11. številka. Ljubljana, soboto 15. januarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, i/.vzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto 1(> gld., za pol leta M^Kj za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 1?) gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanjffTH dom se računa 10 kr. za mesec, .'50 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah ijtiB dijake volja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta '■'< gld. Za oznanila se p'ačinw^B četiristopno petit-vrste ti kr,, če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Ure dni 8 tvoje v Ljubljani v Prane Koluianovej hiši št. 25—2tJ poleg gledališča v nzvezdyž8 0 p r a v n i š t v o, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolnianovej hiši. Kranjsko narodno šolstvo. (Dopis iz učit. krogov.) (Konec.) III. Najbolj pak ovira razcvet narodnega šolstva razpor, koji se je vsejal moj kranjsko učiteljstvo. Nastopil je čas, ko kranjski učitelj ne sme očito priznati, da je Slovenec. Na krmilu so ljudje, kojim je slovenski jozik „hunde-sprache", in koji se sramujejo, da jih je slovenska majka rodila. Kar ,je slovonskega, to so zatira, — saj so slovenski učni pripomočki splošno nedovoljeni, ter se pehajo iz narodne učilne, — in uriva se na slovenske učil ne nemščina. Mars ikoji učitelj dal se je preslepiti, in ker je uvidel, da npri Slovencih zdaj nič ny", ubežal je v drugi nam sovražni tabor. To so slovenski Ehjalti, in taki polni nemško-pruskega duha, slovensko deco v Soli odgojevajo! Bodočnost učila nas bode, da prav oni, ki najbolj na slovenske učitelje kriče, na one, koji se ne sramujejo svojega roda, da prav ti nemajo nikakih zaslug na šolskem polji. Marveč bili so ti ona mora, koja se je vlegla na Kranjsko šolstvo, in tako ovirala šolski napredek. A vodo v morje nositi reklo bi se, ko bi v tej stvari še kaj pisali. Pogledimo si raje duhovščino, kako se ta vede pod novim, šoli prijaznim škofom. Prejšnji škof ostal bode kranjskemu uči-teljstvu v vodnem, a ne prijaznem, spominu; kajti storil nij ničesa za narodno šolstvo in pospešaval nij nikdar šolski poduk. A kakor gospod, — tako hlapec. Duhovščina obsodila je novoerno šolo za brezversko, in po tej obsodbi se tudi vela. Nobeden učitelj še nij zabil nereda, kojega je napravljala duhovščina MttMk« Jurij Fleišman, slovenski skladatelj. (Spisal Vojteh V al on ta.) Jurij Fleišman zasluzi, da se mu ohrani spominek za njegovo delovanje na slovenskem glasbenem polji. V ta namen som sestavil v sledečih vrsticah kratek životopis, da so vsaj nekoliko v njem ohrani, kar bi znalo služiti prihodnjim preiskovalcem in kritikom zgodovino slovensko narodno glasbo in naših skladateljev. To delo mi nij bilo teško, ker prvič sem bil s Fleišinanom osobno seznanjen in drugič mi je vdova pokojnega prijazno izročila vse za ta spis potrebne dokumente. Da še le denes ta životopis priobčujein, krivo jo to, ker sem pričakoval, da se bo za to nalogo kak boljši naših pisateljev našel. Jurij Fleišman su je rodil 18. aprila leta se svojim krščanskim podukom v šoli I Gospod kaplan pričel je s tem za mlado srce najvažnejšim podukom, — če se mu je ljubilo, — 4 — 5 mesecev pozneje, nego postava veleva. Ko jo pak pričel nastala je v šoli taka so-drga, da bi moral učitelj obupati. Naklatilo se je bilno namreč v šolo takrat mnogo one dece, ki navadno šole nijso obiskavali. Ti delali so nered v šoli, šolska orodja onesnažili ter sploh mlajše otroke pokvarjali se svojim slabim vedenjem, šola bila je duhovščini sredstvo, da se je lehko učitelju naspro-tavalo. Če je učitelj resno opomnil duhovna, naj ob urah, ko uči veronauk, skrbi sam za red, — bil je ogenj v strehi. Če mu je učite\j ponižno dejal: „gospod, te ure so Vam od-menjene za veronauk," zadri se je nad njim: „veronauk bodem pod uče val ob onih urah, koje meni bolj dopadajo." Vse to so učitelji trpeli iz golega miroljubja, akopram jih je organ kranjske duhovščine pri vsakej priliki, če mu je bilo le možno, napadal. Zgodilo se je, da, ko učitelj tolicega nereda nij hotel dalje terpeti v šoli, zaklene šolsko sobo, in jo tudi neče