TEDNIK
GLASILO I I
SaC^ISTICNE
LETO XXVI. ŠT. 20
PTUJ, 31. MAJA 1973
C ENA 1 DIN
Občani krajevne skupnosti Ptuja
in Kidričevega v nedeljo glasuje-
mo »ZA«!
v nedeljo 3. junija bomo šli, vsak na svoje glasovalno
mesto in po svoji lastni presoji na glasovnici obkrožili „za"
ali proti". S tem bomo odločali o pomembni zadevi, to
pravico nam daje ustava, obenem pa je to naša samoupravna
pravica in tudi dolžnost. Opravili jo bomo z vso
odgovornostjo do sebe, do svojih otrok in do naše ožje
samoupravne skupnosti.
DRAGA OBCANKA, DRAGI OBČAN!
Dobil si vabilo in veš, kje je tvoje glasovalno mesto,
opravi svojo samoupravno dolžnost čimprej!
S programom si seznanjen in veš za l^j glasujemo. Prav
gotovo si se že odločil, da boš glasoval ZA. Ce pa se še nisi,
če še oklevaš, poglej še enkrat program, preberi, kaj želi
tvoja krajevna skupnost v naslednjih petih letih zgraditi in
urediti. Poglej, pošteno premisli in se vprašaj: Ali ne bo vse
to, vsaj nekaj od tega, služilo tudi meni, mojim otrokom in
vnukom? Prav gotovo boš moral pritrditi - in odločitev ti
potem ne bo težka. Ob tem ti bo v osebno zadovoljstvo
tudi zavest, da si k vsemu temu še sam nekaj prispeval,
čeprav mali, toda pomembni delček.
Poznaš tisti stari ljudski rek: ,,Zmo do zrna - pogača;
kamen do kamna - palača". Resničnosti tega reka praksa ne
bo nikoli ovrgla. Tvooj dinar, ki ga boš prispeval, bo imel pri
uresničitvi programa odločilno moč. Postal bo tista moralna
sila, ki bo pritegnila desetkratno vrednost iz delovnih
organizaciij, iz republiških in ob črnskih skladov. Prav zato je
tvoj glas za, tvoj dinar, ki ga boš potem prispeval, tako
pomemben. Če ga ne bo, tudi ne bo moralne osnove za
zahtevo, da tudi drugi prispevajo. Razmisli o tem in odloči,
- zaupamo ti!
Ce morda načrtuješ za v nedeljo izlet ali obisk pri
sorodnikih in znancih, opravi svojo samoupravno dolžnost
prej, glasovalna mesta bodo odprta že od 6. ure naprej. Če
boš odpotoval že v petek ali v soboto, vrni se kako uro prej,
glasovanje bo do 19. ure. Prepričani smo, da prav ti ne boš
med tistimi, ki bi se izognili glasovanju ali bi bili proti. V
nedeljo, 3. junija glasujemo vsi ZA!
Zbor komunistov
v torek, 28. maja 1973 je bil v
Narodnem domu v Ptuju skupni
sestanek vseh komunistov, ki
stanujejo na območju krajevne
skupnosti Ptuj. Sklicatelj je bil
komite občinske konference ZKS
Ptuj, zbora pa se je udeležilo nad
250 članov ZK. Obravnavali so
naloge komunistov po četrti seji
konference ZK Slovenije in naloge
ob referendumu za krajevni samo-
prispevek.
Zboru ptujskih komunistov je
najprej govoril Branko GORJUP,
član CK ZKS, ki je podrobneje
razčlenil širok boj ZK Slovenije in
drugih organiziranih političnih sil za
nadaljnji razvoj samoupravnih socia-
lističnih odnosov v naši družbi.
Poudaril je, da nas glavno delo še
čaka pri odpravljanju vzrokov in
izkrivljanj, ki pogojujejo socialno
razlikovanje. Določiti je treba
pravilno razmerje med posamično in
družbeno porabo, zagotoviti vsem
otrokom relativno enake možnosti
za razvoj, opredeliti, kaj morajo
storiti krajevne in interesne skup-
nosti, občina in organizacije združe-
nega dela, da bodo socialne razlike
med mladimi generacijami vse
manjše.
Pri opredeljevanju mesta in vloge
ZK v naši družbi in nalogah
komunistov je poudaril, da ponekod
še niso dovolj pripravljeni dosledno
uresničevati pisma predsednika Tita
in stališč 29. seje CK ZKS. Se se
najdejo posamezniki, ki poskušajo z
ozkim laogom svojih somišljenikov
ovirati razvoj samoupravljanja, delo-
vati proti interesom delavcev in
slabiti zvezo komunistov.
Franc TETICKOViC, sekretar
komiteja, je govoril o uveljavljanju
ustavnih dopolnil in o nalogah
komunistov v javni razpravi o novi
ustavi. O tem smo obširneje pisali že
v zadnji številki Tednika.
Dr. Marko DEMŠAR, član konfe-
rence ZKS, je' poročal predvsem o
uresničevanju sklepov III. konferen-
ce ZKS, ki je razpravljala o
socialnem razlikovanju. Pri uresniče-
vanju sklepov je bilo že precej
napravljenega zlasti na tistih po-
dročjih, ki so v pristojnosti
republike ali občine. Mnogi predpisi
in dogovori pa so še v pripravi.
Zlasti so bile zapostavljene naloge
na področju urejanja družbenih
odnosov, socialističnih moralnih
norm, odnosov med ljudmi, nagraje-
vanja po delu, pravice iz minulega
dela in podobno.
Jože KNEZ se je v svoji razpravi
zavzel za socialne podpirance, ki bi
jim morah zvišati mesečno sociahio
pomoč. V ptujski občini imamo
med vsemi občinami v Sloveniji
največ socialnih podpirancev, zato
je nujno, da nam tudi republika pri
reševanju teh problemov izdatneje
pomaga. Predlagal je tudi, da bi z
zakonom uredili položaj dninarjev,
ki bi se jim naj dnina štela v delovno
dobo, enako velja tudi za družine
bivših viničarjev, saj imamo iz teh
kategorij prebivalstva na podeželju
največ socialnih problemov.
V drugi točki dnevneea reda je
Lojze CENC, predsednik KS Ptuj,
seznanil komuniste s pripravami na
referendum za "krajevni samoprispe-
vek in s petletnim programom
krajevne skupnosti Ptuj. Komunisti
so prizadevanja sveta krajevne
skupnosti enotno podprli in sklenili,
da se bodo na vseh področjih, kjer
delajo in živijo, dosledno zavzemali
za uresničitev programskih nalog,
skupno z vsemi občani KS Ptuj.
r. Fideršek
vreme
do nedelje, 10. junija 1973.
^Ilaj bo v petek, 1. junija ob 5.34.
^'apoved: od četrtka, 31. maja, do
nedelje, 3. junija bodo verjetno
plohe z ohladitvami. Nato bo
Ponovno lepo in vroče. Ponovne
ohladitve bodo proti koncu prihod-
njega tedna. Verietno v soboto 9.
junija.
V.	Alojz Cestnik
Mladina poje Titu
Pionirski pevski festival, ki ga pod
geslom ,,Mladina poje Titu" vsako
leto organizira občinski svet zveze
kulturno prosvetnih organizacij Or-
mož v sodelovanju z vodstvi
osnovnih šol, je bil letos 20. maja
pri Tomažu.
Vsakoletni festival pevskih zborov
osnovnih šol z območja občine
Ormož že dolgo časa več ne pomeni
samo priložnosti za nastopi ampak
resničen praznik. V prisotnosti
številnih prosvetnih delavcev, pred-
stavnikov družbenopolitičnega živ-
ljenja kraja in občine in nekaterih
gostov ter številnih doinačinov je
nastopilo osem pevskih zborov,'^ki
štejejo skupaj 473 pevcev.
Prireditev je pričel ravnatelj
tamkajšnje osnovne šole Iganc
Oman. V svojem govoru je orisal
razvoj in pomen pionirskega in
mladinskega zborovskega p,etja ter
pozdravil goste. Prva seje predstavi-
la osnovna šola H um. Zbor šteje 40
pevcev, vodi pa ga Mimica,Pišek. O
tem zboru naj povemo, da v njem
poje skoraj polovica vseh učencev
šole na Mumu. Nato so se predstavili
zbori osnovnih šol Ivanjkovci -
zborovodja Lojzka Rajh. Kog -
zborovodja Anica Pevec, Tomaž -
zborovodja Ignac Oman, Miklavž -
zborovodja Bojan Oberčkal, Sredi-
šče ob Dravi - zborovodja IT a
(Nadaljevanje na 2. strani)
3. junija glasujemo za nas in naše otrokef
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. maja 1973
Takšnega sporazuma
ne podpišemo
Odborniki obeh zborov skupščine
občine Ormož so na skupni seji v
četrtek, 24. maja letos med drugim
sklenili, da občina Ormož ne bo
podpisnik družbenega dogovvora o
usmerjanju, usklajevanju in pospeše-
vanju razvoja živinoreje, predelave
in prodaje živalskih,proizvodov v SR
Sloveniji. Vzrokov za takšno odloči-
tev je več.
Iz predloga samoupravnega spora-
zuma med drugim izhaja, da bi bila
cena .žive teže za klavna goveda in
teleta v kategoriji 90 do 100 kg
bistveno nižja od sedanje tržne cene.
Za kvahteto govedi, ki je na
ormoškem terenu običajna, bi
znašala negativna razlika 1,5 do 2
dinarja za kilogram žive teže, za
teleta kategorije 90 do 120 kg pa
celo 5 do 7 dinarjev za kilogram žive
teže. Ta razlika nastane pri klavnem
govedu kljub regresu, ki ga
predvideva sporazum.
Odborniki so potrdili stališče
sveta za kmetijstvo in gozdarstvo
skupščine občine Ormož, da bi
namreč v sporazumu določene
razlike v ceni negativno vplivale na
nadaljnji razvoj pitanja govedi in
sploh celokupne živinoreje na
ormoškem področju. Glede na
bližino hrvaških odkupnih centrov,
ki jih sporazum ne bo vezal in se
bodo tam cene še naprej formirale
prosto je pričakovati, da se bo
prodaja usmerila na hrvaško. Predla-
gana 'Politika cen za živino je po
predlogu samoupravnega sporazuma
destimulativna, tako za organizacije
združenega dela kot za kmete -
živinorejce. Ob vsem tem je
pričakovati tudi negativne učinke
glede obsega in v sporazumu
predvidenega povečanja goveje čre-
de in prireje mesa. V končni fazi bi
dosegli ravno nasprotno od tistega,
kar želimo ustvariti s samoupravnim
sporazumom.
Pri živinorejcih je zbudilo zaskrb-
ljenost tudi dejstvo, da sklepi in
zaključki izvršnega odbora podpisni-
kov sporazuma ne upoštevajo
tekoče problematike stroškov v
živinoreji. Tako so od leta 1970
naprej naraščali stroški proizvodnje
bistveno-Tiitreje »od cen za živino.
Zvišale so sepredvsem cene
krmilom, strojnim storitvam in
reprodukcijskemu materialu.
Odborniki obeh zborov ormoške
občinske skupščine so o problemu
živinoreje razpravljali že marca letos
"in položaj ocenili kot zelo neugo-
den; enako tudi kmečka sekcija pri
občinski konferenci sociahstične
zveze in ekonomska komisija pri
občinski konferenci ZKS Ormož.
Takrat so bile izdelane in na
pristojne forume odposlane pripom-
be na osnutek sporazuma, ki pa jih
očitno nihče ni upošteval. Zato so
odborniki ob koncu zavzete in dolge
razprave sprejeli sklep, da ormoška
občinska skupščina sedanjega pred-
loga samoupravnega sporazuma o
usmerjanju, usklajevanju in pospeše-
vanju razvoja živinoreje ter predela-
ve in prodaje živalskih proizvodov v
SR Sloveniji NE podpiše. Pri tem so
se zavzeli za takšen sporazum, ki bo
jasno opredeUl ekonomske'interese
PROIZVAJALCEV in ki bo. dejan-
sko stimuliral pospeševanje razvoja
živinoreje. Področje SR Slovenije je
premajhno, zato bi sporazum moral
zajeti vso Jugoslavijo. Samo od
takšnega sporazuma lahko pričaku-
jemo uspehe.
jr
Obnovljeni šarhov trg v Slov. Bistrici
Samo še nekaj dni in doslej zapuščen Šarhov trg v Slovenski Bistrici bo dobil
novo obliko in izgled
Te dni zaključujejo delavci cestnega podjetja Maribor z deli pri obnovi in
asfaltiranju Šarhovega trga v Slovenski Bistrici. V naslednjih dneh bodo
opravili že obrobna dela in pločnike. Po zaključnih delih na cesti pa bodo
namestili še sodobnejšo razsvetljavo":
Za ureditev kanalizacije, ki je v tem delu mesta že dotrajala, asfaltiranje
trga in glavne ccste ter ureditev razsvetljave bodo uporabili skupno oko h sto
milijonov SD. Od tega bodo 9 milijonov SD zbrale organizacije in gostinci, ki
imajo na trgu svoje prostore. Preostali del sredstev pa bo prispevala krajevna
skupnost Slovenska Bistrica. Pričakujejo tudi, da bodo del sredstev zbrali s
prispevki ostalih stanovalcev trga.
Z obnovo trga bodo odprli tudi prenovljeno trgovino avtomobilov in
avtomo bilskih delov trgovskega podjetja Koloniale, poslovna enota Planika,
Slovenska Bistrica.
Foto in tekst: V. Horvat
NOVA ŠOLA V GORIŠNICI
Nova osnovna šola v Gonšnici. Foto: STANKO KOSI
V	Gorišnici je bil v nedeljo velik praznik. Kako bi tudi ne bil. saj so ta
dari Uradno odprli, sicer že leto dni naseljeno novo osnovno šolo. ki ima v
svojern sestavu tudi novo telovadnico s potrebnimi športnimi rekviziti.
Že dobro uro pred napovedano otvoritveno svečanostjo so se začeli
zbirati v centru kraja številni domačini in gostje. Vseh skupaj se jih je zbrale
okoli 2.000. Tu so bili tudi domači gasilci s prapori in drugi predstavniki
krajevnih organizacij ter društev. Svečanost je začel domačin Janko
Znidarič, za njim pa je govoril o razvoju šolstva v tem kraju ravnatelj'šole
Dušan Cokl.
Šolo je odprl Vih Vršaj, tajnik republiške izobraževalne skupnosti
Poldka Stanič je odkrila pomnik starim šolam v tem kraju.
V	skrbno pripravljenem kulturnem programu so se predstavih godba na
pihala, mešani pevski zbor in tamburaški orkester Ruda Sever iz Gorišnice,
mladinski pevski zbor in recitatorji gorišniške osnovne šole. Bivšim in
sedanjim učiteljem, izvajalcem del in drugim so izročili na svečanosti
spominska priznanja. Po otvoritvi nove šole je bilo v Gorišnici ljudsko
rajanje.
Zaključek meseca mladosti
Na zaključni prireditvi ob dnevu
mladosti, ki je bila v četrtek na
stadionu ,.Drava" je sodelovalo
sedem športnih ekip - finalistov
turnirja mladosti in okoli 1.500
gledalcev.
Pred pričetkom finalnih tekmo-
vanj, ki jih je razpisala ZMS Ptuj, je
bil svečan sprejem 48 mladincev in
mladink v članstvo ZKJ. Franc
Tetičkovič, sekretar komiteja ob-
činske konference ZK Ptuj je sprejel
v članstvo in podelil izkaznice 40
dijakom in delavcem, ostalih 8 novo
sprejetih v članstvo ZKJ pa je bilo iz
vrst JLA. Istega dne so v članstvo
ZKJ sprejeli tudi 4 mladince iz-
občinske uprave.
Po svečani podelitvi partijskih
izkaznic in po pozdravnem govoru
Franca Tetičkoviča in Zvonka
Mastena, predsednika ZMS Ptuj, so
se pričela športna tekmovanja, ki so
se ob burnem navijanju razpolože-
nih in objektivnih gledalcev končala
ob 21. uri.
Zmagovalec finala v nogometu je
ekipa JLA, v moškem rokometu je
prvo mesto osvojila ekipa Kluba
mladih, med ženskami pa mladinski
aktiv Turnišče. Po končanem finalu
so se na igrišču zbrali predstavniki
vseh športnih ekip, ki so sodelovale
v turnirju meseca mladosti in
Zvonko Masten jim je podelil
priboijene pokale in priznaja. V
petih športnih disciplinah - šahu,
namiznem tenisu, streljanju, roko-
metu in nogometu, je sodelovalo 36
mladinskih aktivov in 106 ekip.
Zraven omenjene prireditve je
komite ZMS Ptuj v tem mesecu
organiziral in vodil še številne druge
prireditve, predavanja in srečanja,
kot so: sprejem 1100 pionirjev v
vrste mladincev, sprejem Titove
štafete, srečanje delavske mladine v
Varaždinu, brodarska štafeta, števil-
na predavanja o ZM in njenem delu
in šolska predavanja o sodelovanju
mladine v teritorialni zaščiti.
V sredo se je končal še preloženi
kviz: „Kaj veš o Titu", v katerem so
sodelovali predstavniki naše mladine
in pripadniki JLA.
Letošnje mladinske igre in sodelo-
vanje v vseh družbeno političnih in
kulturnih prireditvah v mesecu
inladosti, je bilo do sedaj najštevil-
nejše in najbolje organizirano, tei
mnogi občani menijo, da bi se
moralo s takšnim delom nadaljevati,
kajti v sklop teh prireditev je bilo
zajetih nad 6.000 ti^oč mladincev in
pionirjev ptujske občine.
Mladina poje Titu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Stokelj, Velika Nedelja — zboro-
vodja Dragica Magdič in kot zadnji
Ormož - zborovodja Milena Mora-
vec. Letos na festivalu nista
sodelovali osnovni Šoli Podgorci in
Runeč.
Kljub temu, da zbori na takšnili
festivalh ne tekmujejo med seboj, so
se vsi temeljito pripravih in na?
znova prepričali, da se zborovsko
petje na osnovnih šolah ormoške
občine lepo in vztrajno razvija
Zbori štejejo razhčno število pevcev,
nekatere pesmi so bile zelo zahtevne
za pevce kot za zborovodje, zato so
tudi pesmi zvenele različno. Prav to
pa je dajalo letošnjemu festival"
poseben čar in pestrost.
Nedvomno je prav, da novi učni
načrt za naše osnovne šole daje
glasbenemu pouku več prostora. ,
Vodstvu osnovne šole Tomaž i®
tamkajšnjim prosvetnim delavceni
ter drugim je uspelo tudi organ''
zacijsko festival dobro pripraviti.
tednik — četrtek, maja 1973
stran 3
IDEJNO-POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE
v ormoški občini
S seminarjem za vodstva osnovnih
organizacij in aktivov zveze komuni-
stov, ki je bil pred kratkim v
Ormožu, je občinska konferenca
ZKS končala letošnjo izobraževahio
sezono. V to obliko izobraževanja
so zajeli vse zaključke in sklepe ter
smernice sprejete na 4. seji konfe-
rence ZKS in 4. konferenci ZK
Jugoslavije.
Komisija za idejno-politična vpra-
šanja pri komiteju OK ZKS Ormož
je skupaj z delavsko univerzo na seji
komiteja tudi poročala o drugih
oblikah izobraževanja, ki je bilo v
času od oktobra lani do maja letos
organizirano za člane zveze komuni-
stov. Pripravljene in izvedene so bile
naslednje oblike: ciklus predavanj za
novosprejete člane, seminar za
prosvetne delavce, politična šola in
predavanja za mlajše člane ZK in
nekatere mladince - kandidate za
sprejem v članstvo ZK.
PREDAVANJA ZA NOVO-
SPREJETE ČLANE ZK
V lanskem decembru je bil
organiziran ciklus predavanj za
novosprejete člane zveze komuni-
stov. Obravnavanih je bilo osem
tem, vsaka po dve šolski uri. Teme
so bile sodobne, zanimive, dobro
pripravljene in lepo podane. Kljub
temu je bil o sip slušateljev vehk pa
tudi kadrovanje v osnovnih organi-
zacijah mogoče ni bilo najboljše saj
se 8 predlaganih članov ZK ni
udeležilo niti enega predavanja.
Delavska univerza je organizirala
predavatelje, prostor in prevoze . . .
