Primorski dnevnik SOBOTA, 16. JANUARJA 2016 št. 12 (21.552) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Š orimorski snort 3 Lf primorskijport —postani naš sledilec MIGRANTI - Na 3. strani Slovenska vlada se še dogovarja Za strožje kontrole na mejah OPČINE - Na 5. strani Omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro Projekt tržaške občinske uprave GORICA - Na 12. strani Prepolovljeno število ur dopolnilne blagajne Prešibki znaki okrevanja v gospodarstvu TRST - Ostra polemika Silos in begunci: Cosolini vs Furlanič BRUSELJ - Brez schengna evro nima smisla, je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker na prvi novinarski konferenci v Bruslju v novem letu, na kateri je povzel delo komisije v minulem in izzive v tem letu, zaznamovala pa jo je tudi nenavadno ostra polemika z italijanskim premierom Matteom Renzijem. Juncker je Renzija opozoril, naj neha vsevprek ob vsaki priložnosti črniti in neupravičeno kritizirati komisijo. »Ne razumem, zakaj to počne,« je dejal in dodal, da prav Italija ne bi smela preveč kritizirati komisije. Poleg tega je predsednik komisije Renziju očital, da si neupravičeno prilašča zasluge za ukrepe, ki jih je dejansko sprejela komisija pod njegovim vodstvom, in da žali komisijo. »Ne bomo dovolili, da bi nas ustrahovali, Italija si zasluži spoštovanje,« je v prvem odzivu na Junckerjeve besede iz Rima odgovoril Matteo Renzi. Na 2. strani AFRIKA Teroristi napadli v Burkini Faso QUAGADOUGOU - V glavnem mestu afriške države Burkina Faso je sinoči ob 20.30 po lokalnem času prišlo do terorističnega napada. Trije oboroženi moški so napadli hotel v bližini letališča ter restavracijo, kjer se v glavnem zbirajo tujci in uslužbenci OZN. Eksplodirali sta tudi dve avtobombi. Po prvih neuradnih novicah kaže, da so teroristi ubili nekaj ljudi, več je ranjenih. Zajeli naj bi tudi nekaj talcev. ITALIJA - Reforma zadružnih bančnih zavodov Slovenski banki podpirata holding INTERVJU »Nehajte verjeti v strah« Kseniji Jus nagrada Mira ITALIJA - EU - Predsednik komisije Jean-Claude Juncker zelo oster do Mattea Renzija V Bruslju se je zaiskrilo LJUBLJANA - Pesnica in kan-tavtorica Ksenija Jus je prejemnica letošnje nagrade Mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN. V pogovoru za naš dnevnik je spregovorila o svoji glasbi in družbenem angažmaju, o kulturi, ki je tudi mogočno orožje. »Trenutno živimo v zelo neprijaznem svetu, ki temelji na scenarijih strahu, nasilja, sovraštva in kar je še nizkih vibracij. Ljudje jih ne potrebujemo več. Zavestno začenjamo zavračati kolektivni mrak, ki ga povzročajo posamezniki.« Na 10. strani Nesladek o propadu naselja Porto S. Rocco Na 4. strani Dan odprtih vrat na zavodu Stefan Na 9. strani V SSG drama o človeku, ki je lačen človeka Na 11. strani Neuspela kraja na goriškem zavodu Na 12. strani V Posočju podpirajo Pot miru v Unesco Na 19. strani TRŽIČ - Negativno mnenje dežele k načrtu za mini uplinjevalnik Okoljsko nesprejemljiv V dokumentaciji je še vedno preveč nejasnosti in pomanjkljivosti - Zdaj je na potezi Rim TRŽIČ - Deželna vlada je včeraj izdala negativno mnenje k načrtu za mini uplinjevalnik, ki bi ga v industrijski coni ob tržiškem pristanišču hotelo zgraditi podjetje Smart gas. Na deželi so ugotovili, da je v dokumentaciji več nejasnosti in pomanjkljivosti, ki so v veliki meri vezane na učinek na okolje. Z dežele bodo dokument s svojimi kritičnimi ugotovitvami poslali na okoljsko ministrstvo, ki je še eno mnenje zahtevalo, potem ko je med poletjem družba Smart Gas s podjetnikom Alessandrom Vescovinijem na čeku vložila še nekaj dokumentacije k prvotnemu načrtu. Na 13. strani GORICA - Vgradili jih bodo v pločnike Tlakovci v spomin na deportirane Jude 9771124666007 2 Četrtek, 14. januarja 2016 AKTUALNO / ITALIJA - EU Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Prepirljivi prvi dami Resen konflikt ali vihar v kozarcu vode? To je vprašanje, ki se postavlja ob nesluteno ostrem tonu besednega obračunavanja, s katerim se je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker včeraj v Bruslju lotil italijanskega premiera Mattea Renzija. Ta se mu je menda zameril, ker že več tednov ne zamudi priložnosti, da »črni in neupravičeno kritizira« delo Evropske komisije, se je potožil Juncker, ki ga je še posebej zbodlo, da si Ren-zi prilašča njegove zasluge za večjo proračunsko prožnost. Glede konkretnih razhajanj med Italijo in EU je prišlo na dan le vprašanje treh milijard financiranja Turčiji, zato da bi na svojem ozemlju zadržala sirske begunce. Italija je zaustavila ta sveženj, ker ne soglaša s tem, da bi ga financirale posamezne države članice, temveč zahteva, naj bremeni evropski proračun. V ozadju tega italijanskega stališča je bržkone tudi negodovanje in razočaranje zaradi neizvajanja evropskega dogovora o prerazporeditvi beguncev, ki so se izkrcali na obalah južnih italijanskih dežel. Kljub vsemu pa se to ne zdi problem, ki bi bil vreden za bruseljske hodnike tako nenavadno ostrih tonov polemike. Italija je navsezadnje med državami, ki najbolj vestno izpolnjujejo rokovnik tudi bolečih gospodarskih ukrepov in ustavnih sprememb, ki ga od nje »pričakujejo trgi« in evropske institucije. K ostrini spora so morda prispevale tudi značajske poteze obeh protagonistov. Renzi je v nekaterih svojih nastopih res - milo rečeno - mladostno prešeren, da ne rečemo robat. Rad si tudi lasti zasluge za vse, kar je pozitivnega, na druge pa zvrača krivdo za vse neprijetno. Pogosto zato poslušamo refren, da »to od nas zahteva Evropa«, Junckerju pa je zaradi tega menda prekipelo. Po drugi strani pa je treba tudi povedati, da je predsednik Evropske komisije toliko bolj nečimrn in zamerljiv, kolikor bolj postaja jasno, da bo v zgodovini ostal zapisan prej zaradi fiskalnega dumpinga v rodnem Luk-semburgu kot pa zaradi uspehov na čelu najpomembnejše evropske institucije, ki prav pod njegovim vodstvom preživlja svojo doslej najtežjo krizo. BRUSELJ - Tako predsednik komisije EU Juncker ob ostri polemiki z Matteom Renzijem »Brez schengna tudi evro nima smisla« BRUSELJ - Brez schengna evro nima smisla, je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker na prvi novinarski konferenci v Bruslju v novem letu, na kateri je povzel delo komisije v minulem in izzive v tem letu, zaznamovala pa jo je tudi nenavadno ostra polemika z italijanskim premierom Matteom Renzijem. Brez schengna tudi notranji trg ne more delovati, manj schengna pomeni manj zaposlitev in rasti, je opozoril Juncker in izpostavil, da tega sicer ne želi pretirano dramatizirati, a da vendarle obstaja zelo močna vez med schengenskim območjem brez nadzora na notranjih mejah ter skupno evropsko valuto in notranjim trgom. Ob tem je znova okrcal članice, da v begunski krizi ne ukrepajo, in poudaril, da je komisija storila vse, kar je lahko. »Manj oholosti in več ukrepanja,« je pozval članice in dejal, da je že »malce utrujen« od stalnih, neupravičenih kritik komisije. Posvaril je pred »resno krizo verodostojnosti«, če unija v tem letu ne bo udejanjila svojih odločitev. Izpostavil je načrt za premestitev beguncev znotraj unije. EU se je zavezala k premestitvi 160.000 beguncev, doslej jih je premestila manj kot 300. Izpostavil je tudi vprašanje vračanja migrantov, ki niso upravičeni do azila. O tem bo po njegovih besedah treba razpravljati, pri čemer so ključni dobri odnosi in učinkoviti sporazumi s tretjimi državami. Znova je opozoril, da prebežniki v Evropi preprosto ne morejo sami odločati o tem, kje bodo živeli. »Noben begunec nima te pravice,« je poudaril. Spomnil je tudi na predlog komisije za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže ter napovedal nove predloge - za ureditev zakonitih migracij in reformo azilne zakonodaje, saj sedanja ne deluje. Juncker je ob tem izpostavil tudi začudenje nad italijanskim nasprotovanjem trimilijardnemu finančnemu svežnju za pomoč sirskim beguncem v Turčiji, ki ga ne zna pojasniti, ter ocenil, da odnos med Italijo in preostalo EU trenutno ni najboljši. Italijanskega premierja Mattea Renzija je opozoril, naj neha vsevprek ob vsaki priložnosti črniti in neupravičeno kritizirati komisijo. »Ne razumem, za- GOSPODARSTVO - Nezadržen padec cen Nafte na pretek Cena sodčka včeraj celo pod 29 dolarjev, 6 odstotkov manj kot dan prej LONDON/NEW YORK - Cene nafte so se včeraj najprej na azijskih in nato še na evropskih in ameriških trgih dodatno močno znižale in zdrknile celo pod 12-let-no dno, ki so ga bile dosegle že v prejšnjih dneh. Cene so včeraj padle še za dodatnih približno 6 odstotkov in zdrknile krepko pod mejo 30 dolarjev za sodček. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena februarja, je bilo treba na borzi v New Yor-ku popoldne po evropskem času odšteti 29,63 dolarja, kar je 1,57 dolarja manj kot v četrtek. V Londonu so se februarske ter-minske pogodbe za severnomorsko nafto brent pocenile za 1,31 dolarja na 29,57 dolarja. Še niže so cene padle v večernem poslovanju, ko je cena nafte brent padla celo pod 29 dolarjev za sodček. Do padcev prihaja v luči obetov skorajšnje vrnitve iranske nafte na mednarodne trge ter šibkega okrevanja svetovnega gospodarstva. Tako nizko cene niso bile že od prve polovice leta 2004. Analitiki sicer ocenjujejo, da so cene nafte blizu dna. »Če nismo na dnu, smo zelo blizu dna,« je ocenil glavni strateg sydneyjske družbe CMC Markets Michael McCarthy. »Preobrat pričakujem zelo kmalu,« je dejal, a obenem ni izključil možnosti, da bo pred tem prišlo še do zadnje zaostritve. V prvih dveh tednih letošnjega leta so se cene nafte spustile za več kot 20 odstotkov. Vlagatelje skrbijo dolgotrajna kriza presežnih zalog na naftnem trgu ter šibki obeti gospodarske rasti, še posebej v glavni porabnici energije Kitajski. Za vrnitev na naftne trge se pripravlja Iran, proti kateremu zahodne države ukinjajo sankcije. Dokončni dogovor o tem je pričakovati do nedelje, več nafte na trgu pa bo še otežilo okrevanje cen. Pocenitev nafte je udarila tudi po borznih tečajih, ki so se v Evropi znižali v povprečju za okrog 3 odstotke, podobne pa so bile sinoči tudi izgube na Wall Streetu v New Yorku. (mm) kaj to počne,« je dejal in dodal, da prav Italija ne bi smela preveč kritizirati komisije. Poleg tega je predsednik komisije Renziju očital, da si neupravičeno prilašča zasluge za ukrepe, ki jih je dejansko sprejela komisija pod njegovim vodstvom, in da žali komisijo. »Želel bi, da se držimo realnosti in resnice,« je dejal Juncker. Poudaril je še, da je doslej potrpežljivo prenašal žalitve in brzdal precejšnjo jezo, a da naj si nihče ne misli, da je naiven. V odzivu na Renzijeve pritožbe, da od začetka mandata še ni obiskal Italije, je napovedal obisk v državi do konca februarja. Komisija sicer po Junckerjevih besedah ostaja »komisija zadnje možnosti« in »komisija številnih kriz«, ki niso obvladane. Seznam nerešenih problemov je dolg in na seznam prihajajo novi, je opozoril šef komisije. Luksemburžan ne goji iluzij glede tega leta, a obenem zavrača navedbe, da je Evropa na začetku konca. Kot predstavnik predvojne generacije izpostavlja, da so današnji problemi majhni v primerjavi s problemi naših staršev in starih staršev. Spomnil je na oceno v nagovoru o stanju unije lani septembra, v katerem je poudaril, da EU ni v dobrem stanju ter da ni dovolj Evrope v EU. Prepad med tistimi, ki mislijo, da so elita, in ljudstvom, ostaja velik, je opozoril. Juncker je sicer v dolgem govoru prečesal vse prednostne naloge komisije ter izpostavil, da je zanj prioriteta številka ena še vedno rast in delovna mesta, čeprav je to v očeh javnosti na drugem mestu. Izpostavil je tudi evropski naložbeni načrt, prizadevanja za boljšo evropsko zakonodajo, digitalne načrte, energetsko unijo, notranji trg, boj proti davčnim goljufijam, poglabljanje gospodarske in denarne unije ter dokončanje bančne unije. Ključni element bančne unije je po njegovih besedah evropski sistem jamstva za bančne vloge, ki ga bo treba vzpostaviti kljub zadržkom Nemčije, je poudaril v nemščini. Nemčija sicer tem načrtom ostro nasprotuje. Predsednik komisije je na novoletni novinarski konferenci izrazil tudi upanje, da bo leto 2016 leto, ko bo rešeno ciprsko vprašanje. Verjame, da bo dogovor o združitvi otoka dosežen do junija. (sta) Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je včeraj s prstom zažugal italijanskemu premieru Matteu Renziju ansa RIM Odziv premiera Renzija »Ne bomo dovolili, da bi nas ustrahovali« RIM - Nenavadna ostrina izjav predsednika Evropske komisije Jean-Claudea Junckerja je gotovo presenetila premiera Mattea Renzija, ki pa v prvem odzivu ni odstopil od bojevitih izjav, za katerimi se morda skriva tudi napenjanje mišic v podporo zakonu o stabilnosti državnih financ, ki je še pod drobnogledom evropskih funkcionarjev in torej zelena luč Bruslja zanj še ni prižgana. »Ne bomo dovolili, da bi nas ustrahovali, Italija si zasluži spoštovanje,« je v prvem odzivu na Junckerjeve besede dejal Renzi. Priznal je, da sicer drži, da je nova določila o večji prožnosti glede državnih proračunov odobrila Evropska komisija, »vendar šele potem, ko smo mi dolgo časa vztrajali pri postavljanju te zahteve«. Podobno izjavo je včeraj v Bruslju dal tudi gospodarski minister Piercar-lo Padoan, ki je bil v le nekoliko spra- vljivejši v poudarkih, ko je naglasil, da so odnosi med Italijo in Evropsko komisijo kljub vsemu vselej »vljudni in konstruktivni«. Vlogo »trdega policaja« pa je Renzi zaupal predsedniku poslanske skupine socialistov in demokratov v evropskem parlamentu Gianniju Pittelli, s katerim sta se včeraj srečala v palači Chi-gi. Pittella je pomenljivo izjavil, da »trenutno podpora naše poslanske skupine Junckerjevi komisiji ni pod vprašajem, gotovo pa ta podpora ne bo večna, zlasti če ne bo videti novega zagona na gospodarskem in socialnem področju«. Evropska zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini pa je obžalovala, da prihaja do zaostritve: »Evropa potrebuje enotnost spričo številnih kriz, s katerimi se sooča. Neumno bi bilo, ko bi se delili med sabo v tem trenutku«. (mm) ISTOSPOLNE ZVEZE - Serracchiani (DS) Podpora osnutku Kljub nejevolji katoliških krogov računajo na večino v senatu RIM - Kljub vse ostrejšim razhajanjem s katoliško komponento v stranki bo Demokratska stranka glede zakona o priznanju istospolnih zvez in določila o možnosti posvojitve partnerjevih otrok šla svojo pot. Poslanka DS Monica Ci-rinna, ki je prva podpisnica zakonskega osnutka, je včeraj potrdila, da bo besedilo, ki je že sad kompromisnega dogovora šlo v razpravo brez dodatnih sprememb. To je s tweetom včeraj potrdila tudi podtajnica stranke Debora Ser-racchiani. Z druge strani je očitna vse večja nejevolja v delu stranke, ki je tesneje povezan z najbolj gorečimi katoliškimi krogi. Njihov voditelj Giuseppe Fioroni je za vatikanski radio izjavil, da ne bo glasoval za člen o posvojitvah in da se bo »v osebnem imenu« udeležil manifestacije Family day v podporo »tradicionalni« družini. Spričo teh stališč bi vladni večini v senatu lahko zmanjkalo okrog 30 glasov iz vrst DS in morda še nekaj iz Alfano-ve sredine, ki pa naj bi jih obilno nadomestili glasovi levice SI in Gibanja 5 zvezd ter nekaterih senatorjev in zlasti senatork desne sredine, ki napovedujejo, da bodo glasovale brez ideoloških predsodkov v korist pravic otrok isto-spolnih parov. Rim: Giachetti kandidat RIM - Poslanec DS in radikalec Roberto Giachetti je včeraj napovedal kandidaturo za župana Rima. Povedal je, da se je za to odločil, ker ga podpira sam Matteo Renzi, da pa se bo marca pomeril na primarnih volitvah. Levica je negativno ocenila to napoved. Stefano Fassina, ki naj bi tudi sam kandidiral s podporo SI (Sinistra Italiana) oz. SEL, je ocenil, da bi s tem odpadla možnost koalicijskih primarnih volitev in da bosta DS in levica šli ločeno na volitve. (mm) Italija z blažjimi ukrepi zoper gojitelje konoplje za terapevtske namene RIM - Vlada je včeraj sprejela ukrep, s katerim gojenje konoplje za terapevtske namene ni več kaznivo. »S tem ne dekriminalizira-mo vseh, ki na terasi gojijo konopljo,« je opozoril minister za pravosodje Andrea Orlando. Po novem zakonu bodo tisti, ki bodo zlorabili dovoljenje za gojenje konoplje, pogosteje kaznovani z globo kot z zaporno kaznijo. Kdor bo konopljo gojil brez dovoljenja, pa bo še vedno kaznovan z enoletno zaporno kaznijo in globo v višini štiri milijone evrov. Cilj tega ukrepa je omiliti zakonodajo na področju gojenja konoplje in povečati učinkovitost sankcij, je še povedal pravosodni minister. Julija lani je več kot 200 poslancev različnih političnih prepričanj vložilo zakon za legalizacijo gojenja majhne količine marihuane v rekreacijske namene. / AKTUALNO Sobota, 16. januarja 2016 3 BANČNIŠTVO - Renzijeva vlada pripravlja reformo Na obzorju holding vseh zadružnih bank RIM - Skupni holding za vse zadružne banke, ki poslujejo na državnem ozemlju. Italijanske zadružne banke (skupno jih je 363) ocenjujejo, da bi bila takšna rešitev koristna za razvoj zadružnega bančnega sistema, ki bo v prihodnjih dneh doživel korenito reformo. Renzijeva vlada napoveduje zakonski odlok, ki ga bo moral nato parlament uzakoniti v roku dveh mesecev. Holding podpira tudi Banca d'Italia, zadnjo besedo pa bosta - kot rečeno - imela vlada in parlament. Zadružne banke imajo več milijon dvesto tisoč članov in 37 tisoč uslužbencev. Na državnem ozemlju imajo približno 15 odst. vseh bančnih »okenc«, njihov finančni delež v italijanskem bančnem sistemu pa je 6-odstotni. Ne francoskemu sistemu Credit Agricole Renzijeva vlada se je dolgo ogrevala za reformo po zgledu Francije, kjer vse zadružne in krajevne banke poslujejo pod okriljem bančnega velikana Credit Agricole. Ta model je dober za Francijo, ki temelji na centralističnem sistemu, ne pa za Italijo, kjer ima vsaka zadružna banka svojo zgodovino in svoje značilnosti. Zadružne banke predlagajo holding, ki bi ohranil in jamčil določeno krajevno avtonomijo posameznih bank, hkrati pa bi določal solidne vzajemne mehanizme (pomoč v primeru težav in kriznih situacij). Ti bi zavarovali sistem tudi pred škandali, podobni tistim, ki so pred kratkim zlomili štiri pomembne banke v gospodarsko zelo razviti srednji Italiji. V vsedržavnem združenju Federcasse so tudi prepričani, da bi holding zaščitil predvsem manjše zadružne banke. Dogovor za ustanovitev holdinga je sad nelahkih pogajanj med vodilnimi zadružnimi bankami. Vlada je vodilno vlogo v reformi zadružnega sistema sprva hotela nameniti največji zadružni banki Iccrea, a je pri tem naletela na nasprotovanje in odpor Casse centrale banca in osrednje rimske zadružne banke, ki sta po Iccrei najmočnejša bančna zavoda. Merjenje sil v združenju Federcasse je trajalo kar nekaj časa, na koncu je prevladal predlog za holding. Samostojnost za južnotirolske Raiffeisen V reformi, kakršna koli bo, bodo zadružne banke na Južnem Tirolskem ohranile dosedanjo samoupravo. Gre za sistem Raiffeisen, ki sloni na 47 lokalnih bankah in ki je prava gospodarska velesila v bocenski pokrajini. Zadružne banke pozivajo Renzija in parlament, da pri reformi obvezno upoštevajo »kulturne in jezikovne značilnosti« Južne Tirolske. Grupa Raiffeisen bo lahko direktno pristopila v novi zadružni holding ali pa bo z njim sklenila posebno pogodb. S tem tem ohranila avtonomijo in moč. Sandor Tence reforma - ZKB in banka Doberdob-Sovodnje Slovenska zavoda pričakujeta pozornost Renzija in parlamenta V Milanu zgodovinarji o dogajanjih na vzhodni meji MILAN - Na pobudo Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI bo danes v Milanu strokovni seminar o tragičnih dogajanjih na italijanski vzhodni meji. Uvodno poročilo na posvetu, ki bo na sedežu milanske Občine v Palači Marino, bo imela slovenska zgodovinarka Marta Verginella, sledilla bodo poročila Anne Marie Vinci (fašizem na vzhodni meji), Alberta Buvolija (odporniško gibanje v FJK in Jugoslaviji), Glorie Nemec (eksodus Italijanov iz Istre) in Roberta Spazzalija (fojbe). Na okrogli mizi, ki jo bo vodil Marcello Flores, bodo sodelovali Franco Cecotti, Luciano Rocchi, Boris Gombač, Jože Pir-jevec in Enrico Miletto. Posvet (začetek ob 10.uri) bo sklenil vsedržavni predsednik VZPI-ANPI Carlo Smu-raglia. Predstavnik ezulskih združenj Renzo Codarin je včeraj protestiral, kar na posvet niso povabili zastopnikov ezulov. Še nejasna usoda Parka Sonce v Luciji Robert Devetta in Adriano Kovačič na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici foto bumbaca TRST - Zadružna kraška banka (ZKB) in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje (ZB-DOS) podpirata predlog za holding zadružnih bank. Oba bančna zavoda sta vseskozi aktivno sodelovala pri procesu samoreforme sistema zadružnih bank z namenom opredelitve novega industrijskega in organizacijskega modela. Njuni vodstvi sta stalno izpostavljali, da sta ZKB in ZB-DOS edini slovenski banki v Italiji, njuno poslovanje je izredno pomembno ne samo za slovensko narodno skupnost, ampak za gospodarsko rast celotnega okolja, v katerem poslujeta. Pri opredelitvi ciljev samoreforme je gibanje zadružnih bank med smernice vključilo ovrednotenje lokalnega značaja in samostojnosti posameznih zadružnih bank v funkciji njihove poslovne uspešnosti. »Dodatna posebnost ZKB in ZB-DOS v primerjavi z ostalimi zadružnimi bankami je njuna jezikovna identiteta. Obe banki izraža- ta stoletno delovanje gospodarstva slovenske skupnosti v Italiji. Z željo in upanjem, da to našo posebnost ohranimo tudi v prihodnje in da jo vključimo v proces samoreforme, smo se soočali z organi našega gibanja, pristojnim ministrstvom in Banco d'Italia,« menita predsednika bank Adriano Kovačič in Robert Devetta. Pričakujeta, da bosta vlada in parlament upoštevala ter izpostavila poslanstvo ZKB in ZB-DOS. Kovačič in Devetta sta na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici izključila možnost povezovanja z južnotirolskimi zadružnimi bankami. In to predvsem zaradi povsem različnih razsežnosti poslovanja. V poštev ne pride niti povezovanje z zadružnimi bankami v Aosti, ki so odraz tamkajšnje francoske skupnosti. Edini slovenski banki v Furlaniji-Julijski krajini pričakujeta, da bo Rim v reformi in pri holdingu upošteval njuni značilnosti in njun zgodovinski odnos do okolja, v katerem delujeta. (st) PIRAN - Občina Piran in Marina Portorož še nista sklenili pogajanj o morebitnem odkupu ali najemu zemljišča v Parku Sonce v Luciji, zato je v tem trenutku še preuranjeno napovedovati, kaj se bo zgodilo z iztekom odpovednega roka sedanje zakupne pogodbe, so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili na občini. Veljavnost pogodbe se sicer izteče jutri. Marina Portorož je julija lani odpovedala pogodbo z Občino Piran glede načrtov iz občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Lucija center. V 15 dneh prestregli 204 priseljence iz Avstrije TRBIŽ - V dveh tednih od začetka novega leta so enote trbiške mejne policije s pomočjo vojaških patrulj na območju Kanalske doline prestregle 204 priseljence, ki so brez ustreznih dokumentov vstopili na državno ozemlje. Od teh so 145, za katere so imeli dokaze, da so prišli iz Avstrije, nemudoma vrnili avstrijskim oblastem. Pet od priseljencev so aretirali, ker so ugotovili, da so v preteklosti že prišli v Italijo in niso spoštovali odloka o izgonu. MIGRANTI - Avstrija, Nemčija in Slovenija Vlade treh držav se še dogovarjajo LJUBLJANA - Slovenija se z Avstrijo, Nemčijo in drugimi državami še dogovarja, kakšni bodo kriteriji za prehajanje mi-grantov, je v zvezi z napovedjo avstrijskih oblasti, da bodo preko Avstrije lahko potovali le še begunci, ki bodo zaprosili za azil v Nemčiji, dejal državni sekretar Boštjan Šefic. Dogovor bo skupen, a za zdaj do njega še ni prišlo, je dodal. »Takega dogovora še ni. Ko bo, bomo videli, kaj bo, in tisto bomo potem tudi uresničevali,« je ob robu včerajšnjega obiska v Kidričevem dejal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in potrdil, da je tudi omenjena avstrijska napoved eno od razmišljanj. Ob tem je spomnil, da je tudi predsednik vlade Miro Cerar v četrtek dal zelo jasno sporočilo nemški kanclerki, včeraj pa se je tudi sam že pogovarjal z nemško veleposlanico v Sloveniji, zato misli, da vsi »gledajo v isto smer in je do neke mere optimist, da v nekem doglednem času lahko dosežejo skupen dogovor in kriterije, na podlagi katerih bodo delali.« O tem, ali Slovenija morda že zaostruje režim na južni meji, je Šefic dejal, da bo takšno ravnanje predvsem ocena vlade. Če bodo stvari šle v smeri skupnega dogovora, potem takšne potrebe ni, je dejal, LJUBLJANA - Zagotovila Cerarjeve vlade Slovenija se ne boji vračanja migrantov iz Avstrije in Nemčije Državni sekretar Boštjan Šefic saj slovenski organi že zdaj zelo striktno izvajajo nadzor na slovensko-hrvaški meji. »Seveda pa, če se zadeve ne bi odvijale v pravi smeri in bi nam grozil kakršenkoli žep, bomo morali sprejeti ustrezne ukrepe. Zadnjo besedo pri tem bo imela slovenska vlada,« je zatrdil Šefic, ki je še povedal, da sam nima informacije o tem, da bi vlada že potrdila sklep o postavitvi žične ograje po celotni južni meji. (sta) LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji odgovorila na nekatera vprašanja, ki se pojavljajo ob reševanju begunske krize. Zapisala je, da žične ograje ne postavlja po celotni meji s Hrvaško, ter zavrnila bojazen, da bi lahko začele druge države migrante množično vračati v Slovenijo. V odgovoru na priporočila, ki jih je v sprejem državnemu zboru predlagala SDS, je vlada zapisala, da žične ograje ne postavlja na celotni meji s Hrvaško in da tudi ne zapira mej. »Gre za nujen in začasen ukrep s ciljem preprečevanja razpršenega prehajanja državne meje oziroma usmerjanja prehoda na vstopne točke,« je ponovila že znano stališče. Samo varovanje ograje po navedbah vlade izvajajo dnevno, in sicer s patruljami, ki so sestavljene iz slovenskih policistov, pripadnikov Slovenske vojske in gostujočih policistov. Vlada je zavrnila možnost, da bi druge države migrante lahko množično vračale v Slovenijo. »Slovenija ima obvezo zgolj do sprejema migrantov na podlagi Dublin-ske uredbe. Gre za migrante, ki so ob vstopu na naše ozemlje pri nas zaprosili za mednarodno zaščito, potem pa so med postopkom samovoljno zapustili azilni dom in odšli naprej z migrantskim tokom,« v spo- Žična ograja na slovensko-hrvaški meji pri Dragonji foto damj@n ročilu po seji navaja Cerarjeva vlada. V odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS Branka Grimsa je vlada zavrnila očitke, da ne izvaja schengenskih pravil. »Slovenija v danih razmerah schengen-ska pravila izvaja optimalno, kar nam priznavajo tudi v EU. To dokazuje tudi dejstvo, da je Evropska komisija pred nekaj tedni Italijo, Malto, Grčijo in Hrvaško - ne pa Slovenije - pozvala k spoštovanju schengenskih pravil glede registracije migrantov,« je zapisala v izjavi. Odzvala se je tudi na postavljanje žične ograje na meji z Avstrijo oziroma na vprašanje, kakšen bo vpliv omenjene ograje na prost pretok blaga. Po navedbah vlade za zdaj zaradi tega ni bilo zaznati negativnih učinkov na gospodarstvo, ne gre pa podcenjevati psihološkega učinka takšnih odločitev.