustanovijo svoj časopis, uredovan v naprednem duhu, koji bi vsem ; ;jotrebani ustrezal. To je istina. Kajti Kranjski; učitelji nemajo nijednega časopisa, koji bi bil po njihovej volji in zastopal njihove interese.
V širocih potezah zaznamoval sem ovire, koje ne dopuščajo vesel napredek narodne šole. A mislim, da tudi to bode se izboljšalo po neumornem trudu kranjskega učiteljstva. Ponosno ozrli se bodemo potem na dovršeno delo in zadovoljni spominjali se bodemo, da nas nijso nikako zapreke strašile. „Viribus unitis" bode naj tudi naše geslo.
Kranjski.
Jugoslovansko bojišče.
Črnogorski knez je bil sklical vojni zbor, v katerem je bilo skleneno, da knez s celo črnogorsko vojsko maršira v hercegovin-sko planjavo, ako bodo Turki res večje vojno krdelo postavili na črnogorsko mejo, kakor obetajo. _
Iz Dubrovnika se 12. t. m. „Agr. Ztg.w brzojavlja: Muktar-paša bode v kratkem vse strategično važne kraje na Crnogorskoj meji zašel. — Novi general-governer Ali-paša zaukazal je deželo prepotovati, ter s tem ude-ležnikov si pridobiti za zborovanje v Mostam, katero bode začetkom meseca februarja. Pri temu zboru je dopuščeno vsacemu svoje želje in prošnje staviti, katere bode on potem poslal v Carigrad.
Iz Broda se 13. t. in. „Obzoruu brzojavlja: Turci ujetega brodskoga ribarja s stradom trpinčijo in z vsemi načini mučijo, da bi priznal, da jo vstaš.
Od bosenske meje se dunajskej ,,D. Ztg." poroča, da je zbranih uže 2000 vstašev, kateri nameravajo v kratkem na Turke udariti. V glavnem kvartirji v Jamnici, kjer je poveljnik Hubmajer, dohaja vedno več prostovoljcev.
Iz Carigrada se iz turškega vira poroča, da je turška vojska srečno prišla v Tre-binje. To nij nič posebnega, ker uže. več mesecev nij Trebinje oblegovano od vstašev, kateri nemajo kanonov.
Politični razgled.
Noti**« II J(» €l<»Ž4*l<».
V Ljubljani 14. januarja.
l>B--i-<trtti je 13. t. m. dovolil,
da se sme sodnijsko postopati proti poslancema knezu Lobkovicu in Klinkošu.
V €tr/or*ke»to državnem zboru je govoril Sennyey proti postavi vladnej, s katero se hoče reformirati dozdanja uprava. On hoče, da na čelu jurisdikcije naj bi stal jeden od vlade imenovani mož, ki bi vse svoje oblastjo vodil in bi kontroliral tudi upravo. Za varstvo proti samovolji uradnikov bi bila posebna sodišča za administrativno justicijo. Bachov sistem je bil, pravi, sovražen in sovraštva vreden, ker je bil protinaroden in protiustaven. Ali uprava njegova je bila dobra.
V IIII it J«» (ll'KlU'C.
O Audrassyjevej nr1je9$t**lnef noti se še zdaj ne ve, kakova je. ,,P. L." poroča, da je Turčija od kraja protestirala, da bi se velevlasti mešale v njene zadeve, da pa se je potem udala, in bode sprejela nasvete, katere jej bodo predložile Avstrija, Rusija, Nemčija, Anglija, Francoska in Italijanska.
S^l»***<r skupščina je imela burno sejo pri posvetovanji o državnih stroških. Zbrisalo se je 504.435 grošev, namenjenih za penzije i. t. d.
Iz vt&1M se javlja, da je ministerska kriza odpravljena. Dufaure in Say bosta svoji mesti mej volitvijo obdržala. Levica se je odločila za to, prihodnjo sejo permanenčne komisije pričakovati in ministerstvo interpelirati o naredbah BuiVetovih glede tiskovne postave, katero ta minister jako reakcijouarno tolmači.
Na pruskem Nemffvm nadaljujejo ka-zensko-politično postopanje proti škofom. Berlinsko kraljevo sodišče za cerkvene stvari je 12. t. m. sklenilo, iz službe deti in v preiskavo vzeti kolnskega škofa.