POLITIČNA ŠOLA
v času od februarja do srede
aprila letos so člani ZK, kandidati
za razne funkcije in delo v osnovnih
organizacijah zveze komunistov,
obiskovah politično šolo. Delavska
univerza Ormož je ob pomoči
delavske univerze Maribor zagoto-
vila kvalitetne predavatelje, ki so
podali slušateljem 9 zanimivih tem:
Idejna in politična vloga komuni-
stične avantgarde v samoupravni
družbi - predaval Peter Hedžet,
politolog; Uresničevanje gospodar-
ske in družbene reforme - težave in
odpori - predavatelj Tatjana Canj-
ko. dipl. oec.; Marksistična in
revolucionarna ideologija delavskega
razreda v- samoupravni družbi -
predavatelj Franci Pivec, dipl. oec.;
Družbeni in idejnopolitični vidiki
ustavnih sprememb - predaval
Miran Potrč, dipl. jur.; Zveza
komunistov: nacionalno vprašanje
in boj proti nacionalizmu
predaval Franci Pivec, dipl. oec.;
Socialna diferenciacija družbe in
poti za njeno preseganje - predavala
Vida Rudolf, prof.; Politika nacio-
nahstičnih sil do religije in cerkve -
predavala Zmaga Kavčič, učiteljica;
Jugoslovanska mednarodna usmeri-
tev in boj za politiko neuvrščanja -
predaval Rudi Burger, politolog;
Naloge ZK v sedanjem trenutku -
zaključni razgovor ^ predavala
Terezija Štefanič, dipl. ing.
Iz naštetih tem je razvidno, da so •
bila predavanja res zanimiva. Zani-
miva pa je tudi skupna ugotovitev
DU in komiteja ZK Ormož glede
udeležbe slušateljev: v šolo je bilo
prijavljerth 341 slušateljev, ki so
„nabrali" skupaj 39 opravičenih in
102 neopravičena izostanka od
Predavanj. 10 kadrovskih članov se
predavanj sploh ni udeležilo.
PREDAVANJA ZA MLADE
ČLANE ZK IN MLADINO
Na predavanjih politične šole je
bil vedno tudi eden izmed predava-
teljev DU Ormož, ki je pozneje
predaval isto snov tej kategoriji
poslušalcev. Predavanja za mlade
člane ZK in mladino so tako tekla
vzporedno. Pri tej obliki družbeno-
političnega izobraževanja je bil osip
največji kljub temu, da je delavska
univerza prilagodila čas preda Vanj
željam udeležencev.
ZAKLJUČEK
V navedene obhke idejnopolitič-
nega izobraževanja je bilo vključe-
nih skupno 108 članov ZK. Od tega
se je redno udeleževalo predavanj 68
slušateljev, medtem ko se 40
predlaganih članov navedenih izo-
Ijraževalnih oblik ni udeležilo. Glede
na to, da so bila predavanja
kvalitetna in ne nazadnje precej
draga, je kadrovanje v osnovnih
organizacijah vprašljivo. Kljub temu
komisija za idejnopolitična vpra-
šanja pri komiteju ZKS Ormož
ugotavlja, da so slušatelji kljub
omenjenim pomanjkljivostim mno-
go pridobili. Za naslednjo sezono
bodo pripravili več strnjenih izobra-
ževalnih oblik, kadre temeljiteje
pripravili in s tem tudi občutno
zmanjšali psip.
Koristen posvet TGA - IMPOL - Ruše
TOZD pri njih ne bodo nikakor prav
zaživele pred 1. januarjem' 1974.
leta, prav gotovo pa ne bo kaj bolje
niti v TGA ter v IMPOLU. Skupna
misel je bila, da pohtičnega
problema pri ustanavljanju ne bo,
seveda pa mora poprej biti vse
temeljito pripravljeno tako, da bo
popolnoma jasno in razumljivo vsem
članom delovne skupnosti. Kot v
TGA Kidričevo, kjer imajo tovarni-
ški zbor sindikata ter štiri osnovne
organizacije sindikata v organiza-
cijah združenega dela, imajo tudi v
IMPOLU devet osnovnih organizacij
sindikata in tako nameravajo formi-
rati 9.ali vsaj 8 TOZD, medtem ko
je po dosedanji razpravi v TGA bilo
največ .pozitivnih predlogov za prvo
varianto, to je, da se formira v TGA
5 TOZD. Trenutno obstojajo štiri
OZD, kar pomeni že štiri TOZD,
medtem ko bi naj po predlogu
komisije in ostalega članstva bila
peta TOZD obrat družbene prehra-
ne in počitniški dom. Kako bo vse
to organizirano, bomo zvedeli
pozneje, kajti razprave o tem so v
treh kolektivih v polnem razmahu,
le da so sestanki v TGA do sedaj bih
slabo obiskani. Kar se tiče družbe-
nega standarda delavcev, so proble-
mi skoraj povsem enaki z majhnimi
izjemami, kar je tudi razumljivo
glede na razhčne tehnološke procese
v tovarnah in glede na strukturo in
mentaliteto zaposlenih. Tako se
povsod trudijo, da bi delavec imel
kar se da dobro prehrano, dobro
urejeno, rekreacijo in letni dopust v
lastnih počitniških domovih itd.
Kljub vsemu pa je še tukaj mnogo
stvari, ki jih bo treba urediti. Tudi
glede izkušenj in oblik dela se je
dalo ugotoviti marsikaj, predvsem
to, da imajo v IMPOLU godbo na
pihala v okviru Svobode in da sploh
ni dotirana od tovarne, ampak
plačujejo člani kolektiva po 10
dinarjev, kapelnik ima mesečnega
dohodka po 70.000 S dinarjev in da
vadijo le na prostovoljni bazi brez
nadomestil, razen če delajo popol-
dne, lahko gredo 2 uri na vaje. V
TGA je to vse drugače, ker tovarna
dotira godbo na pihala, vse pa kaže,
da bo potrebno marsikaj urediti na
enoten način.
France Meško
Minulo soboto so predstavniki
sindikatov IMPOLA v Slovenski
Bistrici, TGA Kidričevo ter tovarne
dušika Ruše izmenjali izkušnje pri
formiranju temeljnih organizacij
združenega dela, vprašanju družbe-
nega standarda delavcev v tovarni-
ških odborih sindikata ter določili
datum za tradicionalni športni
troboj med navedenimi delovnimi
organizacijami.
Uvodoma je bilo moč ugotoviti,
da je vrsta problemov skupnih,
oziroma povsem istovetnih. Tako se
je že v začetku pokazalo v razpravi,
ki je bila zares konkretna, da se pri,
formiranju TOZD v vseh treh
tovarnah ukvarjajo z istimi proble-
mi, namreč kako na najbolj
razumljiv in najboljši način prikazati
delavcem nujo. formiranja TOZD.
Medtem ko imajo v IMPOL-u kot v
TGA že v razpravah več variant, ki
sta jih kolektivoma posredovah
komisiji za ustanavljanje TOZD, je
bilo poudarjeno, da imajo v tovarni
dušika Ruše že dokončne predloge
za 5 temeljnih organizacij združene-
ga dela, vendar pa je treba pri tem
poudariti, da sta prvo navedena
kolektiva v prednosti v tem, ker
imata že dalj časa decentraUziran
sindikat, medtem ko imajo v Rušah
še vse centralno in se prav v tem
času pripravljajo na reorganizacijo
sindikata ter tudi na volitve v
samoupravne organe, ki jih bodo
imeli v "septembru. Menijo pa, da
Številke o ormoškem gospodarstvu
Ormoška občina je lansko poslov-
no leto zaključila dokaj uspešno.
Oglejmo si nekaj številk:
Celotni dohodek je lansko leto
porastel za 35 %, v Sloveniji za
23 %, dohodek za 25 % v Sloveniji
za 22 %, Produktivnost je v občini
Ormož narasla za 16 %, amortizacija
pa (občutno) za 47 %. Netto osebni
dhodki (kot masa) so se zvišali za
37 % v Sloveniji za 20 %. Zaposle-
nost se je na ormoškem območju
povečala za 6.3 %, v republiškem
merilu za 3,6. v mariborski regiji za
2,2 %. Ob tem je zaskrbljujoče
formiranje skladov ormoških delov-
nih organizacij. Ugotovljeno je, da
so glede na leto prej (1971) vlagale v
poslovni sklad samo 51 %. medtem
ko je v republiškem merilu dohodek
tega sklada narasel za 10%. Na
drugi strani pa so poprečni netto
osebni dohodki bili v občini Ormož
povečani za 21 % v republiki za
17 %. Pri tem je treba upoštevati, da
je na skupno maso osebnih dohod-
kov nedvomno bistveno vplivalo
povečano število zaposleeih. Vsi
skladi v občini so bili zmanjšani za
Struktura dohodka se je glede na
leto prej tudi nekoliko spremenila.
Tako je kmetijstvo lansko leto
prispevalo 48,2 %, industrija 22,1 %,
gradbeništvo 13, s%, trgovina
12,5%, in stanovanjsko-komunalna
dejavnost 41 % dohodka.
Podatek, ki je zelo pomeben za
celoto gospodarskih gibanj prav v
času prizadevanj za razbremenitev
gospodarstva, je zaskrbljujoče. Da-
jatve v korist družbenih skupnosti
so se v odnosu na leto 1971 lansko
leto v občini Ormož povečale za
1,5 %. Tako je lansko leto delovnim
organizacijam ostajalo (brez deleža
za stanovanjsko graditev) 69,3 %
ustvarjenega dohodka, v letu 1971
pa 70,8 %.
To so bistveni podatki gospodar-
skih gibanj v letu 1^72 na območju
občine Ormož primerjano s sloven-
skimi poprečji (delno). Ob koncu
lahko ^lepamo, da se ormoško
gospodarstvo, razen nekaterih manj-
ših spodrsljajev, zelo lepo razvija.
jr
Lekarna V Središču:
ali bo res potreb-
no razprodati
zalogo?
v zadnjih tednih se mnogo govori
o zaprti lekarni v Središču, izpostavi
Mestne lekarne Ptuj. Ker so zaradi
neobveščenosti padale krive obtož-
be, zakjg lekarnea ne posluje in je
bila pri tem prizadeta tudi uprava
lekarne, naj nekoliko pojasnimo
zadevo.
Lekarna v Središču, kije delovala
kot izpostava ptujske Mestne lekar-
ne, je s svojim delovanjem zelo
razbremenila celotno območje bliž-
nje in daljne okolice Središča, kajti
pred tem so nekateri imeli celo 20
km do najblige lekarne. Lekarna je
bila ddobro založena in domačini in
okoličani so ž veseljem sprejeli
njeno otvoritev. V njej je začasno
delal farmacevt, ki so ga zaradi
zakonskih določil v zvezi z verifi-
kacijo ormoške lekarne, ki je
prevzela celodnevno poslovanje in
službo stalne pripravjenosti, moraU
premestiti v Ormož. Za razpisano in
prosto mesto farmacevta v Središču
se je javilo več interesentov. Vendar
Mestna lekarna Ptuj kljub osebnim,
telefonskim in pismenim prošnjam,
da bi dobila vsaj sobo za svojega
uslužbenca, ni dobila ničesar. Na
gluha ušesa so naleteli kakor pri
predstavnikih družbenopolitičnih
organizacij, tako pri posameznikUi.
Farmacevt, ki so ga premestili v
Ormož, stanuje v hotelu, druga
uslužbenka se vozi iz Ptuja in zaradi
otroka se to ne bo moglo nadajevati
v nedogled. Pravtako ni stanovanja v
Središču. Lekarna je poskrbela za
strokovni kader, investirala je 45
milijonov v ormoško lekarno; mno-
go tudi v središko. obe sta dobro
založeni, vendar središka ne posluje,
ker ni stanovanja, obstaja pa že
bojazen, da bo tudi v Ormožu treba
preiti na eno izmeno, če ne bo
stanovanja, ker farmacevti v teh
pogojih ne morejo delati. Lekarna ni
kriva, če v ormoški občini ni
mogoče,najti dveh sob za farma-
cevta v Ormožu in v Središču in da
mora ptujska lekarna za ormoškega
farmacevta plačevati hotel, podob-
no kakor za svojega farmacevta v
izpostavi v Majšperku.
4 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 31. maja 1973
iso-span zidaki tudi pri nas
K zanimanju graditeljev stanovanj-
skih in gospodarskih objektov na
območju ptujske občine za hitrejšo
in cenejšo gradnjo, k zalogam
ISO-SPAN zidakov na skladiščnih
dvoriščih ,.Izbire", ,,Metalke", in
(Mercatoija v Ptuju) in k pogodbam
Obrata za kooperacijo PP Ptuj za
naročilo teh zidakov v prodaji
tovarne v Bohinjski Bistrici je bila v
Hrastovcu • pri Zavrču v Halozah
11. maja 1973, v organizaciji PP
Obrata za kooperacijo Hajdina, na
gradbišču novega objekta graditelja
Jožeta Maj ceno viča za vzrejo
desettisoč piščancev, za kooperante
še demonstracija praktične uporab-
nosti zidakov ISO-SPAN.
Tovarna. ISO-SPAN podjetja LIP
BLED je poslala svoje predstavnike
in strokovnjake, enako obrat PP
Ptuj z;i kooperacijo Hajdina. iz
raznih strani Slovenije pa so prišh
kooperanti. Pri Majcenovičevih seje
nabralo precej avtomobilov z
raznimi registracijskimi številkami,
pri novogradnji ob potoku pa je kar
zaživelo okrog delavcev LIP Bled in
74-letnega Jožeta Majcenoviča in
njegovega sina Jožeta.
Kot je dejal direktor PP Obrata za
.kooperacijo inž. Jože Reisman
zbranim ob tolmačenju načrtov in
ciljev tega obrata, postaja vprašanje
objektov za vzrejo perutnine pri
kooperantih eno izmed bistvenih
vprašanj, zlasti novogradnje, hitro in
poceni. Na drugi strani pa je
poudaril komerc. direktor LIP Bled
dipl. inž. Janez Mežan. da bo to
vprašanje z ISO-SPAN zidaki lahko
rešiti, to tem prej, "ker se je že doslej
izkazalo, da so glede na želje
graditeljev z vsem posluhom za
ISO-SPAN zidake na delu že skoraj
vsa trgovska podjetja tega območja.
Zaradi vsega tega je tudi prišlo do
demonstracije uporabnosti te opeke
in do vse pomoči tovarne pri
Majcenbvičevi novogradnji, ki naj
ljudem nazorno pokaže, zakaj je z
ISO-SPAN zidaki liitra in poceni,
trpežna in ustrezna gradnja stano-
vanjskih in gospodarskih objektov.
Svoje sta še povedala gradbeni
tehnik Branko Pregl s Hajdine in
strokovni svetovalec LIP Jože Jan z
Bleda.
ISO-SPAN zidaki so se ob tej
priložnosti v Halozah, v lepem
majskem dnevu teoretično in
praktično odlično predstavili v svoji
velikosti 1 20 .\ 25 24 cm za zunanje
steno in v širini 18 cm za notranje
stene. Taki zidaki - lesobetonski
bloki nastajajo že od 1971. leta
dalje v 'Bohinjski Bistrici v tovarni
gradbenega materiala LIP Bled z
obetajočo proizvodnjo 80 milijonov
opečnih enot z vsemi lastnostmi,
kot jih imajo enaki izdelki v Avstriji,
Švici in ZR Nemčiji ter zahtevnost-
mi glede toplotne izolacije.
Eden tak blok nadomesti 36,8
kosov normalne opeke in stane
23,45 din v Bohinjski Bistrici.
Zidanje je enostavno in hitro. Vsa
navodila daje tovarna in prodajalci
teh izdelkov, primerjalno kalkulaci-
jo in vse olajšave, ki jih priznava
tovarna. Bloki vogalniki in osnovni
bloki se razlikujejo po dolžini
(120/107,5 cm (in 120/114 cm).
Teža je 22 in 18 kg, število blokov
na kv. m je 3,33 in teža na kv. m je
73,5/61 kg. Zidovi so v višini
stropov armirani s horizontalnimi
zidnimi vezmi, vogali in stikališča
zidov pa so povezani z vertikalnimi
zidnimi vezmi.
Naj nazorneje je vse pokazal ogled
na samem objektu, kjer je lahko
vsakdo dobil odgovor na vse, kar ga
je zanimalo, od strokovnjakov pa
tudi od zidarjev in od lastnika
Majcenoviča Jožeta st. in ml.
Demonstracija na tukajšnjem
terenu ni edina. Obljubljena je še
druga v drugem predelu občine, kjer
nameravajo graditi načrtno in ob
upoštevanju Vseh navodil tovarne
ISO-SPAN zidakov. Zahvala organi-
zatorju, strokovnjakom in koope-
rantom je potrdila skupen interes
graditeljev in dobaviteljev materiala.
JV.
Ob tolmačenju lastnosti ISO-SPAN zidakov
ANTON KOZINA:
GOSPODARSKO IN KULTURNO SODELO-
VANJE KRAPINSKE IN PTUJSKE OBČINE
Keramika še danes izdeluje
elemente za peči na mehaniziran
način. V Straži pri Rogatcu deluje
od leta 1860 tovarna stekla, kije po
rekonstrukciji najmočnejše proiz-
vodno podjetje ob krapinski tekstil-
ni industriji v Žutnici (1925), ki ima
dva zelo sodobno opremljena obrata
trikotaže v Žutnici in v Pregradi.
„Kotka" se ukvarja s proizvodnjo
konfekcije od leta 1953. Potem so
še. Straža-plastika pri Rogatcu -
Hum ob Sotli, Graditelj - Krapina,
Jedinstvo - proizvodno-montažno
podje^e DIP Džurmanec. DIP -
obrat „Šavriča", premogovnik Pre-
grada, komunalno podjetje tiskarna,
trgovsko-gostinsko podjetje „Stra-
hinjščica v Krapini", Šmničke
toplice, Komunalno podjetje; kme-
tijske zadruge: Desinič, Krapina,
Pregrada in Hum ob Sotli; Veteri-
•narska postaja in krajevne skupnosti
v bivših občinskih središčih, ki
znatno prispevajo k ureditvi promet-
nih poti in drugih sodobnih
komunalnih potreb prebivalstva.
Razen tega je zdravstveni dom v
Krapini razvil svojo dejavnost v
centru občine, v Pregradi, Desiniču
in ob večjih industrijskih podjetjih.
Razvija se obrtna dejavnost, čeprav
ni tako številna, kot je bila nekoč,
dokler se ni razvila industrijska
proizvodnja. Industrializacija je na
krapinskem območju znatno vpliva-
la na širjenje urbanizacije z gradnjo
novih naselij na severnem in južnem,
koncu, kar olepšuje pejsaš ob
zagorski magistrah. Krapinska obči-
na sodi med najrazvitejše občine
širšega zagrebškega območja. V letu
1972 je bil realiziran v gospodarstvu
družbeni brutto proizvod z zneskom
930.772.000 din ali 22% več kot
leta 1971, družbeni proizvod je bil
večji za 19 %, dohodek pa za 16
amortizacija za 35 % in osebni
dohodki za 20 %. Dinamična
gospodarska aktivnost vpliva na
nadaljnji napredek. Tekom 1973.
leta bodo večja investicijska sredstva
vložena v rekonstrukcijo daljnovoda
110 KV Zabok-Krapina, v moder-
nizacijo tekstilnega in konfekcijske-
ga kompleksa (krapinske taktike in
KOTKE), v konsoUdacgo industrije
plastike .(OKI in Stražaplastika), v
gradnjo elektroindustrije, v poveča-
nje proizvodnje gradbenih elemen-
tov, modernizacijo tiskarne in
knjigoveznice Krapina in v drugo.
Skupna investicijska sredstva so
predvidena	z	zneskom
56.506.000 din.
Konec prihodnjič.
Veliki tabor iz 16. stoletja
DOBRA PRODAJA SOBNIH
PTIC
V Ptuju ni društva prijateljev ptic,
pravtako je bilo še pred nedavnim
zelo malo občanov, ki bi lahko
rekli, da imajo doma katero izmed
sobnih ptic-pevk. V novi ptujski
blagovnici Mercator so v sklopu
•prodaje cvetja in cvetnega pribora
uvedli tudi prodajo ptic; za katere
pa se je v Ptuju proti pričakovanju
pokazalo toliko zanimanja, da so vse
pošiljke že v nekaj dneh prodane in
tedensko prodajo po dvajset okras-
nili ptic in ptic pevk s kletkami
vred; in da jih vedno znova
primanjkuje. Največ zanimanja j c za
papige iz rodu skobčevk in za
kanarčke. Ce se bo prodaja tako
uspešno nadaljevala, bo potrebno
prej ali slej misliti tudi na društvo,
kajti nega ptic je zelo specifična in
mnogi lastniki ptic ne vedo, kako z
njimi ravnati, niti vedno ni moč
dobiti primerne hrane; takšne stvari
pa navadno vodi društvo.