(sta) 4 Sobota, 16. januarja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRST - Žolčna polemika med tržaškim županom in Zvezo levice glede beguncev »Cosolini s ksenofobi« »Furlanič je demagog« TRST - Aretaciji pri silosu Pol kilograma ■ V«V V • I hasisa v žepih »Vprašanje beguncev je le pretveza, s katero namerava Iztok Furlanič razbiti levosredinsko koalicijo«. To so poudarili včeraj nekateri predstavniki Demokratske stranke in Svobode, ekologije in levice, ki so predstavniku Zveze levice v tržaškem občinskem svetu v bistvu očitali, da izkorišča problem pribežnikov v volilne namene. Furlanič je namreč kritiziral izbiro župana Roberta Cosolinija, da ne odpre novih centrov za migrante, ampak je zavzel stališče, da je treba begunce sistemsko premeščati iz Trsta v druge dežele. Furlanič je skupaj s kolegoma Marinom Andolino in Andreo Brandolisiom v bistvu obtožil Cosolinija, da ne spodbuja sprejemanja in da lovi glasove pri ksenofobih. Na njegove besede se je kasneje odločno odzval sam župan, ki je Furlaniča oziroma Zvezo levice označil za demagoga, češ da je problem beguncev le način za pridobivanje glasov. Giovanni Barbo in Francesca Romanini sta v imenu tržaške Demokratske stranke izrazila zaprepaščenost še zlasti zaradi izjav glede premeščanja beguncev v druge kraje. Občinska uprava je vselej spodbujala spreje- Včeraj so delavci postavili dolgo napovedano ograjo pred vhode v silos fotodamj@n manje ljudi, ki bežijo pred vojnami in nasiljem, ter skrbela za njihovo varnost in dostojanstvo, sta poudarila. Deželni koordinator SEL Giulio Lauri je dodal, da je izkoriščanje drame migrantov v predvolilne namene huda napaka. Cosolini je obžaloval, da se je Zveza levice predala demagogiji pri tako delikatnem vprašanju. To področje so namreč na nasprotni strani že »zasedla« gesla Severne lige, gibanja Fratelli d'Italia in drugih manjših družabnikov, je dejal župan. Glede na vse napore, ki jih je vložila občinska uprava v pomoč beguncem, je bilo obnašanje Zveze levice odveč. Na to temo je občinska uprava prejela že mnogo ostrih in žaljivih kritik iz vrst desnice, na tisku in nekaterih televizijskih oddajah pa je resnica več krat izkrivljena, je še ugotovil Cosolini in dodal, da bi se moral Furlanič prej spraviti na desničarje, kot pa izkoriščati to vprašanje v volilne namene. To je namreč resen problem, ki ne potrebuje ideoloških proglasov, ampak upoštevanje ljudi, ki jih sprejemamo, in njihovega dostojanstva. (ag) Samo pred nekaj dnevi smo zabeležili, da se na območju silosa prosto sprehajajo prekupčevalci mamil, sile javnega reda pa nikakor ne ukrepajo, kljub temu, da za to vedo. S postaje tržaških karabinjerjev pa smo včeraj prejeli sporočilo o aretaciji dvojice mladih tujcev zaradi preprodaje in posedovanja nedovoljenih substanc. Na Trgu Liberta so karabinjerji v sodelovanju s kolegi preiskovalnega oddelka v noči na petek aretirali dvojico afganistanskih državljanov, prosilcev za mednarodno zaščito, zaradi posedovanja nezakonitih substanc z namenom preprodaje. 25-letnemu O.T.K. in 24-letnemu T.L., ki bivata v Milanu, so se karabinjerji približali, da bi preverili njune dokumente. Moška sta se najprej skušala mirno oddaljiti, nato pa sta pospešila korak, da bi se izmuznila, pa jima ni uspelo - karabinjerji so ju ujeli. V žepih sta skrivala skoraj pol kilograma hašiša, porazdeljenega po manjših paketkih. Mamilo so jima karabinjerji zaplenili, mladeniča pa odvedli v koronejski zapor. Preiskovalni sodnik je zanju včeraj potrdil pripor. TRST - Začetek del Silos z ograjo, šotore morajo še odstraniti Dolgo napovedana dela v tržaškem silosu in pred njim so se le začela, čeprav z nekajdnevno zamudo. Pred propadajočo zgradbo ob železniški postaji so bili včeraj popoldne nagrmadeni deli kovinske ograje oz. mreže, s katerimi so delavci nato zaprli vhode v silos. V sami zgradbi se do včeraj ni spremenilo skoraj nič: kljub temu, da so nekateri krajevni mediji že pred dnevi poročali o izpraznitvi silosa, so bili barake, šotori in številni odpadki včeraj popoldne še vedno na istih mestih (na sliki Foto-Damj@n). Delavci pa so medtem zaprli prehod, ki iz notranjosti stavbe vodi na streho. V skladu z napovedmi bo po postavitvi ograj in odstranitvi barak ter šotorov, za katero skrbi podjetje, ki ga je pooblastila družba Silos, prišlo na vrsto podjetje AcegasApsAmga, ki bo območje korenito očistilo. MILJE - Istoimenska družba je v stečaju, na dražbi za vsaj 15 milijonov MILJE - Ocena župana Neria Nesladka Porto S. Rocco naprodaj Nerio Nesladek Pogled na naselje Porto San Rocco na dan odprtja 30. junija leta 2001 Naselje Porto San Rocco v Miljah je naprodaj. Nepremičninska družba z omejeno odgovornostjo Porto San Rocco, ki je upravljala, prodajala in ponujala stanovanja v najem je namreč v stečaju. Skratka, vse nepremičnine naselja v miljski občini bodo prodali na dražbi, izklicna cena za celotno območje pa je petnajst milijonov evrov. Vest prihaja iz Rima, kjer je krajevni stečajni sodnik razsodil, da se vse nepremičnine prodajo na dražbi (po- drobne informacije so na spletni strani www.fallportosanrocco.it). Za prodajo nepremičnin je zadolžen stečajni upravitelj Paolo D'Ago-stini, ki bo moral prodati tudi pohištvo in vse ostalo. V naselju Porto San Roc-co je 305 bivalnih enot. Od teh je 117 stanovanj oziroma turističnih enot (nekatere so opremljene s pohištvom), 11 trgovin, 22 kleti, 152 parkirnih mest na pokritem in 3 parkirna mesta na odprtem. Omenjeni objekti sestavljajo 13 minimalnih enot, razdeljenih na sedem arhiv stanovanjskih blokov, poimenovanih s črkami od A do H (z izjemo črke E). Izklicna cena je, kot omenjeno, 15.525.000 evrov, ki so tako porazdeljeni: 12.729. 262 evrov se nanaša na stanovanja-turistične enote, 2.780.802 evra se nanaša na nepremičnine, ki niso v bivanjske namene, 15 tisoč evrov pa je cena za pohištvo v stanovanjih. Ponudbe v zaprti kuverti bodo sprejemali do 25. februarja ob 11. uri v studiu notarja Alfonsa Coluccija s sedežem v Ul. Emanuele Gianturco št. 1 v Rimu. »Naložba je bila pretirana, zdaj pa je nujna rešitev« Projekt in gradnja naselja oziroma marine Porto San Rocco v miljski občini je bila pretirana naložba. V15 letih so prodali samo dobro polovico stanovanj, zato je bilo tudi pričakovati, da se bo to zgodilo. Poglavitno pa je, da to ne (p)osta-ne katedrala v puščavi in da se naselje ovrednoti, predvsem pa odpre mestu. To se doslej ni dogajalo, saj je bilo naselje zaprto vase, stanovanja pa so večji del leta samevala. To je ocenil miljski župan Nerio Nesladek, ki smo ga včeraj vprašali za mnenje glede preteklosti in zlasti prihodnosti naselja. Kako ocenjujete propad družbe Porto San Rocco srl? Ali bo Občina Milje kaj oškodovana zaradi stečaja? Zadeva je bila nekako v zraku. Miljska občinska uprava k sreči ne bo imela večjih težav, saj bo nazadnje prejela plačilo vseh davkov, od davka na odpadke Tari do davka na nedeljive storitve Tasi. Kaj se bo zdaj zgodilo? Poglavitno je, da bo kdo kupil nepremičnine in da se bo Porto San Rocco naselil, ker ne sme postati katedrala v puščavi. Nasprotno, nujno je, da ponovni zaživi in se ovrednoti. Ko so pred 15 leti odprli naselje, je marsikdo izrazil mnenje, da je to gradbena špekulacija. Kako se je naselje razvijalo v tem obdobju? Vselej smo trdili, da so zgradili preveč hiš. V 15 letih so nazadnje prodali samo 50-60 odstotkov stanovanj. To pa še ne pomeni, da je naselje napol polno, kajti to so turistična stanovanja oziroma t.i. druga stanovanja, ki jih uporabljajo pretežno za počitnice. Naj poudarim, da v naselju Porto San Rocco namreč nima nihče stalnega bivališča. Zakaj niso prodali vseh stanovanj? Recimo, da niso vselej dobro upravljali in da marketing ni bil ravno učinkovit. Poleg tega je bilo naselje vedno zaprto, medtem ko bi se moralo odpreti. Skratka, privabili so premalo ljudi, še ti pa so bili zaprti v tem naselju. V prihodnosti bo torej pomembno, da se naselje odpre in da se poveže z Miljami. Od tega bodo imeli vsi korist. Aljoša Gašperlin / TRŽAŠKA Sobota, 16. januarja 2016 5 OPČINE - Na podlagi načrta tržaške občinske uprave Hitrostna omejitev 30 kilometrov na uro Znotraj območja bi uredili tudi pešpoti in pločnike - V kratkem javna predstavitev Na Opčinah naj bi v prihodnosti oblikovali območje, znotraj katerega bi bila hitrostna omejitev 30 km/h, obenem bi ga tudi opremili s storitvami za pešce, zlasti za otroke in starejše osebe. Tovrstno območje predvideva projekt, ki ga je predložila Občina Trst in je med zmagovalci izbora načrtov za ustanovitev območij z omejitvijo 30 km/h, ki so se znašli v zadevnem odloku Dežele Furlanije Julijske krajine. Območje, kjer bi veljala tovrstna hitrostna omejitev, omejujejo Narodna in Proseška ulica, ulici Fiordalisi in Papaveri ter pokrajinska cesta št. 35, znotraj tega obroča pa živi 3454 prebivalcev, tu pa se nahajajo tudi sedež upravne enote in zdravstveni dom, vrtec, tri parkirišča, športno igrišče, tri cerkve, rekreacijske središče, pokopališče in več trgovin. Poleg uvedbe območja s hitrostno omejitvijo je v načrtu tudi izpeljava pešpoti Pe-dibus za otroke, ki bodo tako pod vodstvom staršev ali prostovoljcev krajevnih združen varno hodili v šolo. Pešpot bo povezala rekreacijsko središče Fonda Savio z italijansko osnovno šolo Lona, medtem ko bodo na Škavenci in na križišču med Narodno ulico in UL Salici uredili zbirni mesti. Načrt predvideva tudi ureditev štirinajstih vstopnih mest vzdolž obroča, ki razmejuje območje z omejitvijo in kjer bodo poskrbeli za navpično in vodoravno signalizacijo, cestišče pa bodo pobarvali. Znotraj območja bodo postavili pregrade in cvetlične lonce, ki bodo zoževale ceste in tako prisilile voznike, da zmanjšajo hitrost, na podlagi zahtev občanov Kolesarska pobuda Bimbinbici v Ulici Carsia; tudi po tej ulici bo obveljala hitrostna omejitev 30 kilometrov na uro, uredili pa bodo nove pločnike fotodamj@n pa načrtujejo tudi ureditev novih pločnikov in dodatnih prehodov za pešce. Cilj projekta je okrepiti varnost ter pozornost zlasti do šibkejših občanov, zmanjšati tveganje nesreč, obnoviti ravnovesje med površinami, namenjenimi motornim vozilom in tistimi, ki so namenjene pešcem in kolesarjem, zmanjšati stopnjo škodljivih emisij ter izboljšati kakovost življenja in koriščenje javnih površin. Uvedba območja s hitrostno omejitvijo na Opčinah bo stala vsega skupaj 400.000 evrov, od katerih bo polovico dala na voljo Dežela, polovico pa Občina. Po besedah občinske odbornice za urbanistiko Elene Marchigiani bo občinska uprava v kratkem priredila informativno srečanje na Opčinah, na katerem bo občanom predstavila projekt in jim dala tako možnost, da s pripombami in predlogi sodelujejo pri pripravi dokončnega načrta. Jasli odprte do večera Po novem bosta dva tržaška vrtca za prvo starostno obdobje (0-3) obratovala do 20.00 ure zvečer. Podaljšani delovni čas, ki je zaenkrat pilotski in je namenjen predvsem staršem, ki delajo do poznih večernih ur, bo v veljavi v občinskih jaslih La Mongolfiera in jaslih občinskih uslužbencev Lunallegra. Oba varstvena zavoda gostita 70 malčkov, ki pa kljub podaljšanemu delovnemu času v institucionalnem varstvu ne smejo preživeti več kot deset ur dnevno. Starši se bodo po novem lahko posluževali treh de-lovnikov: od 7.30 do 13.00, 16.00 ali 17.30, od 8.30 do 14.00, 17.00 in 18.30 in od 10.00 do 15.30, 18.30 ali 20.00 ure. Z uvedbo večernega urnika se je Občina Trst postavila ob bok redkim italijanskim občinam. V Rojanu nov laboratorij Zdravstveno podjetje št. 1 sporoča, da od 4. januarja letos v Rojanu, in sicer v Ul. Barbariga 7/b, obratuje diagnostični laboratorij. Ta laboratorij upravlja zasebno podjetje Salus, ki bo prevzelo dejavnosti rojanskega okrožnega laboratorija, ki bo prenehal delovati 29. januarja letos. BANI - Za preprečitev nevšečnosti Prometni znaki proti tovornjakom Nova tabla pri Banih Pojav tovornjakov, ki zaradi navodil satelitske navigacije in nespretnih voznikov zapeljejo v vaške klance ter se tam zagozdijo, poznajo v raznih vaseh. Nekoč so bile težave v Ricmanjih, potem tudi v Dolini in Mačkoljah ter še kje, dokaj pogosto pa se to dogaja tudi pri Banih. Da bi to preprečila, je tržaška občinska uprava na poziv domačinov v če- fotodamj@n trtek dala postaviti pri Banih nove prometne znake, ki prepovedujejo dostop večjih vozil, kot so turistični avtobusi, tovorna vozila s priklopniki. Vozila, ki presegajo maso petih ton, ne smejo voziti po cestah v vasi, po cesti, ki Bane povezuje s pokrajinsko cesto št. 1 ter po cesti čez Banovski hrib, ki Bane povezuje s Ferlugi oziroma Ul. Bellavista. Upati je, da bodo opozorilne table zalegle. TEREZIJANSKA ČETRT - Prenova Ponteroša Zamisli so dobre, izpeljava pomanjkljiva Z delno prenovo Ponteroša je zadovoljnih vse manj ljudi. V zadnjih dneh se protesti vrstijo drug za drugim; člani združenja Italia Nostra so se v protestnem pismu, naslovljenem na pristojno občinsko odborništvo, obregnili ob poškodovani tlak, nekatere člane opozicije v mestnem svetu moti, da na trgu ne bo predvidenega manjšega drevoreda, med stanovalci pa je povzročila nekaj nezadovoljstva in razburjenja slaba izvedba del. Tlak postavljen površno O tem, koliko pomanjkljivosti ima prenovljena polovica Ponteroša, smo se prepričali na lastne oči. Tudi če spregledamo dejstvo, da trg še ni popolnoma končan in da bo mogoče deležen še nekaterih lepotnih posegov (rok za izvedbo del se je zamaknil na 8. avgust 2016), ne moremo mimo površnosti pri izpeljavi del. Pa začnimo s starim tlakom, ki je sicer zelo lep, a slabo postavljen. Ni potrebno biti urbanistični strokovnjak, da opaziš, da tlak ni v isti ravnini. Naklon je sicer potreben zaradi odtočnega kanala, a je vseeno preveč asimetričen. Stik med novimi in starimi ploščami pa je na nekaterih mestih tako netočen, da je opazen manjši robnik, na katerega je treba biti pozorni, če se nič hudega sluteči sprehajalci ne želijo spotakniti. Veliko je bi- Železni obroči so moteči fotodamj@n lo povedanega tudi o poškodovanih ploščah iz laporja. Nekatere je res poškodoval zob časa, najbolj pa bodejo v oči plošče, ki jih je pred desetletji poškodovalo asfaltiranje. Po oceni nekaterih kritikov bi te plošče (okrog 20 jih je) pristojni morali nadomestiti z manj poškodovanimi, ki jih je Občini Trst podarila Pristaniška oblast. Imamo tudi vtis, da so plošče postavili brez predhodnega sortiranja ali reda. Ta manko je v protestnem pismu izpostavilo tudi združenje Italia Nostra, ki pa je - mimogrede - pred leti, ko so predstavili načrt prenove Ponteroša, zelo glasno nasprotovalo posaditvi šestih (!) dreves. Če se še za trenutek ustavimo pri tlaku, naj povemo, da so izredno moteči tudi železni prstani, ki so nekoč služili bra-njevkam in branjevcem. Teh niso odstranili, ker tega po zagotovilih občinskega odbornika za javna dela Andree Dapretta ne dopušča spomeniško varstvo. Čeprav je večina obročev samo estetsko motečih, pa nekateri vseeno predstavljajo nevarnost, da se ob majhni neprevidnosti spotaknemo. Zato bodimo pozorni! Preozka reža odtoka Ne preveč posrečeno pa so delavci uredili tudi odtok, ki poteka vzdolž trga. Odtočna reža je tako ozka, da si je zelo težko predstavljati njeno čiščenje. Naj povemo, da je odprtina že zdaj polna cigaretnih ogorkov in papirčkov, v njej pa so tudi koščki cementa, s katerim so utrdili odtok. Čiščenje zamašenih odtokov bo najbrž naporno in dolgotrajno opravilo. Odtočna reža je ozka fotodamj@n Z drevoredom ne bo nič Marsikateri stanovalec pa je razočaran tudi z odločitvijo, da se iz prvotnega načrta črta postavitev drevoreda. Ko gledamo podobne prostore v drugih mestih, so trgi opremljeni z drevesi, ki skozi letne čase dajejo trgu drugačno podobo. Ta del načrta je spomeniško varstvo zavrnilo z argumentom, da je potrebno ohraniti prvotno podobo Ponteroša. In kakšna je bila prvotna podoba Ponteroša oz. do kam seže zgodovinski spomin zavoda za spomeniško varstvo? V obdobju Marije Terezije so se namreč na tem območju nahajala drevesa, ki so jih bojda odstranili, ker so motila trgovce, ki so v tistem času v skladišča ob kanalu raztovarjali blago. Pri tem naj spomnimo, da je bil nekoč kanal osrednje prizorišče pristaniške dejavnosti v Trstu. Takih in drugačnih »havarij« je na Ponterošu veliko. »Čeprav so napake del življenja, bi bilo nekatere treba sanirati, saj se urbani prostori prenavljajo enkrat na sto let,« je bil kritičen eden od tamkajšnjih stanovalcev, ki si želi, da bi bila predvidena obnova kamnite fontane boljša kot prenova trga. Vodnjak iz srede 18. stoletja, poimenovan po glavni figuri, znani pod imenom Giovanin, je namreč potreben temeljite obnove; Giovaninu manjka palec, kosi vodnjaka odpadajo, stebrički okoli fontane pa z njo nimajo nič skupnega, saj izvirajo iz tridesetih letih prejšnjega stoletja. In res je, da lahko le z dobro obnovo vodnjak zasije v pravem sijaju. Soneta Čoralič FERNETIČI Za volanom ukradenega avtomobila V okviru rednega nadzora pri nekdanjih mejnih prehodih je tržaška mejna policija v sodelovanju s kolegi prometne policije v četrtek dopoldne pri Fernetičih ustavila avtomobil, ki je bil namenjen v Slovenijo. Za volanom je sedel 29-letni romunski državljan M.E.M., ki je v preteklosti že imel opravka s pravico, zlasti zaradi tatvin in kraj; namenjen je bil v Romunijo. Med preverjanjem osebnih dokumentov in dokumentov vozila je prišlo takoj na dan, da je bil avtomobil ukraden novembra lani v okolici Coma. Ker moški ni policistom postregel verodostojni odgovor na vprašanje, od kod avtomobil, so mu agenti odredili pripor zaradi prikrivanja ukradenega blaga. Moškega dolžijo tudi vožnje brez ustreznega vozniškega dovoljenja. Pospremili so ga v koronejski zapor, avtomobil pa so zasegli. 6 Sobota, 16. januarja 2016 TRŽAŠKA / ŠTORJE - Jutri Proslava v spominna Marjana Štoko V Štorjah bo jutri, 17. januarja, ob 11. uri vsakoletna proslava v spomin na mladega partizana Marjana Štoko in druge žrtve fašističnega in nacističnega nasilja v vasi. Petnajstletni Marjan je bil doma s Proseka, je bil borec Kosovelove brigade, ko so ga Nemci 9. januarja 1944 ujeli in po celo-nočnem strahovitem mučenju zjutraj, ob prisotnosti vaščanov, obesili na telefonski drog sredi vasi. Do zadnjega ni želel izdati sobor-cev: ideali, za katere so se borili -svoboda, domovina in slovenski jezik - so pomembnejši od življenja posameznika. Svečanost prirejajo VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Uk-mar Miro, Združenje borcev za vrednote NOB Sežana ter krajevno borčevsko združenje Štorje-Vrhe in Krajevna skupnost Štorje. križ - Pierina Sirk in Milko Gruden Slovo od dveh zaslužnih nekdanjih partizanov Pierina Bogatec vdova Sirk V Križu so v roku enega meseca pospremili k zadnjemu počitku dva nekdanja partizana in sicer Pie-rino Bogatec vdovo Sirk in Bogomila (Milka) Grudna. Od obeh se je na domačem pokopališču v imenu domače sekcije VZPI-ANPI Evald An-tončič poslovil njen predsednik Jurij Zeriali. Pierina Sirk je že kot mlado dekle izgubila očeta Ivana, mladega in-terniranca v taborišču, v Mathausnu. Podobno usodo je doživela v mladih letih tudi mati Jušta (Zalncva), saj so ji na morju Čožoti ubili moža Ivana. Med vojno sta Pierina Bogatec in Ča-na Indri, je povedal Zeriali, kot mlada dekleti morali na Krasu izročiti pištolo partizanom. Mirko Kraljčk je izročil pištolo Čanini mami Dori, ta je prišla do Jušte, Pierinine matere, Dora je zaprosila za kozo, skrile so pištolo na žival ter poslali njuna otroka k partizanom. Pierina je po vojni sodelovala pri gradnji Ljudskega doma in spomenika, aktivna je bila Bogomil (Milko) Gruden predvsem v Zvezi žensk UDI. Pokojni Milko, ki je bil doma iz Nabrežine, je kot triletni otrok v nesreči na morju izgubil očeta. Leta 1943 ga je nasilno mobilizirala italijanska vojska. Najprej so ga odpeljali v Benetke, nato v Brindisi. Po kapitulaciji Italije, ki ga je presenetila v Bariju, se je skupaj z nekaterimi Križani pomotoma znašel v štabu usta-šev. Zaprli so jih ter jih pustili dva dni brez pijače in hrane. Na srečo so tam spoznali angleškega častnika, ki jim je pomagal, da so se prebili na otok Vis. Tukaj je pokojni osebno spoznal Tita ter bil nekaj časa tudi pripadnik njegove osebne straže. Milko se je vrnil domov leta 1947, kjer ga je takratna anglo-ame-riška uprava označila za dezerterja. Moral si je zelo prizadevati za državljanstvo in za normalno življenje. Bil je zraven pri vseh vaških udarniških pobudah, najbolj ponosen pa je bil na sodelovanje pri gradnji spomenika padlim. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 16. januarja 2016 MARCEL Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.07 - Luna vzide ob 11.14 in zatone ob 00.34. Jutri, NEDELJA, 17. januarja 2016 ANTON VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje C, zračni tlak 1006,2 mb ustaljen, vlaga 74-odstotna, burja s sunki do 40 km na uro, nebo spremenljivo do oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 11. do nedelje, 17. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Stock 9 - 040 414304; Ul. Roma 16 - 040 364330, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264, Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Quo vado?«. ARISTON - 16.30, 21.00 »Le ricette del-la signora Toku«; 18.45 »Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.45 »Condotta«; 18.00 »La Isla Minima«; 20.00 »Cinema Komunisto«. FELLINI - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Macbeth«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.40, 17.45, 20.00, 22.15 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 22.15 »Il labirinto del silenzio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.20, 17.20, 19.40, 22.15 »Carol«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.15, 19.50, 22.30 »Rojstvo legende«; 18.20 »Dansko dekle«; 13.45, 15.45 »Dobri dinozaver«; 13.40 »Hotel Transilvanija 2«; 18.55 »Lovci biserov«; 14.20, Zveza slovenskih kulturnih društev in Deželno združenje pevskih zborov USCIFJK vabita na niz koncertov v sklopu deželne revije Nativitas Danes, 16. januarja 2016 Nastopajo: Zbor Tončka Čok - Lonjer (Ts), dir. Manuel Purger Nonet Primorsko - Maikoije (Ts), dir. Aleksandra Pertot DeVS Primorsko - Maikoije (Ts), dir. Aleksandra Pertot Ensambie vocale Emozioni incanto (Pd), dir. GiuseppeMarchioro MoPZ Ivo Štruc - Slovenske Konjice (Slo), dir. Ivo Kacbek Ricmanje, Cerkev sv. Jožefu, ob 18. uri BOŽIČ, OD VENETA DO STAJERSKE Sveti Jakob, Cerkev sv. Jakoba, ob 20. uri BOŽIČNI NAPEVI Nastopata: Pevski zbor Tončka Čok - Lonjer (Ts), dir. Manuel Purger MePZLipa - Bazovica (Ts), dir. Tamara Ražem Locateili 15.30, 16.20 »Medo s severa«; 17.45, 21.00 »Peklenski val«; 17.10, 20.40 »Podlih osem«; 13.00, 16.00, 22.20 »Sestri«; 15.00 »Snoopy in Charlie«; 18.10, 20.20, 22.25 »Svaka pod krinko«; 13.25, 15.50 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 20.00, 22.40 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. NAZIONALE - 17.00, 18.15, 22.10 »Il piccolo principe«; 16.00, 20.00, 22.10 »La grande scommessa«; 16.30, 18.15, 20.30 »Assolo«; 18.40, 21.15 »Il ponte delle spie«; 16.00, 18.15, 20.00, 22.15 »Creed«; 16.00, 18.40, 19.45, 21.30 »Revenant - Redivivo«. SUPER - 15.20, 19.30 »Star Wars - Il ris-veglio della Forza«; 17.30, 21.40 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.05 »Star Wars - Il risveglio della Forza«; 15.15 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 16.20, 19.00, 21.40 »Creed«; 17.15, 19.30 »Il piccolo principe«; 21.45 »Il ponte delle spie«; 16.20, 18.55, 21.30 »La corrispon-denza«; 15.15, 16.30, 17.20, 18.25, 19.25, 20.20, 21.30, 21.30, 22.15 »Quo vado?«; 15.25, 18.30, 20.50, 21.35 »Revenant - Redivivo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.10, 17.00, 18.45, 20.20, 22.10 »Quo va-do?«; Dvorana 2: 16.00 »Assolo«; 17.45, 21.00 »Revenant - Redivivo«; Dvorana 3: 17.30 »Carol«; 15.10, 19.50, 22.15 »Creed«; Dvorana 4: 15.30 »Il piccolo principe«; 17.20, 19.50 »La grande scommessa«; 22.10 »Star Wars - Il risveglio della Forza«; Dvorana 5: 15.40 »Macbeth«; 17.50, 20.00, 22.10 »La corrispondenza«. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I.Trinko - Zamejski (Dom-jo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja; OŠ P.Voranc (na šoli Gregorčič v Dolini 210) ob 17. uri v ponedeljek, 18. januarja. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENO-EKO-NOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake tretjih ra- zredov nižjih srednjih šol in njihove starše, na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 19. