Dan spomina: osrednja .slovi v Rižarni
Poskus ropa v banki v središču Trsta: aretacija in ranjen policist
Šport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI
DO 31. JANUARJA
Naro@nina za leto 2008 s posebnimi ugodnostmi.
Ne zamudite priložnosti!
" , V 1
ii P «-J* -.J

Primorski
Primorski
TOREK, 29. JANUARJA 2008
št. 24 (19.114) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Normalizacija odnosov ali še kaj več?
Ivan Lukan
Vztrajnost Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev (SKS) pri zahtevi po zastopanosti v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS) se je očitno obrestovala. Tretja politična organizacija koroških Slovencev pod vodstvom Bernarda Sadovnika je od svoje ustanovitve leta 2003 stalno, a zaman zahtevala vključitev v paritetno sestavljen skupni gremij Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij. Tokrat pa prvič po odcepitvi NSKS na zahtevo Sadovnikove skupine po članstvu v KOKS-u ni več odgovoril s kategoričnim »ne«, ampak se je odločil za pogovor in, bolj ali manj jasno, tudi odprl SKS-ju vrata v ta usklajevalni gremij. NSKS si sicer ne more predstavljati enakopravne zastopanosti SKS, torej enakega števila članov, kot jih imata NSKS in ZSO, vsaj en sedež pa j e očitno sprejemljiv tudi za NSKS.
Spremembe stališča NSKS Grilc sicer ni utemeljil, svojo vlogo pa je nedvomno igral politični pragmatizem. Sadovnik je s svojo skupino postal politični dejavnik, tudi če njegova skupnost nima pravega zaledja v narodni skupnosti. Zasidra-nost Sadovnikove skupine je drugod: v najvišjih političnih krogih v Avstriji in - v vse večji meri tudi - v Sloveniji. Je član sosveta pri uradu zveznega kanclerja, član Sveta za Slovence pri slovenski vladi, sogovornik visokih predstavnikov Evropske unije v Bruslju...
Tako Sadovnikov skorajšnji prihod v KOKS ni le znak za normalizacijo odnosov med NSKS in SKS in bolj pragmatičnega pristopa v politiki koroških Slovencev, temveč je morda celo korak do skupnega zastopstva koroških Slovencev, ki ga zagovarjata tako NSKS kot tudi SKS.
ljubljana - Srečanje z vodstvom Slomaka
Türk pohvalil enotnost slovenskih manjšin
Prijazne besede tudi o pomembni vlogi Euroservisa
italija - Težavno reševanje vladne krize
Napolitano bo danes sklenil krog posvetovanj
RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano bo danes na Kvirinalu (na sliki) sklenil krog posvetov za rešitev vladne krize. Sprejel bo predstavnike
obeh največjih strank, med drugimi voditelja DS Veltronija in FI Berlusconija. Veltroni je včeraj Berlusconija spet pozval k sestavi prehodne vlade za reforme,
toda FI na to nikakor ne pristane in zahteva predčasne volitve v prepričanju, da bo na njih zmagala.
Na 28. strani
LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk je na včerajšnjem srečanju z vodstvom Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) pohvalil enotnost Slovencev v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Dejavnost manjšinske koordinacije mu je predstavil njen predsednik Rudi Pavšič. Iz Furla-nije-Julijske krajine sta pri predsedniku bila tudi Drago Štoka in Jure Kufer-sin.
Pred sed nik Türk je gos tom na po -vedal, da se bo o položaju slovenskih manjšin v kratkem pogovarjal s predsedniki Avstrije, Madžarske in Hrvaške.
Na 3. strani
Sadovnikovemu SKS se odpirajo vrata v Koks in Slomak
Na 3. strani
Zveza CGIL spet vzpostavila odnose z Illyjem
Na 3. strani
Vse informacije o kulturnih in športnih dogodkih na spletni strani www.adinformandum.eu
Na 9. strani
Slovenski kulturni delavci pri tržiškem odborniku za kulturo
Na 23. strani
eu - Zunanji ministri
Bruselj Srbiji »odprl vrata«
BRUSELJ - Evropska unija je včeraj Srbiji ponudila podpis "začasnega političnega sporazuma" 7. februarja, ki ji "odpira vrata v EU", je povedal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel (na sliki). Sporazum naj bi nekako začasno nadomeščal sporazum o stabilizaciji in pridružitvi.
O ponudbi bodo odločili Srbi na volitvah 3. februarja, na katerih gre prav za to, ali bo šla Srbija po poti v EU ali kam drugam, se je odzval srbski zunanji minister Vuk Jeremic.
Na 29. strani
gorica - Goriški sprevod uvedel letošnja pustovanja
Zmagoviti Romjan
Prvi v konkurenci skupin - Med vozovi je zmago letos osvojil Ostržek iz Villanove
GORICA - V letošnja pustovanja je uvedel nedeljski sprevod, ki se je vil po ulicah goriškega središča in priklical na tisoče ljudi; po ocenah prirediteljev jih je bilo okrog dvajset tisoč. V konkurenci vozov je zmago letos osvojil Ostržek iz Villanove, medtem ko so Štma-verci s svojo prispodobo o prosti coni in Gabrci z jato pingvinov pristali na četrtem in petem mestu. Med skupinami pa so izstopale šahovske figure iz Romjana; vanje so se preoblekli člani združenja staršev slovenskega vrtca in osnovne šole v Romjanu, ki so letos opravili svoj zmagoviti pohod na Gorico.
Na 24. strani
2
Torek, 29. januarja 2008
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Mesiceva stališča s široko podpori
Miro Kocjan
Mesič, predsednik hrvaške države, je mož resnice. Pa ne samo zato, ker je povedal, kako so se Slovenci in Hrvati že v davni preteklosti bojevali skupaj, kako so skupaj nastopali v Kobaridu, prezrl je žal tudi ugotovitev, da so tako eni kot drugi, kakor je napisal sloviti pesnik Giuseppe Gius-ti, strumno stali v milanski katedrali. Ne samo zato, marveč tudi, ker so družno sodelovali v narodno osvobodilnem boju, konec koncev za isti cilj: za svobodo, neodvisnost in za primernejše socialne razmere. Danes pa se, pravi Mesič, zaradi političnih igric kregajo, kakor da bi bili zmeraj sovražniki.
V tem duhu hrvaški predsednik že ves čas poudarja, da se je treba vzajemno in zavestno dogovoriti o tem, kako rešiti skupne probleme, od sredstev deponiranih v nekdanji ljubljanski banki, do mejnih problemov, ki so zdaj najbolj žgoči. Kljub temu, da ne bi smeli biti. Najbrž j e res tako, trdi podpisani, da so Slovenci s svojo politiko tako rekoč preblizu, hrvaško vodstvo pa je šlo predaleč. Mesič pa, utemeljeno, vselej pritiska na isto tipko. Problem ekološko - ribolovne cone, ki pa trenutno najbolj izstopa, naj se reši sporazumno med Hrvaško, Slovenijo, Italijo in navsezadnje Evropsko unijo.
Ta je že tako sporočila svoje stališče, ki ni v korist Hrvaške, nazadnje pa ne zadeva samo te cone, marveč še, reci in piši, 22 temeljnih določil, kijih mora hrvaška oblast spremeniti (začenši z notranjo uprava, sodstvom in drugo), da bi bila v skladu s sodobno evropsko politiko. To je najbrž, vsaj delno, bil tudi razlog, da je prišlo do korenitih kadrovskih sprememb v hrvaški zunanji politiki. Zdaj se je ogla sil tudi predsed nik poslan ske skupine Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) Andrija Hebrang, ki izrazito sodi v desnico, z ugotovitvijo, da je sporazum s sosedi predpogoj. Mož, kakor tudi večina drugih, zdaj priznava, da Hrvaški ne koristijo spori z Evropsko unijo. Kar pogosta so spoznanja, tudi na Hrvaškem, da grozi tej državi nevarnost, da tudi leta 2011 ne bo vključena v Evropsko unijo.
Mesič ima torej prav ne samo zaradi pogostih obiskov v Istri in na Kvarnerju in pitja kave v javnosti pred bifeji. Dejstvo je, da z njim najbolj množično soglašajo prav v tem delu Hrvaške, začenši z Italijansko unijo. Škoda je, da tudi hrvaški predsednik nima posebnih konkretnih pristojnosti (kakor tudi slovenski ne), vsekakor pa so njegovi nasveti lahko dragoceni tudi za ravnanje slovenske politike. Na Hrvaškem pa so aktualne tudi reakcije na italijanska dogajanja. Prodi je odstopil, Hrvaški to ne ustreza, ne levi in na desni sredini. Sodil je med tiste, ki so bili naj bolj raz polo že ni za raz ume vanje hrvaških naporov za vstop v Unijo, ne glede na hrvaške globoke pravne pomanjkljivosti in zamude.
