Kdo je ukral jezik?
^w7>(l našhn psom in mačko je žt; staro sovraštvo. ^/¦jV Mmžka »Liska« je bila poprcj pri hrsi in je preeej »tavujša uil psa »Skoka«, ki j« &e mlad. Ni 6uda, da se že od nekdaj prav lepo ne gledata. Skok ni hudoben in dal bi se pregovoriti, toda Liska je zvita in preka-njena buča, kakor 1« kaj. Zato pa ji S*ok ni6 kaj ne zaupa in je zadovoljen. da se ji more izogniti. Casih pa že tako pride, da zadeneta drug na drugega, in tedaj pokažela svojo moč in oblast.
Tam-le pretl Božičem je bilo. Koline so bile pri hiši, in seveda sta se dohro počutila Skok in Liska. Ako pa se komu le preclobro godi. preobje se in postane napuhnjen. Ni. da bi se tudi našima znancema kaj takega ne pripetilo! Že nekaj dnij sem sta hotlila ošabno po veži in kuhinju kakor da bi bila vsa hiša njuna. Vefikrat jima je rnorala kuharica pokazati vrata, da sta se zunaj na snegu nekoliko ohladila.
45                                     ^^
Za tatu ju ni imel nihče. Toliko poštena sta že I bila. Toda prevzetnost je mati vseh pregreh, iz napuha j se je izcimila požrešnost in iz požrešnosti tatvina. Liska I se je obliznila zadnje dni tolikrat nad raznimi ostanki, 1 da jo je silno veselilo, ako bi vedno tako bilo, kakor j takrat, kadar koljejo. Ker pa se je ta pesem Ie malo I dni pela, Liski se je pa veiular le tako lepa zdela. pri- 1 čakovati je bilo, da si sama podaljša lepe dneve pre- I sreftnih kolin.                                                                      J
Kuharica je pmsičevjezik nasolila in dejala v »paco«. 9 Skledico z osoljenim jezikom postavi v shrambi na po- I lico in na jezik položi precej debel kamen. Ko pusti I nekoČ vrata odprta, zapazi hitro Liaka to ugodno pri- \ liko in hajdi v shrambo. Skokoma je na polici, in izpod kamena ji reži masteni jezik nasproti.
Jeden, dva, tri — in kamea se prevali — jezik pa v gnbfku obtiči,
Smuk — smuk — smuk! In Liska je že z jezikom na stopnieah, ki vedejo v klet.
No. to bode dobro kosilce iu Še baljša večerjica, zakaj jezik je sila nuasten na koncu, in še dober kos mesa se ga drži.
Tako jo mislila Liska. Toda uh! Jozik je slan, preslan, od sile slan. Strese z gobčkom dvakrat, trikrat — ni zanjo. Odide. Jczik pa pusti  na stopnicah.
Potuhnjuno prileze Liska na vrh stopnic, ogleda se in kmalu je v kuhinji, kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
Toda Skok ni daled od tam, koder je Liska. Iz-tikal je po kutih, kakor je njegova navada, in seveda ni bilu trel>a mnog-o truda, da je zašledil preljubi jeziČek na stopnicah. Kako era je l)il vesel! Takoj se ga loti. Vendar mu ni ml tako gladko po grlu, kakor druga mesnina. Tudi zanj jc bil preslan. LJasi ga je precej omlatil, vendar ves mu  ni   stekel v požrešni goltancc.
Toda s^asoma vse prav pride. Tudi naš Skok je to dobro vedel. Zato popade jezikov ostanek in boječe stopi na vrh stopnic. Nato pa bo<*e hipoma skozi vežo nadvorišče. Vsnegjenameraval zakopati jezikov ostanek. Toda sroča mu ni bila ved mila. V tistem trenutku od-pre kuharica kuhinjska vrata, in  ogenj je bil v strehi.
46
»Skok, kaj imaš?«
Samega strahu se zgane. Vežna vrata so zaprta in pred njim stoji kuharica. Skok popusti jeziček na tleh in pobere jo nazaj po stopnicah v klet.
»0, ti nesrt?6ni pea ti! Jezik je požrl. Kako aem se veselila, da napravim gospodu dobro kosilce! In sedaj   ga je sriedla požrešnost te pasje dlake.«
Že je stopila kuharica v kot po metlo, in huda nevihta su je bližalii nad Skokovo kožo. Toda na vpitje prikaže se gospod iz sobe in popraša, kaj je. Ko mu kuharica pove v sapi, kaj je storil Skok, odgovori on mirno:
»No, jaz pa ne morem verjeti, da bi bil pes to atoril. Pes pač ne more sam na polico. To je bil drug tat«.
»Je pa Liska«.
»Tisto pa že«.
»Ali kako, da je pes nosil jezik okoliV«
»I, ukral ga ji je.«
Liska se j« y>riplazila med tem iz kuhinje v vežo. Vidi jezik na tleh in sliši trdo govorico kuharičino. Takoj je uganila. kaj da jo čaka. Zato se tudi ona iz-muza po stopnicah v klet.
Kuharica gre pogledat v shrambo in res — jezika ni bilo več pod kamenom. Spet jo poprime jeza nad Skokom in Liako.
V tem pa pridrevi Skok Lisko po stopnicah.
»Ustopi ae na vrh stopnic, da ne moreta v klet«, ukaže go^pod kuharici. On pa prinese bič
In tedaj se je storjerm sodba začela izvrševati. Pes je skakal, kakor bi bil nor, ma^ka pa t*.'kala, kakor bi bila pijana. Praviculjubni bič pa je padal po pasji dlaki in mačji koži. Skok je cvilil, Liska pa mijavkala.
ToOa hudi kuharici Be je žival jela Hmiliti. Zato poprosi gospoda, da preneha. Toda gospod odgovori: »Tatova se morata kaznovati. Tisti, ki krade, in tisti, ki ukradeno kupi, jednaka sta oba «
Kar odpre kuharica kuhinjska vrata — in kazen je prestana — —.
Skok in Liska sta smuknUa v kuhinjo, on pod mizo, ona pod omaro.
47
Od tistega časa ni bilo še slišati, da bi Skok in Liska kaj ukrala. Celo ostalega jezika, ki ga je kuha-rica vrgla pod mizo. ni se pes dotaknil. — Madka pa je žla še tisto popoldne pod streho nad miši in tri dni je ni bilo na brli dan.
Kadar bodemo spet klai, tedaj vam že sporočim, kako se bodela pri tem vedla Skok in Liska,
^^                    P. Bohinjec.