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA sporoča razpored informativnih sestankov na posameznih otroških vrtcih, osnovnih šolah in na nižji srednji šoli: OV v Devinu 21. januarja, ob 16.00; OV v Gabrovcu 25. januarja, ob 15.30; OV v Mavhinjah 27. januarja, ob 16.00; OV v Nabrežini 29. januarja, ob 15.45; OŠ V. Ščeka v Nabrežini 25. januarja, ob 16.30; OŠ J. Jurčiča v Devinu 26. januarja, ob 14.45; COŠ S. Grudna v Šempolaju 26. januarja, ob 16.00; COŠ L. Kokoravca Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoniku 27. januarja, ob 15.00; SŠ I. Grudna v Nabrežini (na sedežu) 19. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja in predstavitev otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol. Otroški vrtci: torek, 19. januarja, ob 16.30; osnovne šole: torek, 19. januarja, ob 17.30; nižja srednja šola: ponedeljek, 25. januarja, ob 17.00. Vsa srečanja se bodo odvijala na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg 2 - Opčine. AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole, ki bo v četrtek, 20. januarja, od 14. do 17. ure v Gostinskem učnem centru, Fernetiči 3 (pred bivšim mejnim prehodom). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti ter triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, ogledali si bodo učilnice in laboratorije, spoznali učno osebje in pridobili dodatne informacije za š.l. 2016/17. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v prvi razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari v sredo, 20. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4 in v petek, 22. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Katinari, Reška cesta 511. VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu vabi na informativne sestanke: 20. januarja, ob 16.30 za starše vseh otroških vrtcev na sedežu, Ul. Frau-sin 12 (možen bo razgovor z vzgojiteljicami posameznih vrtcev); 21. januarja, ob 15.00 na nižji srednji šoli I. Cankarja, Ul. Frausin 12 - vabljeni starši in učenci 5. razredov; 25. januarja, ob 14.30 na OŠ I. Grbca - M.G. Stepančič, Ul. Svevo 15); 27. januarja, ob 15.15 na OŠ J. Ribičiča - K. Široka, Ul. Frausin 12. Dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih: 26. januarja, ob II.00 v OV v Škednju, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 11.00 v OV J. Uk-marja, Staroistrska cesta 78; 28. januarja, ob 11.00 v OV Pikija Jakoba, Ul. Frausin 12. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v srednjo šolo S. Gregorčiča v četrtek, 21. januarja, ob 17.00 na sedežu šole v Dolini 210. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo dan odprtih vrat v soboto, 23. januarja, od 9. do 12. ure. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 24. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti, Str. di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bar-tol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Cara-vaggio 4; sledila bo predstavitev vzgoj-no-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: OŠ O. Župančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, v sredo, 27. januarja, ob 17.30; OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Mil-činskega na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v otroške vrtce: OV Pika Nogavička (Dolina 200) v torek, 26. januarja, ob 16.15; OV Miškolin-Boršt in OV Kekec-Boljunec (Bolju-nec 473) v torek, 2. februarja, ob 16.30; OV Palčica (Ricmanje 144) v sredo, 27. januarja, ob 16.15; OV Mavrica (Ul. DAnnunzio 62 - Milje) v ponedeljek, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi letnik otroškega vrtca v sredo, 27. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4, dan odprtih vrat pa bo v sredo, 27. januarja, v vrtcu v Bar-kovljah, Ul. Vallicula 11 in 29. januarja v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki od 10. do 12. ure. S Poslovni oglasi ŠPORTNO DRUŠTVO IŠČE točajko/točaja za začasno zaposlitev v baru v popoldanskih in večernih urah. Zainteresirani naj pokličejo na 338-7590016 0 Mali oglasi 4 ŽELEZNA PLATIŠČA z rabljenimi zimskimi gumami Goodyear 195/65R15, prodam za 40,00 evrov. Tel. 348-9805039. DIPLOMIRANA FIZIČARKA pomaga pri učenju matematike in fizike ter pri pisanju domačih nalog nižje in višje-šolcem. Tel. št. 388-4747909. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. PRODAM fiat 600 active, letnik 2009 v odličnem stanju, opremljen tudi z novimi zimskimi gumami, klimo in radiem. Tel. št.: 347-5279853. PRODAM mlin in stiskalnico za grozdje. Tel. št.: 040-280910 (v večernih urah). PRODAM moško kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah). STANOVANJE 125 kv.m. (Sežana, cesta za Lipico) prodamo: 3 sobe, jedilnica, dnevna soba, shramba, kuhinja, stranišče, kopalnica, 2 terasi, lastni vrt. Info na tel. 347-8911054. ZANESLJIV MOŠKI s 4-letno izkušnjo kot skladiščnik išče delo. Tel. št. 3277409432. prej do novice www.primorski.eu1 / TRŽAŠKA Sobota, 16. januarja 2016 7 Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na tradicionalni KONCERT BOŽIČNIH PESMI v nedeljo, 17. januarja 2016, ob 17. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Spored bodo oblikovali: mezzosopranistka Bernarda Fink, organist Tomaž Simčič, MIPZ Igo Gruden pod vodstvom Mirka Ferlana, instrumentalna komorna skupina, Združeni Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana in organist Tilen Bajec Božična misel Jadranka Cergol S Izleti AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 24. januarja. Tel. 040-229439. BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 KMEČKI TURIZEM RACMAN NA PESKU je odprt ob petkih zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. ure dalje. Tel.: 339 5472388 KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. 040-208987 Hfl Osmice □ Obvestila OMPZ F. BARAGA vabi v nedeljo, 17. januarja, na ogled jaslic v Košani, v Postojnski cerkvi in pri Poldetu Na-godetu. Njegove jaslice prikazujejo božično zgodbo s figuricami ob zvoku in svetlobi. Kosilo vključeno. Urnik odhoda avtobusa: Pesek 11.00, Bazovica 11.10, Opčine 11.20, Sesljan 11.40, Nabrežina 11.45, Sv. Križ 11.50, Prosek 12.00. Povratek najkasneje ob 20. uri na Proseku. Tel. št. 3479322123 ali 340-1395070. El Turistične kmetije ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. KULTURNO ZDRUŽENJE TINA MO-DOTTI vabi danes, 16. januarja, ob 20.00 v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14 - 1. nad., na predstavitev delovanja od januarja do junija. Nastopil bo socialni zbor »Voci arcuti-nate«. NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanja z degustacijo ek-stradeviškega oljčnega olja bodo danes, 16., 23. in 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.00-20.00 in v soboto 11.0013.00; dolgakrona@gmail.com; tel. 338-5722967. ZDRUŽENJE PROTI VOJNAM - TRST vabi, ob 25-letnici napada na Irak, na shod proti vojnam in terorizmu danes, 16. januarja, od 16. do 18. ure na Borzni trg. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 17. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel. 3405814566 (Valentina). NA DAN VAŠKEGA ZAVETNIKA SV. ANTONA, v nedeljo, 17. januarja, bo v Prebenegu slovesna sveta maša ob 18. uri. Prisrčno vabljeni. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah s šempo-lajskim vozom, da se prijavijo na taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580, pri vozu v Šempolaju ali v nedeljo, 17. januarja, od 18. do 20. ure tudi v Štalci. SZSO vabi vse svoje člane na deželni občni zbor, ki se bo odvijal v nedeljo, 17. januarja, na Kontovelu. Sveta maša ob 9.15, sledijo občni zbor, kosilo ter popoldansko srečanje in pogovor z duhovnikom Mariom Vatto. KRU.T IN NŠK vabita prijatelje knjig in branja, v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti, na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 18. januarja, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Info v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri NŠK. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 19. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča, da se bo v sredo, 20. januarja, ob 15.30 v domu Albina Bubniča v Repnu odvijalo srečanje/predavanje na temo o preventivi in varnosti oseb. Predaval bo poveljnik postaje orožnikov z Opčin Nicola Valzano. Vabimo občane, da se udeležijo dogodka. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 21. januarja, ob 16.30 obiskala pravljična gostja Vera Poljšak, izkušena učiteljica, dolgoletna sodelavka Galeba, dragocena kulturna delavka iz Bar-kovelj in babica, ki bo prisotne presenetila z izvirno pripovedjo. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in simpatizerje v soboto, 23. januarja, ob 19. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na sestanek in praznik včlanjevanja 2016. SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak: 27. januarja; 3. in 17. februarja. KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 3475447788 (Erica). PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 6 let. Urniki: sreda 17.0017.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. Prireditve BOŽIČ OD VENETA DO ŠTAJERSKE: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas, v organizaciji None-ta Primorsko, bo danes, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo danes, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli). SKD PRIMORSKO iz Mačkolj, ob sodelovanju ZSKD in Župnije Ricmanje, vljudno vabi na koncert božičnih pesmi »Od Veneta do Štajerske« danes, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih. Sodelujejo PZ Tončka Čok iz Lonjerja, DVS Primorsko in Nonet Primorsko iz Mačkolj, MePZ Ensamble InCanto iz Padove in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic. SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine: do danes, 16. januarja, razstava Vojka Ražma »Kamnita suhozidna dediščina Krasa«. Urnik: 16.00-19.00. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu prireja božična koncerta ob 16. uri: danes, 16. januarja, v Domu šolskih sester pri Sv. Ivanu DPZ Vesela Pomlad z Opčin, vodi Andreja Štucin; v torek, 19. januarja, v Domu Ieralla na Padričah DVS Primorsko iz Mačkolj, vodi Aleksandra Pertot. BOŽIČNI KONCERT: ZCPZ vabi na tradicionalni koncert božičnih pesmi, ki bo v nedeljo, 17. januarja, ob 17. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Spored bodo oblikovali: mezzosopra-nistka Bernarda Fink, organist Tomaž Simčič, godalni kvartet, MIPZ Igo Gruden pod vodstvom Mirka Ferlana ter Združeni Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana z organistom Tilnom Bajcem. Božična misel Jadranka Cergol. FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku. L'ARMONIA IN ZADRUGA KD PROSEK KONTOVEL vabita na ogled gledališke komedije v tržaškem narečju »Sesso, bugie e... papagai« skupine Proposte Teatrali v nedeljo, 17. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SEKCIJA VZPI - ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro obvešča, da bo ko-memoracija v spomin na umorjenega mladega partizana Marjana Štoko, v nedeljo, 17. januarja, ob 11.00 v Štorjah. SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 17. januarja, ob 17.30 v Srenjsko hišo v Boršt na kulturno prireditev ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Antona. Nastopajo Mepz Slovenec - Slavec, dirigent Danijel Grbec in dramska skupina KD Domovina iz Ospa z veseloigro v narečju »Ali ženske kdaj odnehajo?«, režija in priredba Edita Frančeskin. DSI - Peterlinova dvorana, Ul. Donizetti 3, vabi v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 na večer posvečen Louisu Adamiču. Ob izidu izbranih odlomkov iz njegovih del, ki obravnavajo tudi tržaško vprašanje, bo govoril Jakob Müller. PODROČNI SVET Slovenskega pastoralnega središča vabi na predavanje stolnega župnika v Kopru dr. Primoža Krečiča »Usmiljenje v edinosti«, ki bo v sredo, 20. januarja, ob 20. uri v Šentjakobskem kulturnem domu, Ul. Concordia 8. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM, Dunajska cesta 35 - Opčine, vabi v četrtek, 21. januarja, ob 20. uri na tretje predavanje iz cikla »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Alenka Rebula, strokovnjakinja za psihologijo, avtorica več uspešnic, priljubljena predavateljica in voditeljica delavnic, bo govorila o tem, »Kaj je vera vase in kako jo gradimo«. SKD IGO GRUDEN vabi v kavarno Gruden na odprtje razstave ilustracij Katerine Kalc v petek, 22. januarja, ob 19. uri. Predstavila jo bo prof. Ani Tretjak. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje Jasne Tuta »V jadrnico po Polineziji« v soboto, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini; za uvod bo zapela ženska pevska skupina Tama-riska, vodi Andreja Štucin. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v torek, 26. januarja, na tradicionalno bakla-do za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17.30 pri stadionu Grezar, odhod sprevoda ob 18.00, zaključek v Ri-žarni s kratkim nastopom TPPZ. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na filmski večer ob priliki mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta. V sredo, 27. januarja, ob 20.00 bomo v društvenih prostorih v Saležu predvajali film »Arrivederci ragazzi« (1987, sinhroniziran v italijanščino). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 - Dan slovenske kulture »...In mimogrede tudi o kulturi« v petek, 29. januarja, ob 20.30: slavnostni govornik Miroslav Košuta, za njegov ustvarjalni opus odlikovan z Redom za zasluge Republike Slovenije 2015; glasbeni utrinek Jasna Corrado Merlak - harfa (J.S. Bach - G.B. Pescetti - C. Debussy). PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju. Prispevki 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na predragega strica Tiberiota Maurija darujeta Miranda Maver in Maurizio Jerman z družinama 100,00 evrov za SKD Fran Venturini - Glas harmonike. V spomin na predragega brata in strica Tiberiota Maurija darujeta Jolanda Mauri in Claudio Ota z družino 100,00 evrov za SKD Fran Venturini - Glas harmonike. Gospa Elvira Slavec daruje 50,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V spomin na Tiberija Maurija darujeta Claudio in Marino Kofol z družino 30,00 evrov za AŠD Breg. Namesto cvetja na grob Walterja Puri-ča darujeta Anica in Edi Gomizelj, Repen 32, 25,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na tovariša Aleksija Curka, ob 10. obletnici smrti, daruje Leo 20,00 evrov za Ljudski dom v Podlonjerju. V spomin na dragega moža in očeta Tiberija Maurija darujeta Angela in Laura 50,00 evrov za Nonet Primorsko. V spomin na bratranca Milana Miliča darujeta Ani in Fredi 50,00 evrov za fundacijo revmatičnih bolezni A.M.A.R.E iz Vidma. V spomin na drago Metko Gruden in na drago Marijo Lemaič darujeta Pavel in Vera 200,00 evrov za VEŠ Na-brežina. V spomin na Walterja Puriča darujeta Egon in Romana 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. V spomin na prijatelja Walterja Puriča darujeta Barbara in Berto 20,00 evrov za dramsko skupino Kraški dom. V spomin na Bogomila Grudna darujejo Giuditta, Boris in Sandra 200,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 100,00 evrov za ŠD Vesna in 50,00 evrov za MoPZ Vesna. Namesto cvetja na grob dragega Bogomila Grudna darujeta Nadia in Paolo z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 3. obletnici smrti drage Silve Daneu por. Bogatec se je spominjata mož Boris in hčerka Kristina ter darujeta cPjgzœêfw podjetje a □KDMVr.l n ^F Ftftl ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 URAD NA OPČINAH ODPRT TUDI POPOLDNE OD 14. DO 16. URE (RAZEN OB SOBOTAH) Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 ASISTENT PRI KOMERCIALI (m/ž) Smo podjetje, ki se ukvarja z dobavo strojne opreme za obdelavo kovine. Vaše delo bo obsegalo: • pisanje tehničnih ponudb, • komuniciranje s pooblaščenimi serviserji, dobavitelji ter drugimi poslovnimi partnerji, • telefonska jezikovno tehnična podpora pri odpravljanju zastojev. Od vas pričakujemo: • najmanj V. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge splošne smeri, • zaželjene izkušnje s strojno opremo, • komunikativnost in organizacijske sposobnosti, • urejenost in veselje za delo s strankami in v timu, • vozniški izpit B kategorije, • obvladanje računalniških programov MS Office, • aktivno znanje italijanskega jezika, • aktivno znanje slovenskega jezika, • pasivno znanje hrvaškega jezika. Ponujamo vam: • dinamično delo v uspešnem kolektivu, • polni delovni čas s 3-mesečnim poskusnim delom, • 20% delo na terenu, 80% delo v pisarni, • nova znanja._ Vabimo Vas, da nas pokličete za razgovor, ki bo potekal 22.1.2016, na tel. št. 00386 5 764 0416. Kontaktna oseba Mateja Sulič 8 Sobota, 16. januarja 2016 TRŽAŠKA / NASI V DRUGIH OKOLJIH Programerka na doktoratu v deževnem Amsterdamu Sara Magliacane, Amsterdam (Nizozemska) Ko ne bi bilo zaradi pošastnega vremena, bi bil Amsterdam morda imenitno mesto. A kaj, ko stalno dežuje. »Najhujše je za tiste, ki prihajamo iz "sončnih" držav, zlasti za Brazilce. Zanje je izjemno hudo, loteva se jih globoka depresija, tako kakor sicer tudi Italijane; nekateri kolegi niso zdržali in so celo zbežali. No, vreme pa je dejansko problem tudi za domačine,« nam je zaupala skoraj 31-letna inženirka informatike oz. programerka Sara Magliacane iz Devina, ki jo je študijska pot odpeljala na sever, v Amsterdam. Sara se je po opravljenem znanstvenem liceju odločila za programsko-informacijsko inženirstvo v Trstu. Ker ji tržaški študijski program ni zadoščal, se je za nadaljnji dvoletni magistrski študij izbrala milanski Politecnico. Po zaključeni univerzi je v Milanu opravila več zaposlitvenih intervjujev s področja programiranja, nič pa je ni prepričalo, tako da se je naposled odločila za nadaljevanje študija, pravzaprav za raziskovalno delo, ki ji je bilo vseeno bolj všeč kot zaposlitev v kakem podjetju. »Kdor zaključi študij informatike se navadno zaposli kot konzulent ali kot programer. Meni veliko bolj leži programiranje, tako da je vsaj pri tem izbira lažja.« Sicer pa je Sara pravilno ugotavljala, da se je po končani univerzi težko odločati o prihodnjih korakih: kako bi bila gotova, da ji raziskovanje ustreza, kako bi vedela, ali bo uspešna, ali ne, ne da bi se prej preizkusila v čem. Naposled je leto dni preživela v Comu, kjer je na podružnici milanske univerze s svojimi docenti dejansko nadaljevala z raziskovalnim delom, ki ga je opravljala za diplomsko nalogo. »Razlika je bila v tem, da so me potem plačali. Dejansko smo programirali: skušali smo urediti oz. optimizirati neko zbirko podatkov, da bi pospešili pretok informacij za koristnika.« TRST - SDD Študijske nagrade Slovensko dobrodelno društvo v Trstu je podaljšalo rok za oddajo prošenj za študijske nagrade Mihaela Flaj-bana, ki so namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz Furlanije - Julijske krajine, do 31. januarja letos. Prosilci morajo poslati po navadni pošti ali predložiti na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva (Ul. Mazzini 46, 34122 Trst, tel. 040631203; uradne ure so ob četrtkih od 16. do 18. ure) sledeče dokumente: a) prošnjo, naslovljeno na SDD, ki naj vsebuje osebne podatke, število družinskih članov, izčrpno sliko o opravljenem študiju, o kulturnem in športnem udejstvovanju ipd.; b) potrdilo ISEE; c) potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu z oceno in potrdilo o vpisu na univerzo (to velja za »bruce«, ostali naj priložijo potrdilo o predpisanih in opravljenih izpitih, fotokopijo prve strani univerzitetne knjižice (indeksa) in potrdilo o plačilu univerzitetnih pristojbin za leto 2015-16); č) navedbo lastne telefonske številke in elektronskega naslova. prej do novice Pa si ni dala miru. »Hotela sem se preizkusiti v tujini. Če ne grem zdaj, sem si rekla, bo čez štiri leta veliko težje.« Pozanimala se je in izvedela, da bi ji v Amsterdamu za isto delo priznali štiriletni doktorat, za katerega bi bila tudi dobro plačana. »V Italiji si za doktorat plačan precej malo, okrog 1000 do 1200 evrov mesečno, kar pa je za življenje v Milanu daleč premalo. Amsterdam je bil vabljiv tudi s tega vidika, plača pa se je od začetnih 1500 evrov z leti še dvignila.« Sara se je preselila leta 2011, do konca leta pa naj bi zaključila študij. »Naj bi... Ko se lotiš raziskovalnega dela misliš, da se boš posvetil določeni temi, potem pride kaj vmes in stvar ne gre naprej. Veliko je neznank, saj se posvečaš povsem novim temam. In potem ne veš, ali ima smisel vztrajati pri eni ali ubrati popolnoma drugo pot.« Svoje prvotne teme naposled ni razvila in se je potemtakem lotila nečesa popolnoma novega, bolj zanimivega, a hkrati bolj zapletenega, saj predpostavlja poglobljeno znanje statistike, ki ga mora Sara nadgraditi. Naj dodamo, da je bila leta 2013 v okviru doktorata nekaj mesecev zaposlena pri Googlu v Zurichu, kjer se je posvečala urejanju geo-lo-kalizacije na zemljevidih, leto kasneje pa je nekaj mesecev ravno tako za Google prebila v New Yorku. Doktoratu na Nizozemskem je Sara namenila samo laskave ocene. »Doktorat upoštevajo kot delo: kdor opravlja doktorat je zaposlen na univerzi, plačane ima socialne prispevke za pokojnino, lahko koristi letni dopust, pa seveda tudi bolniškega in celo materinskega. Ti seveda moraš poravnati davke, ampak to je nekaj čisto naravnega.« Odlično so organizirani in vsakršno poslovanje poteka povečini po spletu. Sama, na primer, plačuje davke po spletu, v banko ji sploh ni treba, vse je informatizirano, vse je preprosto. Če ji je že treba najti kako negativno plat življenja v Amsterdamu, nas ob vremenu opozori na ne ravno odlično hrano. »Nizozemci niso gurmani: za hrano nimajo nobenega smisla, ne vedo, kaj je dobro. Hrana je tu pojmo-vana le kot gorivo za tvoje telo, da boš lahko proizvajal. V tem so podobni Angležem, čeprav je treba priznati, da skušajo zadnja leta nadoknaditi zamujeno. A so še daleč ... « Med univerzitetnimi kolegi je Sara naštela tako Nizozemce kot tujce: Poljake, Italijane, Nemce, Romune, Špance. Tudi v prostem času se v glavnem druži z njimi in na splošno s tistimi, ki delajo na univerzi. Domačini imajo že itak svoje prijatelje, tako da je povsem običajno, da se tujci družijo med seboj. »Povečini so to Italijani oziroma ljudje s sredozemskega območja, Južnoameričani, ki so po naravi bolj podobni nam.« Kaj pa načrti za prihodnost? O njih še ni razmišljala. Najprej mora zaključiti doktorat, nato bo najbrž treba opraviti marsikateri zaposlitveni intervju. »Sicer se še nisem odločila, ali bi nadaljevala z delom na univerzi ali pa bi sodelovala pri kakem podjetju.« V Trst se vsaj zaenkrat ne bo vrnila, saj dvomi, da bi našla kaj ustreznega; tudi ekonomski pogoji za delo progra-merke so veliko boljši v tujini. »Morda čez nekaj let, kdo ve.