Za italijansko skupnost na Hrvaškem je naredil veliko, tik pred durmi je osnutek zakona o »stalni skrbi« italijanske države za skupnost na Hrvaškem, katerega sprejem je zdaj vprašljiv glede na staro stališče dela italijanske desne sredine, da tisti, ki so ostali, niso tako rekoč pravi »Italijani«. Še marsikaj je zdaj obviselo. Ra-kovac piše, da je Italija zdaj žal »brez ekipe in brez kapetana«, predstavniki Italijanske unije (Radin, Tremul in drugi) pa priporočajo čimprejšnjo rešitev krize.
Niso redki glasovi, tudi v Istri, da je tudi na Hrvaškem prej ko slej napočil čas, ko bi bilo treba zamenjati vodilne politične garniture z novimi, mladimi ljudmi, osvobojenimi nekdanjih cokel. Kar ponavlja se ime Zorana Milanoviča, šefa socialne demokracije. Zanimanje pa vzbuja stališče Draga Kraljeviča, ki je svoj čas bil velepos-
lanik v Rimu, zdaj pa je v Bujah izjavil, da je slovenska odločitev za odpravo Videmskega sporazuma o obmejnem prometu enostranska in omejena. Zakaj? Zato, ker je ta sporazum vseboval ne samo slovenska področja, marveč tudi vse območje, ki sodi v bujski, to je hrvaški delokrog. Hrvaška pa, kakor je znano, ne samo, da je niso vprašali, pač pa tudi uradno ni privolila v odpravo tega sporazuma, vsaj kar zadeva hrvaški del. Vemo, da je zdajšnja schengenska meja prizadela ljudi na hrvaški strani. Sreča je, pravi Kraljevič, da Slovenci le soglašajo s tem, da je Osimski dogovor še vedno v veljavi.
Iz Pulja pa poročajo o pravcatem rekordu: izvršni odbor mestnega sveta je namreč imel redno sejo, na njej pa deset točk dnevnega reda. Res so zadevale bolj osebna vprašanja (denimo odstop oziroma koncesija zemljišč nekaterim reflektantom), vrh vsega pa dragocen predlog, da vozovnice na mestnih javnih sredstvih ne bodo podražili. Kljub temu pa je hitrost že del mednarodnega primata. Seja je namreč trajala manj od 15 minut. Tako imenovana hitrost pa je brez dvoma dragocena, če upoštevamo, kako uspešno napreduje delo v puljski ladjedelnici »Uljanik«. Za Kitajsko so spustili v morje ogromen trajekt »Šangaj«, ki lahko prevaža 4.900 motornih vozil. Tonaža znaša nekaj več od 12 tisoč ton, ladja je dolga 176 metrov, visoka pa od 14 do 30 metrov. Hitrost doseže 20,8 vozlov. Toda to ni vse. Stike s Kitajsko utrjuje in potrjuje tudi uradni obisk kitajskega veleposlanika Vun Lia Qui pri reškem županu Vojku Obersnelu, zatem pa še pri deželnih oblasteh. Pa tudi to še ni vse, tudi zategadelj, ker so na Reki hkrati začeli odpovedovati stike z Japonsko. Japonska firma »Kajima« naj bi namreč zgradila četrti pomol za kontejnerje, žal pa je začetek dela še daleč, čeprav bi moral biti pomol že končan. Gre za uresničevanje objekta »Reka Gateway« z denarjem svetovne banke. Na Reki so se zdaj preprosto odločili za ukinitev pogodbe s to japonsko firmo.
Reka je zadnje čase kar aktivna v gradnji športnih objektov. Še ni namreč propadla zamisel, da bi sredozemske igre čez dva mandata bile prav na Reki. Vzdolž »Lepe obale« gradijo namreč ogromno plavalno obalo, zanesljivo med največjimi v Evropi. Streha sodi med najnovejše tehnološke zamisli, saj je mobilna in jo po potrebi lahko odstranijo v eni minuti. Poleg že obstoječega olimpijskega bazena bo še pet manjših bazenov. V tej hali bodo bližnje plavalne evropske tekme.
Na programu so tudi obnove ali pa slovesnosti ob okroglih obletnicah vrste objektov. Zgradbo »Costantini« v Rovinju, ki sodi med najstarejše v mestu (družina Costantini se je preselila v Benetke pred 400 leti), bo občina prodala zasebniku da bi jo ta hitreje uredil. Cena: približno 1350 ev-rov za kvadratni meter, poslopje pa ima blizu 4.400 kvadratnih metrov. Letos pa bo reška zgradba, v kateri je bil italijanski licej (pa še osnovna šola Dolac), slavila 120 let življenja. Zabeležili jih bodo z notranjimi slovesnostmi, osrednja pa bo čez pet let. Tedaj bodo prisotne tudi osebnosti sosed ne dr žave.
Še nekaj stavkov o slovenski obali. Izšla je nova številka glasila Italijanov v Piranu »Il trillo«, ki prinaša med drugim pogovor (in delo) Fulvi-e Zudič, Italijanke, ki je letos prejela Kocjančičevo nagrado. Dalje, promet med Semedelo v Kopru (zavoljo posodabljanja) je oviran, krivcev pa je, kakor je v navadi, več. Pust pa bo letos vrhunski tudi v Kopru. Vozov bo menda več kot 20, mask na stotine iz raznih krajev. Zaključek bo prihodnjo soboto na Pristaniški ulici. Novost so tudi pustne skupine iz tujine.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
V pustnem času ljudje radi sedejo za bogato obloženo mizo doma ali pa tudi v restavraciji. Pri na poznamo italijanske jedilnike, pa tudi naše pristne domače jedi. Mednje spada tudi zelo vsakdanja jed krompir v kozici, ki je kalk iz italijanščine, kjer se uradno imenuje patate in tegame, po tržaško pa patate in teccia. Pred leti se je v našem dnevniku razvnela prava polemika, ali je to res pražen krompir ali ne. Nekdo je zelo ogorčeno zapisal: Pustite nam naš krompir v kozici! Ker me je stvar zanimala, sem kar nekaj dni vrtela telefonske številke in spraševala naše gospodinje, kako pripravljajo krompir v kozici. In na koncu sem, prepričana v svoj prav, končala polemiko in pribila, da je to po slovensko pražen krompir.
Minilo je kakšno leto, ko mi je italijanska soseda povedala, da so imeli za kosilo odlične patate in tec-cia, ki se ji še nikdar niso tako posrečile kot tokrat. Zdelo se mi je smešno, da se hvali s tako vsakdanjo jedjo, zato sem jo prosila za recept in v svoje veliko presenečenje izvedela, da se olu-pljen surov krompir nareže na rezine, zloži v pekač, v katerega se prej nali-je nekaj olja, in nazadnje postavi v pečico. Ugotovila sem torej, da se krompir v pečici v lastnem soku duši in da to ni pražen, ampak dušen krompir. Pražen krompir se najprej skuha, potem olupi, nareže
in na olju spraži. Dva različna recepta in dva različna okusa pripravljene jedi. V narečju je bil to tjenstan krompir, pražen pa restan (iz nem. dünsten in rösten). Ali naše slovenske gospodinje krompir v kozici pražijo ali dušijo, nisem več preverjala. Vem pa, da podoben recept velja tudi za razne prikuhe, kot so ohrovt, zelje, tudi razne zelenjavne juhe. Vse to lahko najprej skuhamo, ali pa kar surovo dušimo, kar je značilno za mediteransko kuhinjo, med tem ko je v Sloveniji doma dunajska kuhinja. Meja med obema teče nekje pri Logatcu.
Na naših jedilnikih se pogosto pojavlja tudi ital. finocchio, ki ni sladki janež, kot najdem marsikje zapisano. Naš koromač, sladki ko-marček ali tudi koprc ni janež. Rastlini sta namreč različni, ena ima bele, druga rumene cvetove. Čebule ko-romača so prišle v slovensko kuhinjo šele v zadnjem času, zato je napačno poimenovanje, ki se zdaj spreminja, razumljivo.
Koromač pa ni edina jed, ki je zašla preko nekdaj trdno zakoličene meje. Spreminjati se je začelo še marsikaj drugega, celo imena lokalov in restavracij. Najrazličnejših pubov po Sloveniji kar mrgoli, med potjo proti Ljubljani pa me je presenetil celo Saloon z Divjega zapada. Nič bolje ni, če vzamemo v roke slovenske moderne kuharske knjige. Olupljeni paradižni-
ki v pločevinkah so povsod samo pe-lati. Stara Slovenska kuharica S.M. Felicite Kalinšek, ki ima že preko sto let, je častna izjema. V njej je tudi kar sedem receptov za šarkelj (pri Ple-teršniku šartelj, nem. Gugelhupf), pri katerem mi nehote prihaja na misel italijanski panettone, po slovensko paneton, za katerega nam Šlenc pove, da je to vrsta milanske božične slaščice.