Poleti z baloni ponovno zanimivi
Preteklo soboto je v restavraciji
hotela Poetovio v Ptuju potekala
zelo burna debata in razprava med
štirimi domaČimi in dvema letal-
cema iz sosednje Italije. Tema
pogovora, oziroma celotni sestanek,
je bil namenjen za sedanje obdobje
zelo čudnem športu, oziroma razve-
drilu, ki so ga po dobrih sto letih
ponovno obudili in italijanska gosta
sta bila njegova predstavnika.
Pred letom dni je skupina ptujskih
mladincev (za sedaj še želijo ostati
anonimni) navezala stike s članom
letalskega kluba v Napoliju, ki je
tudi navdušen letalec z baloni,
polnjenimi s plinom ali toplim
zrakom.
In rano ..balonarstvo" je bila tema
sobotnega pogovora, morda prvega
tovrstnega v naši državi. Skupina
ptujskih mladincev seje namreč po
ameriškem in francoskem vzoru
ogrela, da bi z balonom poskušala
preleteti našo državo. Za to
avanturistično popotovanje so že
navezali stike z zagrebško Kemično
industrijo in splitsko Jugoplastiko.
ki naj bi izdelala balon. Somišlje-
nikov in mecenov med podjetji
verjetno ne bo težko najti, predvsem
če gre za domiselno reklamo:
edinstveno v naši državi.
Poleta v balorlu bi se udeležile tri
osebe - vodja, snemalec s filmsko
kamero in radio vezist. Četrti član
bi polet spremljal v avtomobilu in
zraven vozil vse nujno potrebne
stvari za vzdrževanje balonskega
poleta. Kaj bodo pripravili naši še
komaj pečeni balonarji, bomo videli
koncem junija, ko bodo dobili svoj
balon in bodo opravili tudi prvo
poskusno polnjenje s plinom. Celot-
ni polet jih po predračunih ne bo
stal več kakor 7.000 din. kar je za
štiri osebe pri takšnem avanturi-
stičnem izletu v današnjem času
zelo nizka in sprejemljiva cena.
In naj še kdo reče, da Ptujčanom
manjka ideji? Imamo jih dovolj, le
izpolnimo jih malo.
tednik — Četrtek, :ii. maja 1973
STRAN 5
bratsko srečanje v PODLEHNIKU
Mladi gostje in gostitelji pred osnovno šolo v Podlehniku. .
Ob dnevu mladosti je bilo' v osnovni šoli Martin Kores v Podlehniku
prvo srečanje učencev in učite^ev iz po ene šole iz vseh republik. Posamezne
republike so zastopale naslednje osnovne šole: ,,Slavko Rodič" iz Drvarja -
BiH, „Bajo Jojič: iz Andrijevice - Črna gora, „Ivan Murkovič" iz Vinice -
Hrvatska, „11. noemvri" iz Slivovskih Anovi - Makedonija, ,,Radoje
Radojičič" iz Ugrinovcev - Srbija in osnovna šola ,>Iartin Kores" iz
Podlehnika.
Delegacije učencev in učiteljev so bile na dvodnevnem izletu po
Sloveniji, zaključni del srečanja s proslavo pa je bil v Podlehniku. Učenci
vseh sodelujočih šol so se predstavili na proslavi s kulturnim programom. O
razvoju tovrstnega bratstva in prijateljstva med najmlajšimi iz vseh republik
je govoril Radovan Verk, ravnatelj podlehniške šole, ki je podelil tudi 25
učencem in devetim učiteljem spominske plakete bratstva in prijateljstva.
V imenu skupščine« občine Ptuj in družbenopolitičnih organizacij je
pozdravil delegacije učencev in učiteljev Franjo Rebernak, predsednik
skupščine občine.
Drugo srečanje bo prihodnje leto v Drvarju.
Dobra ocena prikazanega znanja ekip
ZRVS bistriške občine
Preteklo soboto in nedeljo je bil
na območju KS Makole tradicional-
ni orientacijsko-taktični pohod ekip
ZRVS iz občine Slov. Bistrica kot
letni izpit znanja rezervnih vojaških
starešin. Pohoda se je udeležilo 125
članov v 18 ekipali, tekmovanje pa
je ocenjevala 12 članska komisija.
Medtem, ko so tekmovalci najprej
preizkusili svoja teoretska znanja v
obliki testiranja, so se v najzgodnej-
ših jutranjih urah odpravili novim,
praktičnim nalogam nasproti. 12
km dolgo pot so morali prehoditi,
ob tem pa so se „srečeva li" z
različnimi ovirami. Med njimi so
imeli posebno vlogo proti-diverzant-
ske in protiteroristične obhke boja,
gibanje po azimutu ponoči in
podnevi, dnevno gibanje po karti,
reševanje topografskih nalog na
zemljišču, streljanje s polavtomat-
sko puško na 100 metrov. Posebno
pozornost pa so posvečaU nalogam
partizanskih čet v zasedi ob
komunikacij ali ter taktičnim nalo-
gam.
Ugodne vremenske razmere, do-
bra pripravljenost vsakega člana ter
organizacijska popolnost je omogo-
čilo, da je letošnji prikaz znanja in
spretnosti članov ZRVS v celoti
izpolnii pričakovanja organizatorjev.
Letos je imela največ uspeha I.
ekipa iz Zg. Bistrice, pred večkrat-
nim zmagovalcem ha teh tekmova-
njih ekipo ZRVS iz Poljčan. Tretje
mesto je osvojila 11. ekipa Zg.
Bistrice. Zmagovalna ekipa je spreje-
la prehodni pokal, m(?dtem ko so
prvo uvrščene ekipe sprejele še
sf)ominske pokale v trajno last.
Med posamezniki je bil tokrat
najuspešnejši Božo Strnad iz II.
ekipe Zg. .Bistrice, drugi je bil Ivan
Ferk, trelji pa Anton Kolar, oba iz
ekipe Zg. Bistrica. Med posamezniki
je 25 najbolje uvrščenih tekmoval-
cev prejelo praktična darila.
Posnetek ekipe, kije dosegla letos
naj.boljši rezultat in osvojila tudi
prehodni pokal ZRVS občine Slov.
Bistrica.	Foto in tekst:
Viktor Horvat
NAŠ SAMOPRISPEVEK
„Tretjega junija se bomo odločali
za samoprispevek" - piše na
transparentih nad glavnimi vpadni-
cami v Ptuj. „Glasujemo za nas in
naše otroke" - piše na plakatih . . .
Xa vsakem koraku opaziš, ,da se v
Ptuju nekaj pripravlja, da se bo 3.
junija odločalo o nečem pomemb-
nem, Nehote postanem tudi sama
pozorna. Kaj je to in zakaj?
Pritegne tudi marsikoga drugega, ki
sicer brezbrižno hodi po naših
ulicah in ki se ozre na plakat le, če
je kako vabilo na ples ali reklama za
cirkus.
Ne samo jaz, tudi dmgi mladi še
marsičesa ne razumemo; postajamo
pa pozorni, zanima nas, vprašujemo:
kaj bomo glasovali, ,kaj je to
referendum, kaj krajevna skupnost,
kaj samoprispevek, kdo glasuje, kje
itd. Na vsa vprašanja vsak ne dobi
popolnega odgovora, odvisno je,
•^oga vprašaš in kako ti pojasni, da
vsaj malo razumeš. Kljub temu pa ti
nekaj le ostane, veš, da bi se moral
bolj zanimati za vse to, pa ne moreš
prav dojeti. Zapleten je naš družbeni
sistem, naša krajevna samouprava, ki
je šele v povojih. Svojo pravo mesto
in vlogo bo dobila v novi ustavi. O
tem je sicer mnogo govora tudi na
TV, vendar za nas, mlade, še
nerazumljivega in zato ne pritegne
našega zanimanja.
Prebiram bilten samoprispev-
kom do napredka". Obračun pro-
grama del, naštevanje uhc in cest,
polno številk, ki pomenijo metre in
dinarje. Vchko je bilo narejenega,
yeliko so občani sami dah iz svojih
Žepov za vse to. Kako bi bilo, če ne
bi bih dah?
Program za drugo petletko KS
^tuj. Spet naštevanje cele vrste
objektov in številk. Vse to je v Ptuju
potrebno, najbrž pa bi bilo potreb-
no še več. Vsega naenkrat ne
zmoremo, imamo premalo denarja;
napraviti pa moramo tisto, kar bi
lahko, kar zmoremo. Za lepšo
urejenost okolja, parkov in zelenic
bi se dalo marsikaj narediti tudi brez
denarja. Potrebne so le delavne roke
in vzgoja, da ne uničujemo tistega,
kar je že urejeno.
Ali pri vsem tem stoji naša
gimnazija ob strani? Ne! Tudi mi,
tako tovariši profesorji kot dijaki,
smo se vključili. Naši dijaki iz
tretjega letnika izvajajo vsako sobo-
to anketo na štirih krajih Ptuja. To
je odboru za pripravo referenduma v
veliko pomoč, saj kaže razpoloženje
ljudi, njihovo pripravljenost. Sodelo-
vali smo tudi v drugih pripravah.
Naša mladinska organizacija je v
preteklih letih opravila že več
prostovoljnih delovnih akcij pri
urejanju ulic in zelenic, zlasti
grajskega hriba. Napravili bi bili
lahko še več. Tudi v našem
programu dela mladinske organiza-
cije imamo predvidene prostovoljne
delovne akcije. Roke in voljo
imamo, potrebno nam' je še orodje
in strokovno vodstvo, da bi vedeli,
kje in kako.
To je le ena stran našega
sodelovanja, naše pripravljenosti,
materialna stran. Nekje sem prebra-
la, da bi naj bila krajevna skupnost
mesto zadovoljevama vseh skupnih
potreb občanov. Človek pa nima
samo materialnih, ampak tudi
duhovne potrebe. To sicer ni v
programu napisano, krajevna skup-
nost tudi ni za vse poklicana.
Marsikaj pa lahko napravi; razume-
vanje je tudi že pokazala.
Na naši gimnaziji deluje več
krožkov in skupin: dramski, folklor-
ni, likovni itd. Pod strokovnim
vodstvom tovarišev profesorjev pri-
pravimo marsikaj lepega, kar bi bilo
zanimivo tudi za širše občinstvo.
Sami se tudi želimo s svojimi deh
predstaviti javnosti, morali bi nam
to bolj omogočiti. Lep primer je bil
praznik mesta Ptuja. Svet krajevne
skupnosti nam je omogočil javni
nastop. Nad recitalom naših dijakov
„0d kmečkih puntov do slovenske
državnosti" in nastopom naše
folklorne skupine so bih vsi prisotni
(Konec na 6. strani)
3. junija 1973 na vilcend v Varaždin
v okviru XII, srečanja bratstva in
prijateljstva bo v nedeljo, 3. junija
1973 v Varaždinu in na Varaždin-
bregu tradicionalno srečanje delov-,
nih ijudi občin Cakovec, Koprivni-
ca, Krapina, Ormož, Ptuj, Slovenska
Bistrica in Varaždin.
Zjutraj bo v Varaždinu najprej
spretnostna ocenjevalna vožnja čla-
nov Avto-moto društev iz vseh
sedmih bratskih občin, nato pa
ogled Varaždina. Goste v Varaždinu
bo pozdravljala pihalna godba
,,ILIRC1" iz Krapine.
Srečanje delovnih ljudi iz vseh
sedmili bratskih občin pa se bo
pričelo ob 11. uri na Varaždinbregu
v gozdu Dugi Vrh, kjer bo najprej
kultumo-zabavni program. Sledila
bodo razna športno-rekreacijska
nagradna tekmovanja, piknik in
ljudsko rajanje.
Tudi iz Ptuja bo krenila avto-kolo-
na ,,Bratstva in prijateljstva". Zbira-
lišče vseh udeležencev bo pred
ptujskim hotelom PETOVIA, ob
7.30 uri zjutraj, odkoder bo skupen
odhod.
Prepričani smo, da se bo veliko
naših ljudi udeležilo srečanja na
Varaždinbregu, predvsem pa priča-
kujemo množično udeležbo članov
Avto-moto društev in Združenja
šoferjev in avtomehanikov ptujske
občine, da bodo s svojimi organiza-
cijskimi sposobnostmi uspeli vklju-
~čiti v Avto-kolono ..Bratstva in
. prijateljstva" čim več svojega član-
stva, njihovih družinskih članov,
prijateljev in znancev.
Doslej so bila zelo uspešno
organizirana že tri množična sreča-
nja delovnih ljudi sodelujočih
občin. Prvo je bilo v Turčinu pri
Varaždinu, drugo na gradu Bori in
tretje v Vučkovcu pri Čakovcu.
F. B.
6 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 31. maja 1973
Zanemarjene možnosti
Morda še pred nedavnim ena
najlepših, če ne morda celo
najlepših samostanskih zgradb v
Sloveniji vedno hitreje propada ob
nezainteresiranem odnosu spomeni-
škega varstva do njega; ob enakem
odnosu turističnih in kulturnih
organizacij in morda celo gostincev.
Studeniški samostan je danes vse kaj
drugo, kakor to govori njegovo ime.
V času rogaške gospode in vse do II.
svetovne vojne je bil po svojih
arhitektonskih posebnostih in loka-
ciji edinstven samostan na našem
območju, stisnjen pod pobočje
Boča ob izviru in jezercu Toplega
potoka. V sklopu samostana je tudi
tuiii najlepše očuvanih in grajenih
samostanskih cerkva, ki so jo že
nekoliko skrajšali in skazih. Po vojni
niso vedeli, kaj s samostanom. V
njegovi bližini je že razpadel grad
rogaške gospode, ki je s predorom
povezan s samostanom. Oba imata
edinstveno turistično okolje -
mesto za oddih, planinstvo, ribolov
in lov. Samostan bi bil primeren za
muzej ali turistično dejavnost.
Danes je last zadruge, ki ga ne
obnavlja, ga arhitektonsko spremi-
nja in pregrajuje njegove prostore za
slu^ambe in stanovanja, nekateri deli
pa so popolnoma zapuščeni in
razbiti. Okna so zabita z deskami ah
pa sploh ni več okvirjev. Nekoč so
samostan celo želeli predelati v
..tovarno". Nekoč je bilo v lasti
samostana vse tisto, kar ima danes
zadruga polja in vinogradi. Z
svojimi pridelki je samostansko
osebje oskrbovalo širši krog potroš-
nikov. Danes je nekaj vinogradov
povsem opuščenih, sadovnjake v
letih, ko pričnejo najbolj donosno
roditi, precepljajo v drugo vrsto, v
tisto, ki se baje bolje proda. Skoda,
ki jo povzroča takšno gospodarstvo
je neizračunljiva za delovno organi-
zacijo. še večja pa je bila tista, ko so
jim izročili v roke takšen kulturno
zgodovinski objekt, kot je Stude-
niški samostan, ki ga mnogi
strokovnjaki dvigujejo v enak vrh
kulturno zgodovinske vrednosti ka-
kor je Ptujska gora s svojo gotsko
cerkvico. -
Zanimive arhive iz preteklih
obdobij tega področja in ostale
premičnine vestno čuva krajevni
župnik. Vas je imela svoje gleda-
lišče. Vodovod dela še danes,
vodarino pa pobira vodna skupnost
Bistrica, kljub temu, da so si ga
zgradili vaščani sami in ko še
Bistrica ni imela vodovodnega
omrežja. Kljub temu, da se v
Studenicah pobira vodarina za
nekaj, za kar pobiralec sam sploh
ničesar ni prispeval, se dogaja tudi
to. da danes zaradi velikega odjema
vode (kopalnice, pralni stroji, strani-
šča in večja gospodinjstva) pade
vodni pritisk v ceveh iz predvojnih
časov na minimalo in voda v
marsikateri hiši ob kritičnih urah
potrošnje sploh ne teče. V takšnih
primerih pa se vodna skupnost, ki
pobira vodarino, ne spomni, da je
dolžna uporabniku zagotoviti stalni
, pritisk in količino vode, razen
takrat, ko je morda vodovod v
popravilu. Pa tudi takrat si ga
popravljajo sami občani.
Vaščani Studenic in njihovi
kulturnozgodovinski ostanki torej
životarijo; vas, ki sploh ni bila vas
temveč letovišče rogaške gospode,
mnogih tujcev - predvsem lovcev,
letovišče: ki so ga pred vojno
obiskovali tuji konzularni predstav-
niki in celo kraljica Marija. To je bil
turistični zaselek z enonadstropnimi
in dvonadstropnimi hišami, trgovi-
nami in uradom in še danes
Studenicam ne moremo reči vas, ker
v njih ni ničesar, kar bi po zunanji
podobi spominjalo na to.
Studenice, Rogaška, Boč med
njima. Statenberg in Ptujska gora bi
danes lahko predstavljan enega
privlačnih turističnih predelov v
Sloveniji, vendar so vedno bolj
zanemarjeni.
Gostinska podjetja iz celjskega,
miiriborskega in ptujskega območja
sofinancirajo gradnje drugod, ne
zavedajo pa se, da jim propada
-doiTiači prag, kjer bi se dalo največ
zaslužiti in bi svoji skupnosti tudi
največ koristili. Isto velja tudi za
na.še spomeniško varstvo. Restavrira
objekte na drugih obmoqih, doma-
če pa uničuje čas in malomarni
uporabniki.
Vhod v razpadajoči Studeniški samostan
LJUTOMl-R
2. in 3. junija: an. voj. barv. film
ESKADRILA SMRTI; 6. in 7. juni-
ja: it. barv. film DO ZADNJE
KAPLJE KRVI
SLOV. BISTRICA
2. in 3. junija: amer, barv. film
nSTI. KI ZALDARJAJO PO
POTU IN SMRTI; 6. in 7. junija:
franc. film. komedija Hli3ERNA-
Tys.
Dve zlati in zelena poroka
Minulo soboto je bilo v ormoški
poročni dvorani izjemno slovesno.
Predsednik občine Eranc Novak in
Izmed zlatoporočencev sta si po
petdesetih letih skupnega življenja
ponovno obljubila zvestobo Jožef
Bogša, rojen 1893 in njegova žena
Alojzija rojena Stebih leta 1899.
Prvič sta se poročila 7. februarja
1923 pri Tomažu. Zanimivo je, da
se je naš zlati ženin poročil, ko je bil
star 30 let. a se je kljub temu učakal
tega visokega jubileja.
Oba sedaj živita v svoji rojstni vasi
Pršetinci skupaj s svojimi najdragi-
mi, ki skrbijo zanju. Zlati ženin je
Po pedesetih letih skupnega
življenja sta ponovno stopila pred
matičarja Ivan Lukman. rojen 1900
v Loperšicah in Marija, rojena Sever,
leta 1898 v Frankovcih. Poročila sta
se 27. maja 1923. Živita v
Loperšicah. V zakonu se jima je
rodilo pet otrok, od katerih trije še
živijo. Zlatoporočenca sta glede na
svoja leta zdrava, posebno oče, kije
poleg svojega krojaškega poklica
matičar Jože Sever sta ponovno
poročila dva zlata ženina z dvema
zlatima nevestama.
po poklicu čevljar, vendar tega delji
ne opravlja že od leta 1917. ko je na
avstrijki fronti* izgubil desno roko.
Oba "sta relativno dobro zdrava,
očeta le nekaj boli noga. Zlata
nevesta je v njunem zakonu skrbela
za dom in družino. Rodilo sejimaje
šest otrok.
Njun zlatoporočni obred je bil
združen z .,zeleno" poroko njune
vnukinje, ki je bila sočasno priča
svojemu dedeku.
delal tudi na kmetiji. Zlata nevesta
mu je vse življenje zvesto stala ob
strani.
Obema zlatoporočenima paroma
sta čestitala predsednik SO Ormož
in matičar ter jima zaželela še
mnogo skupnih let življenja. Vsak
par je prejel tudi plaketo zlatopo-
ročencev in darilo občinske skupšči-
ne. Tudi naše iskrene čestitkel
jr
(Nadaljevanje s 5. strani)
navdušeni. Podobne nastope bi
lahko pripravili tudi ob drugih
slovesnostih.
Vse to dokazuje, da naša gimna-
zija ni zaprta ustanova, da je
povezana z javnostjo, z življenjem.
Sodelujemo in želimo še bolj
sodelovati povsod, kjer lahko.
Želimo sodelovati tudi v krajevni
samoupravi.
Večina dijakov naše gimnazije, ki
živijo v krajevni skupnosti Ptuj. v
nedeljo 3. junija še ne bo glasovala,
ker še nimamo volilne" pravice.
Glasovali pa bodo naši starši m drugi
polnoletni svojci. Najbrž med njimi
ne bo nobenega, ki bi ^asoval proti.