Dop
1SI.
Mm Ktlimilka 12. jan. [Izv. dop.] Pretečeni četvrtek po polu dne je bil redni občni zbor naše narodne čitalnice v društvenoj dvorani. Udeležilo se je 24 društvenikov. G. podpredsednik začne zborovanje s kratkim ogovorom poudarjaje, da je čitalnica zopet srečno prebila jedno leto, ter kljubu neumornemu nasprotovanju in hujskanju od nasprotne strani, posebno od nevednežev, trdno še stoji, za kar gre hvala vsem gg. soodbornikom, po-
Leta 1848., ko se je nekoliko vreme za slovenski narod izjasnilo, stopil jo Jurij Fleišman v kolo onih mož, ki so delovali za na-rodno stvar. V „slovenski grlici", ki je začela izhajati omenjeno leto, priobčil je svoje prve kompozicije, pozneje je celo sam prevzel uredništvo te zbirke slovanskih napevov. — Izdal je tri zvezke svojih kompozicij z naslovom: „Mične slovenske zdravijce", en zvezek „Šolskih pesnij" in 3 zvezke zbirke „Beseda". — Njegove pesni: „Pod oknom" (Luna sije), „Mornar" (Nezvesta bodi zdrava), „Vojaška" (Kaj bliska se v jasnem), „Triglav" (V gorenjsko oziram se), to so kompozicije, ki se še vedno rade pojo in slišijo pri slovenskih veselicah, posebno lopa pa je misel v skladbi „Luna sije", to je pesen, ki ima sicer nekoliko laški značaj, a vendar čast dela Jurju Fleišmanu, kajti celi slovenski narod jo pozna, vsak jo rad sliši, vsacega gine, kdor jo čuje, postala je priljubljena narodna pesen. Kakor
je slavni pesnik France P r e š i r e n besede ženijalno zložil, ravno tako je Fleišman k tej poeziji krasno melodijo ustvaril'in sicer tako besedam priležno, da se vidi, da je PreŠir-nove občutke, katere je v tej pesni izrazil, popolnem razumel. Uže z jedino to pesnijo si je J. Fleišman ohranil večni spominek pri Slovencih. Druge bolj znane pesni so tudi: „Kranjski fantje", „Železna cesta", „Vodniku", „Bleški zvonovi", „Vse drobno", tudi v teh razvija dobre misli, samo sklad je jako primitiven in okoren, tako, da se diletantizem v vsacem taktu razvidi.
Leta 18(51., ko se je vsled spremembe absolutistične vlade v konstitucijonalno, slovenski narod zopet oživljati začel, izvolili smo si ljubljanski slovenski pevci Fleišmana za svo jega učitelja, hodili smo po dvakrat na teden zvečer v njegovo stanovanje, katero je bilo takrat na velikem trgu v hiši štev. 237, ter se tam vadili narodnih moških zborov. Bilo
sebno pa še delujočim društvenikom, ki toliko časa žrtvujejo, da se morejo napravljati besede in predstavljati igre na odru. — Natančneje nam je poročal tajnik o delovanji društva sploh in odbora posebej, kateri zadnji je imel pretečeno društveno leto IG sej, pri kojih so se razpravljale društvene razmere. Besed je bilo 12, mej temi 10 z dramatičnimi predstavami. Društvenikov šteje čitalnica koncem leta 72.
Tudi nam je povedal tajnik, da se je v teku leta g. prvosednik odpovedal tej časti, baje zarad premnozega druzega posla, in da je podpredsednik po odborovem sklepu vodil društvo do občnega zbora, kakor se baš vidi ne preslabo, tako da smemo deveto leto obstanka čitalnice začeti z veselo zavestjo, da smo ne le ohranili si narodno društvo, temveč tudi utrdili si je bolj nego pred leto dnij. Omenil je dalje, da si je čitalnica naročila sliko „Jugoslavija", ter so zahvaljeval darovateljem, ki so pripomogli z doneski. Slednjič omenja tudi, da se je čitalnica spominjala sobratov na jugu, ter v korist pribeglim napravila dobrotno besedo.