Če me spomin ne vara, je do Napoleonove zasedbe l. 1796 avstro-ogrska oblast več let segala do Milana in še malo čez. Tam so bile doma tudi rosette, še danes znane tudi pri nas, ki so bile na Dunaju Kaisersemmeln, torej cesarske žemljice, in smo jim Slovenci po domače rekli kar kaj-zrce. Dunajska kulinarika je prav gotovo segala do Milana, saj se je tam tudi dunajski zrezek preimenoval v milanskega. Zakaj bi torej težko izgo-vorljivi Gugelhupf, po slovensko šartelj, ne postal preprostejši milanski panettone. Recepti zanj to več kot samo nakazujejo.
Lelja Rehar Sancin
ODPRTA TRIBUNA
Vladna kriza še enkrat opozorila na tragiko italijanske politične scene
Ivan Fischer
In tako smo konč no posla li do -mov to ko munis tič no dr hal, ki je pri -vedla Italijo na rob propada in jo osmešila v mednarodni areni. Sedaj pa na volitve! In sicer s sedanjim zakonom, ki mor da ni naj bolj ši ( saj ga je sam njegov avtor označil kot svinjarijo), a bo gotovo spet privedel na oblast Njega, ki se je do včeraj pogajal z vodjo novonastale Demokratične stranke o volilnem zakonu (francoskem, nemškem, španskem ali kakršnemkoli že).
A glej, kaj pomeni srečno naključje! Sodniki se spravijo nad nedolžnega gentlemana in njegovo soprogo z obtožnico, ki jo skoraj vsa politična srenja označi za sramotno in možakarju skoraj ves parlament, s predsednikom vlade na čelu, izrazi svojo najglobljo solidarnost. Saj vendar gre za popolnoma opravičljivo ravnanje, kdo (od politikov) ni slej ali prej priporočil koga za to ali oni službo, to ali ono funkcijo, ta ali oni bolj ali manj dobro plačani stolček? Saj smo ven dar vsi krvavi pod ko žo!
In zgoraj omenjeni gentleman, ki je sicer že znan po tem, da se prej ali slej izneveri koaliciji, s katero je bil izvoljen in ji pokaže hrbet, s pokončno dvignjeno glavo izjavi, da v taki vladi, in s takimi političnimi sopotniki, ki mu niso izkazali vse potrebne in dolžne solidarnosti, ne bo več sodeloval.
Srečno naključje torej, komunistična vlada zaradi osebne užaljenosti premočrtneža in bolj ali manj upravičenih kritik drugih članov rdeče koalicije, v senatu ne prejme večine in, po dveh letih komunističnega terorja, kršitve človekovih pravic (predvsem Njegovih), pade. Kaj sedaj? Do včeraj so Njegovi ljudje ponujali roko sprave rdečkarjem in govorili o skupni vladi, s katero bi končno izdelali nov, pravičnejši volilni zakon, saj je sedanji, ipse dixit, svinjarija, po padcu vlade pa naenkrat postane vsem resničnim demokratom jasno, da to nikakor ni mogoče, saj referendum trka na vrata in je torej edina rešitev na dlani: razpustitev parlamenta in razpis novih volitev, v nasprotnem primeru Njegovi privrženci grozijo z oboroženo vstajo, On pa obljublja shod milijonskih množic v Rimu, najbrž pred pred-
sedniško palačo, saj so Italijani, katerih mnenj in hotenj je, kot znano, On edini tolmač, naveličani diktature, kriminala, lakote in kuge, ki jih je prinesla sedaj že pokojna vlada.
In spet smo tu, pri večnem obredu posvetovanj predsednika republike, ki mora sprejeti vseh 20 ali koliko jih je že strank, zasto panih v par -lamentu, nekdanje predsednike republike in kdo ve še koga. Osebno me je naj bolj zbodlo posve tovanje z Ma -stello. Ko je slednji prišel s posvetovanja, se je z njim pred javnostjo po-kazal...kdo? Nihče drug kot senator, ki se je prejšnji dan v senatu proslavil s fizičnim napadom na strankarskega ko le ga, katerega je med dru gim, pred televizijskimi kamerami, tudi opljuval, ker je slednji izrekel vla di zaup ni co.
Je pa zanimiva italijanska politična scena. Če ne bi bila tragična, saj gre za usode milijonov državljanov, bi bila celo zabavna. Pred dvema mesecema je Berlusconi s strehe svojega avtomobila, slovesno trobil, da je Dom svo boščin mr tev, češ da mu je zavez -ništvo s Finijem, Casinijem in Bossi-jem ve zalo roke. In v na slednjih dneh je že organiziral novo stranko »svobode« ali kako že, ki bo nastopila na volitvah sama, če pa kdo od nekdanjih zaveznikov hoče pristopiti, so mu vrata odprta, a o koalicijah se ne govori več. Sledila je užaljena reakcija vseh treh prej ome nje nih, češ mi smo stranke, ki imajo svoj strankarski ponos in bomo na morebitnih volitvah nastopili sami. Komaj je padla vlada in je zadišalo po predčasnih volitvah, je Berlusconi oživel Dom svoboščin, Fini je bliskovito spustil hlače in se mu prilepil, Bossi najbrž tudi, Casini pa še niha, ker še vedno upa, da bo jeziček na tehtnici. Spomnimo se tudi, ko je Fini, potem ko je Bossi pred leti zapustil Berlusconija, dejal, da s padskim voditeljem ne gre več niti na kavo. Vendar, panta rei, kaj kmalu zatem je ne samo hodil na kosila z Bossijem, temveč ga je proglašal za zvestega in zaupanja vrednega zaveznika.
Sicer pa na levici ne doživljamo nič lepše čase. Tudi leva sredina je po zadnjih volitvah, iz katerih je izšla kot zmagovalka, takoj po izidu, ko je bilo jasno, da visi njena večina v senatu na nitki, demonstrativno zavrnila
predlog desnice o širokem vladnem zavezništvu, ki ga sedaj nekateri njeni predstavniki jemljejo v poštev. Torej, vsi so pripravljeni na široka zavezništva, ko jim voda teče v grlo in se jim oblast izmika iz rok, ko pa zavohajo, da se jim zmaga na morebitnih volitvah nasmiha, kot Berlusconi sedaj, ali kot Prodi pred dvema letoma, potem pa že raje vladajo sami.
Nihče ne more v tem trenutku napovedati, kakšen bo izid sedanje krize. Najbolj verjetno je, da bo Napolitano le prisiljen razpustiti zbornici, saj Berlusconi ne bo nikoli privolil v vlado, ki bi lahko izoblikovala novi volilni zakon, če s sedaj veljavnim lahko slavi, kot pravijo javnomnenjske raziskave. Z njegove strani je to neoporečno.
Kakšne pa so perspektive za le-vosredinske stranke? Veltroni, tajnik nove Demokratske stranke, je pred dnevi izjavil, da bo slednja na volitvah nastopila sama, kar je seveda povzroči lo pre plah v manj ših stran kah in bilo eden od vzrokov padca Pro-dijeve vlade. K demokratom marsikdo ne ma ra pris topi ti, saj so mne -nja, da gre za skr pu calo, ki se bo slej ko prej sesulo. In kako naj se človek ne strinja s tistimi, ki ne vidijo bodočnosti za Demokratsko stranko? Še pre den je do dob ra zažive la, se že v njej zaznavajo stališča različnih komponent. Kako se bodo demokrati obnašali, ko bo, na primer, ga. Binetti-jeva postavila vprašanje splava ali ločitve? Kaj bodo rekli na vedno bolj vsiljiva stališča škofovske konference? Bodo spet, kot en sam mož, ožigosali kot nestrpneže tiste, ki so mnenja, da papež ni ma kaj pri di gati ob odprtju akademskega leta neke vseu-či liščne ustano ve? To in mar si kaj dru ge ga bo tre ba pojas ni ti, če ne bo v njej vedno nekaj nedorečenega.
Še marsikaj bi lahko rekli o današnji Italiji, začenši s sramotno afero s smetmi v Kampanji in z nadvlado mafijskih, kamorističnih ali kakih drugih kriminalnih združb v velikih delih države, v kateri živimo. Edini sve tel žarek v sploš ni de kaden ci, je odstop predsednika sicilske deželne vlade. A ne verjamem, da se bo kaj spremenilo, ne na Siciliji, ne na splošno v Italiji.
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 3. januarja 2008
3
ljubljana - Delegacija Slomaka pri Danilu Türku
Slovenski predsednik pozdravlja sodelovanje Slovencev iz štirih držav
Pohvala poslovanju tržaškega Euroservisa - Pomembna vloga raziskovalnih inštitucij
LJUBLJANA - Predsednik republike Slovenije Danilo Türk je včeraj sprejel člane Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak), ki so ga seznanili z namenom ustanovitve Slomaka in z izkušnjami v času štiriletnega delovanja. Delegacijo manjšinske koordinacije je vodil njen predsednik Rudi Pavšič, iz Fur-lanije-Julijske krajine pa sta bila v njej še predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka in tajnik Slo ma ka Ju re Ku fer sin.