Saj je vse tisto, kar je napisano v
programu; potrebno nam vsem,
predstavlja našo skupno korist.
Jožica Eideršek, 2 a razred
gimnazije Dušana Kvedra. Ptuj
tednik — Četrtek, :ii. maja 1973
stran 7
V matični knjižnici Slov. Bistrica odpr-
ta razstava
jndijsko-jugoslovansko prijateljstvo
Pretekli teden je bila v Matični
knjižnici Slovenska Bistrica odprta
razstava pod naslovom INDO-JU-
goslovansko PRIJATELJ-
STN'0. Razstava, ki jo je pripravil-
klub OZN na osnovni šoli Pohorski
odred Slovenska Bistrica, je odprta z
namenom, da občane in še posebej
mladino v sliki in besedi seznani z
lepotami in ekonomskimi dosežki te
dežele v zadnjih nekaj letih. Prav
tako pa obširno kaže srečanja naših
in indijskih državnikov .v okviru
tesnejših stikov in gospodarskega
sodelovanja.
Otvoritve razstave so se udeležili■
razen številnih učencev in mladine
ter občanov iz Slovenske Bistrice
tudi najvidnejši predstavniki družbe-
nopolitičnega življenja občine, klub
OZN in občinskih konferenc klubov
OZN Ljubljane. Maribora in Ptuja.
Posebnost pa je bila prisotnost
predstavnika indijskega konzulata v
Beogradu, Abizerja Husanudina. ki
je v krajšem govoru dal tudi
posebno priznanje organizatorjem
razstave. Uglednega gosta in člane
kluba OZN bistriške osnovne šole je
nato sprejel na razgovor tudi sekre-
tar občinske konference ZK Slo-
venska Bistrica, Slavko Kleindienst.
Na razstavi je prikazanih nad 80
fotografij iz kulturnega in gospodar-
skega življenja prijateljske INDIJE,
fotografije je prispevala indijska
ambasada v Jugoslaviji.
Raz.Uava bo odprta v Slovenski
Bistrici do konca maja. nato pa jo
bodo prikazaU še v paviljonu Dušana
K vedra v Ptuju in nato še v Murski
Soboti. Za uspešnost razstave imajo
največ zaslug člani kluba OZN na
osnovni šoh Pohorski odred Sloven-
ska Bistrica predvsem- pa njihov
mentor Miroslav Lešnik, ki vodi ta
klub že od ustanovitve pred osmimi
leti.	Foto in tekst:
V. Horvat
Citati iz spisov dr. Jožeta Potrča
2
,,Kult osebnosti je produkt razredne družbe. Vendar bo socializem
vedno priznaval velike, izredne, resnično genialne osebnosti in
avtoritete, ne bo priznaval praznovernega oboževanja avtoritet in
hlapčevanja pred njimi."
(„Osebnost v socializmu")
„Socialistična morala ne služi koristim vladajočega razreda,
izkoriščevalske manjšine, ampak spodbuja pozitivne življenjske
manifestacije vsakogar."
(„Temclji socialistično etike")
,,Zaostajanje marksistične etike se občuti laiiko ostreje, kolikor bolj
si konzervativne družbene sile prisvajajo nekak monopol v reševanju
etičnih problemov Yprašanjc etike postaja vedno bolj aktualno."
(O znanstvenem pogledu na svet in o etičnem preporodu)
V.R.
PISMA:
Občanom krajevne* skupnosti Ptuj in
naselja Kidričevo I
Stanovalci v blokih v Kidričevem
imamo v zadnjih letih mnogo
problemov s kanalizacijo, ki so
nastali zaradi nerednega izpraznjeva-
nja greznic; nekatere med njimi niso
bile izpraznjene že dobrih 10 let.
Pred stanovanjskim blokom 14
smo odkrili tri do vrha pobie
greznice, za katere stanovalci trdijo,
da niso vedeli zanje kljub temu, da
bivajo že 22 let v bloku. Kot
predsednik hišnega sveta sem
pregledal kanalizacijo in ugotovil, da
je popolnoma zamašena, zato sem
predstavnike Komunalnega podjetja
v Ptuju opozoril, naj čimprej
izpraznijo omenjene greznice. Šofer
Komunalnega podjetja, ki opravlja
prevoz fekalij, mi je povedal, da je
avto v okvari in da je fekalija
pregosta, da bi se dala črpati.
Ptepolne greznice prebijajo steno v
spodnjih prostorih, kjer so pralnice.
Sirijo tudi neptrijeten vonj. Tudi
glavna kanalizacija ni v nič boljšem
stanju in se tudi ona lahko lepega
dne zamaši. Iskal sem inšpektorja
pri Komunalnem podjetju, da si
ogleda omenjeno stanje v Kidriče-
vem, vendar ga nisem našel.
Da bi se greznice izpraznile, bo
potrebno več dni dela in ne morem
razumeti, zakaj se Komunalno
podjetje Ptuj ne loti dela, kljub
temu, da smo izstavili naročilnico
pod „nujno". Greznice ne samo, da
širijo neprijeten vonj, temveč delajo
probleme stanovalcem v pritličju,
lahko pa povzročijo epidemije ali
kakšno drugo bolezen.
Drugi problem so propadajoča
stanovanja, za kar' je krivec
Stanovanjsko podjetje Ptuj z nesmo-
ternim izkoriščanjem skupnega skla-
da. Večina stanovanjskih poslopij je
starih nad 20 let in so že odpLičane,
vendar je njihova ohranjenost
različna zaradi neenakomerno raz-
deljenega fonda za vzdrževanje.
Stanovanjsko podjetje se premalo
ozira in površno ugotavlja nujne
potrebe po rekonstrukcijah in
marsikdaj dajejo več pomena
popravilom, ki so manj potrebna.
Vehki bloki s centralno kurjavo
imajo sorazmerno večjo kvadraturo
stanovanj, vsi prostori so centralno
ogrevani in stanovalci imajo mnogo
manj problemov, kot tisti v blokih,
kjer ni centralne kurjave. Stanarina
za centralno ogrevane bloke je od
190 do 250 din. Višina stanarine v
primerjavi s stanarino v ostalili
blokili je sorazmerno majhna, če
gledamo, da se v blokih vsakih štiri
dn pet let menjajo centralne peči, ki
se ob tej premiji ne morejo
amortizuratr. lorej se te peči
izplačajo samo zato, ker se sredstva
dopolnjujejo s sredstvi iz ostalih
blokov, kjer ni centralnega ogreva-
nja, kjer je stamuina le nekohko
manjša, imajo pa stanovalci veliko
stroškov z ogrevanjem stanovanj.
Stanarina v teh blokih je od 90.- do
220 din. Pri centralnem ogrevanju je
vedno mnogo popravil: enkrat peči,
drugič radiatorji, tretjič dovodna in
odvodna napeljava in podobno. Na
lončenih pečeh v ostalih blokih in
barakah je bilo v zadnjih letih in
nasploh vedno manj popravil in
manj stroškov. V mnogUi stanova-
njih je že potekel rok uporabe
nekaterih sredstev in mnogi stano-
valcr niti ne vedo, kaj vse imajo
pravico zahtevati, da se jim zamenja.
Stanovanjsko podjetje ni hišnim
svetom v Kidričevem poslalo novih
odlokov iz leta 1970, ki so še v
veljavi. Ravno nepoznavanje teh
odlokov je vzrok, da je v
Kidričevem toliko nepravilnosti v
zvezi z vzdrževanjem blokovskih
zgradb, da stanovalci negodujejo.
Največ problemov je v Kidriče-
vem nastalo po priključitvi k
Stanovanjskemu podjetju Ptuj, ki
nevestno izpolnjuje svoje dolžnosti,
ki odlaga popravila, ki z dneva v dan
postajajo večja in dražja, zaradi
česar vedno primanjkuje sredstev; ki
bi jih bilo vedno dovolj, če bi se
napake odpravljale sproti - takrat
ko so še minimalne. S takšnim
delom bi se podaljšala doba
uporabnosti stanovanj, stanovalci bi
manj negodovali in družba bi imela
mnogo manj izgub zaradi neresnega,
malomarnega vzdrževanja družbenih
stanovanj.
Š. Moge
POLITA CVETACA
Za 4 do 6 oseb: 1 cvetača", 2 žlici
kisa, sol, 2 jajci, 2 do 3 žlice kisle
smetane ali mleka, 4 žlice debelih
kruhovih drobtin in 50 g surovega
masla.
Cvetačo otrebimo, operemo in jo
denemo za kakšnih deset minut v
hladno vodo, ki ji poprej dodamo
malo kisa. Nato jo skuhamo v slani
vodi, jo pazljivo vzamemo iz
posode, odcedimo in damo v
okroglo posodo iz jenskega stekla.
Polijemo jo še z jajci, razžvrkljanimi
v smetani ali mleku, potresemo z
drobtinami in polijemo z raztoplje-
nim surovim maslom. Vse skupaj
postavimo v zmerno razgreto pečico
in pečemo približno deset minut,
tako dolgo, da se drobtine opečejo.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. maja 1973
50 let zakonskega življenja
v soboto, 25. maja 1973, je bila na matičnem uradu v Slov. Bistrici
posebna slovesnost. Štefanija in Vincenc Leskovar sta pred matičarjem
ponovno izrekla DA. Petdeset let sta preživela v skupni zakonski zvezi, ki ni
bila posejana z rožicami, .sedaj pa sta sklenila še zlato poroko.
Štefanija, kateri je sedaj 73 let in Vincenc, ki je dve leti starejši, sta se
spoznala, ko jima je bilo okoli 20 let. Delala sta kot viničaija in se ob tem
srečavala z vsemi tegobami takratnega življenja. Preživela sta prvo in drugo
svetovno vojno. Njuno skupno življenje jima je prineslo šest otrok,ki so vsi
preskrb^eni. Trije med njimi ^o na dan njune zlate poroke slavili svoje
srebrne jubileje.
Zlatoporočenca prebivata v Vi?olah 11 na bistriškem Pohorju, kjer še
vedno opravljata domača opravila. Otroci, 20 vnukov in 6 pravnukov ju
redno obiskujejo in pomaga.
Težko delo zlatoporočencev ni strlo, ampak sta ostala čila vse do
danes. Štefanija še ni potrebovala zdravniške pomoči.
Ponovni DA je treba po običaju zaUti s kozarčkom vinca.
Foto in tekst: Viktor Horvat
pišejo za vas
silva spolenak
Mnogokrat naše bralce zanima,
kdo piše vrste, ki jih teden za
tednom berete v našem Tedniku. V
sestavkih ,,Pišejo za vas" vam bomo
predstavili posameznike, katerih
vrstice največkrat zasledite v Tedni-
ku.
Kot prvo vam predstavljamo Silvo
SPOLENAK, študentko Višje prav-
ne šole v Mariboru. Rojena je v
Ptuju in stanuje v Skorbi. Po
osemletki se je vpisala na ptujsko
ESŠ, ki jo je lani uspešno končala,
nakar se-je vpisala na višjo pravno
šolo v Mariboru, kamor se vsak dan
vozi z avtobusom.
S pisanjem za časopis seje pričela
ukvarjati pred dvema letoma, bolj
slučajno, kajti njen kritični duh ji
ne da miru, kadar vidi kakšen
problem in kadar mish, da bi zanj
morala zvedeti širša javnost. Njena
opažanja se kaj hitro končajo za
pisalnim strojem, ne glede na to, ali
bo svoj članek oddala ali ne in
seveda, če ga bo urednik objavil.
Pisanje ji je postalo hobby, čeprav
pravi, da je njen pravi hobby
zbiranje značk.
. Kot večina žensk je nagnjena k
opazovanju življenjskih dogodkov in
večina , njenih zapisov ima to
tematiko. Napisala je tudi mnogo
reportaž iz popotovanj, čcsto pa
rada poseže v človekova neposredna
dogajanja in probleme, kot so zapisi
sociahiih problemov, biografije in
razgovori z dvojčki in podobno.
Njeno pisanje karakterizira čustve-
nost in morda večkrat (nepotrebna)
podrobnost.
Silva je temperamentna in vesele
narave, vendar se v uredništvu
nemalokrat razburi, če ji Tednik
kakšno reportažo objavi z zamudo,
vendar je njena jezica prav tako
kratka, kakor je hitra.
O nekaterih svojih osebnih stva-
reh je odgovorila:
-	moje najljubše rože so rdeče
vrtnice;
-	trenutno najbolj aktualen
hobby mi je zbiranje značk in
seveda tudi fotografiranje;
-	od športov me najbolj privlačita
nogomet in karting;
-	na izlete,najraje grem v planine,
vendar se morja tudi ne branim;
-	najraje imam temno rjavo
barvo, ker se mi najbolje poda:
-	po horoskopu spadam v
tehtnico, torej sem vaga med
dobrim in slabim;
-	v literaturi se najbolj zanimam
za biografije, najbolj mi je ugajala
knjiga Zlato pero (biografija o
Mozartu);
-	v glasbi me privlačita klasika in
zabavna muzika. Vsaka ob svojem
času. Všeč so mi dela Verdija in to
Nabucco in Aida. V zabavni muziki
je preveč dobrih in slabih pevcev ter
"popevk, da bi se lahko opredelila
samo za enega;
-	obleke oblačim tiste, katera so
mi trenutno na razpolago:
-	od živali sta mi najbolj všeč pes
in mačka;
-	najljubša jed so mi čevapčiči in
pire krompir;
-	v šoli mi je največji problem -
kot večini študentov - učenje;
-	vozim kolo, moped in avto,
seveda brez izpita, vendar ne po
glavnih cestah kot mnogi drugi,
nekje se pač moraš učiti;
-	sem navadno zdrava, čeprav
mnogokrat hodim v zdravstveni
dom, toda na priYatne obiske;
-	kadar pišem, se največkrat
opredelim za teme iz zdravstva,
kulture, športa in intervjuje.
Ko so nas zanimali njeni cilji za
bodočnost, je najprej rekla, da želi
kar 11 otrok, da bo imela
nogometno ekipo, nakar mi je rekla,
da tega naj ne zapišem in da je
njen cilj čimprej končati šolo, da bo
ponovno prišla k Tedniku, da bo
obračunala z menoj, če bom zapisal
zadnji stavek.
Torej vidite, da moškim ni lahko
biti novinar, predvsem če imaš
opravka z ženskami, kakor je vaša
Silva.
vabilo
V okviru Mladinskega pevskega festivala v Celju priredi-Zveza
kulturno prosvetnih organizacij - Občinski svet Ptuj mednarodni
koncert mladinskega pevskega zbora „SEVERACEK" iz Liberca -
CSSR.
To je trenutno najboljši mladinski zbor na Češkoslovaškem.
Na koncertu bo sodeloval tudi mladinski pevski zbor osnovne šole
„Tone Žnidarič" iz Ptuja.
Koncert bo 1 .junija 1973 ob 19.30 v Narodnem domu.
Vljudno vabljeni
Občinski svet ZKPO-Ptuj
tednik — Četrtek, :ii. maja 1973
stran 9
Ob razstavi
Janeza Šibile v Ptuju
Do 26. maja je gostoval v
razstavnem paviljonu Pokrajinskega
muzeja v Ptuju akademski slikar.
Janez Šibila, markovši rojak, ki
sedaj živi in deluje kot umetnik in
likovni pedagog v Mariboru.
Rjizstava je imela značaj manjše
retrospektive, saj je prikazovala dela
od umetnikovih poakademi jskih let
do danes, pri čemer pa so bila
zgodnejša dela prikazana samo v
tolikem številu, da so dokumentirala
Šihilov umetniški razvoj od akadem-
skega realizma prek poetičnega
ekspresionizma do olj in akvarelov
zadnjih treh let, ki dokazujejo
umetnikovo preusmeritev k naravi
in njenim barvnim pojavom. O
razstavi kot celoti lahko rečemo, da
je bila skrbno izbrana, kvalitetna in
poučna za vsakega obiskovalca, ki se
zna vživeti v zakonitosti likovnega
ustvarjanja in iz barvne govorice shk
doumeti nekoliko več kot samo
vizijo predmetjiosti. Šibilaje likovni
pesnik z muzikalno ubrano tenko- '
čutnostjo za tonsko uglašenost
svojih barvnih kompozicij, v katerih
pa ne išče fabulativne deskriptivno-
sti ampak poglobljene vizije bitne
danosti kot nosilke višjih eksistenci-
alnih vrednot. To odkrivanje globlje
resnice v kolorističnem svetu se
kaže že v zgodnjih delih akadem-
skega realizma, ostrtega z razpolo-
ženjsko noto otožnosti. se razvije v
fazi ekspresionizma, ko se v kompo-
zicijah pojavijo zlate ploskve in
prameni, ki jim dajejo nadih roman-
tičnega. s filozofsko mislijo požlaht-
njenega idealizma, ter se poobčni v
zadnji fazi, ko se je Šibila vrnil k
neposredni naravi, da v njeni pojavni
lepoti najde potrdilo svojega živ-
ljenjskega stava do smiselnosti bitne-
ga. tem leži pomembnost spo-
znanja in ta se prenaša v ,,notranjo
vsebino" njegovih kompozicij, ki so
kot meditativna pesem o veličini
narave. Zato nas Sibila vodi v
katedrale gozdov, ovite s somrakom
senc ali pretkane z mrežo polsve-
tlobe, na morske obale z medlo
svetlobo, kjer se človeške figure
stapljajo z okolico v enovit barvi
preplet, ali pa v barvno materializa-
cijo glasbe, kjer se tonske vrednote
spajajo v brezpredmetne kompozi-
cije z čutno zasnovano strukturalno
melodiko. Isto se kaže tudi v
akvareUh, teh fluidnih zapisih vtisov
in razpoloženj, kjer Šibila pa najsi
gre za gozd, morsko obalo ali
tihožitje z dovolj krepkimi potezami
ustvarja barvni kalejdoskop, ki učin-
kuje zelo sveže in neposredno, a se
posebno pri motivih gozdov in
pokrajin ne izogne meditativnemu
občudovanju „večncga", ki vejfe iz
njihove pojavne danosti.
Tak je Sibila - nevsiljiv a globok
občudovalec narave, vendar narave,
ki jo je človek ustvaril, s tem da jo
je napobiil s svojim duhom, pretkal
s svojo mislijo, poveličal s svojim
srcem in h kateri se vrača, da se kot
bežen popotnik umiri v večni
samosmiselnosti njene obstojnosti in
uresniči v neskončju njenih barv in
oblik, ki se razodevajo - duhovnim
očem shkarja, misleca in pesnika -
Janeza Šibile.
JOŽE CURK
RAZVOJ DEJAVNOSTI TKS PTUJ
Kinematografija
Na območju občine Ptuj deluje
devet kinematografov: Ptuj, Dor-
nava, Zavrč, Gorišnica, Majšperk.
Markovci, Videm, Muretinci in Ki-
dričevo. Občasno so kinopredstave
tudi v osnovni šoli Stoperce. Izmed
vseh kinematografov ima redne
vsakodnevne predstave samo Mestni
kino Ptuj, medtem ko so drugje
kinopredstave samo ob sobotah in
nedeljah ali le občasno. Zaradi tega
so dohodki kinematografov majhni
in ne zadostujejo za kakršna koli
večja vlaganja v to panogo dejavno-
sti kuhure. Sočasno se odpira še en
problem. Kinematografi so prisiljeni
oblikovati programski izbor filmov
(repertoar) tako, da predvajajo pred-
vsem- komercialne filme, ki pa
največkrat nimajo nobene kulturne
ali umetniške vrednosti.
Obisk v kinodvoranaii stalno upa-
da. Med vzroki jc tudi rastoče
število televizijskih s.prejcmnikov in
večje število filmov v TV program,ih.
Ne gre pa zanemarjati tudi drugih
dejstev: slaba tehnična oprema
kinematografov, nekulturna podoba
kinodvoran,' neprimeren in manj
kvaliteten izbor filmov, slaba film-
ska propaganda, pomanjkljiva-film-
ska vzgoja ip.	■ • ^
Kvaliteta, če je ta vzrok upadanja
zanimanja za Filmsko kulturo, je
negativna posledica stanja na podro-
čju uvoza filmov V/ zadnjih Ictjh sc
je v Jugoslaviji občutno povečalo
število uvoznikov tujih filmov. Tak o
se je zgubil pregled nad kvaliteto.
Obseg uvoženih filmov phtcva
sklepanje pogodb med kinematogra-
fijo in distributerji filmov za leto v
naprej. S tem se občutno zmanjšuje
možnost za predvajanje novih doma-
čih filmov v najbolj ugodnih termi-
nih.