« Seveda ji je hudo, ker je daleč od družine, pa tudi lepo vreme pogreša. Domov se je doslej vračala vsakih 6 mesecev. »Ker se mi mudi, da bi zaključila doktorat, sem letos božič preživela v Amsterdamu. Sila ne-božičen božič, pa še vroče je bilo ... « je potožila. Mladim pa Sara svetuje, naj se ne omejujejo, naj ne ostajajo v Trstu po vsej sili, pač pa naj se ozrejo naokrog in se preizkusijo v tujini. Ne bo jim žal. Sara Sternad www.primorski.eu1 BORŠT - Praznik Zavetnik sv. Anton Jutri bodo v Borštu in Za-brežcu praznovali vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 10.30 uri bo v vaški cerkvi slovesna sveta maša. Ob 17.30 pa prireja SKD Slovenec v srenjski hiši kulturno prireditev, ki jo bo uvedel nastop MePZ Slovenec - Slavec, ki pod vodstvom Danijela Grbca že 25 let združuje pevce in pevke iz Boršta, Ricmanj ter drugih sosednih vasi. Nato bodo za smeh in dobro voljo poskrbeli člani dramske skupine KD Domovina iz Ospa z veseloigro v narečju Ali ženske kdaj odnehajo?, ki jo je priredila in režirala Edita Frančeškin. V igri se tri ženske znajdejo v domu za ostarele, pod pritiskom malodušja pa skušajo najti modus vivendi, ki jih ohranja vitalne. Z obujanjem spominov tako s pripovedovanjem svojih doživetij kot tudi s petjem in humorjem skušajo premagati otož-nost svojega življenja. Nič jih ne zlomi, nič jih ne potre. Jutri bo v srenjski hiši v Bor-štu toliko bolj praznično, saj bodo predali namenu novo ogrevanje na metan, ki ga je uredila Občina Dolina v sodelovanju z vaško srenjo. Kot se za vaški praznik spodobi, bo kulturnemu sporedu sledilo še prijetno druženje. TRST - Jutri v gledališču Contrada Maša in Medved tokrat v muzikalu Danes se zaključuje niz koncertov Nativitas S tremi koncerti v Ricmanjih, blizu Kavane in na Sv. Jakobu se bo danes zaključil niz koncertov Nativitas. V cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih bodo ob 18. uri nastopili zbori iz Italije in iz Slovenije, in sicer skupina Primorsko iz Mačkolj, mladinski zbor Anakrousis iz Gropade, ansambel Ensemble Emozioni In-canto iz Padove in moški zbor Ivo Štruc iz Slovenije. Prireditev Nativitas se bo nadaljevala ob 19.30 v cerkvi Marije pomočnice na Trgu S. Lucia, kjer bo nastopila vokalna in instrumentalna skupina Incontro s programom Il mio bene e' star vi-cino a Dio. Na programu so Rossi-nijeve, Schubertove, Franckove, Saint-Saensove, Barberjeve, Refice-jeve, Miserachsove, Rutterjeve, Co-ralove in Sofianopulove skladbe. Letošnja prireditev Nativitas se bo uradno zaključila v cerkvi pri Sv. Jakobu, kjer bo ob 20. uri koncert zborov Tončka Čok iz Lonjerja in Lipa iz Bazovice. Spomin na Mielo Reina V avditoriju muzeja Revoltella bo danes ob 15.30 pobuda v spomin na tržaško umetnico Mielo Reina. Na sporedu je predvajanje filma Un'abi-lissima giocatrice: Miela Reina e l'arte viva, nato se bodo umetnice spomnili prijatelji, kolegi, dijaki in umetnostni kritiki. Vstop je prost. Akvarij za otroke V občinskem akvariju bo danes ob 11. uri didaktična delavnica za otroke (nad 6. letom starosti). Pobudo, ki je namenjena za družine in je odprta za vse, prirejajo mestni znanstveni muzeji. ^ slalno Sk° gledališče Mariusvon Mayenburg PES, NOČ IN NOŽ režiser Matjaž Farič (slovenska praizvedba) DANES- sobota, 16. januarja, ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 3L januarja Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna! I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com riägfe fH glasbena vim matica slovensko stalno gledališče teatro stabile sloveno Priljubljena junaka ruske animirane televizijske nanizanke Maša in Medved sta pristala tudi na gledališkem odru in bosta jutri ob 16.30 nastopila v Bobbiovi dvorani v Trstu v sklopu zunaj abonmajskega niza za otroke in družine Family Show, ki ga letos ponuja gledališče Contrada. Pravzaprav gre za pravi muzikal (Masha e Orso Live Show), ki ga je režijsko in plesno postavil Luigi Fortunato. Nanizanka, ki jo v Italiji predvaja kanal Rai Yo Yo, se je prikupila gledalcem, malim in odraslim, zaradi izredno prikupne vizualne podobe, ki spominja na stare ilustracije za otroke, a nekonvencionalno pripoveduje o dogodivščinah deklice, ki s svojo neustavljivo energijo v bistvu ruši tradicionalno prikazovanje prikupnega simpatičnega otroka. Male Maše nič ne ustavi, svojo voljo uveljavlja, pa čeprav ji to skušajo vsi preprečiti. Maša jih sploh ne vidi in še sanja se ji ne, da nekaterih stvari ne bi smela narediti, a ostaja simpatična, ker je ne vodi zlobnost ali razvajenost, temveč dobronamernost. Glavna žrtev prekipevajoče Maše je cirkuški medved v pokoju, ki bi rad v miru reševal križanke in bral, a mora stalno reševati težave, v katere ga spravlja mala deklica v rožnatem sarafanu. (bov) 2015/2016 Nedeljske glasbene matineje v SSG druga izvedba TRETDI KONCERT Laura Antonaz, sopran Luca Ferrini, čembalo v nedeljo, 17. januarja, ob 11.00 Foyer balkona v SSG Čar glasbenih zapuščin 17. in 18. stoletja vstopnina: 7 € / znižana 5 € sledi aperitiv I www.teaterssg.com / TRŽAŠKA Sobota, 16. januarja 2016 9 SV. IVAN - Pred vpisovanjem dan odprtih vrat na zavodu Stefan Precejšnje zanimanje tudi za novi tečaj grafike Tečaj bo zaživel v šolskem letu 2016/2017 ob že veljavnih učnih smereh G VEČ SLIK NA NAŠI | FACEBOOK STRANI Dan odprtih vrat Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana je v četrtek zvečer v začasne prostore na Vrdelski cesti pri Sv. Ivanu privabil veliko število dijakov tretjega letnika nižjih srednjih šol in njihovih staršev, ki so se ob bližnjem vpisovanju za prihodnje šolsko leto 2016/2017 (vpisovanje bo potekalo od 22. januarja do 22. februarja) želeli seznaniti s ponudbo šole, predvsem pa z novostjo, ki bo zaživela v prihodnjem šolskem letu, se pravi triletnim tečajem grafike in dizajna (GriD). Prisotni so uvodoma prisluhnili splošni predstavitvi možnosti šolanja po končani nižji srednji šoli ter prednosti nadaljevanja izobraževanja v slovenskem jeziku in na tehničnem področju, kjer ima mlad človek po končanem šolanju možnost nadaljevanja študija na univerzitetni ravni ter vključitve v svet dela. Seveda so obiskovalcem predstavili tudi predmetnik posameznih smeri, ki delujejo v okviru zavoda: to so elektronika, mehanika in me-hatronika ter okoljske biotehnologije, katerim se bo v prihodnjem šolskem letu kot že rečeno pridružil nov triletni poklicni tečaj grafike in dizajna, za predstavitev katerega je prav tako vladalo veliko zanimanje. Ob splošnem izobraževalnem sklopu bo v okviru tečaja še pouk tehnik fotografije in digitalne ilustracije, tehnik zajemanja in urejanja video posnetkov, informatike, web designa, tehnik in tehnologij digitalnega tiska, tehnik in strategij sporočanja ter 3D-grafike in animacije, udeleženci tečaja pa bodo imeli na koncu možnost zaposlitve npr. ... kjer so se mladi obiskovalci lahko seznanili s konkretnimi poskusi fotodamj@n V četrtek je bilo živahno tudi v laboratorijih . kot fotografi, reklamni grafiki, oblikovalci, projektanti itd.. Pri tem so starši spraševali tudi po možnostih nadaljevanja tečaja oz. prehoda na kako višješolsko smer po opravljenem tretjem letniku. Želja šole je uvesti v nadaljevanju tudi četrti letnik, s katerim bi udeleženci pridobili naziv tehnika, na podlagi konvencij pa ob- fotodamj@n staja tudi možnost uvedbe petega letnika, ki bi tečajnike pripravil na maturo. Po besedah ravnatelja Primoža Stra-nija je v zadnjih mesecih steklo tudi dolgoročno načrtovanje v okviru priprave triletnega načrta o vzgojno-izobraževalni ponudbi, ki ga predvideva šolska reforma, znana pod imenom »Dobra šola«, kar pa za zavod Stefan ni nobena prava novost, saj na tej šoli vsaj za nekatere dejavnosti že nekaj časa nastavljajo programe dolgoročno. Nekatere specifike so že zdaj zasnovane večletno, prav tako šola že dalj časa ponuja delovno prakso, ki je pravzaprav prepoznavna dejavnost zavoda Stefan, kjer se trudijo to tudi nadgraditi. Pravzaprav na šoli uvajajo novosti vsako leto, stalno se načrtuje, kako ovrednotiti kompetence dijakov in kako te kompe-tence vključiti v vsakodnevno delovanje šole, pravi ravnatelj Strani. (iž) Odprta vrata drugod V prihodnjih dneh bodo dnevi odprtih vrat tudi na ostalih višjih šolah: 19. januarja ob 17. uri na Humanističnem in družbenoekonomskem liceju Antona Martina Slomška, 23. januarja od 9. do 12. ure na Tehniškem zavodu Žige Zoisa in 24. januarja ob 10. uri na Liceju Franceta Prešerna. Družba Illy predstavila že šesti master o kavi Na sedežu družbe Illy so predstavili že šesti univerzitetni master druge stopnje na področju ekonomije in znanosti o kavi, ki ga skupaj prirejajo tržaška in videmska univerza ter univerze v Wageningnu, Sao Paulu, Northern Coloradu in Ljubljani. Cilj podiplomskega študija je usposobiti letošnjih rekordnih 24 diplomirancev iz 16 držav, ki nameravajo delati s kavo. Tečaj zaobjema 400 ur predavanj na sedežu družbe; začel se bo v ponedeljek, 18. januarja, in se zaključil 17. junija. Oktobra bo na vrsti zaključni zagovor. TRST - Odprli tretjo filatelistično razstavo zapornikov Od zimskih športov do Tita Na sedežu pošte do 30. januarja na ogled deset zbirk - Na natečaj se je prijavilo 24 zapornikov pod mentorstvom predstavnikov pošte in društva Košir Ribe, vozila, metulji, italijanski OPČINE - Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Čuk S tisočinkami do novega kombija Gojenci in vzgojitelji se zahvaljujejo vsem, ki so središču darovali tisočinke davka na dohodke Gojenci in vzgojitelji Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk se iz srca zahvaljujejo vsem, ki so tej ustanovi darovali pet tisočink davka na dohodke. Z njihovo pomočjo so letos kupili nov kombi, s katerim bodo lahko organizirali vsakodnevni prevoz gojencev. vzs m. čuk razgledi, zimski športi, pa tudi Madžarska, Severna Afrika, zgodovina Italije 1844-1924, Bolgarija in Tito. O vsem tem govorijo znamke desetih zbirk na ogled v prostoru za filatelijo v pritličju sedeža glavne tržaške pošte. Gre za razstavo filatelističnih zbirk oseb, ki so zaprte v koronejskem zaporu in so tam že tretjič opravile tečaj fila-telije, ki so ga v sodelovanju s tržaško poštno upravo vodili člani slovenskega filatelističnega kluba Lovrenc Košir. Da je za tečaj pri zapornikih iz leta v leto več zanimanja, kaže tudi število tokratnih prijavljenih, 24, čeprav se je pobude dejansko udeležilo nekaj manj ljudi, ki so od 15. junija do 15. decembra lani dvakrat mesečno obiskovali srečanja, ki so jih vodili Igor Tuta in Claudio Bacco iz kluba Košir ter Daniela Catone s tržaške pošte. Vsak udeleženec je moral pripraviti zbirko znamk na določeno temo, na koncu pa je nastalo dvanajst zbirk, od katerih se je zaradi pomanjkanja prostora na pošti na razstavi znašlo deset, katerih avtorji so Gabriele, Ernesto, Szepsi, Ha-med, Silvio, Jusof, Domenico, Luca, Ognjanov in Safet. Med omenjenimi so nekateri pripravili zbirke o ribah, vozilih, zimskih športih idr., drugi so prikazali lastno državo, eden se je navdušil nad italijansko zgodovino, zanimiva pa je zbirka kosovskega Srba Safeta, ki je za temo izbral bivšo Jugoslavijo, še bolj pa njenega pokojnega voditelja Josipa Broza Tita. Ob tem velja omeniti, da so ob priložnosti razstave izdali tudi posebno ovojnico, ki jo krasi logotip z zamreženim oknom, lisicami in letečim golobom s pismom v kljunu ter dvojezičnim napisom »Filatelia nelle carceri - Filatelija v zaporu«. Razstava, ki so se je poleg mentorjev udeležili tudi odgovorni za pošto za območje Triveneta Giovanni Dottor, vodja tržaške podružnice pošte Francesca Massagli in predsednik kluba Košir Peter Suhadolc, bo na ogled do 30. januarja. 10 Sobota, 16. januarja 2016 KULTURA / INTERVJU Ksenija Jus, prejemnica literarne nagrade Mira za leto 2015 »Če izgubimo srčnost, postanemo ujetniki lastnih strahov« LJUBLJANA - Nagrado Mira za leto 2015, ki jo ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira podeljuje domačim ustvarjalkam za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja, je v četrtek v Narodni galeriji prejela Ksenija Jus. Strokovna žirija v sestavi Katja Mihurko Poniž, Irena Novak Popov, Maja Haderlap, Tatjana Pregl Kobe in Andrej Detela je v utemeljitvi med drugim izpostavila, da so se soglasno odločili za kantavtorico, pesnico in skladateljico Ksenijo Jus, ker želijo s tem izreči priznanje kritični in angažirani avtorici. »V njenih delih odkrivamo drzno kritiko, neprizanesljivo ironijo, včasih tudi ciničen pogled, ki pa ne preglasi močne lirične izpo-vednosti njenih pesmih. Z njimi odpira prostor dialoga in spodbuja osebnostno integriteto žensk in spremembo družbene paradigme, zato smo jo izbrali za mirino nagrajenko za leto 2015,« so še poudarili. Ksenija Jus je do sedaj izdala deset avtorskih albumov, njene pesmi pa so bile prevedene v nemški, angleški, poljski, bolgarski, češki, slovaški, bosanski in srbski jezik. Ksenija je tudi članica Ženskega pevskega zbora Kombinat. Naj vas na začetku vprašam, kaj porečete na krilatico, da je umetnost sama sebi namen? Iskreno? Poslanstvo umetnosti čutim precej drugače. Sprašujem namreč zato, ker imam občutek, da družbeno politično angažirana umetnost komaj v zadnjem času dobiva na prepoznavnosti, ki ji gre. (Vsaj v kolikor pogledamo zadnjega kresniko-vega nagrajenca Andreja E. Skubica in njegov roman Samo pridi domov, vas kot letošnjo nagrajenko Mire ...) Hja, kultura, kot širok pojem, je mogočno orožje, ki je človeštvu nemalokrat pomagala premagati najmračnejše trenutke. Trenutno živimo v zelo neprijaznem svetu, ki temelji na scenarijih strahu, nasilja, sovraštva in kar je še nizkih vibracij. Ljudje jih ne potrebujemo več. Zavestno začenjamo zavračati kolektivni mrak, ki ga povzročajo posamezniki. Vedno je šlo za posameznike. Morda je najboljši odgovor kar naslov pesmi: Vojne je konec! Končno nam vsem postaja jasno, da se premikamo! Kaj vam pomeni družbeno angažirano ustvarjanje? Osebno? To živim. Ustvarjanje je življenje. In imam veliko srečo, da življenje delim s srčnimi ljudmi, ki kakor sama, dvigajo glas proti krivicam. Sprememb se ne da ustaviti. V minulem letu je izšel vaš že deseti glasbeni album, kar priča o vašem dolgoletnem ustvarjanju. Prav v zadnjih letih se vse pogosteje sliši vaš glas tudi na, recimo temu, širši slovenski sceni. Zakaj se kljub vsemu vašemu dosedanjemu delu vaša prepoznavnost dogaja relativno pozno? Odkar se, vsaj približno zavedam obstoja, me je zanimalo, kako lahko skozi besede in glasbo opišem pogled od znotraj. Raje delam, kot razmišljam o prepoznavnosti, pa tudi, smo tako majhna in - vsaj zame - imenitna skupnost, ki najbolje funkcionira, če lahko spremembe dojema počasi. Pa poglejmo pozitivno, bolje počasi, kot nikoli. Ko govorimo o vašem delu, ne moremo mimo sodelovanja s Kombinatom. Nenazadnje je tudi Pesem upora, ki je postala neke vrste neformalna himna Kom-binatk, kakor tudi verjetno celotnega pro-testniškega gibanja v preteklih letih, vaše delo. Kako se je začela ta zgodba? Zgodba Kombinata je bila od nastanka do danes spontana. Mimogrede, 11. januarja je med ljudi prispel dokumentarni film avtoric: Zvonke T. Simčič, Valerie Wolf Gang in Urše Bonelli Potokar, ki bo, upam, našel pot tudi čez meje in žice. Ko se nam ljudem, ali na skupinskem ali na individualnem nivoju življenje preprosto dogaja, gre pri tem za človeško spontanost. Vsaj osebno o takih rečem ne razmišljam. Jih pa zato toliko bolj čutim in živim. O vlogi Kombinata in mnogih vstajniških gibanj, o vsem, kar se nam kot skupnosti - v ožjem in širšem smislu dogaja, bomo verjetno čez desetletja gledali s precej jasno di-stanco. To, kar je naša dolžnost v tem trenutku, pa je, da z delom nadaljujemo - brez počitka, do zadnje bitke. Za resnično svobodo duha se je pač potrebno boriti. In pri tem nimam v mislih samo Kombinata, temveč vse nas, ki smo ljudje. Ni lahko, je pa vsaj občasno tudi zabavno in predvsem: zdravju zelo koristno. Ali je za vas sprejemljivo, da človek v današnjem času ne povzdigne svojega glasu? Je sprejemljivo, ker je to realnost premnogih, a na žalost - za skupno dobro zelo škodljivo. Vse, ki iz kakršnih koli razlogov ne dvignejo svojega glasu, bi želela nagovoriti s preprostim vprašanjem: si res želite še naprej živeti v svetu konfliktov, spletk, bolečine, laži, vojn? Če si iskreno odgovorite, boste sami vedeli, kaj storiti. Od kje črpate ideje oziroma ali se bojite, da bi vam le teh zmanjkalo? Ne bojim se, da jih bo kdaj zmanjkalo, ker vem, da se bo to dejansko zgodilo. Na To, kar je naša dolžnost v tem trenutku, pa je, da z delom nadaljujemo - brez počitka, do zadnje bitke. Za resnično svobodo duha se je pač potrebno boriti. nekakšen način se ljudje vendarle moramo posloviti. A do takrat bom živela tako kot čutim in to tudi z veseljem delila z ljudmi odprtih src. Če ljudje izgubimo srčnost, namreč postanemo ujetniki lastnih strahov in tako se lahko posamezniki, preoblečeni v Svetovne trgovce, lažje dokopljejo do naših dragocenih življenj in nas končno s sistemi in podsistemi, ki so jih gradili tisočletja, prisilno oklepajo v prostovoljno suženjstvo. Vi želite biti suženj? Zame to ne pride v poštev. In kot vidim, v tej odločitvi nisem sama. Pravzaprav 99,9 odstotkov vseh ljudi odločno zavrača kolektivni mrak. Če mene vprašate, bo tale zgodba imela precej zanimiv razplet. Komaj čakam, da napišem še kakšno pesem. Opazil sem, da ste v medijih vsaj nekajkrat citirali legendarnega Donija Štu-lica, frontmena skupine AZRA. Kaj vam pomeni Azra, pank? Oh, to je mladost, pa to. Legenda pač ostane legenda. Štulič je ena od teh. Bili smo otroci sedemdesetih in osemdesetih. Ravno dovolj stari, da smo še ujeli kolektivko naših staršev, a se hkrati z internetno evolucijo že ozirali v svet. In ta svet, to neskončno hrepenenje po ameriških sanjah, je kmalu postala kruta realnost. Koliko mrtvih, za vedno izgubljenih življenj zaradi - koga že - Svetovnih trgovcev, bankirjev, predsednikov, kraljev, prevarantov, prodajalcev orožja, zaradi zelo, zelo nizkih Ksenija Jus je slovenska pesnica, kantavtorica in skladateljica. Izdala je že deset glasbenih albumov. rosa vibracij obstoja, kar ti posamezniki v današnjem svetu predstavljajo. Pank bo vedno ostal pank! Direktna kontra prej omenjenim bazam nizkih vibracij. Ali ni prav pank tudi tisti kulturni fenomen znotraj katerega se je združila družbeno politična angažiranost? Kot sem že dejala in vsaj kakor se spominjam tistega časa, je celoten rokenrol bil način življenja. To se je dejansko dogajalo. Na vseh nivojih. Počakajmo. Morda se zgodovina ponovi, nemara v drugačnih ritmih in notah, a gotovo bo družbeno, politično in angažirano. TOMIZZEV DUH MSFF Piše Milan Rakovac Torej vidite projekcijo te zgodbe v današnji čas? Če jo vidim? Oprostite, ne vem za vas, a občutek imam, da jo čedalje več ljudi že živi. To, kar nam svetovne vlade, ki niso nič drugega kot Svetovni trgovci, ki jih ne zanimajo naša življenja, ponujajo kot demokracijo, je tragična zgodba, a ne naša. Naj jo živijo kar sami. Ljudje pa imamo lepo priložnost, da poiščemo druge poti, ki nas bodo pripeljale v družbo prijaznih in odprtih ljudi. Si res želite še naprej živeti v svetu konfliktov, spletk, bolečine, laži, vojn? Če si iskreno odgovorite, boste sami vedeli, kaj storiti. Vaše sporočilo bralcem Primorskega dnevnika? Upam, da sem nekaj sporočil vendarle podala tudi skozi odgovore na vprašanja. (smeh) A vseeno, moje sporočilo čisto za konec: nehajte verjeti v strah. Strahu ni. V to, da se bojite česarkoli, vas prisiljujejo posamezniki, ki želijo manipulirati z vami preko teve reklam, preko poročil o krvavih zgodbah - to so sejalci strahu. Izključite jih iz svojega življenja in začnite uporabljati srce in razum. Vem, ni lahko, a če se vsaj malo potrudite, nam bo skupaj uspelo hitreje. Nad našim planetom se dani. Robi Šabec Tule je treba ustanoviti državo Me-diterana. In konec. »Zlo pride s severa«, eccome! E alora? Ghe vol blocar tutto su-le cime Alpine! E sul mar. Punto e basta. Povod? Do danes sem trpel in vil roke, ker sta Ervin H.M. in Boris »Deželovič«, moja dobra prijatelja in tovariša po peresu, v pisanju za ljubljanski Dnevnik skoraj zdrsnila v pasti militarizma in hkrati defetizma. A strah je bil odveč: začele so se organizacijsko mobilizacijske priprave. Zamisel za ustanovitev MSFF mi je dal švedski pisatelj Jonas Jonasson: starec, ki za svoj stoti rojstni dan pobegne iz doma onemoglih, narkodilerju ukrade petdeset milijonov švedskih kron in zatočišče najde v provinci pri dami, ki živi s slonico, pobeglo iz cirkusa. O Ha-milkaru, Hazdrubalu in Hanibalu da niti ne govorimo ... V resnici MSFF ne obstaja, ta hip je to le rovinjska batana, na kateri piše kratica MSFF: MEDITERRANEAN SANS FRONTIERES FORCES. Nekoč je pripadala pesniku Ligiu Zaniniju: »La tera no apartien a nissun, noi aparteniam a la tera...« Dobil sem jo v najem, kot njen komandant pa sem seveda tudi admiral bojnega ladjevja MSFF. Ki ga sicer še ni, ampak le še do trenutka, ko bom zbral posadko, ki jo bosta sestavljala: častni kontraadmiral Boris Dežulovič von Ferlaski in obskurni saracenski pirat, ki se rad predstavlja kot slovenski novinar imenovan Ervin H. M., bojda izvorno El Elvin, detto El Orso. Razumite tole kot poziv dotičnima: zahvaljujoč mediteranski doslednosti uredništva Primorskega dnevnika ju bo poziv zagotovo dosegel, hej, saj še pomnimo, kako smo po Afriki osvajali Nuovo Impero Romano ... Po izteku 24-urnega roka poziv po- stane tiralica, kdor ju izsledi ali, še bolje, privede, prejme v sirski Latakiji pravkar vlit orden SAM-a, (Svobodne Asociacije Mediterana), na katerem je reliefno upodobljen bik Zevs, ki se sili v Evropo, feničansko princeso, ki bo rodila naše prednike, torej nas same. Stvar je jasna kot beli dan: kot naša pramati Evropa smo tudi mi vsi - Semiti. Pravzaprav teleta, iz belskega, tako rekoč krščanskega bika in matere, feničanske device: lepi po materi, neumni po očetu. Pustimo ob strani, da nas je Kadmos naučil pisati . Ampak, utegne poreči potrpežljivi bralec iz Križa (Križani pa so ljudje morja, modri ljudje), vabilo ali tiralica? Gre za tehnično, retorično vprašanje, kajti ne Ervin ne Boris nemara sploh ne vesta, da sta mobilizirana. Ali pa vesta, vendar sta popolnoma obsedena z mirotvornimi žicarji (filospinatisti, bar-bedwireders). Zato je vse skupaj treba vzeti kot vpoklic in pregon hkrati in omenjena osebka nemudoma privesti na svetilnik Galiola pri Pulju, od včeraj sedež SAM-a. Indici iskanih oseb vodijo ali na lokacije med Črnim Kalom in Ravbarko-mando ali med Crnim Kalom na Vele-bitu in Dušikravami v Senjskem kanalu. Pisne sledi pa so neizpodbitne: dotični Ervin H.M. je s primorskega viadukta nedavno namreč pisal: »"Kaj pa delaš tukaj?" sem vprašal sovražnikovega diverzanta, ki je visel na sosednjem stebru. "Z junaškim samomorom moram zrušiti viadukt, da vi ne udarite čez njega" 'Ne zezat. To je moj viadukt in moj samomor. Jaz ga bom prvi vrgel v zrak, da ostanete Dalmatinci v Piranskem zalivu in ne greste naprej" ... Nastavila sva urne mehanizme in se spustila globoko navzdol. Oba sva imela s seboj NOV FILM Tornatore danes v Vidmu in Pordenonu VIDEM - Oskarjev nagrajenec Giuseppe Tornatore se danes mudi v naši deželi, kjer v kinih Visionario predstavlja svoj najnovejši film La cor-rispondenza. Z občinstvom se bo najprej srečal v Pordenonu (ob 19.30), približno dve uri kasneje pa še v Vidmu (ob koncu projekcije, ki se prične ob 19.40). Freak Waves v živo SEŽANA - Tržaška skupina Freak Waves, ki jo sestavljajo Igor Gu-stinčič, Mitja Košuta in Marjan Mi-lič, bo nocoj nastopila v sežanskem lokalu Bjerca pub (ob avtobusni postaji). Ob 21.30 bodo predstavili svoj raznolik in za vsakogar primeren repertoar, saj izvajajo priredbe raznih skupin in solistov iz bogate rock zakladnice, od šestdesetih (Rolling Stones, Beatles, Who) do današnjih let (Pearl Jam, Killers, Stereophonics). vrečo s civilnimi oblekami in plastenko vode. Skupaj sva se skozi trstiko plazila proti morju in se izogibala minam. "Kam greš?" sem ga vprašal, ko je nase vlekel kratke hlače in iskal sončna očala. "Poskušal bom čez Trst in Nemčijo priti do Rusov. V Petrogradu poznam ene pesnike. Kaj pa ti?" "Jaz grem na eno teh novih Delamarisovih bark, ki vozijo begunce v Libijo in se bom čez Kairo potem prebil v kalifat k Ibrahimiju."« Podobno zgodbo sedaj piše Dežu-lovič s Čičarije: »To je bil on, moj stari prijatelj Ervin Hladnik Milharčič. Iz ogromnega koluta rezilne žice so mu molele samo roke in okrvavljena glava. Zazdelo se mi je, da v zamršenem bodečem klobčiču vidim tudi veliko Ela-novo smučko. "Pokušal sem s smučarskim poletom," mi je pojasnil ... Moj tovariš, mi je povedal tistega jutra, je hotel na Vis, v Titovo jamo. Nameraval je slavno votlino urediti, se odreči vsem materialnim dobrinam in tehnološkim čudesom ter preostanek življenja preživeti kot Tito. "Pa ti?", me je vprašal na koncu. "Jaz sem hotel na svobodo, na sever," sem mu rekel. "Tja kjer ni sonca, morja, križark, turistov, pogretega riža, zmrznjenih rib, selfijev z rimskimi vojaki, ribiških praznikov in kitajskih spominkov."« Ideja je jasna, MSFF-jevi sloni žico povlečejo na Alpsko linijo, altroche Maginot! Tista dva pisuna gor ali dol. Z Galiole steče operacija: EU je že zauka-zala uničenje ribiških bark po Jadranu, za vsako svojo potopljeno batano dobiš 5000 evrov stimulacije. E va be - začenjamo s potapljanjem ladjic v Gibraltarju, Bosporju in pred Sueškim kanalom. Chi xe drento, xe drento. Chi xe fora xe fora. Pa bomo videli! / KULTURA Sobota, 16. januarja 2016 1 1 slovensko stalno gledališče - Premiera Pes, noč in nož Človek, lačen človeka TRST - V Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča je bila slovenska praizvedba predstave sodobnega nemškega avtorja Mariusa von Mayerburga Pes, noč in nož v režiji Matjaža Fariča. Drama ne skriva povezave s tradicijo gledališča absurda, njegove značilne lege pa radika-lizira z zaostrenim nasiljem med liki. Na nek nenavaden način je preteči svet blodenj tudi poetičen. »Imel sem prijatelje, jedli smo školjke,« je edini spomin osebe M. V mislih ga ohranja kot osamljen vtis, ki mu je ostal od prejšnjega življenja. V predstavi Pes, noč in nož v režiji Matjaža Fariča se je namreč neznano kako znašel na nepoznanem kraju, kjer se čas počasi stopi v brez-časje in kjer ga obkrožajo groteskni liki. Tu so si vsi ljudje sumljivo podobni, tu vlada beckettovski votli kronotop. Gospoda M spremljamo v blodnji po mestu, kjer srečuje ljudi z nevarnim obnašanjem, manipulatorje, fascinirane nad krvjo. In lačne, predvsem lačne. Ljudje se žrejo med sabo in hrepenijo po rezih ter vbodih z noži. Tu vlada zakon obrambe in napada, vendar so vzročno-posledične vezi nedoumljive. Apokaliptično vzdušje razplastita rahla črna komika in nekaj, kar je sled ljubezenske vezi med M in Mlajšo sestro, ki pa v svetu, kjer so vsi lačni človeškega mesa, dobi svojo najvišjo obliko v dovoljenju, da te ljubljeni lahko poje, če to želi. Svet, v katerem je M pri- stal, je morast in neverjeten, v njem je nadzor prevzel nezavedni gon, ki ga ne obvlada. M se mora prilagoditi njegovim pravilom, hkrati pa se mu ne podredi. Ohranja namreč lastno zavest, distanco od dogajanja, s katere z vidika prejšnjega sveta - v katerem je imel prijatelje in je jedel školjke - vrednoti dogajanje. Ohranja tudi določeno moč nad dogodki, saj lahko grozeče like zabode, po drugi strani pa pred njim pasji mož, policist, pacient, hudodelec, odvetnik, zdravnik, medicinska sestra in drugi znova vstajajo v drugačni podobi. Nova tržaška uprizoritev Pes, noč in nož se tako tematsko kot slogovno povezuje s tradicijo drame absurda, kar je seveda vgrajeno že v samem tekstu. Ne bo izpolnila pričakovanj tistih, ki od uprizoritve terjajo dramaturški lok in jasno členjenost ter sporočilo, pritegnila bo ljubitelje teatra absurda. Besedilo je zelo gosto izpisano, mestoma pretirano nasičeno z grotesknim. Začne se s pozabo in in medias res, strukturirajo ga le monologi osebe M, ki reflektira dogajanje okrog sebe. Ob tem gledalec pogreša močnejšo strukturo. Začetek in konec drame besedilo spne z zgodbo o pobeglem psu, ki je šel med volkove, ki dobro podčrta celotno uprizoritev. Če smo kot bralci v dramo absurda po navadi vrženi v pogosto nerazumljivo, gotovo pa brezciljno dogajanje, pa je v tako dogajanje tokrat vržen lik M. stalno gledališče fjk - Muzikal Billy Elliot Ko plešem, letim, letim ... in pozabim na vse! TRST - Tako nekako se izpove najstniški Billy Elliot, ko ga na vstopnem izpitu na prestižni šoli Royal Accademy vprašajo, kaj mu pomeni ples. Beg iz sivega vsakdana. Pravzaprav preživetje, kot na koncu spoznajo tudi njegovi domači. Pravljico o nadarjenem dečku, ki je odraščal v angleškem rudarskem kraju in ki je sanjal, da bo s plesom poletel v drugačen, svetlejši svet, je nadvse uspešno v istoimenskem filmu, ki je leta 2000 prevzel občinstvo, predstavil režiser Stephen Daldry. Po uspešnem filmu prav tako uspešen muzikal, najprej v Londonu (2005), nato pa še v New Yorku (2008). Po izvirni angleški verziji je nastala tudi italijanska. Zanjo je poskrbel Massimo Romeo Piparo, ki je priredil libreto (Lee Hall) in uprizoritev z glasbo Eltona Johna tudi postavil na oder. Muzikal Billy Elliot je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine vključilo v svojo posebno abonmajsko ponudbo in s tem - glede na zasedenost velike dvorane gledališča Rossetti - ponovno razveselilo številne ljubitelje te zvrsti. Na sporedu