Na srečanju, ki gaje uvedel Pa-všič, si cer tu di pred sed nik Slo ven ske kul tur no-go spo dar ske zve ze, so po -uda ri li po tre bo po po ve ča ni skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, za razvoj kulture in za močnejši prodor gospodarstva v prostor, kjer živijo in delujejo slovenske manjšine v sosednjih državah. Jezik, kultura in gospodar stvo to rej kot te melj ni po go ji za razvoj Slovencev, ki živijo v Italiji, Hrvaški, Avstriji in Madžarski, je podčrtal Pavšič. Člani Slomaka so posebej izpostavili potrebo po oblikovanju analize stanja in izdelave strategije razvoja, ki bi jo skupaj pripravili Inštitut za narodnostna vprašanja, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu.
Pred sed nik re pub li ke je po -zdravil skupno nastopanje predstavnikov slovenskih manjšin v sosednjih državah ter menil, da je potrebna celo vi ta ana li za in so dob nim raz me -ram prilagojen pristop, ne glede na specifične probleme, ki jih imajo posa mez ne manj ši ne v svo jih oko ljih.
Zavzel se je tudi za inovacije na posameznih področjih ter kot pozitiven primer navedel poslovanje Euroser-vi sa v Trstu, ki be le ži dob re rez ul ta -te pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov. Türk se bo o položaju Slovencev v Avstriji, Madžarski in Hrvaški v kratkem pogovarjal s predsedniki teh treh držav. To bodo srečanja, podobna tistemu, ki ga je predsednik Slovenije pred kratkim imel z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom.
Predstavniki Slomaka so na pogovoru izrazili željo po večji medijski prisotnosti dogajanj, povezanih z manjšino. Po njihovem mnenju je manjšina v medijih prepoznavna bolj po problematiki in manj po uspehih oziroma pozitivnih projektih. Predsednik Türk pa je opozoril na potrebo po konkretnih akcijah, ki bi slovensko manjšino bolje vključila v slovenski kulturno-gospodarski prostor v novo nastalih okoliščinah evropske integracije.
Priložnost za soočenje zlasti o kulturnih vprašanjih bo tradicionalno srečanje, ki ga bo predsednik Türk, kot v tradiciji, imel s predstavniki slovenskih manjšin na predvečer slovenskega kulturnega praznika in sicer v četrtek, 7. februarja. Posebno slavnostna Prešernova proslava bo letos v Rimu, kjer bo praznik slovenske kulture sovpadal z medkulturnimi izmenjavami ob priložnosti predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Kulturno prireditev bosta oblikovala priznana operna pevca Ber-nar da Fink In zko in Mar cos Fink.
trst - Po znanih polemikah
CGIL spet sodeluje z deželno upravo
TRST - Sindikalna zveza CGIL je spet vzpostavila stike z Illyjevo deželno vlado, ki so bili prekinjeni, potem ko je pred-sed nik FJK za gro zil, da bo to žil stavkajoče delavce. Gre za zaposlene v tržiških industrijskih obratih, ki so med stavkami za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev blokirali avtocesto Trst-Benetke pri Moščenicah na Goriš kem.
Deželni tajnik CGIL Ruben Colussi je poudaril, da bo sindikalna organizacija celovito oceni la od no se z De že lo, ko bo av -to cest na druž ba Au to vie Ve ne te objavila svoje uradno stališče o tem vprašanju. Predsednik podjetja Giorgio Santuz je že pred dnevi dejal, da ne namerava stavkajočih delavcev prijaviti sodiš ču, zad njo be se do pa ima uprav ni svet druž be, ka te re ga ve -čin ski last nik je prav De že la.
Afera je povzročila kar nekaj hrupa med sindikati in med strankami leve sredine. Odbornik Roberto Antonaz (SKP) je se je od vsega začetka ogradil od možnosti tožbe stavkajočih delavcev, z njim je potem potegnil tudi podpredsednik Dežele Gianfranco Moretton (Demokratska stranka). Na koncu pa se je oglasil tudi sam Illy, ki je dal razumeti, da se z zadevo ne bo ukvarjalo sodišče, čeprav ima o tem zadnjo besedo avtocestna družba, kije lastnik avtoceste Trst-Benetke. Ostro kritični do možnosti prijave tržiških delavcev sta bili obe komunistični stranki.
Zadeva se sedaj, kot kaže, rešuje brez sodnih posledic za delavce. » Upam, da druž ba Au to vie Venete ne bo predolgo razmišljala, kaj narediti, ker bi se lahko po tej po ti tu di iz mis li la prob lem, ki v resnici ne obstaja,« je dejal deželni tajnik CGIL Colussi.
Rudi Pavšič, Drago Štoka in slovenski predsednik Danilo Türk na arhivskem posnetku
koroška - Organiziranost slovenske manjšine
Sadovnik za SKS zahteva zastopanost v KOKS-u in Slomaku
CELOVEC - Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je pretekli konec tedna v Bilčovsu na Koroškem priredila delovno klavzuro, na kateri sta bili v ospredju predvsem dve temi: zastopanost SKS v ožjem Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS) s ciljem boljšega usklajevanja stališč med slovenskimi političnimi organizacijami ter nadaljevanje jezikovne pobude.
Glede vključitve Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk v ožji KOKS, v katerem sta trenutno s po tremi člani zastopani samo krovni organizaciji NSKS in ZSO, je predsednik SKS Bernard Sadovnik izrazil prepričanje, da bi bil dogovor o vključitvi SKS z nekoliko dobre volje s strani NSKS in ZSO »zelo hitro mogoč«. Ob tem je predstavil tudi predlog SKS, ki bi omogočil dokončen »premik z mrtve točke«.
Tako naj bi po mnenju SKS bile vse tri politične organizacije koroških Slovencev enakopravno zastopane v tem usklajevalnem telesu, letno pa naj bi bil predsednik KOKS-a predstavnik ene izmed treh organizacij. Predsednik KOKS-
Bernard Sadovnik
Matevž Grilc
fjk - Dežela
Ritossa začel volilno kampanjo na koži manjšine
GORICA - Adriano Ritossa, deželni svetnik Nacionalnega zavezništva in član paritetnega odbora, od vedno zelo pozorno »spremlja« življenje naše narodne skupnosti. Tokrat si je prebral (ali pa mu je kdo »sufliral«, saj ima Ritossa nekaj »prijateljev« tudi med Slovenci), da je slovenska vlada v letu 2007 iz proračuna namenila 7 milijonov 918 tisoč evrov za slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in Madžarski ter za slovenske izseljence po svetu.
Po mnenju goriškega zastopnika skrajne desnice bi morala deželna uprava zahtevati od uradno priznanih manjšinskih organizacij, da uradno sporočijo, koliko sredstev dobivajo iz Slovenije. Z zadevo bi se morala, tako Ritossa, ukvarjati tudi Agencija za prihodke in preveriti, če gre pri tem za kršenje italijanske davčne zakonodaje.
Bližajo se, kot vemo, deželne volitve in Ritossa želi spet sedeti v deželnem parlamentu. Vsak glas bo torej še kako dobrodošel, da ne bi jutri slučajno kdo rekel, da se na desnici nekaj premika v odnosu do Slovencev.
a pa naj bi bil hkrati tudi predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju, kar bi - po Sadovnikovem mnenju - pomenilo, da bi bi imeli koroški Slovenci tudi že svojega govornika.
Poleg enakopravne vključitve SKS v ožji KOKS Sadovnikova organizacija zahteva tudi vključitev v razširjeni KOKS, v katerega naj bi se vključili tudi še manjšinski govorniki političnih strank (socialdemokratov, ljudske stranke in Zelenih) ter predstavnik slovenske Enotne liste (EL). Vrhu tega hoče biti SKS zastopana tudi v medijski družbi Slo-media, ki izdaja skupni slovenski tednik Novice. V družbi naj bi bili zastopani tudi obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev, torej Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ). Na Sa-dovnikov predlog o vključitvi SKS v ožji in širši Koordinacijski odbor koroških Slovencev sta se včeraj odzvala predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (-NSKS) Matevž Grilc in Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. Oba sta izrazila pripravljenost za pogovore.
Grilc je pri tem naglasil, da NSKS na »enakopravno zastopanost SKS« v KOKSu zagotovo ne bo pristal, saj sta NSKS in ZSO krovni organizaciji, ki delujeta že desetletja, SKS pa je politična skupnost, ki ima »morda kakih 200 članov in simpatizerjev, ki nikakor ni tako zasidrana v slovenski narodni skupnosti kot NSKS in ZSO«. Sturm pa je dejal, da je treba predloge klavzure SKS trezno obravnavati in jih prav tako trezno oceniti. Predlog SKS, da bi predsednik KOKS-a bil hkrati tudi predsednik sosveta za Slovence pri uradu zveznega kanclerja in hkrati tudi govornik slovenske manjšine na Koroškem, pa je tudi za Stur-ma neprimeren.