Razvoj kinofikacijc so o^ienrogo-
čala tudi izredno pičla finančna
sredstva. S sredstvi, ki so jih ustvarili
kinematografi, ni bilo mogoče adap-
tirati in sodobno opremiti kinodvo-
ran. Sredstva, ki so bila zbrana v ta
namen, so bila skromna in v
glavnem porabljena za nakup kino-
projektorjev, popravilo ah nabavo
stolov in "ureditev ogrevanja dvoran.
Že tako nemogočo materialno bazo
kinematografije so slabile nekaj času
(Nadaljevanje na 11. strani)
Delovanje tamburaškega orkestra pri
DPD »Svoboda«! Ptuj
Posnetek s prireditve ob 8. maju - krajevnem prazniku.
Foto: Langerholc
Koncert harmonikarjev
Glasbena šola je 24. 5. 1973 pod vodstvom Emerika Scnčarja ob dnevu
"iladosti priredila koncert harmonikarjev.
Prireditev jc pripravil s pomočjo predavateljev: Irmc Škrinjar, Antona
™rvata in I ranja Petka. Koncertna dvorana je bila tudi tokrat zasedena,
nastopajoči pa so v številnih točkah pokazali, kaj znajo.
. V spomin na preteklost jc zbor harmonikarjev zaigral skladbo MARŠ
NA DRINI.
Foto: Kosi
Kmalu po osvoboditvi, 1948. leta
je bil v Ptuju ustanovljen tamburaški
zbor v okviru tedanjega kulturno
prosvetnega društva. Takrat je bil
izredno močno zaseden, saj je nekaj
časa štel celo 32 članovi Strokovni
vodja je bil Franc Petek. Bili so to
veČinoma tamburaši, ki so se že
pred vojno udejstvovali v manjših
tamburaških skupinah, tretina pa v
predvojni „Svobodi" (pozneje Vza-
jemnosti) v Ptuju. V tem razdobju
(1948 -197^ le zbor dosegel svoj
največji uspeh na republiškem
tekmovanju KIJD ob deseti oblet-
nici ustanovitve OF, ko je zasedel
drugo mesto.
P6 letu 1953 je zbor za nekaj časa
prenehal redno delovati, deloma
tudi zaradi tega, ker se je med tem
ustanovil mladinski tamburaški zbor
pri takratni vajeniški .šoli v Ptuju in
je bilo pričakovati, da bo le-ta
nadaljeval tradicijo tamburašev, ven-
dar pa ta zbor ni prav zaživel in je
kmalu prenehal z delom.
Veselje do narodnih melodij in
tamburaške glasbe je pripomoglo k
temu, da je bil v 1963. letu na
pobudo nekaterih članov prejšnjega
zbora - ki so že takrat predstavljah
njegovo jedro - formiran sedanji
12^1anski tamburaški orkester. Za
strokovnega vodja je bil ponovno
izbran prof. Franjo Petek. Medtem
se je nekaj članov že menjalo,
najzvestej.ši pa vztrajajo še danes in
upajo, da bodo v doglednem času
dobih nove člane iz vrst mladega
tamburaškega zbora, ki je bil"v
preteklem letu ustanovljen v osnov-
ni šoli „Tonega Žnidariča" in ga
vodi prof, Franc Hribernik.
Sedanji orkester si z veliko
požrtvovalnostjo prizadeva ohraniti
našo narodno glasbo in pesem, ki pa
je danes (na žalost) zelo zapostav-
ljena glede na „moderno" popevko
in glasbo. Vendar pa ima ta zvrst
glasbe še vedno širok krog pri.stašev.
Dokaz temu je vsakikratni obilni
obisk poslušalcev na koncertih, ki
jih je, sicer bolj poredko, priredil v
prejšnjih sezonah. Orkester ima v
glavnem le enojno zasedbo instru-
mentov in je zaradi tega močno
oviran pri sestavljanju programa
prireditev in koncertov, ko ne sme
manjkati noben instrument.
Letos pa so tamburaši začeli
sodelovati s folklornima skupinama
DPD Svobode Kidričevo in Gimna-
zije Ptuj pri katerih glasbeno
spremljajo belokranjske plese. Imeli
so že nekaj skupnih nastopov, med
drugimi tudi gostovanje dne 27.
aprila V Krapini v okviru tedna
bratstva in prijateljstva.
V soboto, 2. junija ob 19.30 uri
pa se bodo v ptujskem gledališču
skupno z obema folklornima skupi-
nama predstavih ljubiteljem narodne
glasbe in plesov. Na sporedu so
razne narodne glasbe, ki jo bo
izvajal tamburaški orkester, še
belokranjski, gorenjski in vzhodno-
slovenski narodni plesi.
Na svidenje v soboto ob pol osmih
zvečer v ptujskem eledališču!
J. Š.
10 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 31. maja 1973
DR. FRAN BRUMEN:
Enuresis
3. nadaljevanje
Tudi. obdiirovanje z darili niate-
rialtie ,yrednosti ni umestno. Otrok
sicer JiHiko skuša obrniti trud svojim
željam v prid. Hoteg dobiti neko
diu-ilQ. začne ponovno mokriti v
nadi. da bi bilo želji ustreženo. Vse
to so sevOda pri otroku v glavnem
duševno podzavestna dogajanja.
■Včitsih se že pozdravljena nadlo-
ga ponovi, posebno pod vplivom
adekvatnih sanj. Navadno pa je ev.
ponovitev le prehodna in krajšega
trajanja. Takoimenovana pollaki-
suria*'- pogosto, toda zavestno
izpraznjevanje mehurja, ki ne sloni
na organskem obolenju, kakor tudi
enuresis;diurna - podnevno nenor-
malno 'mokrenje. sta največkrat
reaktivna neuroza. Oba pojava sta
običajno naslonjena na ljubosum-
nost ^ do matere, oziroma željo
doseči večjo njeno pozornost. Po-
dobno_-se lahko primeri tudi otroku,
ki je 'preveč predan in zamaknjen v
svojo igro.
Med zdravih, ki jih včasih upo-
rabljamo. da bi podprli ali dopolnili
ostale ukrepe, so taka. ki pomenij5
dodaten^' živčno psihičen učinek in
tudi taka. ki delujejo specifično na
izločanje urina. Z zadnjimi skušamo
izločaivjc vode pospešiti tako. da bi
bilo o-pravljeno pred spanjem. Ne-
pravilnosti mokrenja. ki so posledica
vnetnega obolenja sečnih organov,
zdravjirtie s posebnimi zdravili, ki
imajo lastnost zaviranja vnetja in
razkuževanja urina. Anatomske or-
ganske, napake. kakor so motnje v
razvoju, ev /lovotvorbe, poškodbe
in podobno, prepuščamo kirurški
operiftivni obdelavi.
Naj zaključim s kratkim opisom
zdravljenja te nadloge, ki sem ga
tekom'26-l5;tnega dela na šolskopo-
likliničncm področju s pridom upo-
rabljal/'Potrebna je izčrpna osebna
in družinska anamneza. Po izklju-
čitvi 'organskih obolenj, ki jih je
razmeroma zelo malo, komaj neka-
ko 5'%.'ostalne zelo visok odstotek
reaktivnb-funkcionalnih motenj.
Med'organske okvare sem vštel tudi
vse m-anj pomembne flmoze in
parafimoze, ki se izražajo v utesnit-
vah in priraslinah glavične pokrovke
(praeputium).
Veliko ' skupino funkcionalnih
mokrfcnj je treba razdeliti v pod-
skupine, kakor pač ustreza razpo-
znavnim' diagnozam. Pri tako od-
branih'smo - skoraj bi lahko rekel
- že ' nekako šablonsko uvedli
ustaljeno' 4-fazno kompleksno
zdraVljčnje.
V 'prvi fazi smo uporabljali tako
imenovano REŽIMSKO ZDRAV-
LJENJE. Sem spadajo vsi prej
opisani ukrepi glede predpisov,
oziroma prepovedi hrane in tekočin,
časovna določila, prebujanje z bu-
dilko. zavestno izpraznjevanjc me-
hurji. primerna moralna obdelava
otroka itd.
V težjih in primernih slučajih,
kjer prva faza ni rodila u.speha, smo
dodah še važno NALOGO TE-
LESNEGA D1;LA. Ta naloga pa naj
ne bo grobo prikazana kot kazen,
temveč kot potrebna pomoč pre-
zaposleni materi. Otrok ljubi svojo
mamo in ji bo rad pomagal. V
pravilnem harmoniranju med ma-
terjo in otrokom je v tem zelo
močna komponenta psihičnega vpli-
va. To otroka obremenjuje, občuti
malo trpljenja in dolžnosti radi svoje
napake, A VENDAR NIMA PRI-
ZVOKA ZOPRNE KAZNIVOSTI,
ki bi kot maščevalen ukrep obudilo
v njem ostrejši odpor. S prisrčno
zajdcrbljenim prizvokom smo na-
vadno pripomnih: .Martinek. lulati
tja v en dan je lahko, toda čistiti je
težko! Zato pa lepo pomagaj ma-
mic i I
Vsako jutro, ko se je pripetila
nesreča - za otroka naj ne bo to
vselej bolezen - temveč le ,,ne-
sreča", mora otrok, ki je primerno
odrasel, sam pospraviti posteljo in
premočene dele takoj oprati. Ev.
premočene žimnice odnese na suše-
nje. Če je bila nesreča tako izdatna,
da so pomočena tla, mora otrok
sam počistiti tudi tlal Ni važno, ali
otrok vsa ta opravila opravi zado-
voljivo ali ne, VAŽNA JE ZAPO-
S_L1TEV Z LASTNO NADLOGO.
Ce pa pri tem pokaže malomarnost,
naj delo popravil
Sledi 4. nadaljevanje
in konec
OTROK IN NAPOR
Tople nedelje so prava blagodat za
družinske sprehode ali izlete. Med
družinskimi člani pa so tudi otroci,
majhni in malo večji. Tiste, ki imajo
že več kot sedem ali osem let. smo
že tako rekoč utrdili za daljšo hojo,
kako pa je z majhnimi? Ce niso
pripravljeni za težave, s katerimi se
bodo nujno srečali v naravi, bo izlet
za vso družino dodobra skažen.
Torej je treba prav od malega
privajati otroka, na samostojnost pri
pešačenju. To moremo pričeti kar
zgodaj. Dvorišča, parki, igrišča in
ulice. so pravi kraji za trening . . .
Treba jc izrabiti sleherno priložnost,
da naučimo otroka obvladovati
ovire: prečka naj na primer potoček
ali lužo, naj gre prek mostička ah
brvi. naj se povzpne na hribček . . .
Ob takšnih priložnostih mu je treba
pomagati, tako. da ga hrabrimo z
nasvetom ali pohvalo. S tem mu
bomo utrdili pripravljenost za pre-
magovanje težav, ki se mu postavijo
po robu, da ne govorimo o korist-
nem dejstvu, da dela pešačenje
dober tek. dobro vpliva na vzdržlji-
vost, spretnost in razpoloženje.
Bolj nežen in razvajen otrok nas
bo bolj zaposlil, več potrpljenja
bomo morali imeti z njim in bolj se
bomo trudili za vzgojo njegove
samostojnosti. Seveda^pa nikofi ne
smemo takšneinu otroku groziti s
palico ali drugačno kaznijo, niti mu
ne smemo prepovedovati nasled-
njega izleta.
So otroci, ki se med sprehodom
naenkrat ustavijo in nočejo naprej:
povedo nam, da jih bole noge,
trebuh, glava ah karkoh. samo da bi
ne bilo treba več hoditi in da bi jih
mati vzela v naročje. Včasih bo tak
otrok legel tudi na zemljo in se
pričel v znamenje odpora metati.
Zgodi se tudi, da bruha zavoljo
razburjenja, ali celo, da dobi vroči-
no. Daleč gre včasih brezobzirnost
živčnih ali razvajenih otrok, kadar
hočejo izsiliti od staršev popušča-
nje. Zelo nespametno bi bilo ob
takšnili priložnostih, če bi starša ne
bila enotna v ravnanju, če bi eden
vztrajal pri svojih zahtevah, drugi pa
bi hotel popustiti. To bi samo
utrdilo in še bol okrepilo otrokovo
samovoljo in trmoglavost.
Opozoriti bi bilo še treba na to.
da nekateri starši zelo pazijo na
otroka in ga pretirano ščitijo, češ
..premajhen je še. prenežen za
nekatere napore" . . . Napak rav-
najo. kajti otrok bo .hitro začutil, da
se hočemo namesto njega spopasti s
težavami in nas bo vedno bol
zasužnjeval. Poleg tega bomo na tak"
način v o.troku oslabih njegove
duševne in telesne moči. značaj in
voljo, vztrajnost in vzdržljivost,
okrepili pa občutek manjše vredno-
sti in nesamostojnosti. Kdo bo
zavoljo tega najbolj trpel? Otrok,
ko ne bo več staršev ob njem, da bi
mu vse življenje omogočali sterilno
- in zavoljo tega prav nezdravo
ozračje. '_
Nenevarno
hujšanje
VITKOST JE ZDRAVA -
IN SODOBNA
Namesto običajne predjedi vam
priporočamo naslednja „mašila":
-	Že pri predjedi lahko dobite
občutek sitosti, če na primer
pojeste dve trdo kuhani jajci (160
kalorij) ah dva do štiri krompirje
(100 do 209 kalorij).
-	Primerna predjed je tudi solata.
Med predjedi, ki pomagajo uspešno
hujšati, sodijo tudi paradižniki,
kumarice, razna zelenjava, melone
in podobno, pa tudi. trdi in hrustavi
sadeži kot nastrgano korenje, na
kocke narezana zelena, sladki janež
in jabolka.
Tek si moretfe ublažiti tudi tako,
da pred jedjo nekaj popije te.
Najbolje je popiti kozarec mineralne
vode, ker zračni mehurčki napolnijo
želodec, ah pa skodelico tople ali
hladne goveje juhe. Posneta mesna
juha (boullon) vsebuje malo kalorij
in daje občutek sitosti.
Zvečer pojejte krožnik zelenjavne
juhe. Nikar pa ne segajte po sadnih
sokovih, ker niso tako nedolžni, kot
mislite. Kozarec sadnega soka je
prav tohko redilen kot kozarec vina.
Raje pojejte cel sadež; ta je manj
redilen, želodec pa napolni manj kot
sadna tekočina.
Važna so tudi nadomestila.
Svetujemo vam tole: raje kakor z
maslom polijte zelenjavo z mesnim
ekstraktom. Solate ne zabehte z
navadnim oljem, ampak uporabljajte
raje parafinsko olje, ki je nevtralno
in brez vonja.
Za spremembo začinite solato z
eno žhco navadnega olja, z žlico
parafinskega olja in s sokom
polovice hmone. Dodajte za pol
skodelice sesekljanih zehšč.
Pecite meso brez maščob. Tako je
preprosto, hitro in gospodarno,
meso pa ostane sočno in okusno.
Potrosite ga z zehšči in zavijte v
stanioL Tako okusno spečete belo
meso, perutnino in ribe.
Zapomnite si, da je priprava jedil
prav tako pomembna, kot so živila
sama
Rdeče redkvice
Najcenejši, skozi vse leto uporabni
okras narezkov, drobnih kruhkov in
raznih solat so rdeče redkvice.'
Imate košček vrta? Potem lahko
..pridelate" redkvice sami . Da ne
boste nikoli brez njih. jih sejte vsake
tri tedne. Zanje ne potrebujete
posebne gredice. Zadovoljne bodo,
če jih boste pomešali med solatno
seme. jih navrgli, preden posadite
čebulo ah fižol, pa tudi med vrstami
pora bodo kmalu pognale.
Sejte jih zelo redko, tako bo
pridelek debelejši - in tudi povrt-
nini. kjer bo redkvica gostiteljica, ne
bo delala škode. Aprila posejano
seme bo dalo maja že polno košaro
sadu.
REDKVICA - BEL. RDEC IN
ZELEN OKRAS
Redkvice operite, pazite pa na
zelene listke, da jih ne polomite!
Odrežite redkvicam spodnji del s
koreninico, tako da jih lahko
postavite. Rdeča redkvica z drob-
nim zelenim ..srčkom", ki ga lahko
tudi pojemo, se bo obnesla povsod.
Ce imate malo potrpljenja in
spretnosti, boste z neostrim nožem
previdno odmaknili od belega mesa
rdečo kožico, potem ko ste j o
z.arezali od enega konca proti
drugemu. Nastale rožice imajo lahko
koničaste ali okrogle listke, nekaj
redkvic pa pustite lahko tudi cehh.
Redkvice bodo še okusnejše, če jih,
preden jih zložite na oval, rahlo
posohte. Tako oblikovane rožice
namestite lahko med vsakovrstno
meso, med enohčne solate, na
po hijena jajca pa t udi vsakdanji
pražen krompir, riž ali suh kuhan
fižol bo vse bojj imeniten v rdeči
družbi.
Z dolgimi behmi redkvicami lahko
imitirate tulipanove cvetove. Primer-
ni bodo za slavnostno večerjo, med
temnim prekajenim mesom, raznimi
rhesnimi izdelki, kaprami in ohvami
bosta njihova barva in oblika vidno
izstopah.
Gobe za umivanje očistimo tako,
da napravimo raztopino vode z
nekaj drobcev hipermagana. V to
tekočino višnjevkaste barve položi-
mo za nekaj ur gobo, ki jo večkrat
pretlačimo. Ko postane voda
umazana, jo izmenjamo z novo
raztopino. Gobo, iz katere je izginila
vsa maščoba, dobro izperemo v
mlačni vodi in posušimo. Staro in
otrdelo gobo pomočimo v limonov
sok in jo potem izperemo v mlačni
vodi.
Sadje najlaže olupimo, da ga za
nekaj minut vržemo v vročo vodo,
Kožica bo nekoliko odstopila, zato
jo z nožem z lahkoto odstranimo.
i^gpMK — Četrtek, si. maja 1973
stran 11
5tevilka trinajst
neki prireditvi sta se srečala
nesimist (črnogledec) in optimist
(kdor pričakuje vedno dober izid).
Optimist je poznal pesimistovo
jjbko točko in je rekel:
Kekoč sem bil povabljen na
pojedino, kjer je sedelo pri mizi
Uajst oseb."
Ojoj!" je vzkliknil pesimist.
Natanko trinajst? "
,Natanko," je prikimal optimist.
Pa ne samo to: kosilo so nam
jervirali natančno ob trinajsti uri."
,^Gromska strela!"
"Servirali so nam trinajst jedi."
I^Kakšna nesreča!"
'jo pa še ni vse," je prikimal
optimist. ,,Pojedina je bila v petek."
,.V petek? ' se je zgrozil pesimist.
^.In trinajstega v mesecu!"
Pesimist je od groze dvignil roke.
» ,jo je strašno!" je vzkliknil
..Stavim, da je doživel eden izmed
®stov hudo nesrečo!"
- ..Uganih ste," je dejal. „Eden
izmed gostov je umrl!"
..No,'^ vidite," je rekel pesimist
zadovoljno, ,,saj sem takoj rekel!
Kdaj pa je umrl? Še istega dne? "
..Ne." je rekel optimist škodoželj-
no. ,,ni umrl istega dne."
..Kdaj pa?" je vprašal pesimist
brez sape.
,,Cez trinajst let!"
IGNEMATOGRAFIJA
(Nadaljevanje z 9. strani)
še razne dajatve: prometni davek,
obresti na poslovni sklad in prispe-
vek za uporabo mestnega zemljišča.
Glede na položaj kinematografije
in opisano stanje ter problematiko
kinodvoran je v srednjeročnem
razovju kulturnih dejavnosti TKS
Ptuj predvidena naslednjausmerjtev
nadaljnjega razvoja:
-	oblikovati kvahtetnejši reper-
toar javno predviijanih filmov in
zato temeljiteje obveščati kinemato-
grafe o značilnostih uvoženih m
domačih filmov;
-	določiti statuse razhčnih vrst
kinematografov od komericalnega
podjetja do izrazito kulturne usta-
nove in izboljšati materialne pogoje
" delovanje in modernizacijo kine-
matografov:
-	posvetiti izjemno skrb filmski
^Koji in propagandi dobrega filma s
pomočjo filmskih klubov, seminar-
in predavanj v okviru dejavnosti
z^eze kuhurno prosvetnih oreaniza-
cij.
Prihodnjič: radijskin časopisna
dejavnost.
koristni
nasveti
Vse krznene stvari potrebujejo
zrak. Zato jih ne smemo shranjevati
v nepropustnih plastičnih vrečkah.