Poročilo blagajnikovo je bilo kratko; dohodki društva znašajo 009 gld. 56 kr., raz-hodki pa 608 gld. 38 kr., torej še mali ostanek v blagajnici, zraven se je pa pomnožil inventar čitalničen, in so poleg tega tudi časopisi deloma četrt- in polu- deloma tudi celoletno naprej naročeni in letni doneski mnogim društvom tudi plačani.
Izid volitev v odbor je sledeči: g. A. Ja-nežič, za prvosednika, g. J. Orel, za blagajnika, tajnik je g. učitelj Jarnej Čenčič. Drugi odborniki so: gg. Gr. Slabajna, Fr. Prohinar, A. Medved, Fr. Hajek, Ivan Štele in A. Rudolf.
Odbor je volil tudi dramatični odsek, ki ima nalogo skrbeti za dramatične predstave. Ako se ozremo še enkrat nazaj na pretečeno leto, smemo konstatirati, da jo še vedno lepo število domoljubnih in požrtvovalnih mož, kateri nesebično žrtvujejo čas in rekel bi tudi blago, za prospeh narodnega društva, da se čedalje bolj izpoznavajo trdni narodnjaki, ki so ne ustrašijo dela in vsake male zapreke od onih, katore vsaka neljuba sapica ustraši, da se po-skrijejo in odtegnejo delu.
WU Orailcit, 12. januarja. [Izv. dop.] Dozdaj še prav za prav slovenski dijaki sploh nemarno svojega društva, akoravno društva dijakov druzih narodnostij  uže  mesece som
nas je v začotku pač pičlo število, komaj 18, ali od vaje do vaje raslo je naše pevsko kolo in ko se je pozneje ustanovila „narodna čitalnica", prihitel jej je naš do tija še tajni pevski zbor na pomoč in sicer uže v tako mnogem številu, kakoršnega dandenes čitalnični zbor ne premore.
Fleišman od pevcev kakor tudi od čitalničnega odbora naprošen, da bi pevovodja Čitalničnega moškega zbora bil, nij hotel tega posla prevzeti in sicer iz gole ponižnosti ne, kajti izgovarjal se jo, da nij zmožen za to.
Leta 1803. se je Fleišman oženil, vzel jo v zakon gospico Ivanko Levakovo, katera mu jo do zadnjega izdihljeja v dolgej hudej bolezni ljubeznjivo stregla in neutrudljivo za-nj skrbela.
Celo vlada je priznala Fleišmanovo delovanje in c. k. državno ministerstvo mu je z ukazom od 18. januarja leta 18GG. štev. 12841/C. U. podelilo enoletno penzijo 400 gold.
delujejo. Pravila so sicer od namestnijo potrjena, tudi novi odbor smo uže pred davnej si izbrali — s kako težavo, o tem raji molčim. — Črna tablica je sicer parkrat v novem letu s pomazanim lističem figurirala mej drugimi, a to nas vendar ne more za društvo odškodovati. Ne bi tedaj škodilo, ako bi odbor nekoliko hitreje deloval in gledal, da društvo ne zamrje, predno je v resnici živelo.
Tukajšnje čitalno društvo je izdalo pred nekoliko dnevi svoje osmo poročilo o delovanji v preteklem letu. Ono ima precej veliko knjižnico, veliko število Časnikov v raznih je-zicih za beletristiko, znanost, umetnost, politiko itd. Vsak dijak lehko najde primeren časnik ali knjigo, v katerem koli jeziku želi. Priporočati se more to društvo dijakom tem bolj, ker je mesečno plačilo prav majheno, ker se v vseh sobah ne kadi in ker je odprto od osmih zjutraj do devetih na večer. Kdor je prijatelj kave, temu se lehko ročno postreže, ker je ravno spodaj kavarna.
Preteklo nedeljo je bila prva maškerada v tem letu v redutnej dvorani. Obnesla se je baje prav slabo — prišlo je, kakor sem slišal, osem celih „maškorov". O der grosse Krach!
Domače stvari.
— („Slovenske knjižnice") prvi zvezek je vezan in izide denes po polu dne ob štirih.
— (Pri Tavčarji), „hotel Europa," je drevi, 16. januarja, kakor smo uže naznanili, koncert, petje slovenskih in nemških pesnij z vojaško godbo. Ker je polovica dohodka namenjena „narodnej šoli," bodo so sigurno Slovenci udeležili, katorim je mogoče.