odpreti učitelju veronauka. Duhoven pritoži se pri ok. šol. svetu. Na pitanje okrajnega šolskega sveta, kako da je stvar, osvetil je dotični učitelj dobro, kako se veronauk zlorabi v šoli in kaki nered podpira učitelj veronauka. A sovraštvo do nove šole kazala je duhovščina še drugače. Navada je, da se začetek šolo naznani v corkvi iz lečo. Temu se duhovščina nij mogla naravnost upirati. A temu naznanilu pridjala se je navadno kaka ironična opazka, iz koje je misel: „saj je jednako, čo pošljete deco vašo v šolo ali ne,u hudobno škrlela. Dobili smo novega škofa. Iz njegovega 181U v Beričevem pri Dolu blizu Ljubljane. Njegovi starši Franc in Tereza Fleišman bili so ubogi, kajti oče je bil kovač in imel je le malo zemljišča in kajžico za posestvo. Oče Fleišman je Jurija silil, da bi se izučil za kovača, kar pa sinu ny dopadalo, ker gnalo ga je vedno v Ljubljano, da bi se kaj boljšega naučil. — Ko jo bil 12 let star, pobegnil je od doma, ter šel v Ljubljano k bratu Andreju Fleišinanu, kateri je bil vrtnar v botaničnemu vrtu; od tega je dobil prvo nauke o glasbi, in ko je bil 14 let star, orgljal je uže pri Btudentovskih mašah. Ko je normalko dopolnil, šel je v učiteljsko pripravnico, iz katere je izstopil s spričevalom izvrstno sposobnosti za učitelja. Takoj potem jo dobil učiteljsko službo na Vrhniki, kjer je tri leta normalne predmete in muziko učil, pozneje pa resigniral na to službo in so v Ljubljano vrnil, da bi se samo z muziko pečal. Kes se mu je posrečilo, da so ga v nekaterih odličnih rodovitnih v Ljubljani najemali kot uči- pastirskega lista razvidelo se je, da je vnet prijatelj nove šole. Možato besodo povedal je duhovščini, koja vedno pravi: „ vera je v nevarnosti", ter jej daje mnogo zlatih svetov. A kaj pravi duhovščina na to V Vedno še no more zabiti, da je izgubila krmilo narodnih šol; vodno še porablja svoj vpliv proti ljudskim učilnam in misli na propad narodne šole. Besede novega škofa bile so sč zasmehom sprejete. Dokaz temu, da nij nijeden klerikalnih časopisov omenil zanimivega pisma našega škofa. Na pitanje: „kako jo to, da vsi slovenski klerikalni listi ignorirajo pastirski list? odgovoril je nek dušni pastir: „za to, ker nam no dopada". — Takovoga mnenja so torej vsi. Ne bodo še boja se šolo prenehali, kajti zopet so ndrodnej šoli rokovico v obraz vrgli. Ozna-novalci miru in sprave nečojo miru! Z jedno besedo, ostalo jo vse pri starem. Veronauk se prav tako neredno predava v šoli, kakor prej. Učitelju kljubuje se vedno še v in zunaj šole, in nadeja, kojo jo vzbudilo pastirsko pismo, da bode narodna šola odslej bolj cvela, šla je po vodi. Bodočnost učila nas bode, kako se bode vedel novi škof proti nepokornoj duhovščini. IV. Takovo šoli pogubno vedenje pak podpira tudi naše domače šolsko časopisje na pr. „Uč. Tov." Ta zove se organ kranjskih učiteljev in pravi, da zastopa njegove interese! Bogme to morala bi biti njegova naloga. A kdor čita ta list, pritrdil mi bode, da vse drugo bolj zastopa nego učiteljstvo. Vedno še nekako sumljivo koketira se prošlo mežnarijo. Daf svetuje učiteljstvu celo naravnost, naj duhovščino uboga in sluša njene nasvete. Kako naivno! Znano jo, da mej duhovščino je malo šoli prijaznih mož. Njihove nasvete slušati, telja muzike. Ker mu pa ta posel nij dovolj dohodkov prinašal, jel je tudi v drugih predmetih podučevati, posebno priljubljen je bil kot učitelj kaligrafijo *), tako, da jo n. pr. pri trgovinskoj učilnici g. Mahrovej 13 let, pri privatnih zavodih gospo Klun-ove, Mosove in gospoda Waldherr-ja tudi več let učil. Kot pevec je sodeloval v množili cerkvah, pri hl-harinoničnemu društvu, dve leti je tudi v št. peterskej cerkvi pri vojaškej maši orgljal in vojake v petji vadil. Tudi na realki je nekaj časa učenec v petji podučeval in pri šolskej maši orgljal. Kukor Fleišman sam v jedenemu svojih pismih pravi, učil so je geueralbas, kompozicijo in instrumentarije pri nečem kapelniku ljubljanskega gledališča, imena ny omenil. Dolgo se gotovo nij vsega tega učil, ker v njegovih kompozicijah pogrešamo ravno pravilno umetno skladbo in čuti se pri vsakej njegove) pesni, da je bil bolj