bo še danes in jutri. Film Billy Elliot ni glasbeni film, temveč pripoveduje zgodbo o najstniku iz revnega, ekonomsko in kulturno, prostora, ki ne mara boksa in raje pleše. Ne druži se torej s fanti, temveč z deklicami, ki jim je bila tovrstna vadba vsiljena. Ali to ali nič. Za Billyja ni tako. Ples je njegova izbira. On ima talent, ki ga prva odkrije Mrs. Wilkinson in za katero je poučevanje mladega talenta izziv v sivini njenega podeželskega življenja. V filmu pleše Billy, ki sanja o baletu. V mu-zikalu plešejo vsi. In tudi pojejo na (posneto) glasbo Eltona Johna. Precej trpka filmska zgodba o življenju rudarjev, ki se odločijo za dolgo stavko in nato klonejo pod nasilno ekonomsko politiko neizprosne Margaret Thatcher, je prikazana mračno in premalo učinkovito. Pripoved je posejana s hu-mornimi točkami, npr. z nastopi ostarele Billyjeve stare mame in prijatelja Michaela, ki prav tako ni maral boksa in je bil isto-spolno usmerjen. Na odru se med ne povsem najbolj prikladno scensko opremo vedno nekaj dogaja, vendar potek ni tekoč in dinamičen, kot bi to zahtevala zvrst. In ker seveda vsi plešejo, ostaja balet povsem v ozadju in se nastopajoči preizkušajo v raznih plesnih stilih. Muzikal je za interprete zelo zahtevna zvrst. Massimo Romeo Piparo je skrbno izbral oblikovalce posameznih vlog. Srečno roko je imel pri najmlajših nastopajočih, ki vselej predstavljajo določeno tveganje. Billyja Elliota boljše pleše kot poje Alessandro Frola, medtem ko je Christian Roberto v vlogi Michaela bolj vsestranski. Lepa poživitev so male gojenke tržaške plesne šole Toc Toc, ki so v vlogi malih Billyjevih soplesalk več kot prepričljive. Dobri so tudi vsi ostali, a kaj, ko v njihovi družbi tokrat Billy na krilih baleta (v filmu Labodjega jezera) ne poleti ... (bip) Prav ta fokalizacija in sprotno samobele-ženje občutkov lika M, ki jih svet v njem sproža, je močnejši del sicer precej tipične drame z elementi absurda. Prevod izvorno nemškega besedila, pod katerega se je podpisal Štefan Vevar, je zelo natančen, že naslov dobro učinkuje z ujemanjem zlogov in skladnostjo rezkih glasov. Dramaturginja predstave je Staša Bračič, asistentka dramaturgije Ana Obreza, lektorica Laura Brataševec. Predstava je močna v odrskem jeziku, režija Matjaža Fariča je dobro izbrala iz-čiščen format, njegova asketska in temačna scena deluje izjemno učinkovito. Besedilo pa bi bilo smiselno bolj prilagoditi odrski govorici. Predstava mnogo dolguje učinkom odrske osvetljave in izboru zvokov Matjaža Fariča: odmevi ure poudarjajo izgubljenost v času in kraju ter strukturirajo predstavo, kakofonični zvoki poudarjajo atmosfero. Drama absurda se - ne samo tradicionalno, ampak tudi zaradi svoje narave - rada druži s tišino. Uprizoritev bi zaradi izrazja v tekstu - ki niha med naturalističnim in metaforičnim, vselej pa je izjemno gosto - potrebovala nekaj premora. Taki premori v Pes, noč in nož, kot je izjemno poetičen del, kjer na M prši pesek, so nujni. To, kot nam govori izkušnja, ne uniči zlovešče atmosfere, ampak jo lahko celo poudari. Kakšen rez v besedilu tržaški postavitvi Pes, noč in nož ne bi škodil. Asketska scena, odrska osvetljava in izbor zvokov so zelo učinkoviti fotodamj@n Igralci so različne vloge menjavali izjemno fluidno in z mnogo pozornosti, kar je učinkovito podprlo vtis privida, sanj, blodenj. Tadej Pišek je bil v svoji vlogi M najboljši v zadnjem delu, kjer se močneje igralsko izpostavi. Igralca Tina Gunzek in Vladimir Jurc sta uprizorila več vlog, med njimi sta izstopali Starejša sestra Gunzekove in Jurčev Pes. Ta lika sta bila predstavljena učinkovito, imela sta karakter, druge vloge pa so bile medsebojno nerazločljive. To je sicer namen besedila, kjer liki govorijo slogovno enako in vse mesto deluje kot skupnost enojajčnih dvojčkov. Neučinkovito je, ker je to direktno preneseno na uprizoritev, v drugem mediju, v gledališču namreč ne učinkuje na isti način. V mestu sta medsebojno najbolj različni le edini pravi enojajčni dvojčici. V uprizoritvi je uni-formnost vlog že dovolj izrazito prisotna s tem, da različne like igra isti igralec, učinek nevarne sorodnosti med ljudmi bi bil močnejši, če bi se liki med seboj izraziteje razlikovali. To dobro uspe kostumografiji, pod katero se je podpisala Sanja Grčic. Ivana Zajc V Trst prihaja Misterij Buffo, uspešnica ljubljanske Drame TRST - Nedeljski popoldan v Slovenskem stalnem gledališču bo na Velikem odru potekal v znamenju enkratnega gostovanja ljubljanske Drame. V okviru Zelenega abonmajskega programa (a tudi za publiko izven) bo na sporedu večkrat nagrajeni Misterij buffo Vla-dimirja Majakovskega. Predstava, ki bo opremljena z italijanskimi nadnapisi, spada tudi v Supernedeljski abonma in se bo pričela ob 17. uri. Za ogled bo na voljo tudi brezplačni avtobusni prevoz. Pesnik, prozaist in dramatik Vladimir Majakovski si je s svojim ustvarjanjem, umetniško usmeritvijo in javnim delovanjem prislužil nazive vodilni pesnik ruskega futurizma, pesnik agitator, pesnik tribun, bard revolucije. Naslov njegovega drugega dramskega dela združuje dve konvencionalno povsem nezdružljivi zgodovinski oznaki: misterij kot obliko srednjeveške religiozne dramatike in epiteton buffo kot oznako za komičnost, zabavnost, šaljivost. Delo iz leta 1918 (in 1921, ko je nastala nova različica) je alegorija univerzalnega potopa, ko skupina kapitalistov in delavcev, pokvarjenih in čistih ljudi, išče pot do nove, obljubljene dežele, skozi pekel, vice in raj. Avtor je v prologu k igri zahteval, da »v prihodnje vsi, ki boste Misterij buffo igrali, uprizarjali, prebirali ali ponatiskova-li, spreminjajte vsebino - naredite vsebino igre sodobno, današnjo, trenutno«. Ljubljansko uprizoritev je režiral Aleksandar Popovski, s sodelovanjem priznanih ustvarjalcev, med katerimi sta scenograf Branko Hojnik in kostumografinja Jelena Proko-vič. Glasbo je ustvaril makedonski bend Foltin, ki je pred kratkim podpisal tudi glasbeno kuliso koprodukcije SSG Lepa Vida. Enajstčlansko zasedbo predstave sestavljajo priznani igralci: Janez Škof, Silva Čušin, Barbara Cerar, Valter Dragan, Bojan Emeršič, Klemen Janežič, Maša Derganc, Klemen Slakonja, Uroš Fürst, Iva Babič, Branko Jordan. ssg - Jutri glasbena matineja »Sonar di tasti e cantare«, recital za glas in čembalo TRST - Stara glasba bo z baročnimi biseri prvič olepšala program priljubljenih Glasbenih matinej, ki jih skupaj prirejata Slovensko stalno gledališče in Glasbena matica. Naslednje srečanje pod umetniškim vodstvom Črtomirja Šiškoviča bo na sporedu jutri ob 11. uri v foajeju balkona Kulturnega doma. Nastopila bosta tržaška glasbenika, sopranistka Laura Antonaz in čembalist Lu-ca Ferrini. Program bo splet italijanskih baročnih skladb 17. in 18. stoletja iz opusov najbolj priljubljenih in reprezentančnih skladateljev ter bolj redko izvajanih, a prav tako vrhunskih glasbenikov. Sopranistka Laura Antonaz je diplomirala iz solopetja na konservatoriju Tarti-ni v Trstu in se izpopolnjevala pri Jessici Cash in Sergeju Wilfartu. Usmerila se je pretežno v baročno in komorno glasbo. Na področju historične izvajalske prakse so bili njeni mentorji Nigel Rogers, Joshua Rifkin in Alan Curtis, Erik Werba in Christa Ludwig pa za izvajanje samospevov. Redno gostuje na prestižnih festivalih (na primer Salzburger Festspiele), posnela je nad štirideset ce-dejev, koncertira in nastopa v opernih uprizoritvah po vsem svetu. Luca Ferrini je študiral klavir, čembalo, orgle in orgelsko kompozicijo ter diplomiral z odliko na tržaškem in videmskem konservatoriju. Z vsemi tremi inštrumenti že trideset let sodeluje z različnimi komornimi skupinami stare in sodobne glasbe v mednarodnem merilu, je korepetitor na iz- Sopranistka Laura Antonaz popolnjevalnih tečajih in mednarodnih akademijah in tekmovanjih. Trenutno je profesor klavirja, čembala, komorne igre in ko-repetitor na Umetniški gimnaziji v Kopru. Jutrišnji koncert bo obsegal skladbe Frescobaldija, Sigismonda d'Indie, Storace-ja, Sancesa, skladateljice Barbare Strozzi, Ferdinanda Gasparreja Turrinija di Salo in Vi-valdija. Sledil bo običajni aperitiv z glasbeniki, na katerega so vabljeni vsi obiskovalci koncerta. Vstopnina: 7 oz. 5 €. 1 2 Sobota, 16. januarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu goriška - Število ur dopolnilne blagajne se je razpolovilo Šibki znaki oživljanja, množičnih zaposlitev ni Število ur dopolnilne blagajne je v goriški pokrajini lani v primerjavi z letom 2014 upadlo za 49,7 odstotka. Sindikati pojasnjujejo, da ima tolikšen upad dve razlagi: nekatera podjetja so okrevala po večletnih težavah, druga pa ne posegajo po dopolnilni blagajni, ker so prekinila proizvodnjo. »Kriza traja že skoraj deset let. V zadnjih letih so se nekatera podjetja spet spravila na zeleno vejo in ne posegajo več po dopolnilni blagajni, druga so zašla v še večje težave in so zato prekinila proizvodnjo. V krajevnem gospodarstvu vsekakor opažamo prve znake oživljanja; nekatera podjetja so poiskala nova tržišča, lotila so se novih oprijemov. V tržiški tovarni Ansaldo so pridobili več novih naročil in bodo v prihodnjih mesecih zaposlili nekaj delavcev. Pozitivne vesti prihajajo tudi iz družbe Fincantieri, saj so pred kratkim podpisali pogodbe za nekaj novih ladij,« pravi pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva in pojasnjuje, da je od leta 2007 V desetih letih je goriška pokrajina izgubila dvajset odstotkov proizvodne moči in triindvajset odstotkov delovnih mest v industriji v goriški pokrajini izgubilo svoje delovno mesto kar 23 odstotkov delavcev v raznih proizvodnih sektorjih. »Da bi se vrnili na zaposlitveno raven, ki je veljala pred krizo, bi potrebovali nove naložbe in odprtje res velikih tovarn, ki bi zaposlovale na tisoče ljudi. Le tako bi lahko zagotovili prihodnost mladim in sploh bi prispevali k znižanju srednje starosti v naši pokrajini, ki je med višjimi v Italiji,« pravi Liva in dodaja, da pokojninski zavod INPS v goriški pokrajini izplačuje razne oblike socialnih blažilcev 14.770 ljudem. »Med njimi jih je vse več na mobilnosti, saj so se obdobja dopolnilne blagajne zaključila v raznih podjetjih, ki zatem niso uspela spet zagnati proizvodnje,« pravi Liva, po katerem so znaki oživljanja gospodarstva veliko vidnejši v drugih italijanskih deželah. »Ko se pogovarjam s kolegi iz Lombardije, Veneta, Emilie-Romagne, mi pravijo, da se gospodarstvo res prebuja. Pri nas na žalost še ni tako,« razlaga Liva; njegove besede potrjuje deželni in pokrajinski tajnik sindikat UIL Giacinto Menis. »Število ur dopolnilne blagajne upada po vsej državi, vendar je v goriški pokrajini nižanje počasnejše. Pri nas nekatera podjetja ne posegajo več po dopolnilni blagajni, ker jih enostavno ni več, druga prepočasi okrevajo, da bi se lahko veselili novih delovnih mest,« pravi Menis in razlaga, da se ravnokar spreminja zakonodaja na področju dopolnilne blagajne. Zdaj bodo po njej lah- ko posegala tudi podjetja, ki imajo vsaj pet uslužbencev, medtem ko so jih doslej morala imeti vsaj petnajst. Tajnik sindikata UIL opozarja, da je goriška pokrajina od začetka krize izgubila 20 odstotkov svoje proizvodne moči. »Da bomo dosegli raven, ki je veljala pred krizo, bo potrebnih več let. Najtežje bo v Gorici, kjer po zaprtju tovarne Carraro ni drugih večjih industrijskih obratov. Za zagon gospodarstva bi potrebovali nove naložbe Dvanajst prijavljenih zaradi mamil Finančni stražniki so v zadnjem mesecu izvedli poostren nadzor nad razpečevanjem mamila na ozemlju goriške pokrajine in še zlasti na Tržiškem. Ker je med uživalci mamil žal veliko mladih, so posebno pozornost namenili ravno njim. Skupno so zasegli 12 gramov ma-rihuane in 4 grame hašiša. Finančni stražniki so se odpravili v razne kraje in lokale, kjer se zbira mladina. Obiskali so parke, bare, nakupovalna središča, območja ob šolah ... Opravili so trideset kontrol in izsledili dvanajst mladih do 23. leta starosti, ki so pri sebi imeli manjše količine hašiša in mari-huane za osebno rabo. Mladi so mamilo skrivali v žepih, čevljih, jaknah, pri sebi so imeli tudi papir in filtre za zvijanje cigaret, v katerih so tobaku dodajali hašiš ali marihuano. Finančni stražniki so drogo iskali tudi s pomočjo službenega psa. Najdena mamila so zasegli, mlade pa prijavili goriški prefekturi kot uživalce droge. Finančni stražniki opozarjajo, da mamila škodujejo zdravju, sploh je njihovo uživanje izredno nevarno, če pod njihovim vplivom sedemo za volan. Uživalce mamil čakajo globe, obiskovati bodo morali službo za odvisnosti Sert, tvegajo pa tudi, da v prihodnosti ne bodo imeli dostopa do nekaterih služb. (dr) in tudi primerno industrijsko politiko,« pravi Paolo Menis in opozarja, da se negativni učinki krize kažejo tudi v porastu stopnje brezposelnosti. »Pred kakimi desetimi leti je bila stopnja brezposelnosti v goriški pokrajini 3-odstotna, danes pa je 8-odstotna. Nedvomno se ne moremo potolažiti s tem, da smo kljub vsemu pod državnim povprečjem - na državni ravni je namreč stopnja brezposelnosti 12-od-stotna,« zaključuje Giacinto Menis. (dr) gorica Naveza za pomoč podjetjem Goriška občina podpira odpiranje novih trgovskih dejavnosti v mestnem središču v okviru projekta Pisus, ki predvideva zagotovitev 80-odstotkov nepovratnih sredstev v primeru, da so predlagane zamisli uresničijo. Za takojšnje koriščenje prispevkov je mogoče pridobiti bančno jamstvo Če-dajske ljudske banke, ki si prizadeva za nudenje vse potrebne podpore goriškim podjetjem, so včeraj sporočili iz bančnega zavoda. Za zagotavljanje še boljših finančnih pogojev je Čedajska ljudska banka vzpostavila sodelovanje z goriškim konzorcijem za posojilna jamstva Confidi, ki bo s svojim 50-odstotnim jamstvom v še dodatno pomoč malim in srednjim podjetjem. Konzorcij Confi-di in Čedajska ljudska banka si tako skupaj prizadevata, da bi s skupnimi močmi finančno podprli čim več novih goriških podjetniških zamisli. Štiri podružnice če-dajskega bančnega zavoda sta na voljo interesentom za katerokoli informacijo. Dogovor o sodelovanju sta podpisala predsednik konzorcija za posojilno jamstvo Confidi Pietro Marangon in Daniele Degano v imenu Čedajske ljudske banke. ronke Agresije brez prijav Neznanec naj bi v prejšnjih dneh pred enim izmed ronških marketov fizično napadel žensko; potegnil naj bi jo za roko in jo udaril, vendar k sreči naj bi se ne huje poškodovala. Ženska dogodka ni prijavila silam javnega reda - mogoče iz strahu, morda jo je sram. Svojo stisko je zaupala le prijateljici, ki se je o dogodku razpisala na socialnih omrežjih. Zaradi še nekaterih podobnih primerov v Laškem narašča nemir. »Najverjetneje jo je napadal drogiran oz. pijan moški. Nočem je soditi, vendar se nikakor ne strinjam z njo. Upam, da se bo premislila; mogoče bo istega nasilneža srečal kdo drug, mogoče mlajši. Če bi se kaj takega res zgodilo, bi bilo zanjo še veliko huje, kot je zdaj. Izražam ji vso svojo solidarnost, vendar naj dobro premisli; tovrstne dogodke smo dolžni prijaviti, saj lahko preprečimo, da bi se kaj takega še kdaj pripetilo,« je na splet zapisala prijateljica napadene ženske. Pod objavo se je seveda vsul plaz komentarjev. Iz Štarancana je v javnost pricurljala vest, da naj bi pred dnevi prišlo še do enega podobnega dogodka. V eni izmed šta-rancanskih središčnih ulic naj bi neznanec skušal ukrasti torbico mladi ženski. To naj bi mu ne nikakor uspelo, saj ženska naj ne bi spustila torbice iz rok, čeprav naj bi se pri tem lažje poškodovala. Mlada ženska naj bi najprej skušala na dogodek čim prej pozabiti, vendar naj bi se zatem odpravila do policije in prijavila neznanca. Na spletu se pojavlja veliko takih, ki se ogrevajo za nočne obhode, vendar tudi oni žrtvam svetujejo, naj dogodke čim prej prijavijo. Do policije in karabinjerjev se lahko odpravi tudi, kdor sliši za tovrstne dogodke. V tem primeru ne gre za pravo prijavo, vseeno pa se pripadnike sile javnega reda seznani z dogodkom, za katerega drugače ne bi izvedeli. »Če nihče ne bo vložil prijav, bo iz statističnega vidika mesto na videz povsem varno. Če pa tovrstne dogodke prijavimo, morajo sile javnega reda poostriti nadzor, da preprečijo njihovo ponavljanje,« je zapisal eden izmed komentatorjev. Seveda tudi pripadniki sil javnega reda pozivajo ljudi, naj jih v primeru tovrstnih dogodkov čim prej obvestijo, saj le tako lahko pravočasno ukrepajo in nasilneže tudi izsledijo. gorica - Spodletela kraja na zavodu IAL Zbežala po njivi Policisti prijeli mladeniča z vlomilskim orodjem - V beg ju je spravil alarm Goriški policisti so ovadili zaradi poskusa kraje dva mladeniča, sicer stara znanca sil javnega reda. Izsledili so ju prejšnjo noč v bližini izobraževalnega zavoda IAL v Ulici Vittorio Veneto v Gorici, kjer se je ob 3.45 ponoči sprožil varnostni alarm, potem je nekdo vlomil v poslopje. Policisti so takoj po prihodu na prizorišče dogodka zagledali mladeniča, ki sta hitela v smeri Ulice Scuola Agraria, zato so ju ustavili za pregled. Mladeniča sta imela pri sebi nahrbtnik z raznim vlomilskim orožjem, svetilko, vrtnarskimi rokavicami in lepilnim trakom. Policisti so se odpravili tudi do zavoda IAL, kjer so ugotovili, da je bi- lo eno izmed oken odprto; nekdo ga je s silo odprl in ob njem zapustil 27-cen-timetrski izvijač. Policisti so si skupaj s forenziki ogledali tudi notranjost poslopja; tudi na vratih računalniške sobe v prvem nadstropju so bile sledi vlomilskega orodja. Policisti so ugotovili, da mladeniča v poslopju zavoda IAL nista ničesar ukradla, saj sta jo popihala, ko je zazvonil alarm in so na kraj pridrveli policisti. Ker sta zbežala po eni izmed sosednjih njiv, sta imela vse blatne hlače. Pred goriškim sodnikom se bosta morala zagovarjati zaradi poskusa kraje, ki ni uspela ravno zaradi prisotnosti alarmne naprave in takojšnjega prihoda policijske patrulje. IAL ima prostore v Ulici Vittorio Veneto gorica - Pred občino protifašisti Župan s pripadniki fašističnega odreda Na goriškem županstvu se bo danes dopoldne župan Ettore Romoli srečal s pripadniki fašistične enote X Mas, ki se te dni spominjajo bitke na Trnovem iz januarja leta 1945. Takrat so partizani IX. korpusa napadli bunkerje »masovcev«, ki so jih zatem pred popolnim porazom rešili Nemci. Sočasno s srečanjem na županstvu bo pred njim protifašistični shod. »Tile tako zvani branitelji italijanstva Gorice so sodelovali s nacisti v bojih proti slovenskim in italijanskim partizanom, ki so si prizadevali za osvoboditev naših krajev izpod nacifašizma. Odgovorni so za mučenje in smrti šte- vilnih partizanov in civilistov,« poudarjajo protifašisti in opozarjajo, da je enoto X mas vodil Junio Valerio Borghese, ki mu je leta 1970 spodletel državni udar, s katerim je hotel ponovno vzpostaviti fašistično diktaturo. »Goriški župan predstavlja vse občane, Slovence in Italijane, obljubil je zvestobo ustavi, ki je dosežek osvobodilnega boja; zaradi tega se v imenu celotnega mesta ne sme srečati s tistimi, ki so v naših krajih sejali smrt in ki so si prizadevali za vzpostavitev totalitarnega režima,« poudarjajo protifaši-sti, ki se bodo pred goriškim županstvom zbrali ob 9.30. / GORIŠKA Nedelja, 17. januarja 2016 1 9 gorica - Poklon deportiranim Judom Tlakovci spomina v pločnikih mesta V pločnike mestnega središča v Gorici bodo prihodnji teden na pobudo Prijateljev Izraela vgradili štirinajst tlakovcev, s katerimi se bodo spomnili na Jude, ki so med drugo svetovno vojno umrli v nemških koncentracijskih taboriščih. »Ko sta nam predsednik združenja Prijateljev Izraela Lorenzo Drascek in občinski svetnik Giuseppe Cingolani predstavila projekt Stolpersteine, smo se takoj odločili, da k njemu pristopimo in ga finančno podpremo. Naša odločitev je sprožila nekaj polemičnih odzivov, čeprav za nas ni umrlih A in B kategorije. Vseh se spominjamo z enako pieteto,« poudarja župan Ettore Romoli, ki je včeraj omenjeni projekt predstavil na županstvu skupaj z Lo-renzom Drasckom. Pobudo Prijateljev Izraela je finančno podprla občinska uprava - S tlakovcem se bodo spomnili tudi Michelstaedterjeve matere »Po zamisli nemškega umetnika Gunterja Demniga tlakovcev ne nameščajo le v spomin na Jude, ampak tudi na politične deportirance, Rome, Sinte, homoseksualce, prizadete osebe ... Vsi lahko zaprosijo za namestitev tlakovca, tudi zasebniki,« pravi Drascek. Pri združenju Prijateljev Izraela so sklenili, da se bodo na ta način poklonili spominu goriških Judov, ki se niso vrnili iz nemških koncentracijskih taborišč; v projekt za postavljanje tlakovcev spomina se lahko vključijo tudi drugi, pri čemer je Drascek omenil zvezi VZPI-ANPI in ANED ter slovenske organizacije. »Vsak tlakovec stane okrog sto evrov. V pločnik jih običajno vgradi Tlakovci pričajo o zločinu nad človeštvom foto k. richert Lorenzo Drascek in Ettore Romoli, tlako vec za Michelstaedterjevo mamo r.m. umetnik sam, vse potrebne informacije je mogoče dobiti na njegovi spletni strani,« pojasnjuje Drascek. Demnig bo prišel v Gorico v sredo, 20. januarja. »Ob 9. uri bomo vgradili v pločnik oširka Pacassi pet tlakovcev, s katerimi se bomo poklonili spominu dveh članov družine Schumann in treh članov dru- žine Armani. V Ascolijevi ulici se bomo s tremi tlakovci spomnili družine Iacoboni, v Mazzinijevi ulici bo tlakovec posvečen spominu na Ferruccia Leonija,« pravi Drascek in dodaja, da bodo štiri tlakovce vgradili tudi v pločnik Garibaldijeve ulice: trije bodo posvečeni spominu na člane družine Luzzatto, eden bo spominjal na Em- mo Luzzatto Michelstaedter, ki je bila mama znanega goriškega misleca Carla Mic-helstaedterja. »Za vsakega deportiranca smo raziskali, kje je bival pred deportaci-jo. Nekateri so se skušali izogniti aretaciji in se skrivali pri znancih. V tem primeru se tlakovec namesti na zadnjem kraju, kjer so svobodno živeli. Tudi Michelstaedter-jeva mama se je skušala izogniti deporta-ciji; skrivala se je v stanovanju zdravnika Pavia v Ulici Pitteri, medtem ko je pred tem nazadnje živela v Ulici Garibaldi, kjer se je bomo spomnili s tlakovcem. Aretirali so jo 23. novembra 1943, umrla je med prevozom v Auschwitz, stara je bila 89 let.« Drascek še napoveduje, da bodo v sredo ob 10.30 ravno v Ulici Garibaldi izpeljali krajšo svečanost; prisotnih bo nekaj višješolcev, ki sodelujejo pri projektu združenja 47/04 Memobus, prišel bo tudi tržaški rabin. Vse tlakovce bo namestil Gunter Demnig. »Še en tlakovec smo nameravali namestiti v Mamelijevi ulici, kjer je živel Chaim Felberbaum, vendar ga Demnig ne bo uspel osebno vgraditi. Ker je pločnik iz kamnitih plošč, je postopek kompleksnejši in zato bomo za vgraditev tega tlakovca poskrbeli naknadno,« pravi Drascek in pojasnjuje, da bo Gorica dobila tlakovce spomina kot prva v deželi, medtem ko so jih že vgradili v pločnike raznih drugih mest po Italiji. (dr) tlakovci spomina Po Evropi • • ■ • V jih je ze vgrajenih 50 tisoč Gunter Demnig Gunter Demnig, rojen leta 1947 v Berlinu, od leta 1994uresničuje umetniški projekt Stolpersteine, ki je prerasel nemške okvire in postal vseevropski. Namenjen je spominu na žrtve nacističnih koncentracijskih taboriščih: Judom, Romom, Sintom, pripadnikom različnih družbenih marginalnih skupin, političnim in vojnim ujetnikom. Bistvo projekta je obeležje v obliki kamnitega tlakovca (dimenzije 10x10 centimetrov), prevlečenega s slojem medenine, v katero so vgravirani podatki posamezne žrtve (ime in priimek, datum in kraj rojstva, deportacije in smrti). Tlakovec spomina je vgrajen v pločnik ali cestišče pred hišo, v kateri je žrtev stanovala ali delala. Doslej jih je bilo vgrajenih že preko 50.000; z njimi se žrtev taborišč spominjajo v Avstriji (Dunaj, Salzburg, Braunau - Hitlerjevo rojstno mesto), na Madžarskem, v Italiji, Nemčiji, Belgiji, Poljski, Ukrajini, na Nizozemskem, Češkem in Norveškem. Demnig se že nekaj dni mudi v Italiji. Obiskal je Ostuni, Rim, Chieti, Te-ramo, Reggio Emilio, danes bodo na vrsti Turin, jutri Casale Monferrato, Stresa in Pre-molo. V prihodnjih dneh bo tlakovce vgradil v krajih Palazzolo sull'Oglio, Gardone Riviera in Costa di Rovigo, nakar bodo na vrsti Padova, Benetke in Gorica. Konec meseca bo obiskal Katalonijo in Solun v Grčiji. Povpraševanja je toliko, da je za nova polaganja na voljo šele po avgustu letos. (dr) goriška - Evroposlanka in senatorka na postaji »V Gorici imamo odlično infrastrukturo, boljša povezava med Slovenijo in Italijo bi zahtevala relativno nizke naložbe« Okrepiti deželni železniški potniški promet in ga povezati z avtobusnimi progami ter tako povečati dotok turistov. Takšno strategijo narekuje Evropska unija, železniški sistem v Furlaniji Julijski krajini pa ravno v tem močno zaostaja. Na to sta včeraj opozorili evropska poslanka Isabella De Monte in senatorka iz Gorice Laura Fasiolo, ki sta sedli k mizi na peronu novogoriške železniške postaje in kljub zimskemu mrazu nagovorili krajevne novinarje. Svoja izvajanja sta začeli s poudarkom, da je železniški promet velikega pomena za razvoj krajevnega okolja. »Samo 4-odstotni delež turistov se v deželi FJK premika z javnimi prevoznimi sredstvi. To je odločno premalo. Preobrat bo le, če bomo nudili poceni in enostavne storitve,« trdi Isabella De Monte, ki se bo z evropskim poslancem Herbertom Dorfman-nom 23. januarja udeležila posveta na temo železniškega in avtobusnega prometa v Bocnu in Meranu. »Železnice na Južnem Tirolskem so odličen primer dobrih praks, po katerem se moramo zgledovati. Kljub temu, da tudi tamkajšnja mesta niso gosto naseljena, so tam modernizirali in povečali zmogljivost prog ter jih učinkovito povezali z avtobusi. Na voljo je med drugim fleksibilna kartica, s katero imajo občani in turisti dostop do katerega koli javnega prevoznega sredstva. To je v marsikateri evropski prestolnici že ustaljena praksa, nekaj podobnega pa bi morali uvesti tudi pri nas,« navaja evropska poslanka. »Okrepitev železniških povezav je strateškega pomena tudi za Gorico in njeno okolico. Zato mora priti do sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi železnicami, ki je trenutno na mrtvem tiru. Ko se govori o vlakih, ni nikakršnega sodelovanja med evropskimi državami, medtem ko so na tem področju zavezništva strateškega pomena. V Gorici imamo odlično infrastrukturo, tako da bi boljša povezava med Slovenijo in Italijo zahtevala relativno nizke naložbe,« meni senatorka Laura Fasiolo. Bolj kritičen je bil predstavnik odbora Salviamo la Transalpina (Rešimo Bohinjsko progo) Luigi Bianchi, ki je bil pobudnik včerajšnje predstavitve: »Družba Ferrovie Italiane se mora prebuditi iz sna, saj je zanemarila sodelovanje z ostalimi evropski- Parlamentarki sta novinarje nagovorili na peronu postaje mi železniškimi družbami. Poleg tega so italijanske železnice odpisale možnost integracije z avtobusnim prometom.