— (Slovonsko gledališče.) V nedeljo se bode predstavljala znana Nestrov-ova burka s petjem v 4 dejanjih, „Denes bomo tiči." Glavne naloge so v rokah 3 komikov, mej njimi nastopi prvikrat v letošnjej saisoni gosp. Šušteršič in sodolujo gosp. Kajzel.
— (Za nemško gledališče) dotični teater-komite hoče prositi ljubljanski mestni zbor za denarno podporo. Mi slovenski davkoplačevalci, ki nas je večina v Ljubljani, pro-testujemo, da bi mestni očetje z našim denarjem nemško gledališče podpirali, če slovenskega ne podpirajo.
in sicer za njegove zasluge, katere je imel za narodno glasbo. *)
Fleišman je bil tudi pesnik, nahajamo namreč v njegovih kompozicijah nekatere, katerim je sam besedo zložil.
V navadnem življenji je bil Fleišman vedno bolj resen, za narodno reč jako vnet in značajen mož, za kar je marsikaj trpeti moral. Kot pevec bil je izvrsten basist, toda malokedaj sem ga slišal prepevati, le kadar je bil posebno dobro volje.
Po 14 mesečnej teškej bolezni izdihnil je vrli Fleišman svojo dušo dne 25. maja 1874. 1. zjutraj ob Va6. uri. Pri pogrebu pogrešali smo marsikoga narodne stranke, celo slovenski pevci so se le v malem številu sešli, da so zapeli narodnemu skladatelju zadnjo pesen. „Glasbena matica" podarila je ranjcemu v slovo krasen venec z narodnimi trakovi, kur je Fleišman tudi zaslužil. Angel mird naj ga čuva!
*) V dotičneua dekretu je izrekoma navedeno: „I»:'is b. k. k. Staatsministeriinu bat lhnen in An-erkonmmg llirer speciellen Verdiensto um die Musik Ihrer Na ti on" i. t. d,
— (M i z era naših nemš kuta rje v), kateri tako radi na visocega konja zlezejo, kadar gre, zabavljati na nas Slovence, kaže se v sledečej lamentaciji „Laib. Ztjr." o nemškem gledališči: „Der „nervus rerum" bleibt eben auch hier, wie in allen Untornehmun-gen, das leidige Geld, und wo daher letzteres ausbleibt oder nur tropfcn\veise triiufelt, wie dies leider in den letzten Tagen einigemale der Fall war, da bleiben alle einseitigen Be-miihungen, mogen sie von einem noeh so gu-ten \Villen getragen und beseelt werden, ver-geblich und mtlssen ob Mangels des befruch-tenden Agens in der Sand\viiste des guhnen-den Deficits verrinnen."
— (T is t zbor), ki je izšel iz volitev, katere nelegalnost smo mi naglašali in jo pred porotno sodnijo z dokazom resnice in živimi pričami potrditi hoteli, iz volitev, katerih nepravilnost se je tudi pred c. kr. sodnijo v Novem mestu konstatirala, si še dalje po krivem nadevlje ime kranjske trgovinske zbornice in je predvčeranjem imel shod, v katerem je bil g. A. Dreo za predsednika še za eno leto voljen. Rekel je, da se bode ta trgovinska zbornica letos pečala z ogerskim col-nim vprašanjem in z internacionalnimi pogodbami. Mi smo radovedni, kdo neki kaj razume o teh vprašanjih v tej zbornici.
— (Odlikovanje.) Bivši deželni in državni poslanec, občinski župan in okrajni zastopnik, gospod Alojzij Lenček velikoposest-nik na Blanici pri Sevnici je za svoje mnogoletno zaslužno in blazno delovanje dobil od Nj. Veličanstva vsled sklepa 1. januarja 1870 zlati križ za zasluge. Itnzun druzih mnogih dobrotnih del in dvajsetletnega županovanja je tudi pred lanskim na svoje stroške sezidati dal novo šolsko poslopjo na Blanici, v katerem se uže drugo leto mnogobrojni otro-ciči obširne Blanske občine podučujejo. Isti mož je tudi uže pred 10 leti mnogo pripomogel, da se je v hribih Blanske občine pri sv. Antonu javna šola odprla, tako da ima llajhenberška fara zdaj uže tri učilnice za tako potrebni poduk in obrazilni razvoj svojih otrok. Slava Nj. Veličanstvu in gospod Lenček: živel mnogaja leta!