Tako ravnanje bi jim zelo škodova-
lo. Preden jih spravite v omaro, ^ih
dobro jjrezračite in če le mogoče,
presoncite in narahlo iztepite. Ko
krtačite, bodite previdni. Nikoli ne
smete krtačiti v nasprotni smeri kot
gredo dlake. Tudi ni priporočljivo
potresti jih s sredstvi proti moljem.
Take snovi bi jih lahko le škodovale.
Bolje je torej, da sredstvo proti
moljem daste v vrečko, kjer boste
spravili ^ krzno. Posebno poleti je
priporočljivo, da vsake tri do štiri
tedne krzno obesite na sonce in na
zrak, ^ saj sta ta dva najhujša
sovražnika moljev in neprijetnega
zatohlega duha.
Striženje krepi lase. To ni res, ker
dolžina las ne vpliva ne na gostoto
ne da debelino. Res pa je, da kratke
lase laže negujemo. Ščetkamo in
lasišče masiramo z lotionom ali
oljem in le to krepi lase in koristi
lasišču.
Biskvit in pecivo ne redita. To je
res le, če sta pripravljena brez
maščobe in soli — torej dietično!
Sicer pa je njuna hranilna vrednost
povsem enaka vrednosti močnatih
jedi in testenin.
Smetana je težko prebavljiva.
Nasprotno! Dietiki so mnenja, daje
smetana izredno lahko prebavljiva,
podobno kot surovo maslo in olje
ter jo lahko brez skrbi ponudimo
tudi bolniku.
Utrujene noge je treba umiti v
topli vodi. Veliko bolj si boste
odpočili, če jih okopate v mlačni
vodi, ki ste ji dodab pest soli, jih
nato splaknete z mrzlo vodo in
obrisane otrete z mentolnim
alkoholom.
MARJAN IN BERNARD JUG
Bilo je oktobra preteklega leta, ko
nam je tovariš Maksimiljan Serdin-
šek iz Majšperica poslal pismo, v
katerem na^ je obvestil, da pozna
kar štiri pare dvojčkov in seveda
nam je poslal tudi njihove naslove.
Dvojčki, katerih naslove nam je
poslal tovariš Maksimiljan, so
zaposleni v tovarni volnenih izdel-
kov, ah pa so otroci teh uslužbencev
in delavcev. Prvo in najmlajši par iz
tega seznama sta Maijan m Beno
(Bernarda khčejo domači kar Beno)
Jug, ki sta rojena 24. avgusta 1960
in stanujeta v Stopnem 15, pošta
Makole.
Pred dnevi smo ju zaman iskah na
njunem domi in osemletki v
Makolah, kjer so povedali, da oba
obiskujeta 6. a razred osemletke v
Majšperku, kamor se vsaki dan
vozita s kolesom. Od doma do šole
imata okoli pet kilometrov dokaj
neprijetne vožnje po makadamski'
cesti, pozimi pa je potrebno to
razdaljo premagati kar peš.	,
Ko sem ju iskal v majšp€;rški
osnovni šoh, je nekdo vprašal: s.Ali,
iščete tista dva nagajivca, ki sta. si
podobna kot jajce jajcu? Mate/nati- -
ko imajo sedaj in predavateljica, je
njihova razredničarka,"
Njuna razredničarka je predstavila,,
vsakega posebej in v kratkem -
pogovoru sta povedala, da je njun'
dedek tudi dvojček in da še imata,
brata, ki je mlajši in obiskuje p^i
razred osemletke v Majšperku,
vendar v popoldanskih urah. Vi
Stopno pri Makolah so se preselili
komaj pred tremi leti. Pred tem so.,
stanovah v „Loki", toda že takrat-
sta hodila v isto osemletko -kot,
sedaj. Oblačita se v podobna-
oblačila in drugače oblečena splc^,
ne želita biti. Beno je morda za pol
centimetra manjši in sošolci so ju
najlaže ločevali po njunih copatah,,
na katerih sta imela napisana svoja-
imena. Oba pravita, da nameravata,
po osemletki šolanje nadaljevati,;
Bena zanima avtomehanika, m^d-'
tem ko Maijan še ne ve, kaj mu je
najbolj pri srcu pri odločitvi za^
izbiro poklica. Od športov ju najbolj
privlači rokomet, Maijan pa jc
pripomnil, da ga zanima tudi
nogomet. Maijan se je včasih učil
igrati na piščalko, vendar je to--^e
pred leti opustil.	^ '
Marjan je za 25 minut starejši.od-
svojega brata Bena in nekateri
pravijo, daje tudi bolj suh, vsekakor
pa tega ni bilo moč opaziti. Doma
imajo posestvo in včasih je potrebno
kar precej pomagati zraven vsako-'
dnevnega učenja. Mami in razredni-
čarki včasih za^enita ure zaredi
svoje živahnosti in zaradi tega, ker
sta le malokdaj kriva. Ker sta si na
moč podobna, doma in v šoh. no
preostane drugega, da se ob
prekršku kazen naloži obema, tako'
da se kateremu ne bi pripetila
krivica. Sta nerazdružljiva, čerpev scT
neredkoma spreta pa včasih 'tudi
zmikastita. vendar sta že naslednji
trenutek spet eno. Sta 'iela
družabna, zgovorna - Beno bolj kot
Maijan, in nikoh jima ne zmanjka
smisla za šalo. V šoh sedita
razdvojeno, kajti njuna podobnost
in domiselnost za šalo je prevelika,
da bi lahko sedela za isto mizo in da
pri tem njuni predavatelji ne bi
potegnih krajšega konca. Morda sta
Beno in Maijan- do sedaj naša prva
dvojčka, ki si znata zaradi svoje
podobnosti bolj poi-)estriti svoje
vsakodnevno življenje in ki znatq
uporabiti svojo veliko medscbojrto
podobnost v svoj prid, ne da bi pri
tem koga oškodovala.
ANDREJ !N ANDREJKA DORNIK
V Dornikovi družini, ki živi na
železniški postaji v Pušincih so že
imeh sina Darka, zato sije oče želel
hčerko. Preden je bila rojena, je bilo'
že določeno ime Andrejka. Z njo pa
se jc nepričakovano rodil njen
brat-dvojček, ki je dobil ime
Andrej. Rojena sta bila 16. decem-
bra 1965. l-nat je bil 1 /4 kg težji od
deklice medtem ko j e ona bila
rojena prva. Sedaj sta priblhžno
enako močna in enako velika. Imata
nekaj skupnih značajskih potez,
medtem ko sta v fizičnem izgledu
zelo razhčna drug od drugega.
Sedaj zelo nerada hodita v prvi
razred osnovne šole. Andrej jc
pojasnil, da nikakor ne moro razu-
meti. zakaj mora v šoli biti miren.
Živ in otroško razposajen kot je. res
kaj takega težko prenaša. Andrejka
je bolj mirna in resna, pomaga že
mami, posebno sedaj, ko i majo
štiriniesečiiega bratca Scbastijana.
ima veliko dela. Andrej si zna že
tudi pripraviti zajtrk, če je treba.
Oba imata najraje žvečilni gumi
takoj za tem pa vse vrste mesa.
posebno še ocvrte piščancc. Pride
čas, ko sc skregata, a kaj iiitro spet
pogrešata drug drugega. Ko sta bila
stara 2 meseca, sta prebolela težko
pljučnico, zaradi katere sta morala
ostati cn mesec v bolnišnici.
Njun oče l-ranc jc čuvaj proge,
mama Mira pa jc uslužbenka banke.
Imata starejšega brata Darka, ki
obiskuje sedaj 2. razred osnovne
šole in malega bratca Scbastijana.
Živijo pa, kot smo žc dejali, na
železniški postaji v Pušincih številka
5.
jr
Foto: J. Rakušii
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. maja 1973
POTREBE OBCANOV IN SA-
MOPRISPEVEK
Ze nekaj dni si ogledujem v mestu
plakatCj ki vabijo občane za
samoprispevek, ki bo uresničil želje
in potrebe ljudi krajevne skupnosti.
Ko to berem, se nehote vprašam, kaj
hočejo narediti s tem denarjem, za
kakšne potrebe zbirajo denar? Ko
sem to vprašanje postavila staršem
in prijateljem, so mi vsi dejali:
,,Pojdi po mestu, oglej si njegovo
okolico, pa boš videla kaj vse se
mora obnovhi, dozidati, zgraditi,
kaj vse potrebujemo."
Vse sem si ogledala in prišla do
sklepa, da bi v Ptuju rabili precej
stvari. Za gradnjo vseh vzgojno-
-varstvenih ustanov, ki so od vsega
najbolj potrebne, saj nimajo starsi,
ki so v službah nikamor dati
majhnih otrok in so zato malčki
sami doma; za asfaltiranje cest, ki so
že tako slabe, da jim mirne duše
lahko rečemo rejeta, zaradi lukenj,
ki se jim morajo vozniki umikati in
se jeziip; je potreben denar, ki ga"
primanjkuje. Da pa se^ ne bi ljudje
razburjali, so se občinski možje
odločili, da bodo 3. junija sklicali
volitve, ki bodo odločile, če bodo
ljudje dali samoprispevek.
Sama se najbolj ogrevam za
predlog o postavitvi novega kopali-
šča. Ce ga bodo res zgradili, se nam
ne bo treba poleti voziti z avtobusi
in kolesi ali vsako nedeljo prosjačiti
starše, da bi nas peljali v Kidričevo
ali v Ormož se kopat. S tem ne bodo
le uresničili dolgoletne želje Ptujča-
nov, temveč bodo privabili tudi
turiste, ki se bodo željni osvežila,
okopali.
Vendar to ni edina želja in
potreba. Potrebne so tudi, kakor
sem že zgoraj omenila vzgojno-
-varstvene ustanove, ki so že tako
prenatrpane, a še vedno je veliko,
veliko otrok čez dan prepuščenih
samim sebi. Potikajo se po cestah,
lačni so in umazani, večjih bratov in
sester ni dorna, tako so čisto sami
ali pa prepuščeni v varstvo sosedov,
ki pazijo ali ne pazijo nanje.
zraven tega potrebujemo še nove
ceste, kanalizacijo, asfaltiranje cest,
vodovod itd . . .
Zato naj občani glasujejo za
samoprispevek, ki bo uresničil sanje
in pomagal družbi, vam in nam.
Metka Strojnik, 7. a raz.,
OŠ „T. Znidarič ' Ptuj
KAKO BI JAZ SODELOVAL
V KURIRČKOVI POŠTI
Med NOB so kurirji veliko pripo-
mogli do mnogih zmag. Bili so
najmlajši udeleženci, ki so požrtvo-
valno pomagali, da je danes naša
domovnia svobodna. Nosili so pisma
in sporočila, skratka, pomagali na
vsakem koncu, kjer je bilo mogoče.
Da bi ohranili to, kar so storili naši
bratje - kurirji med vojno, vsako
leto ponesejo ,,kurirčkovo torbo"
učenci raznih šol in obujajo sporni -
ne na preteklost.
Tudi ja/ sem si nekega dne
za/elel, da bi postal kurir in, da bi
nesel kurirčkovo torbo čez griče in
doline, čez širna polja in planjave,
vsepovsod, kjer prosto diha zaveden
jugoslovanski rod. A če tudi je
danes svoboda, ki bi je bili lahko
deležni vsi narodi po svetu, bi se jaz
obnašal, kot da bi se čas pomikal za
trideset let nazaj. Tiikrat, ko sonce
ni vedro sijalo in obsevalo sloven-
skih gričev, ptičje petje so preglušile
tankovske, topovske in puškine
krogle, namesto veselih pesmi se je
čul jok nedolžnega prebivalstva.
Toda vsem je ostal v srcu up, da bo
le enkrat zasijala svoboda in pregna-
la mračnost vojnih časov /
S ponosom bi prenašal pisma
partizanom, povsod kjer bi bila
možnost, bi jo izkoristil v prid
domovini.
Kaj pa ..kurirčkovo pošto"? Tudi
to bi / veseljem nesel na konec
sveta, toda nesel sem jo le krajšo
pot. Zgodaj zjutraj ob sončnem
vzhodu se je naša skupina s
kurirčkovo torbo oddaljila od šole.
Kmalu s(j se nam pripetile prve
nevšečnosti. Za majhno smreko, vso
obdano z grmovjem in praprotjo,
nas je pričakala druga sovražna
skupina. Jaz sem se takoj znašel,
vzel iz žepa drugo vrečko, kurirčko-
vo torbo pa skril pod jopico tako
spretno, da je ni bilo moc opaziti.
Sovražno sl<upino smo prevarili
tako, da smo nabirali cvetje in s tem
dali videz popoldanskih sprehajalcev
in nabiralcev cvetja. Videli smo, da
nam je prevara u^ela in nadaljevali
pot proti cilju. Teren je bil malo
hribovit in smo se hitro upehali.
Hodili smo počasneje, toda previd-
nejše kot prej. Vsi smo mislili samo
na to, kako bomo prispeli na cilj.
Toda glej! Malo pred ciljem smo bili
spet obkroženi s ,,sovražniki". Zna-
šel sem si in se napravil naglušne_ga.
Dru^i moji kolegi pa so zaceli
sprasevati, kje je tu voda. Ker potok
ni bil daleč . so nas nasprotniki
peljali k njemu. Mi smo priliko
izkoristili, malo počakali, potem pa
na vso moč tekli in končno prispeli
na cilj ter predali kurirčkovo pošto
v prave roke. Bili smo veseli, da nam
je akcija usjsela.
S prenašanjem kurirčkove pošte
obujamo spomine in častimo tiste,
ki so nam priborili svobodo. Zato
naj kurirčkova pošta potuje še na
mnoga leta in zmerom ostane zvesta
mladini Jugoslavije.
Igor Lorger,
V. a razred osn. sole
F. Osojnika Ptuj
KURIRČEK PETER
Težka vrata so zavreščala in na
pragu je st^l deček svetlih las, na
katerih je čemela prevelika čepica z
rdečo zvezdo. Oblečen je bil v
tanko rdečo jopico in mnogo
prekratke modre hlačke. Na rami
mu je visela velika torba, ki ga je
tolkla po bokih. S hitrimi in
odločnimi koraki se je opdravil.v
Vrh. Stopal je po snegu in
premišljeval. Veter mu je pihal v
hrbet, sneg mu je bičal obraz.
Bil je deček desetih let, suhljat in
raven. Hodil je v šolo, kjer so ga
večji sošolci pretepali, kadar se jim
je zljubilo. Toda bil je tih in miren.
Najraje je imel tovarišico Meto, ki
jih je učila. Večkrat jim je govorila
o domovini. Lepe besede so mu
omamile srce in domovino je
vzljubil. V njegov kraj pa so
pridrveli tujci. Uničili so mirno
življenje vaščanov in odpeljali
tovarišico Meto. Peter je jokal Ko
bi bil velik in močan, bi jih pobil.
Toda bilje le majhen deček.
Stopil je prek brvi in zavil v gozd.
Ni čutil mraza, tudi strah ga ni bilo.
Zdelo se mu je, da sliši bolesten klic
domovine, ki ga kliče. Pospešil je
korak. Ni vedel kako dolgo hodi.
Preveliki čevlji so gazili po snegu,
gaz pa so zasipavale snežinke.
,,Stoj!" je zaklical znan glas. Peter
je obstal. Izza drevesa je skočil mož
-s puško v rokah.
,,0, ti si Peterček, spet kakšna
vest? " ga je nagovoril.
,,Da, toda tokrat moram h
komandirju," mu je odvrnil Pelerin
odkorakal do barake. Oddal je pošto
in se odpočil od hoje. Spati ni hotel.
Ni bilo dolgo, ko je tekel proti vasi.
Pri brvi se je ustavil, zamenjal je
znak, na katerem je pisalo, da brv
drži 2 toni, z-a takšnega, ki je kazal,
da brv zdrži 5 ton. Stekel je naprej
in se pri sosedovem sadovanjaku
ustavil. Splezal je na hruško in
gledal na cesto. Kmalu je pripeljal
nemški tovornjak. Voznik je
pogledal na znak in pognal motor.
Sredi brvi je štiri tonski tovornjak
padel v vodo. Peter je splezal z
drevesa in stekel domov.
Čez teden dni je Peter spet
korakal proti vrhu. Spominjal se je
dne, ko je nemški tovornjak padel v
rečico. Srce se mu je smejalo. Toda,
tedaj, se je zgodilo.
,,Halt!" je zaklical mož, ki je
nenadoma stopila izza drevesa.
Nemo so mu pristopili še štirje
možje v belih uniformah. Peter se
jih ni prestrašil. Ni se bal hudobnih
obrazov, ne napetih pušk. Tedaj je
počilo. Sredi kroga belih uniform je
ležal deček, ki ga je oblivala kri.
Bele uniforme so dečkovo ttelo
zapustile in iz otroškega telesa je
tekla vroča kri, ki se je zlivala s
snegom.
Nedoljo za tem je mimo dečka
prišla četa. Še istega večera je
maščevala Petrovo smrt. Prišla je
pomlad in na jasici, na katero ni
nikoli stopila tujčeva noga, je stala
gomila, vsa osuta s pomladanskim
cvetjem. Na vrhu križa je bila čepica
z rdečo zvezdo. Kmalu je prišla še
ena pomlad, nato še ena, nato še
ena, ki pa je bila za nas najsrečnejša,
katere pa ni dočakal ne Peterček in
še mnogo drugih, ki so si jo vroče
želeli.
Nina Kodela,
S. b razred, OŠ ,,Franc
Osojnik", Ptuj
NAŠ IZLET V 5. RAZREDU
Nekega dne smo zvedeli, da bomo
šli prvega junija na izlet. Tovariš
nam je povedal, da bomo šli na
Bled. V četrtek smo se zjutraj ob
petih zbrali pred gostilno. Ko je
pripeljal avtobus, smo se takoj
odpeljali. Najprej smo se namenih
na Bled. Peljali smo se skozi Kranj.
Videli smo tudi letališče na Brniku.
Ker je deževalo, si ga nismo šli
ogledat. Ko smo se pripeljali na
Bled, smo šli naprej na grad.
Ogledali smo si muzej in okolico
jezera. Nato smo se odpeljali na slap
Vingar. Hodih smo po soteski, nad
nami pa so visele previsne skale. Ob
slapu je bila prodajalna s spominki.
Kupili smo si spominke in se vrnili k
avtobusu. Potem smo se odpeljali na
Vrbo. Ogledali smo si Prešernov
rojstni kraj in njegovo rojstno hišo.
Nato smo se zopet vrnili k
Blejskemu jezeru. Nekaj se nas je
peljalo na' otok, Ogledah smo si tudi
cerkvico na otoku in zvonili zvon
želja. Naz^grede nas je čolnar peljal
okrog otočka. Potem smo se vrnili k
avtobusu in se odpeljali z Bleda.
Nazaj domov smo se peljali skozi
Ljubljano. Videli smo grad in visoke
nebotičnike. Vozili smo se pozno v
noč. Na avtobusu smo si peli. Ko
smo se pripeljali v Vransko, smo se
ustavili. Kupili smo si sladoled.
Ob devetih zvečer smo se
pripeljan v Trnovsko vas. Vsi veseli
m razpoloženi smo se vrnili domov.
Želim si še več takšnih prijetnih
in lepih izletov.
Majda Roškar,
6. c raz., OŠ „Tone
Žnidarič", Ptuj
DELO NAS JE RAZVILO
že milijone let je na zemlji
človek. Bil je nerazvit in precej
podoben opici. Prehranjeval se je z
mesom in sadeži, ki mu je nudila
narava.
Nekega dne, ko je strela zažgala
gozd, je pobiral živali, ki niso u^jele
pobegniti in spoznal, da je pečeno
meso boljše od surovega. V votlini
mu je tedaj vedno prasketal ogenj.
Ob njem se je grel in pekel meso.
Zato je pazil, da ogenj ni nikoli
ugasnil.
Kmalu pa je spoznal, da ne bo
mogel vedno živeti od darov narave.
Požgal je gozdove in v zemljo
nasadil rastline, ki so se mu zdele
najbolj potrebne. Nato sije nekega
dne postavil kočo in jjricel v njej
živeti. Ko je odkril zelezo, je sla
civilizacija korak naprej. Vsa orodja
in orožja je napravil iz železa in
spoznal, da so mnogo boljša in bolj
uporabna. Nato je po naključju
našel še baker in začel izdelovati
bron. Kmalu seje razvila trgovina;,
plemena so bila z drugimi povezan?
Nekateri ljudje pa so postali ropati
in pričeli pleniti potujoče trgovc«
Ker se je človek vedno bojeval i,
izpopolnjeval bojno opremo. NapVa
vil je ščit, da se je lahko branji
izdelal meč, da je boljše udaril in
mnogo podobnega.