SKS je na svoji delovni klavzuri poleg vprašanja organiziranosti slovenske manjšine na Koroškem obravnaval tudi nadaljevanje svoje jezikovne iniciative, vprašanje dvojezičnega šolstva (zlasti še imenovanje novega strokovnega inšpektorja za dvojezično šolstvo) ter novo vsebinsko po-
Marjan Sturm
zicijo Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk na področjih gospodarstva, socialnih vprašanj in medijev.
Upravni odbor SKS je nadalje in soglasno ponovil tudi zahtevo občnega zbora po vključitvi SKS v Slovensko manjšinsko koordinacijo (SloMaK), kot »izraz upoštevanja vseh zastopniških organizacij koroških Slovencev«. »Ker do sedaj SloMaK vztrajno prezira SKS, pričakujemo, da bo predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk posebej povabil na pogovore predstavnike SKS,« je SKS še zapisal v tiskovni izjavi o svoji delovni klavzuri.
Ivan Lukan
OZS, SDGZ in SGZ o evropskih projektih
CELOVEC - Predstavniki Obrtne zbornice Slovenije (OZS) in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta so konec preteklega tedna obiskali Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ) v Celovcu. Govorili so o sodelovanju, prav tako so preverili, kako lahko skupaj pripravijo čim več skupnih evropskih projektov.
Kot so po srečanju še sporočili, so se tudi dogovorili za skupni sestanek v začetku marca 2008 na Tržaškem in Goriškem. Pomočnik generalnega sekretarja Obrtne zbornice Slovenije Andrej Poglajen pa je predstavil projekt skupnega nastopa vseh treh organizacij v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Vsebina tega projekta bo znana do sredi februarja. (I.L.)
4
Torek, 29. januarja 2008
GOSPODARSTVO
/
pristanišča - Podatki Pristaniške oblasti za leto 2007
Surova nafta »pokvarila« dobre rezultate kontejnerjev
Na sedmem pomolu pretovor zrasel za 21%, negativen promet s surovo nafto
TRST - V tržaškem pristanišču so lani pretovorili 46.116.075 ton blaga, kar je za 4,26 odstotka manj kot v letu 2006, ko so pretovorili 48.167.718 ton. Kot v komentarju o lanskem poslovanju tržaškega pristanišča ugotavlja Pristaniška oblast, je na lanski končni rezultat v največji meri vplival znaten upad prometa s surovo nafto na terminalu družbe Siot, kjer so pretovorili za okrog tri milijone ton ali za 8,78 odstotka manj surove nafte kot v letu 2006.
Rekordni promet pa so v zameno dosegli v kontejnerskem prometu na sedmem pomolu in pri trajektih ro-ro, ugodni signali pa prihajajo tudi s področja potniškega prometa in konvencional-nih tovorov. Na sedmem pomolu so v lanskem letu pretovorili 265.863 kontejnerjev, kar j e za 20,68 odstotka več kot leto prej, ko so jih pretovorili 220.310. Nekoliko nižje so številke, če se omejimo na količino blaga v kontejnerjih, ki gaje bilo za 2.832.064 ton ali za 18,10 odstotka več kot v letu 2006, ko so pretovorili 2.397.942 ton blaga v kontejnerjih. Na ali s trajektov so lani pretovorili 225.656 tovornjakov, kar je za 8,81 odstotka več kot leto prej, ko jih je bilo 207.378, medtem ko se je količina tovora povzpela čez šest milijonov ton in glede na leto 2006 povečala za 6,56 odstotka.
Kot beremo v tiskovnem sporočilu Pristaniške oblasti, je k rasti prometa v omenjenih dveh sektorjih prispevala vzpostavitev druge čezoceanske kontej-nerske linije in nove trajektne linije s Turčijo. Evergreenovi čezoceanski liniji se je namreč lani pridružila nova linija ladjarja CMA CMG, ki pošilja ladje v naše pristanišče skoraj vsak teden, medtem ko se je število prihodov oziroma odhodov turških trajektov povečalo na najmanj dva dnevno.
Znake oživljanja je lani pokazal tudi promet s konvencionalnim tovorom, in to predvsem na področju trdih razsutih tovorov (+9,6%) zaradi povečanega prometa za škedenjsko železarno (rude, premog in klinker). Zrasel pa je tudi promet z generalnimi tovori, med katerimi izstopajo sadje in zelenjava, mineralni in kovinski proizvodi.
Na področju potniškega prometa je tržaško pristanišče lani kljub ukinitvi povezav z Istro zabeležilo 10-odstotno rast števila potnikov, in to po zaslugi dobrega razvoja v prometu ladij na križarjenju. Od skoraj 114 tisoč potnikov v tranzitu skozi Trst, j ih j e bilo kar 55 tisoč z belih ladij, kar je v primerjavi s 40 tisoč potniki leta 2006 za 37,5 odstotka več.
turizem
Dobro počutje veže Treviso s Portorožem
PORTOROŽ - Luksuzni hotel s centrom dobrega počutja Thai Si - Royal Thai Spa iz pokrajine Treviso je od 18. januarja tudi uradno del slovenske verige hotelov Life Class Hotels & Spa iz Portoroža. S tem prevzemom je slovenska znamka dobrega počutja prodrla na italijanski trg, na katerem ponuja svojo že uveljavljeno skrb za lepoto, razkošje in razvajanje gostov.
Hotel Thai Si - Royal Thai Spa, ki se nahaja ob jezeru Le Bandie v kraju Lovadina di Spresiano v pokrajini Treviso, je s svojim centrom dobrega počutja v celoti posvečen tajski tradiciji in filozofiji, slovenski lastnik pa mu zagotavlja visoko profesionalno ekipo, ki gostom ponuja enkratne senzorične izkušnje, je zapisano v tiskovnem sporočilu, obisk v katerem od centrov dobrega počutja verige Life Class Hotels & Spa pa pomaga pri doseganju psihofizičnega ravnotežja.
Pogled na sedmi pomol, kjer so lani pretovorili skoraj 266 tisoč kontejnerjev
arhiv
industrijci - Montezemolo na skupščini v Pordenonu
Brez dialoga ta država ne bo zmogla novega zagona
Luca Cordero di Montezemolo na včerajšnji skupščini industrijcev v Pordenonu
pordenon
Tehnično omizje za sodelovanje z JV Evropo
PORDENON - Ni razvoja na eni obali Jadrana, če se ne razvija tudi druga, mreža močnih odnosov med Italijo in Jugovzhodno Evropo pa bo edina omogočila konkretne perspektive gospodarskega sodelovanja. Tako je mogoče strniti ugotovitve štirih tehničnih omizij t.i. International deska, katerega člani so se sestali včeraj v Pordenonu. Pobudo, ki sledi srečanjem nacionalnega pomena, je organizirala Dežela FJK skupaj z banko FriulAd-ria - Credit Agricole, sodelovali pa so tudi zavod Eurispes in trgovinske zbornice.
Kot je povedal generalni sekretar Eu-rispesa MArco Ricceri, se bo morala Italija z razširitvijo EU proti vzhodu soočati z državami, ki imajo zelo visoke stopnje razvoja. Tehnična omizja so v tem primeru sredstva, ki omogočajo ugotavljanje ovir pri konkurenčnosti. Včerajšnje je bilo prvo od štirih tehničnih omizij, ki imajo za cilj pripravo zaključne konference, ki bo 13. in 14. marca v Čedadu in katere naloga bo preveriti strategije, projekte in izkušnje sodelovanja in izmenjave med Italijo in Jugovzhodno Evropo.
energenti
V Sloveniji spet cenejši bencin
LJUBLJANA - V Sloveniji so se opolnoči spremenile oziroma znižale cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktan-ske ga ben ci na se je zni ža la za 0,032 evra na 1,027 evra, cena 98-oktanskega bencina pa prav tako za 0,032 evra na 1,044 evra za liter. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,031 evra na 1,024 evra za liter. Kot so sporočili iz naftnih trgovskih družb Petrol in Is tra benz, se je li ter ku ril ne -ga olja pocenil za 0,028 evra na 0,692 evra.
Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borz nih ko ta cij cen naft nih de -rivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Kot je znano, se je cena surove nafte v zadnjem tednu nekoliko ohladila, evro pa je še naprej zelo močan v menjavi z dolarjem.