— (Ali so učitelji narodni?) Piše se nam: Na neko tri razredno narodno šolo IV. plačilnega razreda v tukajšni okolici, dohaja učiteljem kot naročnikom sledeče slovensko berilo: Trije iztisi „Slov. ITčitolja": trije iztisi „Zvona" ; trije iztisi i Slov. Matice"; trije iztisi „družbo sv. Mohora"; trijo iztisi „Slov. knjižnice"; jeden iztis „Zore"; jeden iztis „Slov. Naroda" in (audiatur et altera pars) jeden iztis „Grazer-Tagespost". Prihaja tudi „Gospodarski list" v slovenskem in nemškem natisu. — Učitelji slovenski, posnemajte iu — prekosite jih!
— (Iz Trnovega) na Notranjskem se nam piše: Pri denašnjej volitvi bil je izbran neniškutar „kuršmit a. d." Matija Valenčič za župana, ki je pa sicer vsaj nekoliko zmožen. Oni, ki se jo vsiliti hotel, nijednoga glasu nij dobil.
— (Podpise z a Brandstet terja), da bi ga sodnija izpustila, pobira nekdo. Tudi nek župnik je podpisal. Kes čudne reči se užo gode pri nas ! Neinčur, ponarejalec nionjic za 123.000 gld. — in slovenskega katoliškega /upnika podpis! — pravi „Slov. Gospodar."
— (Iz Gorico.) Program predpustnih veselic, katere napravi slovenska čitalnica v Gorici.   8. januarja  plesna veselica, 17. jan.
plesne vaje, 12. jan. plesna veselica, 1. feb. veliki ples, 12. feb. plesna veselica, 20. feb. plesne vaje, 26. feb. plesna veselica. V Gorici dne 10. januarja 1876. Odbor.
— (Hrvatska vina) so bila, — tega še nij dolgo — v dobrem glasu na Slovenskem. Na tisoče veder izvozilo se je vsako leto hrvatskega vina v slovenske dežele. Par let pa uže skoro nobenega Slovenca nij več na Hrvatsko po vino, in vendar se na Hrvatskem ravno tako dobra, gotovo pa cenejša roba dobi, nego kjer si bodi drugod. Uzrok tega opešanja hrvatske vinske kupčije leži deloma v tem, da jo mnogo slovenskih kupcev od judov opeharjenih bilo, ki so še pred nekoliko leti skoro vso vinsko kupčijo v svojih rokah imeli. Sedaj so se pa vinske kupčije tudi naši krščeni ljudje poprijeli, in upati jo, da bodo Slovenci zopet na Hrvatsko po vino hodili, zlasti letos, ko je na Hrvatskem tako obilo in tako izvrstnega vina prirast Id. Opozorujemo na inserat gosp. F. A. Concilia, vinskega trgovca v Zagrebu, ki je na dunajske) razstavi 1. 1873 za svoj pridelek pohvalno diplomo sprejel. On ima več tisoč veder lastnega pridelka, vse sama izvrstna, zdrava naravna roba.