V 15. stoletju pa je znanost
zastala. Zatirala jo je cerkev, ki u
učenjake tudi sežigala. Todj
človeškega razuma ni mogla zatreti
Nove iznajdbe so se kar vrstile
balon, avion, smodnik, teleskop./
Nekega dne je človek skonstruiraj
raketo in poletel na Luno. Olajšal pj
si je tudi življenje. Napravil je pralnj
stroj, hladilnik, štedilnik, sesalec zj
prah, loščilec . . .
Ker je delal, se mu je razvilo
mišljenje. Postal je velikan, ki lahko
opravi vsa dela in si podreja naravo
Nenad Savurdžič
S. a raz., OŠ ,,F. Osojnika"'
Ptui
DOBILA SEM OČALA
Vsak dan me je bolela glava, zato
je šla mamica z mano k specialisti;
za oči. Dobila sem neke kapljice, k:
pa po njih deset dni nisem nič videli
pisati in ne čitati. Bilo mi je zelo
hudo v šoli, ker so drugi pisaU in se
učili, jaz sem jih pa samo slišala.
Potem je specialist ugotovil, da
slabo vidim in da bom vedno morala
nositi očala. Mamica mi je kujjila
zelo lepa očala in zdaj sem srečna,
ker lepo vidim in me ne boli več
glava.
Majdica Beranič,
i. raz., OS Ptujska gora
MOJA NAJBOLJŠA
PRIJATELJICA
'Moja najboljša prijateljica je
Zdenka. Vogrin. Doma je v
Bišečkem vrhu. Je moja soseda,
Večkrat pride k nam, da se greva
žogat. Nikakor ne moreva druga
brez druge. To se vidi tudi iz tega.
da greva vsako jutro skupaj v šolo in
iz šole.
Je velike postave. Ima v čope
spete lase. Večkrat ima tudi
razpuščene. Ima okrogel obraz,
plave oči in temne obrvi. Sedaj nosi
rjavo krilo in razne bluze. Je
prijazna. Kar ima ona, da meni, ka:
imam jaz, dam tudi ryej. Zdenka
ima dve sestri in tri brate. Ona j(
najmlajša.
Želim si, da bi bile vedno tako
dobri prijateljici, kot sva sedaj,
ŽeUm ji mnogo uspeha v šoli.
Lep pozdrav!
Jožica Horvat,
5. raz., OŠ Trnovska vai
POSTALA BOM
MEDICINSKA SESTRA
Lani se je moja prijateljic«
ponesrečila. Odpeljali so jo
bolnišnico. Ko sem jo naslednji dar.
šla obiskat, je zraven nje stali
medicinska sestra. Dajala ji J'
zdravila in injekcije. Bila je zelo
prijazna in lepega vedenja.
Posebno vsec mi je bil njen b«'
klobuk, ki ga je imela na glavi-
Tistega dne sem sklenila, da bom
tudi jaz postala medicinska sestra
Dragica Domin'^°'
7. raz., OŠ „Ton«
Žnidarič", P"!
TEDEN RK
Imeli smo proslavo ob tednu
rdečega križa. Vsi učenci prv^J^
razreda smo bili sprejeti k PRK'
Dobili smo značke.
Nastopali smo na odru. Igrali so
igro, jaz pa sem deklamiral.
Ignac Drevenšek'
1. raz., OŠ Ptujska gof»
r
' rfednik — Četrtek, :u. maja 1973
stran 13
Kako končajo »lahka dekleta« občinsk« voiiina komisija ptuj
J)ENAR ALI PA BOMO RAZNOSILI TVOJE SLIKE .
Milena že nekaj let v ,,mjru"
^jvi v Ljubljani, kamor se je
preselila, da bi se izo^ila razmeram
Uialega mesta. Poročila seje in ima
otroka. V nekoč domač kraj je
prišla samo enkrat pa še takrat je
ostala samo en dan. Domačinov in
znancev se izogiba, kakor da bi
lionni storila krivico in se sedaj boji
posledic.
Milena se je poročila istega leta,
1^0 je prišla v Ljubljano in mnogi,
pravijo, da se z možem zelo ujemata
in da se imata rada. Vendar je
■ Milena drugačnega mišljenja. Iz
dneva v dan se boji, kaj se bo
zgodilo, ko bo mož zvedel' njeno
preteklost, ali jo bo še sploh imel
rad? In kaj bo z otroci?
V njeni družini sta bila samo dva
cucka - ona in njen starejši brat.
Mati in oče sta bila zaposlena in ko
sta otroka začela hoditi v šolo, ju
starši niso več nadzorovah, tako da
sta bila prepuščena sama sebi. Kljub
temu sta oba končala osemletko
brez ponavjanja. Večino časa sta še
kot otroka preživela na cesti,
igriščih in v parku, kasneje pa tudi v
lokalih. Milena je spadala med
dekleta, ki so fizično mnogo prej
dozorela kakor umsko in že ko je
hodila v sedmi razred osnovne šole,
je dajla videz šestnaj^tletnice. Nekoč
je v mesto prišel Luna-park in eden
izmed tujcev je opazil brhko
dekletce, kije za nekaj brezplačnih
voženj na vrtiljaku postala njegova
in zgodilo se je tisto, za kar je bilo
še mnogo prerano. Potem se je
nadaljevalo iri že v osmem razredu
osemletke je zanosila in pri vsem
tem še ni bila gotova, kdo je bil oče.
Nekdo ji je pomagal, da je naredila
abortus. Po osemletki seje zaposhla
v tovarni in ker je že bila r» slabem
glasu, je padla še v slabšo družbo.
Kadila je kot Turek, kmalu pa je
pnčela tudi popivati.
Ker je bila lepe postave, ji nikoh
ni manjkalo, moške družbe, pred-
vsem pa še zato, ker so pri njej zelo
nitro ustvarili svoje cilje. Vendar je
njeno lahko življenje kmalu postalo
težko in zaradi njega se še danes,
"prav daleč, od nekdanjega doma-
čega kraj a, boji posledic.
Bilo je poletje, nekako pred
štirimi leti in eden izmed njenih
številnih partnerjev je menil, da ne
oi škodilo, če bi napravil nekaj
njenih posnetkov, seveda takrat, ko
bilo na njej čim manj obleke,
•^ako je pristala, prostovoljno ali s
je težko reči, dejstvo pa je bilo,
je bilo takšnih njenih posnetkov
''■edno več. Kasneje so jo večkrat
"apojili, da so lažje prišli do
pornografskih posnetkov, s katerimi
služili čedne vsote denarja.
Ao so zaradi drugeea prestopka
"Jeni fotografski „mojstri" prišli
pred sodišče in seje izvedelo tudi za
njihovo izsiljevanje, so prišli na dan
' drugo verzijo. Na sliko gole
podobe ženske so montirah njeno
v^o in kasneje so ji montirano
"KO dali v pogled in ji seveda dah
"^oeti, da jih imajo še več, ter če ne
delala tega, kar želijo, bodo te
kaj hitro tudi v rokah drugih
občanov. Kasneje jim je morala
požirati „prostovoljno" v raznih
položajih. Vendar so jo zlorabljali
tudi drugače in zraven ponižanja so
jo tudi mučili. Nekoč ji je eden
izmed njih ugasnil k^r tri cigaretne
ogorke na goUh prsih in še danes so
vidne opekline. Izsilih so ji tudi
mnogo posnetkov, ko so ji v
genitalije potisnih razne predmete,
kot so: pivske flaše, klobase in
•drugo.
Milena je začela v-idno propadati.
Izsiljevah pa soji tudi denar. Nekega
dne je pobegnila v Ljubljano, ne da
bi komu povedala, kam gre. Tam si
je poiskala zaposhtev, spoznala pa se
je tudi s sedanjim možem. Vendar je
tudi Ljubljana bila premajhna, daje
ne bi njeni pajdaši, ki so živeli na
njen račun, odkrili. Ubrah so drugo
pot. Ker so vedeli, da ima fanta in
da živi pri njem, so ji pqstavljah
zahteve po denarju, če ne želi, da bi
on zvedel o njeni preteklosti. Vsota
■starih sto tisoč din je bila za tiste
čase zelo čedna in Milena je morala
zajadrati v vode prostitucije, če je
želela vzdrževati svoje nekdanje
pajdaše,in da njen fant in kasneje
mož ne bi opazil primanjkljaja pri
njeni plači. ,,Hodila" je na razne
večerne tečaje, oz. se je hodila
prodajat, da si je'zaslužila denar, da
bi zatajila svojo preteklost.
Nekega dne je dobila poziv, da
mora na sodno obravnavo. Njeni
izsiljevalci so zaradi nadaljnjih
prekrškov prišh na zatožno klop in
pri njih najdene slike so odkrile tudi
Mileno. Na sodišču ni upala govoriti
o izsiljevanju in zlorabi, vendar so
slike povedale toliko, da so obtoženi
bili kaznovani tudi za to.
Milena se je začasno pomirila,
vendar v njej še vedno th strah, kaj
bo potem. Minila so štiri leta in
morda bodo še štiri. Ali se morda
igra ne bo ponovno ponovila?
Koliko ljudi ima njene slike? Ali pa
sploh morda vedo, da so njene!?
Škoda, da o tem ni razmišljala
prej, ko je za to še bil čas!
Prihodnjič: ,,Pol meni, pol tebi"
Po 203. členu statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik okraja Maribor, št.
33-462/64) v zvezi z 22. členom
zakona o referendumu (Uradni hst
SRS, št. 29-263/72) in po peti
točki sklepa o razpisu referenduma
za uvedbo krajevnega samoprispevka
za sofinanciranje programa izgradnje
prostorov za otroško varstvo, komu-
nalnih in drugih dmžbenih objektov
ter za modernizacijo cest na
območju krajevne skupnosti Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 7-52/72) občinska volilna
komisija v Ptuju
določa
za uvedbo referenduma o uvedbi
krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Ptuj, ki
bo
V	NEDELJO, DNE 3. JUNIJA 1973
naslednja glasovalna mesta:
glasovalno mesto št. 1
V	SEJNI DVORANI NA TRGU
MLADINSKIH BRIGAD, ŠT. I/II,
(MAGISTRAT) za glasovalce iz Trga
mladinskih brigad, Krempljeve ulice,
Murkove ulice. Slovenskega trga,
Ulice Heroja Lacka. Trga svobode.
Vodnikove in Zelenikove ulice
glasovalno mesto št. 2
V	MLADINSKEM KLUBU, MI-
KLOŠIČEVA ULICA 14, za glaso-
valce Miklošičeve ulice, Titovega
trga, Bezjakove uhce, Pletarske
ulice. Srbskega trga, Trstenjakovc
ulice, Rajčeve uhce. Tihe poti,
Erjavčeve ulice, Maistrove ulice. Ob
Grajeni,' med vrti, Jenkove ulice,
Groharjeve ulice
glasovalno mesto št. 3
V	NARODNEM DOMU, JADRAN-
SKA ULICA 13, za glasovalce iz
Aškerčeve ulice, Cankarjeve ulice,
Cvetkovega trga, Vrazovega trga.
Jadranske ulice, Vošnjakovc ulice,
Dravske ulice, Hrvatskega trga,
Muršičeve ulice in Cafove ulice
glasovalno mesto št. 4
V	DOMU JLA, PREŠERNOVA 6 za
glasovalce iz Prešernove ulice.
Grajske ulice. Na hribu. Na gradu in
Muzejskega trga
glasovalno mesto št. 5
V	DEL.\VSKEM DOMU FRANCA
KRAMBERGERJA, ORMOŠKA C.
Z za glasovalce iz Ormoške ceste,
Cučkove uhce, Žnidaričevega na-
brežja, Na tratah, Vrtnarske ulice,
Nove ceste, Rajšpove ulice, Vegove
ulice, Arnušove ulice, Kogejevepoti
in Rogozniške ceste od hiš. št. 1 do
7
glasovalno mesto št. 6
V	AVLI NOVEGA OTROŠKEGA
VRTCA, POTRČEVA CESTA 9, za
glasovalce iz Osojnikove uhce.
Panonske uhce, Volkmerjeve ceste,
Peršonove ulice, Remčeve ulice,
Potrčeve ceste od hiš. št. 1, 2, 3, 4,
6, 8, 10. 12, 13, 14, 15, 16, 17. 20,
22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, in
38, ter naselja Rabeljčja vas
glasovalno mesto št, 7
V	KLUBU MLADIH, POTRCEVA
CESTA 41, (KIDRIČEV BLOK), za
glasovalce "iz Gregorčičevega drevo-
reda, Natašine poti in Potrčeve ceste
- hiš. št. 21, 23, 25, 27, 29, 31, 32,
35, 37, 39, in od hiš. št. 40 do 70
glasovalno mesto št. 8
V	OSNOVNI ŠOLI FRANCA
OSOJNIKA, TRUBARJEVA ULI-
CA, za glasovalce iz Župančičeve
ulice, Zoisove poti, Kajuhove ulice,
Žgečeve ulice, Levstikove poti,
Trubarjeve ulice, Krambergerjeve
poti, Bevkove ulice, Flegariceve
uhce, Kariževe uhce, Švajgarjeve
ulice in Ljudskega vrta
glasovalno mesto št. 9
V	DOMU SZDL NA VICAVI z^
glasovalce iz. Vičavske poti. Ceste
Olge Meglič, Škrabarjeve ulice.
Ferkove ulice, Kettejeve ulice,
Kosovelove ulice. Murnove ulice.
Tomšičeve ulice in naselja Orešje
glasovalno mesto št 10
V	STANOVANJSKI ZGRADBI
ŽEMLJIC MATKA, GAJZERJEVA
15 za glasovalce iz Gajzerjevc ulice.
Pivkove ulice, Reševp ulice, Zavčeve
ulice, Cufarjeve ulice, Crtkove ulice
in naselja Štuki
glasovalno mesto št. 11
V	NOVI STANOVANJSKI
ZGRADBI GOMILŠEK JANEZA,
KRCEVINA PRI PTUJU
za glasovalce in naselja Krčevinapri
Ptuju
glaspvalno mesto št. 12
V	GOSTILNI ŠEGULA	MAKSA.'
ROGOZNIŠKA CESTA	10, za
glasovalce iz Rogozniške	ceste od
hiš. št. 8 dalje
glasovalno mesto št. 13
V	GOSTILNI KUHAR ANTONA.
BUDINA, za glasovalce iz Belšakove
ulice, Štrafelove ulice, Scvcrove
ulice, Šeronove ulice, naselja Budine
in naselja Brstje
glasovalno mesto št. 14
V	GASILSKEM DOMU V SPUHLJI
za glasovalce iz naselja Souhlia
glasovalno mesto št. 15
V	DOMU SZDL NA BREGU,
ZADRUŽNI TRG, za glasovalce iz
(Nadaljevanje na 14. strani)
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 31. maja 1973
CKTRTEK, 31. MAJA: 16.00
Napoved sporeda; 16.05 Poročila in
obvestila; 16.20 Plesni orkester;
16:30 Za vas in vaš dom; 16.50
Kuhajte z nami; 17.00 Mladi in
vojaki;- 17.30 Kar ste izbrali,
predvajamo.
h-.TKK, 1. JUNIJA: 16.00 Napo-
ved sporeda; 16.05 Poročila in
ojjvestila: 16.15 Reklame z zabaivno
glasbo; 16.30 Med pionirkami -
teljovadkami; 17.00 Kulturno-pro-
,svetna dejavnost v Turnišču in v
• Gorišnici; 17.30 Na srednjem valu.
SOBOTA, 2. JUNIJA: 16.00
Napoved sporeda; 16.05 Poročila in
obvestila; 16.20 Rezervirano za
pcjslušalce; 16.30 Novo v zabavni in
^narodno-zabavni glasbi; 17.00 Pred
"jutrišnjim referendumom; 17.20
i:konomsko-propagandna oddaja;
17.40 Spored v prihodnjem tednu;
17.45 Za vsakogar nekaj.
NEDELJA, 3. JUNIJA: 8.00
Dobro jutro; 8.05 Ob referendumu
v Ptuju in Kidričevem; 11.00
Odmevi tedna; 11.20 Obvestila in
reklame; 11.30 Stanovanjska gradi-
tev v občini Ptuj; 11.45 Sadjarjem,
vinogradnikom in vrtičkarjem;
12.00 Čestitke poslušalcev, vmes
poročila iz glasQvalnih mest.
PONEDELJEK, 4. JUNIJA:
16.00 Napoved sporeda; _ 16.05
Poročila in obvestila; 16.20 Šport in
glasba; 1^.50 Vedri ritmi; 17.00 Iz
delovnih kolektivov; 17.15 Eko-
nomsko-propagandna oddaja; 17.30
Novosti IZ gramofonskih his.
TOREK, 5. JUNIJA: 16.00
Napoved sporeda; 16.05 Poročila in
obvestila; 16.20 Zabavna glasba;
16.30 Za vas in vaš dom; 17.00 Pri
rejniških družinah; 17.15 Krajevna
skupnost Podlehnik; 17.30 Kar ste
izbrali, predvajamo.
V ostalem času prenašamo spored
RTV Ljubljana.
Šah
OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA
DRUŠTVA PTUJ
Ptujski šahisti so na nedavnem
občnem zboru pregledali svoje delo
zadnjih dveh let. Šahovsko društvo
Ptuj do pričetka tega leta ni imelo
klubskih prostorov, zato |e bila
dejavnost društva osredotočena v
glavnem'na udeležbo na ekipnih
tekmovanjih, ki jih je organizirala
Šahovska zveza Slovenije. Ekipa
ptujskih šahistov je uspešno nasto-
pala v 1. slovenski šahovski ligi, v
tekmovanju za pokal Maršala Tita in
na prvenstvu slovenskih mest, svoj
največji uspeh pa je dosegla s tretjim
mestom v interligi, kjer tekmujejo
slovenska in avstrijska moštva.
V letu 197 3 je Šahovsko društvo
Ptuj zelo povečalo svojo aktivnost,
saj je Občinska konferenca zveze
mladine Ptuj omogočila društvu, da
ima redne igralne, dneve v Klubu
mladih v Ptuju. Šahovsko društvo
Ptuj je po petih letih presledka
organiziralo šahovsko prvenstvo
Ptuja, na katerem je sodelovalo 32
igralcev med katerimi je bilo.več kot
polovica mladincev ter vsak mesec
brzoturnir za prehodni pokal ločeno
za člane in mladino do 20 let.
Šahovsko društvo Ptuj je letos
naletelo na veliko razumevanje
samoupravnih organov in vodstva
Trgovskega podjetja „Izbira" Ptuj,
ki je prevzelo pokroviteljstvo nad
delovanjem društva in je nudilo
društvu primerno materialno pomoč
tako, da si je društvo lahko nabavilo
novo opremo in inventar. Občni
zbor društva je zaradi navedenega
sklenil, da se društvo preimenuje v
Šahovsko društvo ,.Izbira" Ptuj.
Občni zbor društva je sprejel
program dela za naslednje dvoletno
obdobje, ki predvideva, da bo
društvo organiziralo večje število
tekmovanj ter posvečalo večjo skrb
mladini ter raznim propagandnim
prireditvam ter na ta način
omogočilo čim širšemu krogu
delovnih ljudi in mladine, da se
aktivno vključi v šahovsko organiza-
cijo in spozna lepoto šahovske igre.
Občni zbor je izvolil organe
društva, upravnemu odboru bo tudi
v naslednnjem obdobju predsedoval
ing. Milan Kneževič.
Po občnem zboru društva je bil
propagandni šahovski brzoturnir, na
katerem so bili doseženi naslednji
rezultati: Bohak 14 točk. Pernat in
ing. Kneževič 12,5 točke,. Pešl 11
točk, Rudolf, Bakuš in Seruga 8
točk, Majcenovič 7,5 točke itd.
Na rednem šahovskem brzoturnir-
ju za mladince je v maju osvojil
prehodni pokal Trgovskega podjetja
„Izbira"'Ptuj Stanko Šegula, ki je
zbral 14,5 točke. Ostah udeleženci
so dosegli naslednje rezultate:
Trplan 14 točk, Rojic 13 točk,
Klajderič 10,5 točke. Srečkovič 9
točk, Mikša 8 točk itd. Naslednji
brzoturnir bo prvi petek v junija
18.30 uri v Klubu mladih v p"!
Mladinci vabljeni!	^
Na rednem mesečnem brzotu-.
ju za člane je osvojil prehodni pQi
Trgovskega podjetja ,,1 zbira" p!
Martin Majcenovič, ki je presen«
favorite in osvojil prvo mesto i
točkami pred Pernatom, Škarjj
Božičnikom (Kovinar) z 9 točki
in Bo ha ko m, Šerugo in j,
Kneževičem s 7 točkami.