PORDENON - Glede na trenutek, ki ga preživlja Italija, je bilo pričakovati, da bo predsednik Confindustrie Luca Cordero di Montezemolo včeraj v Pordenonu govoril predvsem o vladni in institucionalni krizi v državi. Montezemolo je bil gost skupščine pordenonskih industrijcev, ki jih je pohvalil za kohe-zijo, strokovnost in rezultate pri rasti njihovih podjetij. Na gospodarskem področju je sicer predsednik Confindustrie ponovil potrebo po »meritokraciji«, nagrajevanju po učinku in zaslugah (»V Italiji je preveč ljudi, ki živijo od privilegijev,« je dejal) in poudaril, da je bilo »izgubljenih 15 let, ker niso bile narejene strukturne reforme, ki jih je država potrebovala«. Zavzel se je tudi za triletno trajanje delovnih pogodb in za sorazmernost med plačami in storilnostjo. Ko je govoril o rezultatih Prodijeve vlade, pa je pohvalil dva ukrepa: zmanjšanje razlike med bruto in neto plačami in ukrepe za mala in srednja podjetja.
Montezemolov politični recept pa je naslednji: nov volilni zakon, nato volitve in potem, ne glede na to, kdo zmaga, dialog in sodelovanje za zagon države. »Zahteva po novem volilnem zakonu je neizbežna nujnost, kajti zakon, ki ga imamo in ki so ga vsi kritizirali, ni zagotovil stabilnosti.« Potrebna je torej prehodna vlada z jasnim ciljem, da pripravi nov volilni zakon. Če pa to ne bo mo go če, po tem je tre ba vsaj pos krbe ti, da se vnese v obstoječi zakon volilna preferenca, sicer bomo tvegali, da se bo razdalja med realno in uradno državo še bolj povečala.
V pogovoru z novinarji se je Montezemolo ustavil tudi pri svojem morebitnem angažiranju v politiki. »Ponosen sem, da sem predsednik Confindustrie, a ker so bili podjetniki skupaj s svojimi zaposlenimi protagonisti razvoja države, mislim, da imamo pravico in dolžnost, da politiko stimuliramo. S kritikami in sugestijami. Mislim pa tudi, da mora za dobrobit države vsak dobro opravljati svoje delo.«
Kot je v njegovem stilu, se Montezemolo tudi tokrat ni izognil svarilu italijanskemu političnemu razredu. »Nahaja se pred zelo občutljivo nalogo, saj mora poskrbeti, da bo ta država spet začela teči. Ta cilj pa je mogoče doseči samo z odločitvami, ki bodo deležne čim širšega konsenza. Potreben je torej dialog, pred in po volitvah, ne glede na to, kdo bo zmagal v volilnem boju. Vsak mora opraviti svoje,« je bil prepričan Monte-ze mo lo.
Evropska centralna banka
28. januarja 2008
evro
valute
povprečni tečaj 28.01 25.01
ameriški dolar japonski jen kitajski juan ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski forint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bolgarski lev romunski lev slovaška krona litovski litas latvijski lats islandska krona turška lira hrvaška kuna
1,4755 157,67 10,6192 36,1450 7,4526 0,74300 9,4830 8,0655 25,890 1,6093 15,6466 258,52 3,6196 1,4843 1,6703 1,9558 3,7655 33,585 3,4528 0,6975 95,66 1,7546 7,2632
1,4705 158,35 10,6026 36,0580 7,4518 0,74250 9,4603 8,0240 25,912 1,6136 15,6466 257,62 3,6183 1,4819 1,6652 1,9558 3,8250 33,489 3,4528 0,6976 95,76 1,7380 7,2750
Zadružna Kraška banka
valute
ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna
28. januarja 2008
_evro_
nakup	prodaja
1,4941	1,4634
0,7522	0,7349
1,6361	1,5963
161,9500	154,0500
9,7225	9,2574
1,7203	1,6477
1,5165	1,4588
7,6032	7,3167
8,2717	7,8682
264,0605	251,1795
26,5598	25,2642
34,3262	32,6517
7,4568	7,0931
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
28. januarja 2008
_evro_
nakup prodaja
	ameriški dolar		1,4995	1,4406
britanski funt			0,7566	0,7269
	danska krona		7,6007	7,3026
kanadski dolar			1,5119	1,4527
	japonski jen		161,39	155,07
švicarski frank			1,6452	1,5806
	norveška krona		8,1622	7,8421
švedska krona			9,6461	9,2678
	avstralski dolar		1,6995	1,6328
hrvaška kuna			7,42	7,13
	» Banca di Cividale WM			
	» ^B liANCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J			
				
				
Milanski borzni trg 28. januarja 2008				
Indeks MIB 30: +0,04				
delnica			cena €	var. %
	A2A		2,67	+0,45
ALLEANZA			8,33	-0,66
	ATLANTIA		21,73	-1,32
BANCA ITALEASE			5,925	-3,22
	BANCO POPOLARE		13,22	+1,08
BPMS			3,13	-0,57
	BPM		8,375	-0,30
EDISON			1,787	-0,06
	ENEL		7,29	-1,42
ENI			21,77	-0,87
	FIAT		15,62	+3,25
FINMECCANICA			19,31	+0,02
	FONDIARIA-SAI		26,58	-0,37
GENERALI			28,79	-0,42
	IFIL		5,355	+0,43
INTESA			4,74	+1,54
	LOTTOMATICA		24,41	-0,73
LUXOTTICA			17,42	-4,51
	MEDIASET		5,93	-1,31
MEDIBANCA			12,72	-0,39
	PARMALAT		2,335	-1,06
PIRELLI			0,69	+0,82
	SAIPEM		23,95	-0,99
SNAM			4,2875	-0,75
	STMICROELEC		8,325	-1,63
TELECOM ITA			2,02	-0,35
	TENARIS		13,24	+1,62
TERNA			2,815	+0,39
	UBI BANCA		16,31	-0,23
UNICREDITO			5,06	+1,46
	Podružnica Trst	IÖ	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena	
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 5. januarja 2008
3
vreme - Izredno močan veter v nedeljo v Južni Avstriji, FJK in Sloveniji
V FJK največ škode v Karniji, na Koroškem pustošil vihar Paula
Zaradi vetra zaprli številna smučišča - Deželni odbor priskočil na pomoč občini Forni Avoltri
VIDEM, CELOVEC, LJUBLJANA -Izredno močan veter, ki je v nedeljo pihal na širšem območju Karnije, je povzročil tudi precejšnjo materialno škodo, ki sicer še ni dokončno ocenjena, vendar bo po prvih podatkih presegla milijon in pol evrov. Najhuje je bilo v krajih Forni Avoltri, Frasse-netto in Collina, kjer je veter uničil deset hektarjev gozda in močno poškodoval streho nižje srednje šole v kraju Forni Avoltri.
Prizadeto območje sta včeraj že obiskala predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy in podpredsednik Gian-franco Moretton. Deželni odbor je za prve najnujnejše posege že namenil sto tisoč evrov Občini Forni Avoltri, ki je bila najbolj prizadeta. Moretton je še povedal, da bodo v naslednjih 48 urah ocenili, ali je bila škoda tako na zasebnih kot na javnih objektih dovolj velika, da bi lahko na tem območju razglasili naravno katastrofo, s čimer bi lahko dobili prispevke tudi za ureditev streh na stanovanjskih objektih, medtem ko bo Dežela pokrila stroške za popravilo šolske strehe.
Še hujše pa je bilo v noči na nedeljo in čez dan na Koroškem in Štajerskem v Avstriji, kjer je vihar Paula, ki je pihal s hitrostjo tudi do do 120 kilometrov na uro in več. Neurje je ponoči in v nedeljo zjutraj povzročilo veliko gmotno škodo predvsem v zveznih deželah Štajerska, Koroška, Gra-diščanska in Spodnja Avstrija. Tekom dneva se je neurje pomaknilo proti severu in med drugim doseglo Zgornjo Avstrijo in Dunaj.Orkanski veter je povzročil visoko materialno škodo. Odnašal je hišne strehe, lomil drevesa in tudi popolnoma onemogočil obratovanje smučišč.
Iz vseh severnih predelov Koroške so poročali o veliki gmotni škodi, nad 12.000 gospodinjstev pa je ostalo brez oskrbe z električnim tokom. V Bad Klein-kircheimu, na Turah in tudi na Mokrinah pa so morali v nedeljo zjutraj ustaviti vse smučarske naprave, tako daje bila smuka povsem ne mo go ča.
Še ves včerajšnji dan so bile na Koroškem številne ceste zaradi podrtih dreves neprevozne, največje pa je bilo razdejanje v okrajih Spittal ob Dravi, Šmohor, Trg, Feldkirchen, Št.Vid ob Glini in Wolfsberg.