— (Občni z b o r z a s t a v lj e n j e S1 o niše k o v c g a spominka) 11. jan. 1870 v Mariboru: dasiravno bilo je slabo vreme, se je vendar 11. jan. t. 1. zbralo precejšne število častilcev nepozabljivcga nam slovenskega domoljuba in izglednega škofa in kneza lavan-tinskega Antona Martina Slonišcka, da v občnem zborovanji sklenejo, kde in kaki spomenik so mu postavi za nabrane denarje. Prostori mariborske čitalnico bili so primerno in okusno ozaljšani s podobo Slomšekovo in slovenskimi hojami. Predsednik zboru je bil mladi g. dr. Kačič, ki je zbrano gospode prijazno pozdravil in omonil, kako si čitalnica v čast šteje, blagemu rajnemu svojo hvaležnost za požrtvovalno podporo pri utemeljitvi čitalnice s tem skazati, da pripomaga in sodeluje pri stavljenji njegovega spomenika. Navzoč je bil ves ožji odbor. G. dr. Srnec kot 'denar* ničar, dr. Gregoroc kot tajnik, g. kanonik Glaser in g. profesor Davorin Valenčak kot odbornika: — Iz tajnikovoga splošnega poročila o delovanji ožjega odbora povzememo sledeče črtice. Tri leta po smrti Slomšekovi je mariborska čitalnica prevzela blago skrb rajnemu gospodu postaviti spominek, vreden Slomšeka kot škofa, slovenskega pisatelja in požrtvovalnega domoljuba. Tudi uže rajni g. dr. Prelog je kot predsednik čitalnice mariborske prvo sejo odbora za stavljenje Slom-šekovega spomenika pričel 12. nov. 1805. On je tudi prevzel denarničarstvo. Odborniki so bili: g. dr. Vogrin, zastopnik dekanov, dr. Ulaga, zastopnik lav. konzistorija, dr. Srnec in Jož. Jedlička, zastopnika čitalnice. Ti odborniki so dali vsemu podvzetju potrebno ustavo, vsled katere se jo imel ob svojem času sklicati občni zbor, kateri jedini o celi stvari končno določuje. Pri drugi seji tj. 20. nov. 18G5. se jo hvaležno sprejel izvrstni poziv do Slom-šekovih častilcev, spisan od g. Kožarja. Poziv se je dal tiskati in po Slovenskem razposlati. Lota 1800. bila je samo ena seja, kakor tudi 1. 18G7. Tri poslednjej seji, namreč 20. jan. 1807. se je preklicalo in ovrglo to, kar je prvi odbor v prvej seji 1. 1S05 sklenil, namreč, da bi Slomšekov spominek imel biti postavljen na javnem prostoru. Za javnost sta glasovala  g. Šuman in g.  Jedlička, proti pa
dr. Vogrin, dr. Vlaga in stolni župnik g. Matjažu".   Totem je predlagal g. dr. Ulaga prostor  prod cerkvijo sv. Alojzija.   Predlog je bil Bprejet, ker so za-nj glasovali dr. Vogrin, dr. li.i-a  in   Šuman,  proti  pa g. Matjašić; gosp.   Jedlička nij hotel glasovati. Sklenilo se je  potem,  gospoda  Stichcl-na in Teich-meistra  naprositi,   da  prostor  raznierita in odboru načrt spomenika predložita.   Ali so je to zgodilo, ali ne, iz zapisoikov nij razvidno. Takisto velja o nasvetu, poslanem od g. Davorina Terstenjak. Zapisniki o kakšnosti tega nasveta ničesar ue zapopadajo.
V letih 1868, 1870, 1871 in 1873 nij bilo nobene seje. Leta 18GU se je KiOO gld. izposodilo g. Šinko-tu po 0%. Leta 1874 so v odbor stopili g. kanonik Glascr in leta 1875 g. dr. Gregorec in g. prof. Valenčak pod pred-sedništvom g. Janko Pajka. G. dr. Srnec se je kot denarničar potrdil in sedaj se jo začelo neumorno delati za zvršenje Slomšekovega spomenika. Leta 1874 v seji 4. nov. seje stolna cerkva odbrala in v njej presbiterij, kot prostor za glavni Slomšekov spomenik. Ob enem se je sklenilo omisliti ploščo za Slomšekov grob, za rojstno hišo in sliko za krstni kamen v Ponkvi in naposled izdati Slomšekovo pismeno zapuščino v ta namen obrniti 1000 gld. Ove sklepe je razun poslednjega odbor 1. 