naturalist. . *) Pri Blazuikn je dal tiskati J. FloiŠman en zvezek svojih ..pisalnih izgledov*. reklo bi se: proč z vsemi novimi šolskimi postavami, mi se podvržemo mežnarstvu. To se vsaj ne bode zgodilo. A vsak napredni učitelj mora se čuditi takovemu vedenju listu ki zahvaljuje obstanek svoj učiteljstvu. (Mislim da bolj duhovščini, za to takovo sukanje. Tis.) Prav je iinel oni učitelj, ko je dejal: da „Uč. Tov." je bolj klerikalen, kakor vsi drugi ljubljanski časopisi. Prav bi storili učitelji na . Jfi*anjskem, da si ustanovijo svoj časopis, uredovan v naprednem duhu, koji bi vsem ; ;jotrebani ustrezal. To je istina. Kajti Kranjski; učitelji nemajo nijednega časopisa, koji bi bil po njihovej volji in zastopal njihove interese. V širocih potezah zaznamoval sem ovire, koje ne dopuščajo vesel napredek narodne šole. A mislim, da tudi to bode se izboljšalo po neumornem trudu kranjskega učiteljstva. Ponosno ozrli se bodemo potem na dovršeno delo in zadovoljni spominjali se bodemo, da nas nijso nikako zapreke strašile. „Viribus unitis" bode naj tudi naše geslo. Kranjski. Jugoslovansko bojišče. Črnogorski knez je bil sklical vojni zbor, v katerem je bilo skleneno, da knez s celo črnogorsko vojsko maršira v hercegovin-sko planjavo, ako bodo Turki res večje vojno krdelo postavili na črnogorsko mejo, kakor obetajo. _ Iz Dubrovnika se 12. t. m. „Agr. Ztg.w brzojavlja: Muktar-paša bode v kratkem vse strategično važne kraje na Crnogorskoj meji zašel. — Novi general-governer Ali-paša zaukazal je deželo prepotovati, ter s tem ude-ležnikov si pridobiti za zborovanje v Mostam, katero bode začetkom meseca februarja. Pri temu zboru je dopuščeno vsacemu svoje želje in prošnje staviti, katere bode on potem poslal v Carigrad. Iz Broda se 13. t. in. „Obzoruu brzojavlja: Turci ujetega brodskoga ribarja s stradom trpinčijo in z vsemi načini mučijo, da bi priznal, da jo vstaš. Od bosenske meje se dunajskej ,,D. Ztg." poroča, da je zbranih uže 2000 vstašev, kateri nameravajo v kratkem na Turke udariti. V glavnem kvartirji v Jamnici, kjer je poveljnik Hubmajer, dohaja vedno več prostovoljcev. Iz Carigrada se iz turškega vira poroča, da je turška vojska srečno prišla v Tre-binje. To nij nič posebnega, ker uže. več mesecev nij Trebinje oblegovano od vstašev, kateri nemajo kanonov. Politični razgled. Noti**« II J(» €l<»Ž4*l<». V Ljubljani 14. januarja. l>B--i-hr, J. Svoboda, »okar pri „ zlatem orlu", v lleltl pri lekarju J. Pro damu, v 4 v lovni pri k kinu Birn ' acherju, v Kpljetu pri lekarju A Ij i novi ću, v Trsta pri lek.tr u Jakobu četrr«vall<> pri ilro^oriBCn P. Kocc*. in J. H i rs e h u, v Zadru pri An d rov i čil (308) t: m ril v rjul»IJ»iitl od 11. do 13. jan.: Milan I.ozar, dete trgovca. 3 1-, za davico. — Ivana Kušar, 5 mes., dete mokarja, vsled bronehitis-— Rude It' Weber, 23 L za jetiko — Alojzij Javor-nik, 4 i., otiok posestnika, vsled dit'teritis.— Viktor Vrus, 11 I., za utrpljeijem možjan. — Juiija Snim«, 81., dete kramarja, vsled difteritis. — Anton Blal č, 58 L v ubogoj hiši, za jetiko. — Urša Natar, 5-*> l>r /a utrpljonjem p'juč. — Ivan Mihevec, 2 L dete delavca, v bolnici, vsled škrofeljnov.— Katarina Nener, 70 I., v bolnici, vsled slabosti. Dunajska borza 14. januarja. -/.vi m o tflteirratiČno poročilo.) Enotni -irS. dolt-r V bar k >VCth 68 ■'.. : Hacker iz Dunaja. Pri mIouu: Kos iz Maribora. — Grat iz Gorenjskega. — Leicht iz Dunaja. — Dratman ia Gorenjskega. Pri fiMlAl: Mari iz Dunaja. — Glibo iz Kočevja.— Epstein iz Dunaja. — Kur/.thalor iz Domžal. Pri Zamorci: Krist iz Dunaja, — Menzinger iz Vrhnike. — Martinec i/. Zagreb?. Podtrebušne in kilove bolezni zdravi popolnem neškodljiva inast za kilove ali pretrgane od ltogoni. Stur-■enegger-Ja v ll« risuu (Švica). Mnoga ispričevala in zahvalna jiisnia su prilagajo navodu, kako so ima ona mast rabiti. Razpošilja se v piskerčkih po 3 gld. L'0 kr. a. v. po It. Kturzouegger-ju saineuiu, ali pa po Jo*. \i«-is-u. lekarna pri Zamorci, AVieti, Tucblaubcn Nr. 27 in .Mguiuntlu Hlttlba« lin, lekarju v Zagrebu.__(359—li) IzJatelj in urednik Josip Jurčič. Hrvatska vina!^ Naznanjam, da imam voc