Močan veter je pihal tudi v severovzhodni Sloveniji, vendar je povzročil manj težav in škode. Po podatkih Agencije RS za okolje je hitrost vetra na So-tinskem bregu in v Murski Soboti v sunkih presegla hitrost 80 kilometrov na uro, na Kredarici tudi okoli 150 kilometrov na uro, na Krvavcu in Rogli pa okoli 80 kilometrov na uro. (I.L./CR)
Župan Forni Avoltri Manuele Ferrari, predsednik FJK Riccardo Illy, podpredsednik FJK Gianfranco Moretton (prvi trije od leve) pred nižjo srednjo šolo v Forni Avoltri
avstrija - EU
Haider zbral podpise za referendum
CELOVEC - Haiderjevo zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) je na Koroškem zbralo potrebnih 15.000 podpisov za zahtevo po referendumu proti novi ustavni pogodbi EU iz Lizbone 2007. Podpise so pristaši deželnega glavarja začeli zbirati že novembra, preteklo nedeljo pa je desničarski populist sporočil, da je s svojo pobudo uspel in da je zbral potrebno število podpisov. Ali bo referendum tudi dejansko izveden, je odvisno od odločitve deželne volilne oblasti, ki preverja vprašanje, ali je dežela Koroška v tem vprašanju sploh politično pristojna, v kar pravniki močno dvomijo. Že leta 2006 deželna volilna oblast ni sledila deželnemu glavarju, kije hotel, da bi o dvojezičnih napisih odločalo koroško prebivalstvo.
Predsednica koroških socialdemokratov Gaby Schaunig pa je včeraj celo podvomila v sporočilo Haiderja, da je zbral 15.000 podpornih podpisov. Dejala je, da gre očitno za nov manever, s ka te rim ho če Hai der po zor nost javnosti odvrniti od številnih odprtih problemov na Koroškem. (I.L.)
evropska unija - Medkulturni dialog
Dijaki naših šol izredno uspešni na natečaju EU
Vesna Pahor in Daniel Budin z mentoricama na nagradni izlet v Bruselj
vreme - Po nedeljskih nevšečnostih
Veter posledica otoplitve in okrepitve anticiklona
VIDEM - Močna okrepitev anticiklona nad zahodno Evropo in izrazita višinska otoplitev sta v nedeljo imela tudi v deželnih gorah neobičajne posledice. Ves dan je pihal zelo močan in topel veter, ki je v številnih smučarskih središčih onemogočil redno smuko. Deželna meteorološka opazovalnica ARPA-OSMER je na Matajurju in nad Saurisom namerila sunke severozahod-nika do 120 km/h, na Zoncolanu 110 km/h, na Sv. Višarjah 100 km/h ter v kraju Forni di Sopra do 70 km/h. Najvišjo dnevno temperaturo pa je namerila v kraju Forni di Sopra, kjer se je ži-vosrebrni stolpec dotaknil 15,7°C.
Gre nedvomno za nenavadno močan veter, ki ga je povzročilo nasprotje med zelo solidnim anticiklonom s središčem nad Francijo, kjer so namerili zračni tlak preko 1035 hPa In globokim ciklonskim območjem nad Rusijo. Proti Alpam so pritekali zelo močni severozahodni do severni tokovi. Na južni strani Alpskega grebena se je ve-
ter spuščal, sušil in segreval in pri tem pridobival na hitrosti. Nastal je močan fen, ki je pometal po alpskih dolinah.
Običajno, kot se je dogajalo tudi v preteklih tednih, je bil veter najmočnejši v višinah in povečini ni dosegel nižjih predelov, kjer je stagniral težji hladnejši zrak.V nedeljo pa se je predvsem zaradi izrazite otoplitve v preteklih dneh nemoteno spustil do dolin.
Višinska toplotna advekcija je bila izrazita. Radiosonda iz Campoformi-da pri Vidmu je na višini 1587 m v prostem ozračju namerila 11°C, ničta izo-terma pa se je dvignila do 2810 m. Te vrednosti so običajne za konec maja ali za začetek junija.
V prihodnjih dneh se bo prehodno še nadaljevalo stanovitno in v višjih predelih toplo vreme, v nižjih pa se bo zaradi temperaturnega obrata začela kopičiti vlaga. Naše kraje bo nato v noči na četrtek prešla se-vernoatlantska fronta.
Darko Bradassi
TRST - Ob evropskem letu medkulturnega dialoga je Evropski parlament na pobudo slovenske evropske poslanke Ljudmile Novak razpisal natečaj za dijake in dijakinje manjšinskih šol v Sloveniji, Italiji in Avstriji za esej, pesem, plakat ali fotografijo na tematiko med-kulturnosti. Med zmagovalci natečaja sta tudi dijakinja Pedagoškega liceja A. M. Slomška iz Trsta Vesna Pahor (mentorica prof. Marisa Škerk) in dijak Državnega znanstvenega liceja France Prešeren Daniel Budin (mentorica prof. Majda Artač). Na splošno so se dijaki in dijakinje slovenskih šol v Italiji dobro odrezali, saj so med nagrajenci poleg obeh zmagovalcev še štiri dijakinje, in sicer Agata Venier, Valentina Sancin, Polona Petrovčič in Daša Frandolič.
Prvouvrščeni v posameznih kategorijah bodo skupaj s svojimi mentorji danes odpotovali na tridnevni nagradni izlet v Bruselj. Na pot se bodo podali danes popoldne z letališča Jožeta Pučnika Ljubljana na Brniku. Tam si bodo jutri ogledali evropski parlament in sodelovali na odprtju razstave. Jutrišnje popoldne, večer in četrtkovo dopoldne bodo namenjeni raznim ogledom, popoldne pa se bodo vrnili proti Ljubljani.
Zvezna realna gimnazija za Slovence, Celovec;
4.	Moje srce bije dvojezično, Anja Smrtnik, Privatna višja šola za gospodarske poklice Št. Peter, Št. Jakob, Avstrija;
5.	Moje srce bije dvojezično, Vesna Tičar, Privatna višja šola za gospodarske poklice Št. Peter, Št. Jakob, Avstrija.
Plakat
1.	Plakat učencev Rogaunig Sarah, Wrulich Christian, Wrulich Daniela, Dvojezična Zvezna trgovska akademija, Celovec;
2.	Plakat Gimnazije Gian Rinaldo Carli, Koper;
3.	Un Europa per tutti, Srednja poklicna šola, Pietro Coppo, Izola;
4.	Plakat Polone Jenčič iz Britofa.
Fotografija
1.	Fotografije učenke Špele Kovačič, Srednja poklicna šola, Pietro Coppo, Izola, Slovenija;
2.	Srce izbira brez kompromisov, Vasil DAmbrosio, Državni znanstveni li-cej France Prešeren, Trs, Italija.
Petelinji zajtrk najbolj gledan slovenski film vseh časov
LJUBLJANA - Film Petelinji zajtrk, ki je nastal po literarni predlogi pisatelja Ferija Lainščka in v režiji Marka Na-beršnika, si je do nedelje zvečer ogledalo 156.438 gledalcev. S tem je po uradnih podatkih Naberšnikov prvenec postal najbolj gledan slovenski film vseh časov.
Izraz "petelinji zajtrk" je ljudsko poimenovanje jutranjega ljubljenja. Uporablja ga tudi druščina avtomehanika Gajaša, ki je tudi glavni junak Lainščko-vega romana. V glavnih vlogah nastopajo Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemljič, Dario Varga, Janez Škof, Davor Janjič, v epizodni vlogi pa Severi-na, ki igra samo sebe.
Na turistični borzi na Dunaju tudi slovenska podjetja
DUNAJ - Na Dunaju se je v nedeljo začela turistična borza ACTB (Austrian and Central European Travel Business), na katerem se v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO) predstavlja tudi 21 slovenskih turističnih podjetij. Ob borzi, ki se bo zaključila danes, bodo organizirali tudi študijsko turo po Sloveniji za 70 tou-roperatorjev.
Na največji avstrijski turistični borzi, ki poteka v sodelovanju s turističnimi organizacijami Avstrije, Madžarske, Češke, Slovenije in Slovaške ter mednarodne donavske turistične organizacije in njenih članic Nemčije, Hrvaške, Srbije, Moldavije in Romunije, sodeluje letos 852 predstavnikov iz 58 držav.
Pogajanja v Luki Koper se nadaljujejo
KOPER - Sindikata pristaniških delavcev in luških dejavnosti v Luki Koper sta se včeraj ponovno sestala na pogajanjih z luško upravo, ki je predstavila nekaj svojih predlogov. "Zadevo bomo zdaj izpilili in proučili, z vodstvom pristanišča pa se bomo znova sestali v četrtek," je za STA povedal pooblaščenec sindikatov Branko Matič. Potem ko so pretekli teden v Luki Koper prejeli nove pogajalske predloge sindikatov pristaniških delavcev in luških dejavnosti, ki so s tem odgovorili na predloge luške uprave, sta obe pogajalski strani včeraj ponovno sedli za mizo, podrobneje pa nobena stran noče komentirati pogajanj. Sindikata pristaniških delavcev in luških dejavnosti sta se oglasila potem, ko je sindikat žerjavistov po uspešno zaključenih pogajanjih z upravo Luke Koper odpovedal za 15. januarja napovedano stavko. Sindikata zahtevata, da morajo 25-odstotni dodatek k plači, ki ga je uprava luke odobrila žerjavistom, dobiti vsi zaposleni v luki. Gre za dodatnih 550 delavcev.