1875 v 4 sejah toliko zvršil, da je zamogel na 11. jan. 1876 sklicati občni zbor. Iz poročila denarničarja dr. Srnca denes samo toliko omenimo, da je vseh denarjev, za Slomšekov spomenik nabranih 568'2 gld. 3 kr. potem 3 cesarski zlati in zlat 5 frankov. Sklepi od občnega zbora sprejeti so glasijo: 1. Občni zbor odobri izdelano ploščo za Slomšekov grob, izdelano ploščo za rojstno njegovo hišo in odborov nasvet glede spomenika pri krstnem kamnu v Ponkvi, 2. občni zbor potrdi od odbora, v stolni cerkvi za glavni spomenik odbrani in od knezoškolijstva dovoljeni prostor, odobri g. Hartlnov načrt in njegovo izdelovanje po g. Bchulz-U iz Viničkega kamna za 1200 gold., sprejme ponudbo g. Zajca glede 5l/a črevljev visoke podobe iz kararskega marmorja za 2000 g d. plače, vendar s tem dostavkom, da mu odbor izdelovanje podobe izroči še le potem, ko je g. umetnik natančnejšo sličnost v obrazu podobe s Slomšekovim portretom dosegnil. Občni zbor sprejme predlog g. kanonika M od ii njak a, da se g. Schulz-u naloži, spomeniku primerno pridjati znamenje škofovske časti: kapo in palico. Občni zbor sprejme predlog g. dr. Srnca glede napisov, ki imajo biti latinski, slovenski in nemški, in sicer kratki, pomenljivi, vsak v drugem oziru, številke se imajo izpustiti. 3. Glede izdavanja Slomšekovih spisov so je sprejel predlog g. dr. Srnca; ožji odbor se pooblasti za izdavanje Slomšekovih spisov  za  sedaj porabiti
300 gld., zlasti za izdavanje pesnij, nabranih po g. Lendovšeku, odboru se naloži, da se z dotičnimi osobami pogovori in porazumi. Glede porabe končno ostalih denarjev odloči občni zbor, ki se ima sklicati pri razkritji glavnega spomenika Slomšekovega.
Vsem bolnim moč in zdravje brez lek in brez stroškov po izvrstni
ReTalesciere ta Barry
30 let ue je aij bolezni, ki bi jo ne bila oidra
vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezc-i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Itlo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih o:ožnost, diabet, trganje, ahujSanje, bltdičico in pre ilajeuje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje nogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo
• M zdravilnih, brez vsake medicino, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra-
profesorja medicine ua vseučilišči v Maribora z4ravyoen svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grotinje Castlo-S'uurt, Markize de Brehau a mnogo druzih imenitniI. i sob, «e razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo?.
spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. VV ur zor j a,
Bonn. 10. jul. 1852.
Hovalescičre Dn Barry v mnogih slučajih na-g-adl vna zdravila. Posebno koristna je pri dristi h: griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kamnju, pri prieadljivem a bolehnem draženji v sualni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih ia mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in i i neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs-lih boleznih, ampak tndi pri pljučnici in sušenji v grlu. [L. S.) Rud. VVui/. er, zdravilni svetovalec in čleii mnogo učeuih družtev.
VVinchester, Angleško, ii. decembra 1842.
Vaša izvrstna Kevalesciere Je ozdravila večletni i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede
• -.iega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam.
James S bor elan d, ranocelnik, %. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Aiigolstoina.
Bero lin, 6. maja 185H. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Barry vB'ntxansko, najbolje spričevalo.
Dr. A iigelstein, tajni sanit, svetovalec Spričevalo it 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar použiti nij t"ogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo it 72.618. La Boohe sur You, 30. julija 1868. Vaša Kevalesciere ozdravila me je popolnem Bt rasni h želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so me deset let mučile.
(Gospa) A rman d a 1'revost, posestnica.
Kevalesciere je 4 krat tečnoj ša, nego meso, ter se pri cdraičenih in otrocih prihrani 50 krat veo na ceni, ko pri zdravilih.
V plehaatih paiioah po pol fanta 1 gold. 60 kr., 1 aut 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold.