« Včerajšnjega srečanja na železniškem peronu se je udeležil tudi Aljoša Sosol, operativec pri Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS GO). »Goriško tovorno postajališče SDAG ni konkurenčno ravno zaradi slabih čezmejnih povezav, saj so železniške storitve zelo drage. Izkoristiti moramo potencial tega območja, saj smo neposredno povezani s strateškimi železnicami, kot so Videm, Tržič, Jesenice in Sežana,« je dejal. (av) tržič - Sklep deželnega odbora Mini uplinjevalnik ni okoljsko sprejemljiv Deželni odbor Furlanije Julijske krajine potrjuje, da ni pogojev za izdajo pozitivnega mnenja k načrtu za gradnjo mini uplinjevalnika v trži-škem pristanišču, glede katerega je na okoljskem ministrstvu v teku postopek za preverjanje učinkov na okolje. Na predlog deželne odbor-nice Sare Vito je včeraj deželni odbor sprejel sklep, v katerem ugotavljajo, da načrt za mini uplinjevalnik ni okoljsko sprejemljiv. Z dežele bodo dokument poslali na okoljsko ministrstvo, ki je še eno mnenje zahtevalo, potem ko je med poletjem družba Smart Gas s podjetnikom Alessandrom Vescovinijem na čeku vložila še nekaj dokumentacije k prvotnemu načrtu. V včerajšnjem sklepu piše, da je investitor postregel s podatki o sestavi morskih usedlin, vendar je v dokumentaciji še vedno več pomanjkljivosti, na katere je deželni odbor opozoril že 23. julija lanskega leta. Deželna agencija za okolje Arpa je z analizami ugotovila, da koncentracija živega srebra na morskem dnu pred tržiškim pristaniščem omogoča uresničitev projekta, saj je pod mejnimi vrednostmi. Po drugi strani so na deželi ugotovili, da je v projektu še vedno preveč nejasnosti in pomanjkljivosti. Vezane so na vi- dez celotne tržiške obale in še zlasti na vpliv na naravno okolje - tako na ptice kot na ribjo populacijo. Poleg tega na deželi poudarjajo, da ni jasno, kolikšen bi bil učinek obrata na druge pristaniške dejavnosti, sploh je po njihovem mnenju pomanjkljiv tudi izračun med stroški in koristi, ki bi jih prinašal mini uplinjevalnik. Na deželi so ugotovili še en problem; načrt za gradnjo priključka do plinovoda družbe Snam pri Jamljah je v oviro projektu za širitev avtocestne cestninske postaje pri Moščenicah. »Dežela Furlanija Julijska krajina se je lotila z izredno resnostjo vseh preverjanj, ki jih je odredilo okoljsko ministrstvo po lanskem prvem sklepu. Zdaj morajo vso dokumentacijo ponovno preveriti ravno na okoljskem ministrstvu, ki je pristojno za izdajo okoljskega dovoljenja za gradnjo novega obrata,« pojasnjuje deželna odbornica za okolje Sara Vito. Uplinjevalnik naj bi sestavljala dva velika, kakih 30 metrov visoka rezervoarja z zmogljivostjo 85 tisoč kubikov, obrat za uplinjevanje in struktura v morju za privez plinskih tankerjev. Letno naj bi do pomola pred uplinjevalnikom pripluli številni tankerji, kar bi seveda vplivalo na delo v tržiškem pristanišču. 1 4 Sobota, 16. januarja 2016 GORIŠKA / nova gorica - Razprava z ministrico za kulturo o javnem interesu »Zamejski mediji so izjemno pomembni« Da bi opredelili položaj in vlogo medijev ter odgovorili na vprašanje, kako mediji zagotavljajo javni interes, organizira Ministrstvo za kulturo v okviru priprave medijske strategije, ki naj bi postavila temeljne cilje bodočega razvoja medijske krajine v Sloveniji, serijo srečanj, na katerih želi v javno razpravo vključiti čim večje število ljudi. »Ministrstvo javni interes razume tako, da morajo biti informacije dovolj kakovostne, dostopne, raznolike. Poleg pa razmišljamo, kje so ovire, da temu ni tako, ali gre vzroke iskati tudi v prekarnem delu,« je včeraj na razpravi, ki je potekala v Novi Gorici, povedala ministrica za kulturo, Julijana Bizjak Mlakar, ki posebej izpostavlja pomembno vlogo zamejskih medijev. Javnost je na razpravi v novogoriški knjižnici opozorila na težave pri financiranju medijev, še posebej lokalnih in tistih, ki imajo status medija posebnega pomena, zanimalo jo je tudi, ali ministrstvo s kakšno obliko cenzure preprečuje objavo določenih novic (kar je ministrica odločno zanikala), posamezniki so izpostavili vdor cenenih vsebin v javne in zasebne medije, vedno manj strokovnih ocen kulturnih dogodkov in premalo poročanja o lokalnih dogodkih na račun dogodkov iz prestolnice tudi v javnih medijih. Sandra Bašič Hrvatin, medijska strokovnjakinja, ki je moderirala razpravo, je poudarila, da imajo lokalni mediji velik pomen za okolje, ne samo informativnega, temveč tudi sociološkega. Kritična pa je bila do dejstva, da vse več medijev v Sloveniji pristaja v rokah kapitala. »Zakaj bi javno podjetje, ki dela na določenem področju in ima višek kapitala, vlagalo v medijsko dejavnost? Očitno v tem prostoru lastniki verjamejo, da so mediji potrošno blago, ki ga oni lahko uporabljajo v politične namene. Redki so lastniki, ki kupujejo medije, da bi vanje vlagali, jih razvijali, plačevali novinarje, imeli dopisniško mrežo ... Zakon tega ne more rešiti, ampak se je izkazalo, da to rešujejo sami bralci, ki odhajajo. Tiskani mediji so doživeli to, kar se ne bi smelo nikoli zgoditi: bralci so se umaknili in poiskali nove informacije. Dolgoročno gledano, bodo prav mediji tisti, ki so dovolili, da se je to z lastništvom dogajalo, doživeli največji poraz,« je poudarila Bašič Hrvatinova in opozorila gorica - Šport Defibrilatorji bodo obvezni od 20. julija Italijanska ministrica za zdravstvo Beatrice Lorenzin je po dogovoru s podtajnikom pri predsedstvu vlade Claudiom De Vin-centijem odložila na 20. julij 2016 začetek veljavnosti odloka Balduz-zi, ki uvaja obvezno prisotnost de-fibrilatorja na vseh športnih dogodkih in treningih. Odlok naj bi sprva moral stopiti v veljavo 20. januarja, zaradi številnih težav amaterskih društev iz cele Italije pri prilagajanju novim zakonskim predpisom, o katerih je Primorski dnevnik že poročal, pa so omenjeni termin odložili. Športna združenja, ki tega še niso storila, imajo torej še šest mesecev časa, da se opremijo z defi-brilatorji. Odlok Balduzzi poleg tega predvideva, da je na vseh treningih in tekmah prisotna tudi oseba, ki je usposobljena za uporabo omenjenega aparata; večina naših društev pa je za to že poskrbela. (av) Julijana Bizjak Mlakar in Irena Škvarč (zgoraj), Sandra Bašič Hrvatin (desno) km. še na drugo težavo: »Drugi manever lastnikov je ta: novinarje držijo v prekarnem odnosu. Na področju medijev se ne bi smelo nikoli zgoditi, da se je tako množično spremenilo razmerje med tistimi, ki so zaposleni Posebej je bila izpostavljena vloga Primorskega dnevnika pri rednem osveščanju bralcev o dogodkih iz novogoriškega in goriškega prostora in prekarnimi novinarji. Prekarni novinar, ki je v primežu tega, da mora poskrbeti za svojo plačo in dela, zato da bi zaslužil, ne zato, da bi delal v javnem interesu, ne more biti dober novinar. Zato je eden od najpomembnejših ukrepov države, da to uredi. Noben medij, ki se financira iz javnega denarja, ne more imeti novinarja v taki obliki zaposlitve. Tu mora država nekaj narediti in to je javni interes.« Predmet niza javnih razprav, ki se bo aprila zaključil v Ljubljani, je tudi vloga lokalnih medijev. »Zavedamo se, da je sredstev izredno malo, da bi morale lokalne skupnost imeti tudi določeno vlogo pri tem, da dobijo državljani informacije, ki so pomembne. Obenem pa se zavedamo, da moramo zadostiti potrebam skupnega slovenskega prostora. Zamejski mediji so izjemno pomembni za ohranjanje sloven- skega jezika, kulture in identitete in upam, da bomo temu področju v prihodnje lahko namenili bistveno večjo pozornost,« je poudarila ministrica. Prav vsebinam v lokalnih medijih je precej besed namenilo tudi občinstvo. Zgodovinar Branko Marušič in predsednik Foruma za Goriško Boris Nemec sta posebej izpostavila vlogo Primorskega dnevnika pri rednem osveščanju bralcev o dogodkih iz novogoriškega in goriškega prostora. »Zame je najboljši slovenski časopis Primorski dnevnik, saj redno obvešča o dogodkih na obeh straneh meje,« je poudaril Nemec in ministrici predstavil svoj predlog, da bi vsak državljan moral imeti možnost, da določen odstotek od dohodnine nameni mediju, ki ga želi podpirati. Luka Lisjak Gabrijelčič, sourednik revije Razpotje, pa se je vprašal, ali je modro, da država spodbuja kopico lokalnih medijev, oziroma medijsko fragmentacijo, ki je iracionalna in tudi on pozval, naj bralci prevzamejo odgovornost za obstoj medijev, torej naj za vsebine, ki jih prebirajo, tudi prispevajo. »V tej luči je treba današnje mlade, ki niso pripravljeni plačevati za ogled kina ali branje medijskih vsebin - vse to jim je brezplačno dosegljivo na internetu, vzgojiti. Kot prvo jim je treba postaviti vprašanje, kdo, mislijo, da bo pa njih plačeval, ko bodo želeli preživeti od svojega dela?« je razpravo zaključila Neda Rusjan Bric, v.d. direktorice novogoriškega SNG. Katja Munih gorica - »V Brucku taborišču« Begunci in pregnanci pred sto leti in danes Osma zaporedna predstavitev knjige V Brucku taborišču ... 1915-1918, ki jo je napisal Vili Prinčič, je potekala v četrtek zjutraj v prostorih Katoliške knjigarne. Pisca in raziskovalca je predstavil Damjan Paulin v imenu gostiteljev. S pogovorno iztočnico ga je vprašal, kdaj in kako je nastajalo besedilo, ki je zahtevalo veliko stikov, poizvedovanj in podatkovnih posredovanj. Knjiga je tretja po vrsti, v kateri Prinčič obravnava usode primorskega, posebno posoškega prebivalstva med prvo svetovno vojno. Vsekakor ne gre za opise vojaških usod in ofenziv, temveč za civiliste, v veliki večini za ženske in otroke. Pred več kot dvema desetletjema je zgodovinar kromberškega muzeja Drago Sedmak med predavanjem v Štmavru pozval prisotne, naj kaj zabeležijo o pregnanih sorodnikih in znancih, ki so se morali pred fronto na Soči umakniti v druge kraje monarhije. Tedaj je avtor knjige pričel zbirati podatke in jih zapisovati. V knjigi Pregnani je zbranih 66 pričevanj, po izidu se jih je nabralo še pet- gorica - Danes slovo Boeganu v spomin Renato Boegan je bil velik delavec, odločen in dober možakar, poštenjak. Živel je v Semeniški ulici v Gorici, ob nekdanji družinski pralnici in barvarni z vhodom iz Svetoivanske ulice, kjer se je že v mladih letih zaposlil. Zavezan je bil severni četrti, kjer je poznal domala vsakogar in se kot dolgoletni predsednik rajonskega sveta za Pla-cuto-Svetogorsko veliko trudil v korist mestnega predela, v katerem je izrazita tudi slovenska prisotnost. Med njegovim predsednikova-njem so bili položeni temelji sodelovanja s Krajevno skupnostjo Solkan. Zaradi družbene angažiranosti je bil v mestu cenjen. Kot človeka dialoga, ki sta ga plemenitila odprtost in spoštljivost, se ga spominjajo tudi nekdanji slovenski predstavniki v rajonskem svetu in pa znanci iz slovenskih ustanov. Renato Boegan je umrl v 92. letu starosti. Pogreb bo danes ob 11. uri v cerkvi sv. Hieronima v Uici Capodistria v Trstu. Renato Boegan Poslanka obiskala tudi kapelico Slovenska zastopnica v madžarskem parlamentu Erika Kiss Koleš si je ob koncu svojega obiska na Goriškem včeraj ogledala madžarsko kapelico pri Vižin-tinih. Pričakal jo je doberdobski župan Fabio Vizintin ter ji orisal zgodovino kapelice in postopek obnove, pri kateri je bila temeljnega pomena pomoč iz Madžarske. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da madžarski turisti množično obiskujejo kapelico. Poslanka, ki sta jo spremljala tudi goriška občinska svetnica Marilka Kor-šič in pokrajinski tajnik SSk Julijan Čav-dek, je napovedala, da namerava organizirati jeseni še en obisk pri nas, saj jo tukajšnji kraji zelo zanimajo in bi si jih rada bolj podrobno ogledala. Izrazila je tudi upanje, da si bomo Slovenci v zamejstvih še dalje prizadevali za medsebojne stike in utrjevali sodelovanje. najst. Lansko jesen pa je izšla v četrtek predstavljena knjiga. O vsebini je bilo že marsikaj povedanega na vseh predstavitvah in naknadno v časopisih. Marsikaj je avtor ponovil tudi tokrat in iz njegovega pripovedovanja so samodejno izšle vzporednice s sedanjimi tokovi prebežnikov, izgnancev in pregnancev: brezperspektivnost, lakota, dolgi premiki, nastavitveni centri, skrb in tudi brezbrižnost oblasti, nasprotovanje krajevnega prebivalstva z izjemami, ko so begunce zaposlovali na kmetijah, tudi v tovarnah. V tedanjem času so dodatno razsajale in morile nalezljive bolezni, zlasti otroke. Po prvih mesecih težav so si v tedanjih taboriščih, tudi v Brucku, nekako pomagali in odprli šole ter ustanovili krožke. Umrljivost pa je bila vseeno zelo visoka. Svoje zanimanje je avtor usmeril prav v taborišče v Brucku, ker je bilo naseljeno tako rekoč povsem s Slovenci: sedem tisoč se jih je zvrstilo v treh letih, stalno pa je bilo prisotnih od štiri do pet tisoč ljudi. Poleg tega je Prinčič leta 2001 kraj in prebivalce obiskal med iz- Vili Prinčič in Damjan Paulin v Katoliški knjigarni fotol.k. letom, ki ga je priredilo kulturno društvo Jezero iz Doberdoba. Nadaljeval je z raziskovanjem in po letih podrobnega dela ter pisanja je nastala knjiga, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Sedaj je pošla in je v teku njen ponatis. Po začetni razlagi so redki udeleženci - če odmislimo časnikarje in gostitelja, so dolgo časa bili le štirje poslušalci, nato pa sedem - posegli z vprašanji in mnenji o tej zvrsti primorskega pisanja in pomembnosti ohranjanja spomina. Podobno se je pripetilo pred letom dni kronistu med predstavitvijo nekega njegovega prevoda. Kaže, da nekatera imena ne pritegnejo običajnega občinstva na kavo s knjigo. (ar) SOVODNJE Jutri glasbeno voščilo V občinski telovadnici v Sovodnjah bo jutri z začetkom ob 17.30 tradicionalno novoletno glasbeno srečanje, na katerem se bodo predstavili, poleg domačih solistov in pevskih zborov, tudi člani ansambla narodno zabavne glasbe Kraški muzikan-ti in istrski kantavtor Rudi Bučar. Dogodek prireja sovodenjska občina v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja v okviru festivala Across the Border; vstop na koncert bo prost. / GORIŠKA Sobota, 16. januarja 2016 1 5 gorica - Pustni sprevod bo 31. januarja Spremenjena trasa Udeležilo se ga bo devet vozov in osem skupin - V soboto prihodnjega tedna pustno-plesni popoldan S preteklih izvedb Goriški pustni sprevod bo letos potekal 31. januarja, tako da so program pustnega dneva predstavili na goriškem županstvu že včeraj. Zaradi gradbenih del v Saurovi ulici bo trasa precej spremenjena. Začetek sprevoda bo ob 14. uri v Ulici Cadorna, zatem se bodo pustarji odpravili po Ulici IX agosto na Korzo Italia. Zaključni del sprevoda bo nato speljan po Verdijevem korzu in po Boccacciovi ulici. Sprevoda se bo udeležilo devet vozov, s katerimi se bodo v Gorico pripeljali pustarji iz Praprota, Medje vasi-Štivana, Štaranca-na, Štmavra, Sovodenj, Povoletta, Grionsa, Šempetra in iz goriškega društva Spaca us. Za veselo vzdušje bo skrbelo osem pustnih skupin; prišle bodo iz Gorice, Tržiča, Selc, Gabrij, Romansa, Medee, Villanove in Rude. Pustno vzdušje bo sicer Gorici zavladalo že v soboto, 23. januarja, s popoldnevom v zname- nju plesa. Med 15.30 in 19. uro se bodo otroci lahko našminkali na Verdijvem korzu, ob 17. uri bo pred gledališčem Verdi nastop plesalk iz šole Giselle; ob 16. uri bodo v ljudskem vrtu zaplesali člani društva Arte dance studio, ki se bodo zatem predstavili še v peš coni na Verdijevem korzu in pred gledališčem Verdi. Nekaj pustnih dogodkov se bo zvrstilo tudi 6. in 7. februarja, njihov potek bodo predstavili v prihodnjih dneh. Letos pa po vsej verjetnosti ne bo tradicionalnega pogreba pustnega kralja Bepa Zaneta. Glavna prireditelja tradicionalnega dogodka sta že malce v letih, tako da sta se letos odrekla njegovi organizaciji. Na goriški občini si sicer prizadevajo, da bi jima priskočili na pomoč, še zlasti je treba čim prej najti vdovo, saj dosedanje letos ne bo. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 30. januarja ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: danes, 16. januarja, »Dov'e l'uscita?«, igra Max Paiel-la; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 19. in 20. januarja »Pen-so che un sogno cosi...«, nastopa Giuseppe Fiorello«; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664. V ROMJANU: v telovadnici Ondina Pe-teani bo v petek, 12. februarja, ob 20.30 gledališka predstava, posvečena 125.000 vojakom italijanske in drugih narodnosti iz obmejnih krajev, ki so se med prvo svetovno vojno borili z avstro-ogr-sko vojsko z naslovom »Come cavalli che dormono in piedi« Paola Rumiza. Dogodek prireja združenje Leali delle notizie v sodelovanju s stalnim gledališčem FJK. Vstopnice na sedežu združenja Leali delle notizie na Trgu Franca Jožefa v Ronkah; informacije po tel. 338-1335516 (Isabella), 349-0896587 (Michele) in 335-5634089 (Cristina). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 16. januarja, ob 16.30 »"Z" Le avven-ture di Zorro« (Eudald Ferre&Luca Ronga); informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049. S Izleti NOČNI POHOD NA ŠKABRIJEL 2016: Društvo za rekreacijo, kulturo in zgodovino Škabrijel 1917 vabi na prvi Nočni pohod na Škabrijel, ki bo v soboto, 23. januarja, z začetkom ob 19. uri. Zbirno mesto bo pred Gasilskim domom v Novi Gorici. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.10 - 17.00 -18.45 - 20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 16.00 »Carol«; 18.15 -21.10 »Revenant - Redivivo«. Dvorana 3: 16.00 »Il Piccolo principe«; 17.45 - 20.00 - 22.10 »La corri-spondenza«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.10 - 17.00 -18.45 - 20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 16.00 »Assolo«; 17.45 -21.00 »Revenant - Redivivo«. Dvorana 3: 17.30 »Carol«; 15.10 -19.50 - 22.15 »Creed - Nato per com-battere«. Dvorana 4: 15.30 »Il Piccolo principe«; 17.20 - 19.50 »La grande scom-messa«; 22.10 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 5: 15.40 »Macbeth«; 17.50 -20.00 - 22.10 »La corrispondenza«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Mali princ« (Filmski vrtiljak). fi Razstave V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja. Do 31. januarja je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra - Da peccato di gola a genere di conforto«. Odprti sta ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled. Urnik: do 31. januarja ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost. Koncerti SKRD JEZERO vabi na koncert božičnih pesmi »Pozdrav novemu letu« v soboto, 23. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo otroški zbor Veseljaki, moški zbor Skala, ženska vokalna skupina Jezero, orkester kitar centra Emil Komel in kvartet flavt Glasbene matice. V KROMBERKU: v cerkvi Marije To-lažnice bo danes, 16. januarja, ob 19.30 koncert, ki ga bo izvedel župnijski MePZ Šempeter s sopranistko Polono Kante Pavlin ter mladimi pevci Lucijo Bizjak, Renejem Turkom in Jakobom Pavlinom ob spremljavi Projektnega orkestra KUD Šempeter pod taktirko Matjaža Černica. V TRŽIČU: v stolnici Sv. Ambroža bo v nedeljo, 17. januarja, ob 16. uri koncert iz niza »Koncerti za orgle« v organizaciji občinskega gledališča v Tržiču. Nastopila bosta Diego Cal (trobenta) in Manuel Tomadin (orgle); vstop prost. H Šolske vesti PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Mavrica v Bračanu v sredo, 20. januarja, od 10.30 do 11.30; Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; Kekec v Šte-verjanu v petek, 22. januarja, od 10.30 do 11.30; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Zorzut v Bračanu v torek, 19. januarja, od 8. ure do 9.30; Zupančič, Ul. Brolo v Gorici v torek, 26. januarja, in v sredo, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Rin-garaja). DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Mavrica v Bračanu v torek, 19. januarja, ob 17. uri; Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 20. januarja, ob 17. uri; Kekec v Števerjanu v četrtek, 21. januarja, ob 17. uri; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 26. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 27. januarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri; Zupančič, Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri. AD FORMANDUM vabi na dan odprtih vrat Gostinske šole v petek, 22. januarja, od 14. do 16. ure v hotelu Best Western Palace (Korzo Italia 63 v Gorici). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti Gostinske šole predvsem pa triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, s katerim lahko pridobijo potrdilo o poklicni usposobljenosti za kuharja ali natakarja. Starši in dijaki bodo imeli priložnost, da spoznajo dejavnost Gostinske šole, da si ogledajo učilnice in laboratorije, spoznajo učno osebje in pridobijo dodatne informacije o izobraževalni ponudbi za šolsko leto 2016-2017. □ Obvestila MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo k sodelovanju na pustnem vozu; informacije in naročilo pustnih oblek po tel. 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). OBČINA SOVODNJE obvešča občane, da je na voljo goriški zbirni center za odpadke, v Ul. Gregorčič 50, od ponedeljka do petka od 14.30-18.00, ob sobotah 9.30-12.20, 14.30-18.00, ob nedeljah 9.30-12.00; informacije nudijo v tehničnem uradu sovodenjske občine. ODBOR SEKCIJE VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane na volilni občni zbor, ki bo v Jamljah v večnamenskem centru danes, 16. januarja, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. VZPI-ANPI DOBERDOB vabi člane na občni zbor sekcije Jože Srebrnič v soboto, 23. januarja, ob 16. uri v prostorih KD Jezero v Doberdobu. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi vse, ki želijo sodelovati pri sovo-denjski pustni povorki in pripravi pustnega voza, naj se prijavijo do 18. januarja po tel. 320-9755803 (Mateja) ali 329-0913340 (Maja). ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija poskuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu od 18. januarja dalje; vpisovanje in informacije po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali markovicdanie-la@yahoo.com. POKRAJINSKI MUZEJI obveščajo, da bo sedež v goriškem grajskem naselju, v katerem so muzej prve svetovne vojne, muzej mode in arheološki oddelek, zaprt do ponedeljka, 18. januarja, zaradi vzdrževalnih del v stavbi. VZPI-ANPI SOVODNJE-RUPA-PEČ-GABRJE sklicuje občni zbor sekcije v soboto, 23. januarja 2016, ob 17. uri v dvorani Antonije Kosič Pavletič kulturnega društva Skala v Gabrjah. Na dnevnem redu poročilo tajnika in blagajnika, izvolitev novega odbora, razno. Prireditve DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja, ob uspehu predavanja »Moderna in naravna prehrana«, tečaj kuhanja za zdravo prehrano v ponedeljek, 18. januarja, ob 18. uri v Lokandi Devetak na Vrhu; informacije in vpisovanje po tel. 329-4006925 (Vincenza) ali 328-3717328 (Štefan). MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo 19. januarja ob 20. uri: na temo »12. soška ofenziva - Poveljevanje in taktika nemških in avstro-ogrskih enot« bo predaval Blaž Torkar. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četrtek, 21. januarja, ob 20. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici na novo Srečanje po lipami. V mesecu katoliškega tiska bo gost Nova cestna povezava Občinska uprava iz Sovodenj je včeraj sporočila, da bo od ponedeljka, 18. januarja, ob 7. uri dalje odprta nova cestna povezava med Štradalto in Malniščem. »Dediči« uršulink Starši otrok, ki obiskujejo italijansko osnovno šolo Sant'Angela Merici v Ulici Palladio v Gorici, so tudi naše uredništvo prosili, da napovemo dan odprtih šolskih vrat, ki bo v ponedeljek, 18. januarja, od 15.30 do 18. ure. Učitelji bodo predstavili ponudbo zavoda, ki prevzema dediščino nekdanje uršulinske šole. V ponudbo so vključeni tudi razni glasbeni in jezikovni tečaji ter popoldanske dejavnosti, ki so na voljo tudi otrokom iz drugih osnovnih šol. Simfonični orkester V novogoriškem Kulturnem domu bo v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.15 nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija, ki je v svojih šestdesetih letih ustvarjanja zapustil globoko sled v slovenskem glasbenem življenju. Od ustanovitve dalje so njegova temeljna dejavnost studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Orkester izvaja zanimiv in pester koncertni program, s katerim privablja raznovrstno občinstvo. Vstopnina znaša 14 evrov, znižana 10. (km) Vojne grafike v knjižnici V državni knjižnici v Mamelijevi ulici v Gorici bodo danes ob 17. uri odprli razstavo grafik, ki so posvečene prvi svetovni vojni. Razstavili bodo dela Anselma Buccija (1887-1955), ki je vojno doživel na lastni koži, in raznih sodobnih avtorjev. duhovnik, teolog, publicist, urednik revije Ognjišče in knjižnih izdaj založbe Ognjišče, avtor številnih knjig, tiskovni predstavnik koprske škofije, izobraženec in kulturni delavec mag. Božo Rustja. Večer bo vodil Peter Čer-nic. SKD SKALA GABRJE v sodelovanju s krožkom Krut prireja v petek, 22. januarja, ob 20. uri na sedežu društva v Gabrjah srečanje z naslovom »Zdravo prehranjevanje v štirih letnih časih«. Srečanje bo vodila Marija Merljak, svetovalka na področju zdrave prehrane, avtorica knjig in člankov, predavateljica in vodja delavnic, radijski glas in televizijski obraz. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Borut Leban (od 8.00 dalje v kapeli glavnega pokopališča) v cerkvi Sv. Ivana in na pokopališču. DANES V POLAČU: 11.00, Anna Lucia Tortul vd. Furlan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Polaču in na pokopališču v Foljanu. DANES V TRŽIČU: 9.30, Romana Maria Devide vd. Zorzin, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 10.50, Sonia Stener vd. Soro iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža ob 11.00 in na pokopališču; 11.30, Susy Ritossa por. Cattonar v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. Ob izgubi Boruta Lebana, bivšega predsednika športnega združenja Dom, izrekata hčerkama Mari in Katji, sestrama Anki in Mirjam ter ostalim svojcem iskreno sožalje Šz Dom (Gorica) in Kulturni dom v Gorici 1 6 Sobota, 16. januarja 2016 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Neuničljivi sistem plenitve Darja Kocbek_ Državljani so ta teden spet dobili potrditev, da so njihove koristi za stranke levosredinske vladne koalicije Mira Cerarja manj pomembne kot ape-titi interesnih skupin in vplivnih posameznikov. To se je izkazalo ob obravnavi predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti. S temi gozdovi, ki jih je v Sloveniji petina (štiri petine so v zasebni lasti), zdaj na podlagi koncesij, ki so jih dobili pred dvema desetletjema, gospodarijo gozdna podjetja. Te koncesijske pogodbe se iztečejo junija letos. V predlogu novega zakona je predvideno, da država koncesij ne bo podaljšala, ampak bo upravljanje in gospodarjenje z gozdovi v državni lasti prevzelo novo državno podjetje Slovenski državni gozdovi. To podjetje bo od gozdnih podjetij prevzelo prodajo lesa iz državnih gozdov. Sečnje in spravila lesa seveda ne bo opravljalo samo, ampak bo izvajalce najemalo prek javnih razpisov. Interes za pridobitev teh del je po neuradnih informacijah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano velik tako med domačimi gozdnimi podjetji kot tudi podjetji iz tujine. Sedanji koncesionarji večino lesa neobdelanega v obliki hlodov, torej brez dodane vrednosti, prodajo v tujino, največ v Avstrijo, kjer ga obdelajo in v obliki izdelkov prodajo za veliko višjo ceno. Novo podjetje naj bi poskrbelo, da bi več lesa predelali doma, zato je v predlogu zakona predvideno, da bo vzpostavilo lesne centre za predelavo lesa. Temu ostro nasprotujejo na obrtni zbornici, nekoliko manj ostro tudi v gospodarski zbornici. Zaradi tega so se v levosredinski vladni koaliciji za zdaj dogovorili za rešitev, da bo novo podjetje lesne centre lahko ustanavljalo, ne bo pa to obvezno. Minister za kmetijstvo Dejan Ži-dan pojasnjuje, da ustanovitev državnega podjetja predlaga na podlagi dobrih izkušenj s takšnim podjetjem zlasti v Avstriji, na Bavarskem in Finskem. Razprava o predlogu zakona na seji pristojnega odbora v tem tednu je že nedvomno pokazala, da se po Sloveniji na tak način ne bo mogel zgledovati minister nobene države, ki se bo v prihodnosti odločila za ustanovitev državnega podjetja za gospodarjenje z gozdovi. Da Slovenija res ne more biti dober zgled, je v zadnjih dneh pokazala tudi nova afera z nezakonitimi izplačili profesorjem nekaterih fakultet Univerze v Ljubljani. Pred slabim letom dni je bila prisiljena predsedniku vlade Miru Cerarju ponuditi odstop ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Can- / kar, ker si je kot dekanja fakultete za upravo v Ljubljani izplačevala nerazumno visoke honorarje za svetovanje. Izplačilo dodatka za stalno pripravljenost, ki ni v skladu s pravilniki univerze, si je, kot kaže, izmislil minister za finance Dušan Mramor v času, ko je bil dekan ljubljanske ekonomske fakultete. Prejemal ga je tudi sam. Koliko dodatka je dobil, Mramor ne ve, ve le, da je za deset mesecev prejel 3700 evrov. Toliko ga namerava vrniti. Omenjenih 3700 evrov bo vračal na obroke, ker je njegova plača v povprečju nižja od 3000 evrov in ima tudi druge izdatke, je pojasnil novinarjem. Da bi zato, ker je bil ujet s prsti v marmeladi, odstopil s funkcije ministra za finance, mu seveda ne pride na misel. Pozive, da bi moral odstopiti, je označil kot nekorektne. Med ministri v sedanji levosredinski vladi je nezakoniti dodatek za stalno pripravljenost kot profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti prejemala tudi ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Seveda tudi ona za to ni pripravljena prevzeti objektivne odgovornosti in zapustiti ministrskega položaja. Pozivi, naj odgovorni odstopijo, se kljub temu nadaljujejo. Zaposleni na ljubljanski in mariborski univerzi, ki sta največji univerzi v državi, so začeli podpisovati izjavo, s katero izražajo zaskrbljenost zaradi nepravilnosti, ki se pojavljajo na univerzi in na posameznih fakultetah. Odgovorne pa pozivajo k odstopu. Na to izjavo, ki jo je podpisalo že več kot 100 profesorjev, asistentov in drugih zaposlenih, se je s sporočilom odzval rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik. V njem ugotavlja, da sta »tako problematika avtorskih honorarjev, kot izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost v veliki meri posledica nejasnih oziroma nezadovoljivo izdelanih univerzitetnih pravil za omenjena področja«. Ker pa je vodstvo univerze zavezano načeloma zakonitosti in demokratičnost, »ne nameravamo ne obtoževati in ne ukrepati proti osebam, za katere ni dokazano, da so nezakonito ravnale«. Tudi Svetlik očitno meni, da za sporna izplačila in druge nepravilnosti nihče ni objektivno odgovoren. V takšnih razmerah ni čudno, da si minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pod pretvezo, da Slovenija za domače izdelke potrebuje domačega trgovca, drzne državljane snubiti, naj s svojimi prihranki prek prestrukturiranja prezadolžene trgovske družbe Tuš v potrošniško zadrugo pomagajo reševati še pred leti najbogatejšega Slovenca Mirka Tuša. ljubljana - Novost v trgovski ponudbi V centru prestolnice italijanska gastronomija LJUBLJANA - Italijanski gastronomiji ni treba potrjevati svoje vrednosti, temveč jo zgolj razlagati inovativno in privlačno. V centru Ljubljane, na Cankarjevi cesti št. 6, bodo ta ponedeljek (ob 18. uri) odprli zanimiv prostor, v katerem bo mogoče občudovati in nakupovati zakladnico italijanskih dobrot in vonjav. Tržačana Severino in Rossana Bettini bosta odprla Enjoyitaly, trgovino in bar, v kateri bodo obiskovalci lahko izbirali med najboljšim italijanskim parmezanom, mocarelami, pršutom San Daniele, najboljšimi oljčnimi olji s celotnega Apeninskega polotoka. Na prodajnih policah bodo tudi testenine domače proizvodnje, vrhunska vina in penine, čokoladne dobrote in seveda kakovostna kava različnih blagovnih znamk. Ljubljančani bodo v tem lokalu lahko spoznali tudi vse variacije kave. Kratko, dolgo, s kapljico, črno, dvojno, mrzlo, toplo, svetlo, temno ... Pohištvo v novem razstavnem prostoru je prispevalo furlansko podjetje Cal-ligaris, slog novega lokala pa bo zelo italijanski - eleganten in trezen, je napovedala upraviteljica Rossana Bettini, ki jo poznamo tudi kot soprogo podjetnika in nekdanjega politika Riccarda Illyja. (sč) zgodovina - Pobuda v Posočju Vpis Poti miru v Unescov seznam uživa veliko podporo Prizor s Soške fronte (1915-1918), ki je nosilni dejavnik Poti miru po bojiščih prve svetovne vojne LJUBLJANA - Fundacija Poti miru v Posočju in Nacionalni odbor za obeleževanje 100-letnic prve svetovne vojne sta predstavila projekt vpisa Poti miru od Alp do Jadrana - dediščina prve svetovne vojne, na poskusni seznam svetovne dediščine Unesca (Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo). Predstavljen je bil projekt nominacije, ki vključuje vpis Poti miru s izbranimi lokacijami (pokopališča, kapelice, kostnice, vojaški ostanki), postopek nominacije ter učinki »blagovne znamke« Unesco na razvoj regije. Na predstavitvi so sodelovali tudi zastopniki slovenskih mnistrstev za kulturo in obrambo, generalna sekretarka Unesca slovenske Nacionalne komisije, direktorica Urada Unesco Slovenija Marjutka Hafner, zastopniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine - Območna enota Nova Gorica, Slovenskih železnic ter župani oziroma predstavniki občin vzdolž Poti miru od Alp do Jadrana. Zbrani župani in njihovi predstavniki so izrazili naklonjenost in interes, saj predstavlja znak Unesco velik razvojni potencial. Cilj projekta je skupen vpis dediščine prve svetovne vojne na Unescov seznam svetovne dediščine z Italijo in Avstrijo do stote obletnica konca prve svetovne vojne. Pot miru od Alp do Ja- drana govori v jeziku, ki je pred stotimi leti potihnil, govori o sodelovanju, o sožitju in delu v skupno dobro, so poudarili na predstavitvi. Pot miru je trajnostni projekt, za katerega so Nacionalni odbor za obeleževanje 100-letnic prve svetovne vojne in tudi vlada Republike Slovenije mnenja, da zasluži širšo mednarodno odmevnost. To lahko doseže bodisi z vpisom dediščine na Unescov Poskusni seznam svetovne dediščine in Unescov seznam svetovne dediščine v drugem koraku, bodisi s prizadevanji za pridobitev Znaka evropske dediščine ali Kulturne poti Sveta Evrope. TA TEDEN Vojni ujetniki v Rusiji lahko končno prejemajo darila svojcev. »Po dolgih pogajanjih se je vendar našla pot, po kateri je mogoče pošiljati pomoč vojnim ujetnikom v Rusiji. Ruska vlada je dala na razpolago brzovlake za prevoz darov vojnim ujetnikom. Te vlake spremljajo zastopniki švedskega Rdečega križa, ki bodo skupno z ame-rikanskimi in ruskimi zastopniki Rdečega križa oskrbovali razdeljevanje darov na licu mesta. Tako se je storilo vse mogoče, da morejo darovi dospeti do vojnih ujetnikov. Naša vlada je storila vse, kar je mogla, in sedaj že gredo proti vzhodu, pod zanesljivim varstvom, cele vlakovne pošiljke in pripravljajo se še druga obsežna sredstva. Tekom prihodnjih mesecev odidejo nadaljnje vlakovne pošiljke. Toda ne samo država, temveč tudi radodarno ljudstvo in starši, žene in otroci bi radi pomagali s svoje strani. Ali namen se more doseči samo, če je vse v redu. Samo tisti more pomagati v resnici, ki izroča na za to določenih krajih predmete, ki se morejo in smejo pošiljati vojnim ujetnikom. Bilo bi gotovo lepo, če bi vsak dar mo- PRED 100 LETI gel priti v roke dotičniku, ki nam je mil in drag: toda to je nemogoče. Zato se ne morejo sprejemati darovi za posamezne vojne ujetnike. Naj da vsakdo kaj, da more tudi vsak dobiti kaj. Zima je že tu, zato se je treba podvizati kolikor le mogoče. Darovi v gotovini naj se pošiljajo uradu za vojno preskrbo s pripombo »darovi za vojne ujetnike v Rusiji«. Dovoljeni so naslednji darovi: zimske srajce in spodnje hlače, volnene nogavice, zapestnice, oglavnice, oprsniki, dokolenice, opasniki, šali, robci (brez podob), brisače, hlačniki brez gumijevih nateznic, milo, ščetke za zobe, glavniki, sredstva proti mrčesom. Če se dodajo drugi predmeti, posebno živila, pijače, pisma ali tiskovine, more to povzročiti, da se stvar ne odpošlje. Darove sprejemajo zbiralnice urada za vojno preskrbo, uradi Rdečega križa, in kjer ni teh, pa županstva. Vsi ti uradi morajo sprejete darove kolikor mogoče hitro do-poslati uradu za vojno preskrbo na Dunaju, ki pregleda darove in jih potem spravi v zaboje in sicer tako, da je vsebina povsod kolikor mogoče enaka." TA TEDEN Pri Sv. Jakobu so proslavili dvajseto obletnico obnovitve prosvetnega društva. »Člani so si zadali nalogo, da na kar najbolj prisrčen način proslavijo dvajseto obletnico obnovitve prosvetnega delovanja pri Sv. Jakobu. Kljub temu, da je bil vstop samo za člane in bližnje znance, so bili društveni prostori natrpani. Lepo je bilo pri srcu starejšim in najstarejšim članom, ko so imeli priliko po petindvajset in več letih slišati nekatere pevce, ki so se kljub letom in sivim lasem, potrudili, da so nastopili in obudili toliko lepih spominov. Na sporedu so se uvrstili tudi mladi člani, ki so najboljše jamstvo za bodoče življenje in delovanje društva. Pa pojdimo po vrsti: pozdravni govor je imel sedanji predsednik društva Mario Magajna, ki je med drugim dejal, da je „naloga naših prosvetnih društev pridobiti čim več članov ter jim nuditi poleg razvedrila tudi možnost delovanja na raznih področjih prosvete. Naša največja skrb pa mora biti, da ohranimo našo slovensko mladino, da se nam ne porazgubi, da se ne potujči ter da ostane PRED 50 LETI zvesta svojemu narodu in njegovim tradicijam." Predsednik Magajna je posebno podaril, da se ob današnji proslavi spominjamo s hvaležnostjo predvsem tistih, katerih zasluga je, da Slovenci v Trstu zopet uživamo vsaj nekaj svobode in ki so z največjimi žrtvami ustvarili pogoje, da so se po vojnem viharju obnovile v Trstu slovenska prosvetna društva. Nato je v spomin naših padlih, članica društva Fani Kerševan zapela pesem Konjuh planinom. Predsednik Magajna je na koncu svojega govora pozdravil predsednike SKGZ, Prosvetne zveze in predstavnike vseh prijateljskih društev, člane pa je naprosil, da bi bili v društvu čimbolj aktivni. Za to priložnost so „Cankarjevci" pripravili poseben „Cankarjev listič", glasilo Šentjakobskega prosvetnega društva Ivan Cankar. V tem lističu je opisano delovanje društva v dvajsetih letih ter imena vseh predsednikov in tajnikov društva. Ko pa se je navdušenje praznovanja poleglo, si je naša mladina zopet zavihala rokave ter nadaljuje z delom za bodoče prireditve in nastope.« Sobota, 16. januarja 2016 1 7 NBA v Londonu LONDON - Severnoameriška košarkarska liga NBA je sinoči gostovala v Evropi, v Londonu sta se pomerili ekipi To-ronta in Orlanda, po podaljšku pa so do 25. zmage v sezoni prišli Kanadčani Toronto je zmago v razprodani dvorani O2 in 18.700 gledalci slavil s 106:103. Navijači so z navdušenjem pozdravili vsako akcijo obeh moštev, že od začetka pa je tekma postregla z dinamično igro, ki je značilna za priložnostna srečanja serie NBA global games. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Etapa Portugalcu BUENOS AIRES - Portugalski motociklist Helder Rodrigues (Yamaha) je zmagovalec 12. etape vzdržljivostnega relija Dakar, 913 kilometrov dolge etape med San Juanom in Villo Carlo-som Pazom. V skupnem vodstvu ostaja Avstralec Toby Price, ki je v cilj prišel kot drugi, s 7:32 minute zaostanka. Tretji je bil Argentinec Kevin Benavides, ki je zaostal še 23 sekund več. V skupnem seštevku ima Price pred drugim Slovakom Štefanom Svitkom, danes četrtim, 37:39 minute prednosti. smučarski poleti - Svetovno prvenstvo v poletih v Kulmu Prevc drugi po dveh serijah BAD MITTERNDORF - Peter Prevc je po polovici svetovnega prvenstva v smučarskih poletih na Kulmu v Avstriji na drugem mestu. V prvi seriji je dosegel rekord skakalnice, 243 metrov, v drugi pa 213,5 m in ima 418,1 točke. Vodi Norvežan Kenneth Gangnes (236 in 216 m, 419,4 točke), tretji pa je Avstrijec Štefan Kraft (226 in 220 m, 415,6 točke). Pred 11.000 navijači, med katerimi so bile številne slovenske trobojnice, je bila uspešna tudi preostala slovenska trojica. Svetovni prvak izpred štirih let Robert Kranjec je po dveh serijah ŠP na osmem mestu (204,5 in 213,5 m, 356,8), Anže Lanišek je deveti (215 in 207 m, 354,4), Jurij Tepeš pa deseti (218,5 in 201,5 m, 350,3). Danes sta predvideni še dve posamični seriji, prva ob 14. uri. Napovedano je slabo vreme z vetrom in sneženjem in lahko se zgodi, da spet ne bodo mogli v celoti izvesti vsega programa, kot je bilo na prejšnjem SP, ko je Nemec Severin Freund prvak postal po vsega dveh serijah. Freund je trenutno na sedmem mestu s 370,5 točke. »Prvi skok je bil polet, ker nisem mogel narediti telemarka, sem izgubil osem točk. V drugi seriji sem malo prepozno začel polet in več nisem mogel skočiti. Sedaj upam, da tekma v soboto bo, čeprav je vremenska napoved slaba. Pri tako dolgih skokih sva z Gangnesom povsem skupaj, kar je skoraj neverjetno majhna razlika,« je po tekmi povedal Prevc. V prvi seriji je raven tekmovanja zvišala izjemnem polet 43-letnega japonskega veterana Noriakija Kasaija, ki je dosegel rekord skakalnice (240,5 m). Sledilo je še nekaj zelo dolgih poletov, vse pa je ponovno prekosil Peter Prevc, ki je pristal pri 243 metrih. V drugi seriji, ki je v vse močnejšem sneženju potekala hitreje od uvodne, je najprej Kranjec zanesljivo ugnal vse, ki so nastopili pred njim ter mnoge za njim. Še najbolj sta se mu približala Lanišek in Tepeš. Pred nastopom najboljše deseterice je bila na čelu trojica Slovencev, vsi pa so se na koncu zvrstili do desetega mesta. Gangnes, ki je tretji v skupnem seštevku pokala, je dokazal, da lahko iz norveške ekipe kdorkoli preleti vse tekmece. Tudi Prevca, ki zaostaja za 1,3 točke, ter si zelo želi, da se ne bi ponovila odpoved drugega tekmovalnega dne, kot pred dvema letoma, ko je polete za SP končal na tretjem mestu. Drugi skok je opravil v zelo močnem sneženju, ko se ga na prvi tretjini doskočišča iz izteka sploh ni bilo moč videti. Sam je dejal, da to na njegovo daljavo ni vplivalo. Izidi po dveh od štirih serij: 1. Kenneth Gangnes (Nor) 419,4 (236/216 m) 2. Peter Prevc (Slo) 418,1 (243 - rekord skakalnice/213,5) 3. Stefan Kraft (Avt) 415,6 (226,5/220) 4. Johann Andre Forfang (Nor) 415,0 (230/216,5) 5. Noriaki Kasai (jap) 409,0 (240,5/215) 6. Anders Fanne-mel (Nor) 97,6 (234/214,5) 7. Severin Freund (Nem) 370,5 (209,5/203) 8. Robert Kranjec (Slo) 356,8 (204,5/213,5) 9. An-že Lanišek (Slo) 354,4 (215/207) 10. Jurij Tepeš (Slo) 350,3 (218,5/201,5). (sta) Peter Prevc med »letenjem« na Kulmu fis alpsko smučanje - V pričakovanju današnjega smuka v Wengnu Jansrud prvi v kombinaciji Slovenski smučar Klemen Kosi prvič v deseterici - Slovakinji Velez Zuzulovi slalom v Flachauu WENGEN - V švicarskem Wengnu so opravili prvo dejanje tradicionalnega tekmovanja za pokal Lauberhorn, danes pa bo ob 12.30 na vrsti še moški smuk. Tekmo v alpski kombinaciji za svetovni pokal je dobil Norvežan Kjetil Jansrud. Vodilni po smuku Aksel Lund Svindal je v slalomu za štiri stotinke zaostal za rojakom, Francoz Adrien Theaux je za Jan-srudom na tretjem mestu zaostal 13 sto-tink. Najboljši Slovenec je bil Klemen Kosi s sedmim mestom, kar je njegova najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu doslej. Na peto mesto se je uvrstil Italijan Dominik Paris, 10. je bil Peter Fill. Slovakinja Veronika Velez Zuzulova nadaljuje z odličnimi predstavami. Po torkovem nočnem slalomu pod žarometi je Slovakinja dobila tudi včerajšni večerni slalom v Flachau. Štiri Slovenke se niso uvrstile v finale. Francozinja Nastassia Noens, ki je nekoliko presenetljivo prevzela vodstvo po prvi vožnji slaloma za svetovni pokal alpskih smučark, je v finalu zapravila prvo zmago. Nazadnje je bila četrta (+0,72), 2. je bila Švedinja Frida Hansdotter (+0,20), 3. pa Slovakinja Petra Vlhova (+0,53). (sta) FIS RACE Katrin Don odstopila Na slalomu FIS Race v Madesiu je smučarka SK Brdina Katrin Don, ki nastopa z deželno ekipo, odstopila že v prvi vožnji včerajšnjega slaloma. Usodna ji je bila prevelika hitrost s katero je izstopila iz »dvojnih« vratc. Podobno kot v četrtek je zmago slavila Sabrina Fanchini, mlajša sestra re-prezentantk Nadie in Elene Fanchini, druga je bila Lara Della Mea, smučarka SC Monte Lussari. (mar) Norvežan Kjetil Jansrud v Wengnu ansa APrimorski ~ dnevnik rokomet Hrvatom prva zmaga na poljskem EP KATOVICE - S tekmo med Hrvaško in Belorusijo se je na Poljskem začelo evropsko prvenstvo v rokometu. Uvodno zmago so v Katovicah dosegli Hrvati, ki so zmagali s 27:21 (15:15). Prvi strelec tekme je bil z devetimi goli Manuel Štrlek, le enega manj je na beloruski strani dal stari slovenski znanec Sergej Rutenka. Slovenija bo svojo prvo tekmo igrala danes, ko se bo ob 20.45 pomerila s Švedsko, obračun pa bo v Vroclavu. Izbranci slovenskega selektorja Veselina Vujovica so v Vroclav prišli z željo po napredovanju, kar pomeni, da se morajo izogniti zadnjemu mestu v skupini C, za ambicioznejše in bolj smele načrte pa tudi prenesti kakšno točko v glavni del, kjer jih nato čakajo najboljši trije iz skupine D v Gdansku, kjer nastopajo Danci, Madžari, Rusi in Črnogorci. Štafeta Norvežanom RUHPOLDING - Norvežani Ole Einar Bjoerndalen, Johannes Thingnes Boe, Tarjei Boe in Emil Hegle Svendsen so zmagovalci moške biatlonske štafete v nemškem Ruhpoldingu na 4 x 7,5 kilometra. Drugo mesto so z zaostankom 14 sekund osvojili Rusi, tretje pa Avstrijci, ki so zaostali dobrih 35 sekund. Italijani čakajo na Turke Na evropskem vaterpolskem prvenstvu v Srbiji je Italija premočno premagala Gruzijo z 21:1 in se bo v osmini finala pomerila s Turčijo. Zmago je dosegla tudi ženska italijanska izbrana vrsta, ki je z neverjetnim 31:2 premagala skromne Hrvatice. 20. krog A-lige Danes: (15.00) Atalanta - Inter; (18.00) Torino - Frosinone; (20.45) Na-poli - Sassuolo. Jutri: (12.30) Genoa - Palermo: (15.00) Bologna - Lazio, Carpi -Sampdoria, Chievo - Empoli, Roma - Verona, Udinese - Juventus; (20.45) Milan - Fiorentina. Vrstni red: Napoli 41, Juventus in Inter 39, Fiorentina 38, Roma 34, Sassuolo 31, Empoli 30, Milan 29, Lazio 27, Chievo 26, Atalanta in Udinese 24, Sampdoria 23, Torino in Bologna 22, Palermo 21, Genoa 19, Frosinone 15, Carpi 14, Verona 8. D-LIGA - Jutri ob 14.30 v Noaleju Calvi Noale - Triestina KOŠARKA - A2-liga: jutri v Pala-Rubini ob 18. uri Alma Ag.Lavoro Trieste-Dinamica Mantova invalidski šport - Predstavili posvet Šport in prizadetost Invalidski šport bogati Posvet v sklopu usposabljanja trenerjev Para Rowinga bo v soboto, 30. januarja, v Deželni palači V prostorih sedeža veslaškega društva STC Adria 1877 so včeraj predstavniki deželnega veslaškega odbora FIC -FVG in invalidske konzulte predstavili posvet »Šport in prizadetost« (Sport e disabilita), ki se bo odvijal v soboto, 30. januarja, v dvorani Predonzani v Deželni palači v Ul. Del Orologio v Trstu. Posvet bo namenjen razpravi o odnosu med športnimi disciplinami in invalidskim stanjem, spada pa v obstranske dejavnosti veslaške zveze in izobrazbi novih trenerjev ParaRowinga. V imenu veslaške zveze Fic je odlične odziv javnih ustanov, predvsem Dežele, pohvalil njen predsednik Massimi-liano DAmbrosi. Zveza FIC in veslaški krožek STC Adria sta že vrsto let pozorna do potreb invalidov. Posvet noče biti le poseben spot za invalidsko dejavnost, ampak hoče postati dodana vrednost na poti socialne integracije invalidov. O tem je prepričan tudi namizno- teniški igralec zgoniškega Krasa Ettore Malorgio, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da je invalidski šport v življenju invalida poglavitni dejavnik, saj invalidu in njegovim bližnjim privošči bolj dostojno življenje in izboljša moralno ter fizično plat. Na posvetu bodo sodelovali številni poznavalci invalidskega športa. Posebna pozornost bo s posegom Marinelle Ambrosio, predsednice paraolimpijskega odbora CIP FVG, namenjena invalidskemu športu v šolah. Posvet se bo dotaknil tudi paraolimpijskega smučarskega svetovnega prvenstva, ki bo na Trbižu naslednje leto in tematik rehabilitacije. Svojo izkušnjo s slepim jadralcem bo predstavil tudi tržaški jadralec Berti Bruss. Predstavljena bo tudi posebna veslaška paraolimpijska disciplina ParaRowning, ki se od običajne veslaškega čolna razlikuje z dodatki za dodatno stabilnost na vodi. (mar) 1 8 Sobota, 16. januarja 2016 ŠPORT odbojka - Moška državna B2-liga Sloga Tabor in Olympia želita prekiniti ravnovesje Moška državna B2-liga se nadaljuje v znamenju izrednega ravnovesja. Sloga Tabor Televita in Olympia bosta v tem krogu igrali že danes v gosteh, obe pa sta teden preživeli optimistično, saj sta v težkih okoliščinah obe slavili zmago na domačem igrišču. Goriški združeni ekipi se je končno nasmehnila zmaga, že nov nastop bo pokazal, ali so Marchesinijevi od-bojkarji zreli za obstanek. Nastop v Ve-roni je vse prej kot enostaven, saj se bodo Olympini odbojkarji pomerili z moštvom, ki zaseda »tesno« tretje mesto. To je trdoživa ekipa, ki je svoj dosedanji uspeh krojila predvsem v tie-breakih, kjer je bila petkrat uspešna na šest krat odigranih, kar dokazuje, da nasprotnik torej rad pušča točke za sabo. Združena ekipa ob poškodovanem Matiji Komjanc bo pogrešala tudi Petra Vogriča, ki ga še pestijo bolečine v kolenu. Mesto libera si bosta delila brata Simon in Andrej Čavdek, med tem ko bo tokrat Simon Komjanc nastopil z D-ligaško ekipo. »Po najslabšem nastopu v Cor-denonsu so fantje trdno garali v telovadnici in so dokazali, da se je naša igra izboljšala. Upam, da nam bo zmaga tudi koristila, da bomo mirnejše igrali končnice setov,« je dejal športni vodja Olympie Andrej Vogrič pred odhodom na letošnje najdaljše gostovanje. Med uspehi po petih igranih nizih beleži tudi decembrsko zmago proti slogašem. Sloga Tabor Televita bo igrala proti ekipi Monselice iz okolice Pado-ve, ki zaseda spodnji del kratke lestvi- ce. Od tržaškega moštva gostitelje ločuje le ena zmaga, v prejšnjem krogu so premagali Massanzago z gladkim 3:0. Po važnem uspehu v popolnoma spremenjeni postavi. Del Slogine odprave v Monselice bo tudi libero Nicholas Privileggi. Zelo verjetno je, da bo Ambrož Peterlin spet zaigral kot krilni igralec. Vračata se tudi poškodovana Francesco Biribanti, ki ga je bremenil poškodba stegna in Vasilij Kante (zvin gležnja). Mlada Jerič in Vatto-vaz se ne bosta udeležila gostovanja, saj jih čaka nastop s C-ligaškim moštvom trenerja Berlota. Gregor Jerončič se bo v tem krogu moral zadovoljiti le s trenersko vlogo, saj zaradi bolečin v hrbtu še ni nared. (mar) F. Biribanti (Sloga Tabor) fotodamj@n nogomet - Drugi povratni krog elitne lige Kras v Cordenonsu, Vesna se vrača v Manzano Vesna in Kras bosta v drugem povratnem krogu elitne lige gostovala na dveh zahtevnih igriščih. Razplet obeh srečanj bo vplival na sam razplet vrha lestvice, kjer je Lumignacco upočasnil svojo zmagovito pot. Cordenons je po porazu v Križu zdrsnil na tretje mesto. Z zmago proti Gemoneseju je trenutno na drugem mestu Torviscosa. V Cordenons odhaja jutri re-penski Kras, ki bi se lahko s pozitivnim razpletom približal vrhu lestvice. Domačini bodo tokrat nastopili brez treh standardnih igralcev. Zaradi