Tekmovanje za prehodni pqJ
Trgovskega podjetja ,,Izbira" Ptni
postalo tako še zanimivejše, saj
do sedaj zmagali Podkrajšek dvafc
ter Majcenovič in Hohak po enki
horoskop
OVEN (22.3. - 20.4,): Manj skfl
in dosti plačanega dela. Oseba
močnimi obrvmi zelo zaposli <
misli. Postali boste otročji. ;
razvedrilo se peljite v naravo, s
vam edina lahko pomaga iz zagati
BIK (21.4. - 21.5.): V družbiij
službi boste prijetni, zato ste lah!
zadovoljni sami s sabo. Enkrat
mimogrede popivali. V nedeljo b
ste zvedeli vse o lepi dolžnosi
Svetlolasa oseba vas še zanima.
DVOJČKA (2t .£- 21. 6.): N
kdo bo izrabil vašo omahljivoi
Tovariš vas ne bo zatožil. ker
sokriv. Trgovske posle uredite n
mogrede, zato bo ostalo nek
prostega časa. Iz kolektiva srčkai
darilo.
RAK (22.6. - 23.7.): Odpočili
boste šele pA družabnem uspehi
Novost pri delu ne spremeni ose:
nega življenja. Naivna oseba vasi
že v torek nehala zalezovati a bt:
skrbi le ne bo šlo. Preizkus pamet
LEV_(24.7. - 23.8.): Na zmem
boste šli in se vrnili zmedeni:
srečni. Ljudje okrog vas boi
spoznali, kako se vas da pametc
izrabiti za čudne namene. Pridruži
se boste štirim in se zato nekom
zamerili.
DEVICA (24.8. - 23.9.): V;
nadrejeni^ se bo kmalu pokazal
boljši luči kot ste ga bili vajet
Škodljivost boste odpravili z ško:
Ijivci. V nedeljo pričnete. Znani
oživi lepe spomine. Skomina vas p
ne boste.
TEHTNICA (24.9. - 23.10.): Vi
po^ starem le gibljivi del plače t
večji. Revnemu sorodniku bos:
pomagali, da bo lahko šel '
počitnice. Srce ponudite v nedelj
temnolasa oseba se zaljubi. Izlet.
ŠKORPIJON (24.10. - 221 H
Prijetni napori v zvezi s pripravah
na odhod. Okrog vašega delovnei
mesta hodi ena oseba preveč P^se
bo več kot je treba. Kupili bos:
nekaj enkratnega za vse življenje.
STRELEC (23,1 1. - 22. ^
Upoštevani boste v prijateljstvu '
ljubezni. Preureditev bo speljanaF
vaših predlogih. Otroku boste pri";
sH darilo, sorodniku pa poživil'
Znancu boste dali dober nasvet.
KOZOROG (23.1 2. - 20.
dveh krajih boste zaradi osebnei-
zanimanja in dela. Temne oči
elektrizirajo, zato boste morali p^"
skrbeti za sprostitev. Odločilna ^
oseba v zelenem. Teletina bo!
VODNAR: (21.1.-19.2.): Vadt
se boste za nastop v Ijubez"^
Razporedih boste dolžnosti, da v^;
ne bodo lovili. S sorodnico je
potrpeti. Ob zalivanju rož se splf
tejo poznejši užitki. Vznemirjeno*
RIBI (20.2.-21.3.): Zvito bos^
prikrili svoj osebni uspeh, da vas"*
bi .še bolj nadlegovali. Ljubeze" 1
nadoporecno lepo sklenjena. Sosj"
ima sam dovolj, zato ne bo pornaP
Izdatki za bodočnost.
(Nadaljevanje s 13. strani)
Mariborske ccstc. Mlinske uhce,
Zadružnega trga, Ob Dravi, Ob
^ Studcnčnici, Spolcnjakove ulice,
Rc^gaškc ceste. Poljske cesto. Na
^objcžju, Ob železnici, Scliškarjeve
7 ulicc, Capovc ulice, Linhartove
uJi,cc, Prcžihovc ulice, Mcškove
ulice, Trdinove ulicc, Hauptmaniče-
•	'vc ulicc. Rimske ulice, Trojanove
ulicc, Vcspazianove ulicc, in Zagreb-
škc ceste od hiš. št. 1 do 31
. .glasovalno mesto št. 16
' V GOSTIŠČU TURNIŠČE, ZA-
C.RLBŠKA CESTA, za glasovalce iz
Sclskc ccstc. Na postajo, Mejne
-cpstc, Dražcnskc ccste, Ulice prvega
•	■ maja, Toplakove ulicc. Ulice Žctal-
■ Mskcga Jožeta, Ulice Haloškcga voda, ^
"•Jcžovc ulicc, Gromovc illicc. Ulice'
•	Šcrccrjcvc brigade, Ulicc Pohorskega
' bataljona, Zidanškovc ulice, llčcve
ulicc, Golobovc ulice, Sagadinovc
ulicc, Majdinc poti, Sodnice, Turni-
škc ulicc. Suhe veje in Mestnega loga
glasovalno mesto št. 17
V" OTROŠKEM VRTCU (STA-
REM), POTRČEVA CESTA 11, za
glasovalcc iz Ciril Metodovega,
drevoreda.
.^Številka: 156/73-1/3
Ptuj, dne 22. maja 1973
Tajnik:
Ivan R A U
Člani:
Miha KOLARIČ
Predsednik:
Vladimir BAN
Občinska volilna
komisija Ptuj
Po 203. členu statuta občine Ptuj
(Uradni vcstnik okraja Maribor, št.
33-462/64). v zvezi z 22. členom
zakona o referendumu (Uradni list
SRS. št. 29-263/72) in po četrti
točki sklepa o razpisu referenduma
za uvedbo krajevnega samoprispevka
za sofinanciranje programa izgradnje
komunalnih in družbenih objektov
za območje naselja Kidričevo 1.
(Uradni vcstnik občin (^rmož in
Ptuj, št. 7-51/73), občinska volilna
komisija v Ptuju
določa
za izvedbo referenduma o uvedbi
krajevnega samoprispevka za naselje
Kidričevo I. - Krajevne skupnosti
Kidričevo, ki bo
V	NEDELJO, DNE 3. JUNIJA 1973
naslednja glasovalna mesta:.
glasovalno mesto št. 1
V	KLUBU UPOKOJENCEV KIDRL
ČEVO (bivši delavski klub v zgradbi
restavracije) za glasovalce naselja
Kidričevo od hiš. št. 1 do 8
glasovalno mesto št. 2
V	OTROŠKEM VRTCU KIDRIČE-
VO za glasovalce naselja Kidričevo
od hiš. št. 10 do 17 in od hiš. št. 26
do 37 ter hiš. št. 26/a in 31/a.
glasovalno mesto št. 3
V	OSNOVNI »ŠOLI BORISA KL
DRIČA KIDRIČEVO za glasovalce
naselja Kidričevo, hiš. št. 9, 11, 13.
13/a in od hiš. št. 18 do 25.
Številka: OVK-155/73-1/3
Ptuj, dne 22. maja 1973
Tajnik:
Ivan R AU
Član:
Miha KOL ARIČ
Predsednik:
V 1 a d i m,i r B A N 1. r.
tednik — ČETRTEK, 31. maja 107.1
STRAN 15
{rezervirano
\%a lu\zeha
Dober den fsen fkup no dosti
sunca za sišeje sena!
..Travniki so že zeleni, z rožicami
obsajeni, oj le gremo jih kosit,
zvečer pa mlode dekline gor
budit . . Tak poje pesem, ki je
glih primerna za toti c^t, gdo smo
začeli kose za rep vlocti no seno
sišiti. Vete, jas sen že boj slab kosec
no'še nekak najlajži flaškon šnopsa
za kosci nosin. Saj vete, kak gre tista
pesen: Kak se kosci streže, tak mu
kosa reže. Lepa pa je tudi tista
pesem, ki se tak rima: Oča naprej
kosijo pa jin jaj . . . jaj • ■ • -;je
luštno . . . Samo' vete zaj na deželi
niso več kosci moderni, saj je ostalo
le še malo tokih, ki bi bili
priprovleni od ronega jutra do
puldneva s kosoj po toten puklasten
sveti klotiti. Zaj so grotale boj
moderne traktorske no tiste italijan-
ske kosilnice BČS; pa vete ka.
pomeni tota kratica BCS. Saj ven,
ke ne vete, no mo van rajši jas
raztolmača: Butl, Čupaj Seno . . .
Od zaj naprej, ke mamo na naši štali
friško seno, jas več ne nucan
štampeta saj spin gor na štali, notri v
seno zakopani. Jas van rečen, nega
ga bojšega. boj mehkega no boj
dišečega štampeta. kak je dišečo
seno. Vi, ki se po mestah v pernicah
kotate no zarana po štampetih buhe
lovite, prite k meni na vikend pa te
vidli, kaj je to za en kvantir. Seveda
te lehko v seni spali, če te mi ga
pomogali tudi sisiti no na stalo
zmetati. Sunčeje te meli brezpločno
pa še jesti no piti te dobili. Tokšnije
vete naš kmečki turizem. Pridite pa
te vidli. Friškega lufta mamo tejko,
ke si ga lehko še v vrečo zavežete no
v mesto nesete. Zodjič sen šteja v
cajmgah, da trpijo Industrijski centri
pomanjkaje friškega lufta. Pri nas v
Prlekiji mamo friški luft pa nemamo ,
nibene tovarne no morejo naši lidje
s trebuhon za kruhon krez mejo
hoditi. Jas predlogan. da začnemo iz
Slovenskih goric no Haloz friški luft
izvožati . . . Jas, ki man dugoletne
gospodarske izkušnje se že gnes
predlogan za ,,luft direktora".
tajnica de moja Mica, šef komerciale
pa de moj sin. Saj veste, da je
naj bo j še, če fse funkcije v familiji
ostonejo. Razpisne pogoje za direk-
torsko mesto mo že tak zrihta, da
de direktorski stolec samo meni na
rit pasa. Seveda pa se bojin hujde
konkurence, saj je pri nas še dosti
tokšnih ,,luft direktorof" kak sen
jas ... Mici sen že kupa eno storo
šrajbmašino, da de lehko vodla črno
na belen potrebno administracijo,
birokracijo, zajebancijo, korupcijo
no druge jDodobne posrancije Vpisa-
la ^ je ze tudi, v tečaj za kuhaje
turškega kofeta, ki je no mole biti
glovno opravilo dobre tajnice. Pri
žnidari sma tudi že naročila eno
mini jenkico, ki je glih tak
nepogrešliva pritiklina no zaftiklina,
da dobijo poslovni partneri dober
vtis o slabi firmi. Nesen še se praf
odloča kaj za eno ime de mela moja
firma. Najbrž de se imenuvala: Luft
eksport — import Prlekija . . .
Zaj van še moren povedati, da so
na našen Suhen bregi že rone črešje
rdečo forbo dobile. Lehko jih jemo
fse dni v tjedni razen petka. To pa
zavolo toga, ker so črešje hitro
črvive, v petek pa seveda ne smemo
mesa jesti.
Zaj pa naj še občone krajevne
skupnosti Ptuj no Kidričevo naselje
I spunin, da do meli v nedeljo 3.
junija referendum za krajevni samo-
prispevek. Jas vas fse Ptujčane no
Kidričane vobin, da grete na vališa
no glasuvlete ZA samoprispevek.
Tudi v naši vesi razmislamo na
reflerendum, da bi si lehko zgrodli
en otroški vrtec, da nan ne bi
tre balo več, gdo odidemo od hiše
delat na polje - dece za štampet ali
pa za drevo privezati. Jas sen za
mojo deco že kupa električnega
pastira no z Mico brez skrbi od hise
odidema.
Naj van bo za gnes zadosti. Vobin
vas, da mi še kaj pišete na moj
antres: Uredništvo Tednika, Ptuj
(rezervirano za Lujzeka).
Lepo vas pozdrovlan no srečno do
drugega tjedna.
Vaš Lujs!
OPEČENA CVETAČA S
ŠUNKO
Za 4, osebe: 1 cvetača,,težka 1
kg, sol, 50 g surovega masla, 4 d!
Mcfrnayeve omake, 100 g na drobno
sesekljane šunke, 30 g nafihanega
parmezana ali starejšega kačkavalja.
Otrebljeno, oprano cvetačo sku-
hamo v slani vodi, jo odcedimo in
razdelimo na cvete; le te zloiimo v
pomaščeno posodo iz jenskega
stekla, polijemo z omako in potrese-
mo s sesekljano J šunko. Tako
pripravljeno cvetačo denejno v
zmerno razgreto pečico in pečemo
15 minut, tako dolgo, da se opeče
in porumeni.
Mornayeva omaka: za. " 5 d!
smetane, 75 g nastrganega grojerja
in 30 g surovega masla. Bešamelu
primešamo smetano, nastrgan'grojer
in postavimo omako na..i^orko.
Preden jo uporabimo, ji dodamo še
košček svežega surovega masla in jo
mešamo, dokler se maslo nejraztopi.
16 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 31. maja 1973
Šport
rokomet
VZHODNA SLOVENSKA LI-
GA
DRAVA-VELIKA NEDELJA
34:12
v domačem derbiju je Drava z
visokim rezultatom premagala goste
iz Velike Nedelje. Tekma je bila za
gledalce izredno zanimiva zaradi
številnih golov in hitrih napadov.
V predtekmi so mladinci Drave
igrali z ekipo Branika, ki je za dva
gola premagala domačine. To je bilo
zadnje mladinsko kolo in mladinci
so se uvrstili na 4. mesto v svoji ligi.
■ Ekipa Drave bo sodelovala tudi na
turnirju ob 700-letnici mesta Or-
mož.
ORMOŽ-KROG 20:16 (9:9)
Pokalna tekma vzhodnoslovenske
regije, v kateri so sodelovali vsi klubi
mariborskega in murskosobo.škega
okoliša se je na nevtralnem igrišču v
Veržeju končala z zmago Ormožan-
cev, ki so osvojili pokal tekmovanja
meseca mladosti. Tekma je bila v
petek.
ORMOŽ-KROG 18:15
Ista nasprotnika sta se srečala tudi
v prvenstveni tekmi vzhodnosloven-
ske II. lige, v kateri je kljub trem
poškodovanim igralcem ponovnO
zmagal Ormož. V srečanju, kije bilo
v petek, so se zaradi grobe igre
poškodovali Šulek, Gerlovič in
Golob. Ormož si je že priboril 2.
mesto svoje lige in to mu tudi
omogoča, da bo lahko i^ral
kvalifikacije za vstop v I. republiško
ligo.
Mladinci Ormoža danes igrajo z B
ekipo Radgone v soboto pa prva
članska ekipa ob 17. uri igra z gosti
iz G riž.
VOJAŠKO STRELSKO PR-
VENSTVO VZHODNE SLO-
VENIJE
Ptujska garnizija bo 1. in 2. junija
gostila vojaške tekmovalce v strel-
stvu vzhodne Slovenije.
Ptujčani bodo poskušali biti kot
vedno doslej izredni gostitelji in
pričakujejo od svojih tekmovalcev
čim več krogov.^
Strelsko srečanje bosta vodila
major Miloševič, kapetan Cverlin in
strelski sodnik Hojnik iz Kidričeve-
ga.
Tekmovalci si bodo ogledali
ptujske znamenitosti.
TEK MLADOSTI V MURSKI
SOBOTI
V četrtek, 24. maja, je bil v
Murski Soboti ze VIII. tradicionalni
tek mladosti okrog spomenika
zmage. Udeležili so se ga tudi tekači
TVD Partizan Ptuj in Markovec.
Tekmovali so v štafetah in posa-
mezno. Med mladinkami v štafeti
3x700 m so, Ptujčanke v postavi
Anka in Marjanca Vrabl ter Cvetka
Eras osvojile prvo mesto. Med
članicami je bila prav tako najboljša
Ptujčanka Nežika Vrabl. Najzanimi-
vejše borbe so bile v kategoriji
članov. Tu je zmagal že znani
dolgoprogaš Milan Balek iz Murske
Sobote, ki pa tekmuje sedaj za
atletski klub Velenje. Dru,gi j^ bil
Alojz Vršič i? "Markovec, kar je za
tega tekača lep uspeh. Ekipno je
zmagal pri članih Partizan Lenart,
pred kolesarskim klubom Beltinci,
Markovčani pa so bili tretji. Ekipo
Partizana Markovci so sestavljali:
Alojz Vršič, Vlado Šttimberger in
Alojz Fošnarič. Ekipni zmagovalci
so prejeli pokale, posamezniki pa
praktična darila. Prireditev je bila
pod pokroviteljstvom Občinske
konference ZMS Murska Sobota.
OP
STEKLARNI NAJVIŠJI NA-
SLOV V ODBOJKI V OKVIRU
OŠI '
v okviru letošnjih občinskih
športnih iger sindikata je bilo pred
kratkirn v telovadnici TVD Partizan
Slovenska Bistrica zaključno tek-
movanje najbolje uvrščenih moštev
Zaključnega tekmovanja v od-_
bojki so se udeležile štiri ekipe."
Njihova medsebojna srečanja so dala
tudi letošnjega prvaka, Najuspeš-
nejša je bjla letos ekipa obrata
Steklarne B.K. Slov Bistrica, ki jc
osvojila ta naslov brez izgubljene
tekme in celo brez izgubljenega scta.
V finalnem srečanju so premagah
ekipo EM.MI iz Slovenske Bistric^e z
2:0. ki se jc uvrstila na drugo mesto.
Tretja pa jc bila ekipa Montal iz
Slovenske Bistricc. Na naslednja
mesta so sc šc uvrstile ekipe
Prosvete, Impola iz Slovenske Bistri-
ce in EMI Poljčanc.
Octbojkarjem Steklarne je tako po
večkratnih poskusih letos končno
uspelo osvojiti najvišji naslov. Pri-
znanje in pokal bodo prejeli ob
zaključku občinskih sindikalnih
športnih iger.
Viktor Horvat
nogomet
Zaliod: Leskovec-Prepoljc
1:5, Videm-Makole 8:4, Gerečja
vas-Skorba 4:2, Zlatohčjc-Hajdina
3:0, Dravinja-Kidričcvo 3:0 b.b.
Vzhod: Stojnci-Dornava 4:0,
Markovci-Rogoznica 3:0 b.b., Vi-
čanci-Zavrč 3:4, Ptuj-Gorišnica
sporazumno preloženo.
V pretekh številki je nastala
tiskovna napaka v rez.ultatu Grajena
-Gorišnica\ kije 1:9, Gorišnici je
bila na -sestanku nogometnega
odbora odvzeta točka, zaradi mate-
rialne kršitve tekme, ker je igrala z
dresi brez številk.
ORANŽNI KOMPOT
Potrebujete 8 lepih oranž, 40 dkg
sladkorja v prahu, 2 dl vode in
kozarček ruma.
Oranže operite, olupite (tudi belo
skorjo) in jih sesekljane na tanke
rezine lepo zložite v stekleno
posodo. Sesekljajte posebej olupke
in jih prelijte s sladkornim sirupom,
SREČANJA REZERVNIH IN
AKTIVNIH VOJAŠKIH STA-
REŠIN
Ob 700-letnici Ormoža in 81-tega
praznika predsednika Tita so se ob
dnevu mladosti srečali športniki
ptujske garnizije in ZRVS Ormoža.
Tekmovali so v streljanju z
vojaško pištolo, vojaško puško in v
šahu, z MK puško pa so se spoprijeli
mladinci Ormoža in vojaki ptujske
garnizije.
Zmagali so športniki ptujske
garnizije, osvojivsi prva mesta z
vojaško pištolo, MK puško in v
šahu, z polavtomatsko puško pa so
bili boljši Ormožanci.
Rezultati: vojaška pištola: garni-
zija Ptuj 699, Ormož 600 krogov';
posamično: Ivanovič 91; Kuburovič
86; Abasovič 85 krogov (vsi gamiz.
Ptuj); polavtomatska puška: ZRVS
Ormož 660; Garnizija Ptuj 641
krogov.
Skupni rezultati (puška in pišto-
la): garnizija Ptuj 1 340; ZRSV
Ormož 12 60 krogov. Posamezno:
Ivanovič 169; Abasovič ,165, Kubu-
rovič 1 60 krogov.
MK puška: Garnizija Ptuj 602;
Ormož (mladinci) 5 93 krogov:
posamezno: Bucal 81; Komidar 77;
Novakovič 7 5 krogov (vsi garniz.
Ptuj).
V šahu so Ptujčani zmagali s 11:9.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5- '
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsaK
četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj, št. 52400-603-30458. - Tiska Mariborski
tisk, Maribor, Svetozarevska u'ica l4.