Bevalosciere-Biscniten v pušicah in tabletah as 12 'as 1 gold. 50 kr., 24 ta s 2 gold. 60 kr., 48 tu 4 io)d. 50kr., v praha za 120 tau 10 gold. Prodaje: Do Barry A Comp. na Duattjl, W»1J J»efa-štev. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih: tndi razpošilja dunajska hiia na vse kraje po poštnih '.akutn-oah ali p Aiajil. V Iji.MjHiil F<1 * >hr, J. Svoboda, »okar pri „ zlatem orlu", v lleltl pri lekarju J. Pro damu, v 4 v lovni pri k kinu Birn ' acherju, v
Kpljetu  pri   lekarju A Ij i novi ću,  v Trsta pri
lek.tr u Jakobu četrr«vall<> pri ilro^oriBCn P. Kocc*. in J. H i rs e h u, v Zadru pri An d rov i čil (308)
t: m ril v rjul»IJ»iitl
od 11. do 13. jan.: Milan I.ozar, dete trgovca. 3 1-, za davico. — Ivana Kušar, 5 mes., dete mokarja, vsled bronehitis-— Rude It' Weber, 23 L za jetiko — Alojzij Javor-nik, 4 i., otiok posestnika, vsled dit'teritis.— Viktor Vrus, 11 I., za utrpljeijem možjan. — Juiija Snim«, 81., dete kramarja, vsled difteritis. — Anton Blal č, 58 L v ubogoj hiši, za jetiko. — Urša Natar, 5-*> l>r /a utrpljonjem p'juč. — Ivan Mihevec, 2 L dete delavca, v bolnici, vsled škrofeljnov.— Katarina Nener, 70 I., v bolnici, vsled slabosti.
Dunajska borza 14. januarja.
-/.vi m o tflteirratiČno poročilo.)
Enotni -irS. dolt-r V bar k >VCth	68 <M	90
Enotni drž. dolg v srehn	73 .	G5
18&0 dHL posojilo	111 .	90
Akcije narodne banke	912 i	—
Kreditne ikeijt	192 .	50
London ...	114 .	80
Napol.         .   . .	9 .	20
C. k. cekini	5	43
Srebro .   . .	105	80
Lekarna Piccoli.
Menoti-PaStilje (ki so na danajskej svetov-nej izložbi 1S7'S dobile darilo). Te pastirje čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor
Eroti kašlju, jetiki, ki se še le začenja, proti ripi, boleznim na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem, dkatljlua ve^a 75 kr.
Neizniotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na Bebi, se bode radostno prepričal, da jo najmočneje ia zanesljivejšo sredstvu du sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Na tej a se z
čisto kemičnih tvurin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj ti gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnuum 61oveštvu, pri vsih notranjih in vnaujih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
RajŽevi ptllver, beli in rudečkast Iz-ključljivo iz vegetubiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket. 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, p, »šiljnno ua ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ue slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz Tainarinde.  po mrzlihsredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in oiaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr. (132—l74j
i2MV~ NaroČila sc izvršujejo v racaj o-
čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
k 11JCI.
13. januarja:
■>■'..      :   Hacker iz Dunaja.
Pri mIouu: Kos iz Maribora. — Grat iz Gorenjskega. — Leicht iz Dunaja. — Dratman ia Gorenjskega.
Pri fiMlAl: Mari iz Dunaja. — Glibo iz Kočevja.— Epstein iz Dunaja. — Kur/.thalor iz Domžal.
Pri Zamorci: Krist iz Dunaja, — Menzinger iz Vrhnike. — Martinec i/. Zagreb?.
Podtrebušne in kilove bolezni
zdravi popolnem neškodljiva inast za kilove ali pretrgane od ltogoni. Stur-■enegger-Ja v ll« risuu (Švica). Mnoga ispričevala in zahvalna jiisnia su prilagajo navodu, kako so ima ona mast rabiti. Razpošilja se v piskerčkih po 3 gld. L'0 kr. a. v. po It. Kturzouegger-ju saineuiu, ali pa po Jo*. \i«-is-u. lekarna pri Zamorci, AVieti, Tucblaubcn Nr. 27 in .Mguiuntlu Hlttlba« lin, lekarju v Zagrebu.__(359—li)
IzJatelj in urednik Josip Jurčič.
Hrvatska vina!^
Naznanjam, da imam voc <lsoc vc»fl<»r vina
lastnega pridelka na prodaj, starega in novega. Roba je dobra in zdrava, cena, kolikor mogoče nižejča. Slovenci! če vam je mar zdrave in dobre kapljice, moja klet jo zmirom odprta. Kdor bo enkrat pri meni kupil, bo gotovo tudi drugikrat prišel.
F. in A. Concilia,
(8—i) nasproti nadSkofovent dvoru v Zagrebu,
Lastnina in tisk. „Narodnu tiskarnu".