izključitve sta kaznovana branilca Carlon in Russo, napadalec Dino Scian je poškodovan. V Krasovih vrstah bo prav tako zaradi kazni (vsota rumenih kartonov) sedel na tribuni Stefano Simeoni. Nogometaši Krasa znajo po grenkem remiju v Repnu proti Sanviteseju v Cordenonsu presenetiti, pravzaprav so že dokazali, da so kos Cordenonsu, saj so septembra s 3:2 doma že premagali moštvo iz pordenonske pokrajine. Za nogometaše Tončija Žlogarja je to mogoče zadnja možnost, preko katere bi lahko ostali v igri za višja mesta. Dobrega trenutka ne doživlja Manzanese, ki je prvenstvo začelo z različnimi cilji, znašlo pa se je na zadnjem mestu z 11 porazi, tremi remiji in le dvema zmagama, med temi sega zadnja v november proti moštvu iz Gumina. V zadnjem David Colja (Vesna) fotodamj@n krogu so oranžni igrali neodločeno 1:1 v Chionsu, nikakor pa nočejo igrati vloge odpisanih. Med temi je tudi nekdanji vezni igralec Vesne Matteo Cipracca, ki je v prvenstvu zbral štiri zadetke. Pri kriškem moštvu je po pokalni zmagi in zahtevnem domačem srečanju proti Cordenonsu vzdušje zelo pozitivno. Trener Vesne Gigi Sandrin se s svojimi varovanci vrača na igrišče, kjer so nedavno osvojili pokal, na tribuni pa bo moral pustiti poškodovanega srednjega branilca Deana Avdica. Ta bo miroval do konca meseca. Neznanka je še ime napadalca, ki bo v napadu delal družbo Davidu Colji, najboljšemu strelcu prvenstva. (mar) NOGOMETNI DERBI 1. AL Mladost - Zarja Tudi v tem krogu bo spored skupine C 1. amaterske lige postregel z derbijem slovenskih društev, ki bo na sporedu jutri ob 14.30 v Doberdobu med tamkajšnjo Mladostjo in bazovsko Zarjo. Tržaški gostje so zaradi goste megle v prejšnjem krogu mirovali, Mladost pa je v lovu na obstanek iztržila dragoceno točko v Marianu. DEŽELNI MLADINCI Kras vs Vesna Pred dvobojem članskih ekip, ki bo na sporedu v soboto 30. januarja v Križu, se bosta že danes v Repnu pomerili mlajši garnituri naših dveh najvidnejših nogometnih predstavnikov, ki nastopata v prvenstvu deželnih mladincev. Vesna ima rahlo prednost na lestvici, obeta pa se dokaj zanimivo srečanje, saj bodo nastopili tudi nogometaši, ki nastopajo v elitni ligi. DOMAČI ŠPORT Danes V Kulturnem domu Prešeren v Boljuncu se bodo od 15. ure dalje pomerili najboljši zamejski šahisti vseh starosti. Sinoči KOŠARKA D-liga: Sokol - Cus 56:60; Babich (17) Gallocchio (11) promocijska liga: Pall. Ronchi - Dom 58:48; G. Zavadlav in M Zavadlav (16). Sobota, 16. januarja 2016 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 21.00 v Sanvendemianu: Sanve - Jadran DEŽELNA C-LIGA SILVER - 20.30 v Dolini: Breg -Latisana; 19.30 v Pavii pri Vidmu: Geatti - Bor Radenska D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel - Cutazzo UNDER 15 MOŠKI ELITE - 16.00 v Trstu: Bor -Libertas Gonars UNDER 15 MOŠKI - 15.30 pri Briščikih: Jadran - Basket 4 Trieste ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v Monseliceju: Monselice - Sloga Tabor; 20.30 v Isoli della Scala: Isola VR -Olympia ŽENSKA C-LIGA - 20.45 v Sangiorgio di Nogaru: Sangiorgina - Zalet Sloga MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor -Mortegliano ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Millenium MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, na Judovcu: Altura - Val; 21.00 v Reani del Rojale: Rojalese - Olympia; 20.30 v Vidmu: Blu Team - Soča 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.30 v Nabrežini: Zalet Sokol - Vitalfrutta Volley; 20.00 v Tržiču: Juliavolley - Mavrica Val 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.45 v Trstu: Le Volpi - Zalet Breg UNDER 14 ŽENSKE - 17.00 v Nabrežini: Sokol -Kontovel; 17.30 v Pierisu: Pieris -Mavrica Arcobaleno NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Repnu: Kras Repen - Vesna ŠAH ZAMEJSKO PRVENSTVO - 15.00 v Boljuncu, Gledališče Prešeren HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 18.30 v Padovi: Ghosts Padova - Polet Kwins 14.30 v Turjaku: Turriaco - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Campanelle; 14.30 na Proseku, Rouna: Primorje - Muglia DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Žavljah: Zaule - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Ronchi; 10.30 v Červinjanu: Cervignano -Juventina KOŠARKA UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Dolini: Breg - Basket 4 Trieste ODBOJKA UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Gorici: Olympia -Volley ball UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Zalet Dvigala Barich - Centro giovanile San Sergio; 11.00 v Farri: Farravolo - Mavrica Arcobaleno; 11.00 v Mošu: Pallavolo Nossa - Soča Olympia; 17.00 v Trstu (Ul. Locchi): Sant'Andrea/San Vito -Zalet Kontovel UNDER 14 MOŠKI - 15.00 v Gradišču: Torriana Villains - Val, sledi Val - Pordenone Volley UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu (Ul. Veronese): Oma - Sloga Dvigala Barich sledi nam na tcuifcfcerju primorski_sport facebook 4 Zalet Kontovel lahko proti nižje uvrščeni Minervi popravi serijo treh porazov. Na fotografiji FotoDamj@n Giulia Antognolli. 7 je število doslej osvojenih zmag in prav tolikih setov od boj karje v Sloge Tabor v moški C-ligi. Varovanci trenerja Danila Berlota trenutno zasedajo predzadnje mesto na lestvici, danes pa jih čaka zahtevna naloga proti drugo uvrščenemu Morteglianu. Vsaka točka bo v nadaljevanju prvenstva bistvenega pomena za obstanek v ligi. Jutri Nedelja, 17. januarja 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Cordenonsu: Cordenons -Kras Repen; 14.30 v Manzanu: Manzanese - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - San Luigi; 14.30 v Miljah: Costalunga - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Cormonese; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Zarja; ŽENSKA C-LIGA - ZALET SLOGA Še en nasprotnik z vrha lestvice Odbojkarice Jasmina Čuturiča se bodo tokrat v gosteh pomerile z novo ekipo, ki zaseda vrh lestvice. Čeprav so v zadnjem krogu Babudrijeva in soigralke klonile pred Staranzanom, so dokazale napredek v igri, nastopi proti višje postavljenim ekipam pa so doslej vedno motivirale zaletovke. Pallavolo Sangiorgina izhaja iz nihajočega obdobja, doslej pa so današnje gostiteljice iz San Giorgia di Nogara zbrale devet zmag in štiri poraze. Pri Zaletu bo še vedno odsotna blokerka Fulvia Gridelli, pod vprašajem je tudi prisotnost na-padalke Vere Balzano. sandy slavec V petih dneh je v samoti prehodil Velebit V primeru Sandya Slavca bi morali dnevi trajati 48 ur, vikendi pa sedem dni. Radiološki inženir (letnik 1990) je od maja lani zaposlen v izolski splošni bolnišnici, v prostem času lahko izbira med številnimi aktivnostmi, med vsemi najbolj uživa v pohodništvu. Vzljubil ga je po pripovedih deda, ljubezen do gora goji še naprej tudi z druščino prijateljev in kot član SPDT. Če mu primanjkuje časa, zaide v bližnjo Glinščico ali do Nanosa, družba pa mu ni vedno poglavitna. Lani septembra se je želel preizkusiti, zato je popolnoma sam prehodil Velebit od Zavižana do Paklenice. »Malo za šalo malo za res mi je zamisel vcepil prijatelj, tako da sem nekega septembrskega dne napolnil nahrbtnik in odšel na petdnevni pohod,« je dejal Slavec, ki bi lahko na prvi pogled izpadel kot čudak, iskal pa je svoje meje. Prepričan je, da bi v vsakdanjem vrvežu vsakdo, ki si to lahko privošči, moral preživeti nekaj dni osamljen v naravi. Med hojo je spoznal raznolikost velebitskega gorovja. Skoraj vse noči je prespal na prostem. Na vprašanje, ali ga ni bilo strah, ko se je popolnoma sam odpravil na neobljudeno področje, je tako odgovoril: »Redko se sam potikam po gorah. Mogoče sem to svojo dogodivščino postavil na noge na malo neumen način. S sabo pa sem imel telefon in sem redno javljal, da je z mano vse v redu.« Po izkušnji na Velebitu bi rad v več etapah opravil pustolovsko pot od Planice do Pokljuke po delnem brezpotju. Letos poleti bi rad osvojil tudi prvi štiritisočak in se preizkusil v soteskanju. Za take pustolovščine ga navdušujejo predvsem potopisi: »Pred odhodom na Velebit sem prebral slovenski prevod ameriške uspešnice Wild (Divje) avtorice Cheryl Strayed. Prepričal sem se, da bi tudi sam zmogel podobno dogodivščino.« Ne samo pohodništvo in alpinizem, 25-letnik trenutno obiskuje tečaj turnega smučanja in že dve leti tečaj kung-fuja, s katerim neguje zbranost in kondicijo. Ko ne vadi borilne veščine in si sezu-je pohodniške čevlje, je tudi član gobe Viktor Parma ter podpredsednik pustarske skupine Luna Puhna. Slavčev seznam »rekreacijskih« želja je zelo dolg. Nekega dne bi si rad privoščil treking v Patagoniji ali Nepalu. (mar) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 16. januarja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.00 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Bianca 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Ere-dita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Sogno e son desto 23.45 Dok.: Cose nostre RAI2 7.35 Serija: Heartland 9.00 Sulla Via di Damasco 9.35 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.0018.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 15.40 Serija: Squadra Speciale Lipsia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Signori del vino 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike RAI3 RAI4 RAIS gi in TV 15.40 Nad.: Monk 16.40 Nad.: Po-irot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: True Justice - Incrocio mortale (akc.) 23.25 Film: Il risolutore - A Man Apart (akc., '03, i. V. Diesel) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Dok.: Il meraviglioso volo degli uccelli 10.30 Su-percinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 C'e posta per te _ITALIA1_ 6.4019.00 Risanke in otroške oddaje 10.40 Film: Mr. Troop Mom (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport serpenti 16.50 Mega ingegneria: sport edition 17.45 Citta a raggi X 18.35 Affari in va-ligia 19.30 Storage Wars Canada 20.20 Banco dei pugni 21.10 Top Gear 22.55 Come e fatto SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.15 18.40 Risanke in otroške serije 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki film: Počitnice 10.10 Infodrom 10.20 Dok.: V svojem ritmu 11.05 TV arhiv 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.25 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok. serija: Zdravje Slovencev 15.00 Dok. film: Brazilija - Boj za zemljo v Matu Grossu 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Film: Vaje v objemu (dram., Slo., '12) 21.35 Nad.: Fortitude 7.00 Serija: Zorro 7.50 Film: Risate di gioia (kom., It., '60, i. Toto) 9.30 Film: 4 cuccio-li da salvare (pust., '87) 11.00 12.25, 14.45, 18.05 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.45 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Presa diretta 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Nad.: Non uccidere 0.05 Un giorno in pretura 10.15 12.30 Rookie Blue 12.25 18.00 Rai Player 15.30 20.15 Doctor Who 17.10 Novice 17.15 Once Upon a Time 18.05 Film: Corsari (pust.) 21.10 Boardwalk Empire 23.15 L'attacco dei Giganti 14.15 Capolavori della natura 15.05 L'in-sospettabile talento delle piante 16.05 Gledališče: Lulu 18.15 Novice 18.20 Le lezio-ni dei maestri 18.45 Money Art 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.45 Grattacieli d'autore 21.15 Gledališče: Totem, letture, suoni, lezioni 23.40 Vi presento i nostri 0.10 Aerosmith: Rocks Donnington RAI MOVIE 14.35 18.30 Rai Player 14.45 Film: Casomai (rom., It., '02, i. F. Volo) 16.45 Film: She's the Man (kom., '06, i. A. Bynes) 18.25 0.20 Novice 18.40 Film: Irma la dolce (kom., '63, 1. J. Lemmon) 21.15 Film: Pearl Harbor (dram., '01, i. B. Affleck) RAI PREMIUM 12.451 Love You 2 13.20 Film: Prima di dir-ti addio (krim.) 14.55 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.00 Mister Premium 15.55 Film: Il paese delle picco-le piogge (dram.) 17.40 0.50 Novice 17.45 Nad.: Un'altra vita 19.30 Rai Player 19.40 Nad.: Le cose che restano 21.20 Nad.: La provinciale 23.05 Nad.: Tutto puo succedere _RETE4_ 7.05 Media Shopping 7.55 Modamania 8.25 Film: Armiamoci e partite! (kom., It., '71) 10.30 Donnavventura 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e og- 13.45 Film: Last Action Hero - L'ultimo grande eroe (akc., '93, i. A. Schwarzenegger) 16.20 Film: L'asso del go-kart (kom.) 18.05 Nan.: Camera Café 19.20 Film: Mostri contro alieni (anim., '09) 21.10 Film: The Croods (anim., '13) 23.10 Film: La leggenda di Beowulf (pust., '07, i. A. Hopkins) _IRIS_ 12.40 Film: Man on Fire (akc., '04, i. D. Washington) 15.30 Adesso cinema! 16.00 Film: L'impero del sole (dram., '87, i. C. Bale) 18.55 Film: Sabato, domenica e venerdi (kom., It., '79, i. L. Banfi) 21.00 Scuola di cult 21.05 Film: Il bisbetico domato (kom., It., '80, i. A. Celentano) 23.10 Film: L'altra metà del cielo (kom., It., '77) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.05 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Serija: Jack Frost 18.15 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.15 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.15 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Qualcosa è cambiato (kom., '97, i. J. Nicholson) 23.45 Film: Suspect Zero (triler) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigia-nato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 11.10 Jamie: Super Food 13.0518.35 Viag-gi nudi e crudi 14.05 Posso dormire da voi? 16.15 Film: I diari della motocicletta (bio-gr.) 19.05 Bourdain: Cucine segrete 20.05 Storia segreta: Omicidio Kennedy il giorno dopo 21.55 Dok. serija: Come il sesso ha cambiato il mondo _CIELO_ 11.00 Fratelli in affari 14.00 Novice 14.15 Junior MasterChef Spagna 16.30 Master-pasticciere di Francia 17.45 Cucine da incubo 19.45 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Le faro da padre (kom., It., '74) _DMAX_ 12.30 Affari a quattro ruote 13.20 Te l'ave-vo detto 14.10 Nudi e crudi 15.55 L'oro dei 23.00 Film: Sneguljčica (dram., Šp., '12) SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.30 Smučarski teki: sprint 11.25 20.00 Smučanje prostega sloga: snežni kros 12.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (m) 13.45 Smučarski poleti: SP, posamična tekma (m) 16.05 Biatlon: SP, skupinski start (m) 17.30 Smučarjev dnevnik 18.00 Biatlon: SP, skupinski start (ž) 18.50 Dok. serija: Glasovi strahu 19.15 Infodrom 19.25 Dok. serija: V svojem ritmu 20.30 Rokomet: EP (m), Slovenija - Švedska 22.30 Zvezdana 23.15 Presenečenja _KOPER_ 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.25 Potopisi 16.00 Webolution 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.25 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes -Dnevnik 19.25 Drobtine... 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Dok.: Šport brez meja 21.00 Smučarski skoki: SP 22.30 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 11.05 12.50 Tv prodaja 11.20 Film: Za živo mejo (anim.) 13.05 Zdravo hujšanje 13.55 Film: Delovno dekle (kom., '88, i. H. Ford, M. Griffith) 16.05 Film: Očetov dan (kom., '97, i. R. Williams) 17.55 Nad.: Usodno vino 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Forrest Gump (dram., '94, i. T. Hanks) 22.30 Film: Pot v pogubo (dram., '02, i. T. Hanks) _KANAL A_ 7.00 Risanke 8.00 18.15 Pozor, priden pes! 8.3014.00 Nan.: Novo dekle 8.5519.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.25 Serija: Veliki pokovci 10.20 ŠKL - Šport mladih 10.50 Tv prodaja 11.05 Top Gear 12.10 Hitri tečaj Richarda Hammonda 13.05 Serija: Nezmotljivi čut 14.30 Film: Ace Ventura 3 (kom.) 16.15 Film: Lepotica pod krinko (kom., '00, i. S. Bullock) 18.45 Pazi, kamera! 20.00 Film: Scott Pilgrim proti vsem (kom., '10, i. M. Cera) 22.05 Film: Tu na zemlji (rom.) .. Sobota, 16.januarja La7D, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Qualcosa è cambiato ZDA 1997 Režija: James L. Brooks Igrajo: Jack Nicholson, Helen Hunt, Gren Kinnear, Cuba Gooding Jr in Skeet Ulrich Izredni Jack Nicholson je tokrat Melvin Udalla, nevrotični pisatelj, čigar bojazni, navade in razvade omejujejo življenja vseh, ki mu stojijo ob strani. V restavraciji mora naprimer zasesti vedno isto mesto, pribor si vsakič prinese z doma in vselej ga mora postreči ista natakarica. Pri pisanju in opisovanju ljubezenskih zgodb pa ga res nihče ne more prekositi, pa čeprav se Melvin še nikoli ni zaljubil. Zdaj, ko je izdal že dvain-šestdeseto knjižno uspešnico pa je pripravljen, da obrne stran in prične novo poglavje. Nepričakovana pozornost, ki mu jo izkaže natakarica Kerol, mu tako povsem spremeni pogled na svet ... Za izjemno interpretacijo sta si Nicholson in Huntova prislužila oskarja. PLANET TV 11.00 Nan.: Vojaške žene 11.55 Nan.: Mike & Molly 12.25 Hiša vaših sanj 13.25 Stroga ljubezen 14.20 Nan.: Žena kot trofeja 14.50 Film: Wall-E (anim.) 16.10 Film: Otroštvo na Manhattnu (rom.) 18.00 21.20 Danes 18.25 Planet kuha 18.50 Vreme in šport 19.00 Film: Past za starše (kom., '98, i. L. Lohan) 21.35 Film: CBGB (dram., '13, i. A. Rickman) 23.25 Film: Ameriške ptice (kom., '08, i. M. Perry) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Pogovor z novima voditeljicama Osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V oddaji 30 minut country glasbe ob 12.30 bo v ospredju zgoščenka »In Session« ameriške bluegrass skupine Doyle Lawson & Quicksilver, ki je bila nomi-nirana za letošnjo nagrado Grammy v kategoriji bluegrass. V oddaji Jazz odtenki ob 17.10 pa bo na vrsti pregled izidov ankete Top Jazz 2015, ki jo je na svoji januarski stevilki objavila najprestižnejša italijanska revija s tega glasbenega področja, to je Musica jazz. Gre za neke vrste glasbene nagrade, ki jih italijanski glasbeni kritiki dodeljujejo najbolj zaslužnim džezarjem in njihovim diskografskim izdelkom na italijanski in mednarodni sceni. Danes bo na sporedu prvi del, ki zadeva italijansko sceno. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sobota, 16. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Povsod po deželi bo pretežno jasno vreme; ob morju in v visokogorju bodo pihali zmerni do okrepljeni severovzhodni vetrovi. V nižinskem pasu bo veter šibkejši. Ozračje bo suho, zlasti v nižinskem pasu in ob obali. V gorah bo mrzlo in ponoči tudi po kotlinah in dolinah. Pretežno jasno bo, predvsem v vzhodni polovici Slovenije občasno zmerno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Sredi dneva bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem povečini šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem do 9 stopinj C. V glavnem bo povsod prevladovalo jasno do rahlo oblačno vreme. Ob obali in v visokogorju bodo pihali zmerni do okrepljeni severni do severovzhodni vetrovi. Po nižinah bo veter šibkejši. V hribovitem svetu se bodo po kotlinah temperature spustile pod -10. V visokogorju bo zelo mrzlo tudi čez dan in veter bo še krepil občutek mraza. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. £ Sonce vzide ob 7.41 in zatone g ob 16.48 Dolžina dneva 9.07 Luna vzide ob 11.14 in zatone ob 0.34 r=iz 1960 - Po sneženju so Ino zjutraj ponekod na jugozahodu namerili z neobičajno veliko višino snežne odeje. V o Slivju na Brkinih je bilo 60 cm, na Kozini 38 < cm, v Ilirski Bistrici 32 cm, v Neblem v Goriških brdih 20 cm in v Ajdovščini 16 cm snega. Danes: ob 1.58 najvišje 33 cm, ob 8.27 najnižje -14 cm, ob 13.32 najvišje 8 cm, q Morje je rahlo o ob 19.33 najnižje -25 cm. S razgibano, tem-2 Jutri: ob 3.03 najvišje 30 cm, ob 10.25 naj- peratura morja nižje -17 cm, ob 15.37 najvišje -1 cm, 11,1 stopinje C. ob 20.42 najnižje -14 cm. Kanin - Na Žlebeh . . . .75 Vogel..................33 Kranjska Gora.........30 Krvavec...............40 Cerkno................30 Rogla..................40 REKA 1/6 jutri i? Piancavallo.....'.......20 Forni di Sopra.........30 Zoncolan..............30 Trbiž...................40 Osojščica..............45 Mokrine...............60 Poljski parlament okrepil pristojnosti policiji VARŠAVA - Poljski parlament, v katerem ima absolutno večino konservativna stranka Zakon in Pravičnost (PiS), je včeraj sprejel novo sporno zakonodajo, ki širi pristojnosti policiji pri izvajanju nadzora. Policija bo dobila več možnosti za nadzor posameznika, tudi s sledenjem njegovih dejanj na internetu, vendar bo morala za to sodišču pripraviti bolj podrobne utemeljitve in poročila. Zakon mora sicer potrditi še senat in podpisati predsednik države Andrzej Duda. Načrtujejo, da bi začel veljati že 7. februarja. Prenova zakona o policiji je nov element v hitrih reformah stranke PiS, ki je na oblast prišla novembra. Reforme dela ustavnega sodišča in v medijski zakonodaji so že izzvale proteste v državi, pa tudi formalno uvedbo postopka Evropske komisije za "zavarovanje spoštovanja načel pravne države". ptuj - Prireditev bo letos potekala od 2. do 9. februarja Na 56. Kurentovanju pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev Klinični preizkus zdravila tragičen za več ljudi PARIZ - Med kliničnim preizkušanjem novih protibolečinskih tablet v Franciji je prišlo do resnega incidenta, saj je ena oseba, ki je sodelovala v testu, možgansko mrtva, pet pa jih je v kritičnem stanju v bolnišnici, je sporočila francoska ministrica za zdravje Marisol Touraine. Šesterica je sodelovala v kliničnem preizkušanju tablete, ki se uživa oralno. Zdravilo je razvil evropski laboratorij z licenco v kraju Rennes na severozahodu Francije. Po incidentu, ki se je zgodil v četrtek, so test ustavili ter odpoklicali vse prostovoljce. Kot navaja britanski BBC, gre za zasebni laboratorij, število prostovoljcev, ki so sodelovali, pa ni znano. PTUJ - Na Ptuju se te dni pripravljajo na tradicionalno že 56. Kurentovanje, ki bo letos potekalo od 2. do 9. februarja, na njem pa znova pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Organizacijo dogodka je letos v celoti prevzela mestna občina, ki je k pripravi programa povabila tudi vse dosedanje partnerje. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal župan Miran Senčar, si želijo, da bi izvedba potekala nemoteno, da bi številni nastopajoči in obiskovalci imeli priložnost spoznati in doživeti Kurentovanje v vseh svojih dimenzijah ter da bi s tem krepili običaje, ki že stoletja dajejo poseben značaj temu okolju. Letošnje bo potekalo pod nosilno temo Prebujamo pomlad. Po besedah predsednika organizacijskega odbora Branka Brumna bodo z letošnjim Kurentovanjem še utrdili poslanstvo ohranjanja in predstavljanja barvite in bogate domače in svetovne etnološke dediščine ter pustnih tradicij ptujskega območja s kurentom na čelu, ki pričajo o tesni povezanosti ljudi z naravo in tokom letnih časov. »Pomen tega bogastva želimo približati tudi mladim ter Kurenti na lanskem ptujskem karnevalu arhiv s tem spodbujati ohranjanje in negovanje tradicije v prihodnje ter povečati zavedanje, prepoznavnost in javno dostopnost. Kmalu pričakujemo tudi priznanje Unesca, ki bo kurenta umestil na seznam svetovne kulturne dediščine,« je dejal Bru-men in dodal, da bo program, ki bo sestavljen iz etnografskega, karnevalskega in umetniškega dela, vnovič poln presežkov, ostaja tudi železni repertoar najbolj obiskanih prireditev. Festival je dobil tudi novega vodjo projekta Pavla Mag-diča, ki je povedal, da proračun dogodka presega 330.000 evrov. Kot vsako leto, bo tudi tokrat v času Kurentovanja oblast na Ptuju prevzel princ karnevala, letos bo to drugič zapored Bertold Draneški, ki je tudi danes povabil na obisk vse ljudi dobre volje in vse norčave pustne šeme od blizu in daleč. V sedmih dneh se bo na Ptuju in v okolici zvrstilo več kot 90 različnih pustnih dogodkov, združenih v treh sklopih - Etnofestu, Karnevalfestu in Artfestu, železni repertoar pa ostajajo kurentov skok, nedeljska in najbolj obiskana mednarodna pustna in karnevalska povorka, mestni pustni kor-zo, povorka otrok iz slovenskih vrtcev, mednarodni slikarski ex-tempore in karnevalska dvorana. (sta) vesolje - Odkrili najsvetlejšo supernovo Svetla kot 570 milijard naših Sonc WASHINGTON - Astronomi so odkrili najbolj svetlo supernovo v vesolju, ki je ob eksploziji zasvetila za kar 570 milijard naših Sonc oz. bolj kot vse zvezde naše galaksije skupaj. Je dvakrat močnejša od katerekoli doslej znane supernove, so v četrtek v znanstveni reviji Science objavili astrofiziki mednarodnega projekta za odkrivanje supernov ASASSN oz. "asasin". Supernovo - zvezdo, ki je eksplodirala - so poimenovali ASASSN-15lh. Od Zemlje je oddaljena okoli 3,8 milijarde svetlobnih let in je najbližja v svojem razredu supersvetlih supernov. V njenem središču pa so odkrili sesedeno jedro, ki ima zgolj 10 milj (16 kilometrov) premera. Je najmočnejša doslej odkrita supernova. Dvakrat močnejša od doslej najmočnejše in okoli 200-krat močnejša od povprečne supernove. Je tudi okoli 20-krat svetlejša od vseh zvezd v naši galaksiji skupaj, kar je še posebej osupnilo astronome, kako je sploh lahko ustvarila tako energijo. »Moramo se vprašati, kako je kaj takega sploh mogoče,« je dejal Krzystof Stanek iz ameriške univerze Ohio State, ki vodi omenjeni projekt ""asasin". Gre za projekt, v katerem s pomočjo večjega števila manjših teleskopov na Zemlji iščejo svetle predmete v vesolju. Doslej so v okviru tega projekta od leta 2014 odkrili okoli 250 supernov, tudi to, ki je zasvetila junija 2015. Zdaj upajo na dodatne podatke tudi iz vesoljskega teleskopa Hubble, ki bi jim morda lahko povedali, od kje supernova ASASSN-15lh črpa tolikšno moč. Po eni od teorij bi bilo središče eksplozije lahko zelo redek tip zvezde, imenovan magnetar, ki se zelo hitro vrti in ustvarja izjemno močno magnetno polje. A po drugi strani so preiskave pokazale, da objekt leži tudi v središču zelo velike galaksije, kar bi pomenilo, da morda sploh ne gre za magnetar in morda sploh ne za supernovo, ampak za "nenavadno jedrsko aktivnost okoli super masivne črne luknje," so še sporočili iz univerze v Ohiu. »Vsekakorpa bo to nekaj, česar še nismo videli v središču galaksije,« so še dodali.