Nagrajenci
Esej
1.	Ko nas različni jeziki zbližujejo in ne več oddaljujejo, Vesna Pahor, Pedagoški Licej A. M. Slomšek, Trst, Italija;
2.	Ko nas različni jeziki zbližujejo in ne več oddaljujejo, Agata Venier, Pedagoški licej A. M. Slomšek, Trst, Italija;
3.	Moje srce bije dvojezično, Massimo Kraševec, Privatna višja šola za gospodarske poklice Št. Peter, Št. Jakob, Avstrija;
4.	Ko nas različni jeziki zbližujejo in ne več oddaljujejo, Valentina Sancin, Pedagoški licej A. M. Slomšek, Trst, Italija;
5.	Ko nas različni jeziki zbližujejo in ne več oddaljujejo, Polona Petrovčič, Državni izobraževalni zavod s slovenskim učnim jezikom - Klasični Primož Trubar in Učiteljišče Simon Gregorčič, Gorica, Italija.
Pesem
1.	Ali ljubezen vpraša, čigav si, Daniel Budin, Državni zdravstveni licej France Prešeren, Trst, Italija;
2.	Ali ljubezen vpraša, čigav si, Daša Frandolič, Pedagoški licej A. M. Slomšek, Trst, Italija;
3.	Moje srce bije dvojezično, Anneliese Fuchs, zvezna gimnazija in
sežana - Drugi januarski rop ob meji
Oropali črpalko
Neznanca odnesla 30 tisoč evrov - Govorila sta italijansko
SEŽANA - Neznanca sta v sobo to zve čer oro pa la ben cin ski ser -vis OMV, pr vo čr pal ko na po ti od nek da nje ga mej ne ga pre ho da Fer -netiči proti Sežani. Takoj po zaprtju servisa, ob 21. uri, sta moška s kijem razbila steklo na vhodnih vratih in v italijanskem jeziku zah-te va la od usluž ben ke, naj ji ma iz -roči dnevni izkupiček. Z motorjem sta zbe ža la s pri bliž no 30 ti soč ev -ri, slovenska policija pa je uvedla preiskavo ter vzpostavila stik s tr-žaš ki mi ko le gi.
Mla de usluž ben ke, ki je bi la sama v prodajalni, storilca nista poškodovala. Po vstopu v notranje pro sto re ser vi sa sta ji za gro zi la s piš to lo, na kar ji ma je pre stra še na uslužbenka odstopila denar. Z motorjem sta baje odšla proti Sežani ter za vi la v sme ri Lo kve, he li kop -ter pa naj bi isto noč med temeljitim pregledovanjem teritorija odkril mo tor v ne ki kraš ki glo be li. Po
navedbah Primorskih novic naj bi is to mo tor no ko lo ne znan ci ukrad -li na Opčinah, kar bi verjetno po-tr di lo do mne ve, da gre za nov pri -mer »brezmejnega ropa«, pri čemer zlikovci izkoriščajo izginotje mejnih kontrol.
To je že dru gi po do ben rop v tem mesecu, potem ko sta italijanska državljana 8. januarja oropala ben cin ski ser vis na slo ven ski stra -ni mejnega prehoda Škofije in pri tem pre tep la usluž ben ca. V te ku na sled nje ga ted na je so de lo va nje med obema policijama omogočilo aretacijo obeh storilcev, šlo je za zasvojenca iz Trsta. Že drugi primer je pre pri čal slo ven sko po li ci -jo, da bo še pozorneje nadzorovala mejna območja, upravitelje bencinskih servisov pa je pozvala, naj se obvarujejo z učinkovitejšimi varnostnimi napravami. Morebitni očividci so zaprošeni, da se javijo na kateri od policijskih postaj.
6	Torek, 29. januarja 2008
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
Svečanosti ob dnevu spomina na žrtve holokavsta
Tragični dogodki naj bodo mladim nauk in opomin
Osrednja govornika sta bila v nedeljo v Rižarni župana Dipiazza in Premolinova
Na mrzlem in otožnem dvorišču tržaške Rižarne se je v nedeljo dopoldne zbrala večja množica zavestnih ljudi, mladih in manj mladih, predstavnikov bivših deportirancev, partizanov, antifašistov, borcev, političnih preganjancev, civilnih, vojaških in verskih oblasti, ki so s svojo prisotnostjo svečano počastili mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, na žrtve nečloveškega nacističnega iztrebljanja Judov in nasprotnikov vlade.
Tržaški župan Roberto Dipiazza je v svojem nagovoru opozoril, da spomin na trpljenje milijonov ljudi, žrtev nacističnega in fašističnega nasilja v uničevalnih taboriščih, ne sme biti izbrisan. Pri tem je kritično ocenil fašistične rasne zakone in se spomnil malega Sergia De Simoneja, ki ga je pri sedmih letih kruta usoda iztrgala maminemu objemu in je kot žrtev Men-gelevih eksperimentov podlegel v Ausch-witzu. »Skrbeti moramo za to, da bomo vrednote miru, bratstva in sožitja posredovali mlajšim generacijam«, da jim bodo tragični dogodki preteklosti nauk, sporočilo in hkrati opomin, naj se tovrstna grozodejstva nikoli več ne ponavljajo, je povedal Dipiazza.
O zverinstvu, o grozi vzbujajočih dejanjih nečloveške krutosti, ki je bila sad perverzne, skrajne ideologije, je spregovorila tudi dolinska županja Fulvia Premolin. Ob-hajanje dneva spomina v Rižarni, kjer je življenje izgubilo skoraj pet tisoč oseb, je Premolinova ocenila kot »dolžnostno dejanje, s katerim se spominjamo tistih, ki so za pravično stvar izgubili svoja življenja, a tudi tistih, ki so na lastni koži trpeli zaradi svojih prepričanj ali zaradi svoje vere, ali samo zato, ker so bili Slovenci, Hrvati, Judje ali Srbi in so živeli v tistem času strahot in podlosti, na tem čudovitem kotičku zemlje med morjem in Krasom.« Spomin pa naj bo tudi analiza in poglobitev dinamik, ki so privedle do tolikšne nečlovečnosti, in od katerih lahko črpamo zavest o večji pozornosti do človekovih pravic in »naj hkrati služi, da ne postanemo brezbrižni, da se ne zapremo v izgovor "saj se me ne tiče', kot se danes pogosto dogaja tudi med mladimi.«
Njen poseg je bil tudi pedagoškega značaja. Ko je namreč kot šolnica spremljala dijake v Rižarno, jih je vedno svarila naj bodo pozorni, naj imajo odprte oči in srce, ter naj začutijo težo bolečih sledi, na katerih je zapisana zgodovina tega kraja. »Od naših mladih moramo zahtevati, da poizvedo, da spoznajo, da poglobijo in njihova spoznanja posredujejo naprej, da se ne bodo podobne napake ponavljale. In naj se zavzemajo za drugačne rešitve, naj se zoperstavljajo izključevanju, nestrpnosti in vsaki obliki diskriminacije,« je še poudarila.
Utrinka z nedeljske osrednje svečanosti ob dnevu spomina na žrtve holokavsta v tržaški Rižarni. Mala Nika Pregarc (spodaj z županjo Premolinovo) je z doživetim branjem počastila tisoče žrtev tržaškega taborišča.
kroma
Slovenske, italijanske, judovske in grške molitve so izrazile predvsem željo po novem človeštvu, v katerem bi spomin utrl pot sožitju, lepoti in miru, in v katerem ne bi bilo prostora za sovraštvo. Mala Nika Pregarc je poskrbela za občuteno branje ganljivih verzov Joyceja Lussuja in Karla Destovnika - Kajuha, zbor mladih Doma glasbe pa je zapel prelepo Guccinijevo Auschwitz.
Nedeljske svečanosti so se sicer začele že zjutraj pri koronejskem zaporu, kjer je združenje policistov postavilo ploščo v spomin na »italijanskega Schin-dlerja«, policista in reškega kvestorja Gio-vannija Palatuccija, ki je rešil življenje pet tisočim Judom. Po slovesnosti je od tod tihi sprevod bivših deportirancev krenil proti železniški postaji, kjer so položili venec ob plošči, ki spominja na prisilne odhode v nacistična taborišča. Popoldne pa so med drugim v Rižarni predstavili knjigo Angela Picariella Capuozzo, accontenta questo ra-gazzo. La vita di Giovanni Palatucci.
Rižarno je samo v nedeljo obiskalo kakih 2500 ljudi, ki si je ogledalo fotografsko razstavo o koncentracijskem taborišču v Bocnu, ki je eno od štirih nacističnih taborišč na italijanskem teritoriju (poleg Rižarne sta še lagerja v kraju Bor-go San Dalmazzo pri Cuneu in v kraju Fos-soli di Carpi pri Modeni). Skozi taborišče
v bocenski četrti Gries je od spomladi 1944 do 3. maja 1945 šlo mimo okrog 11 tisoč antifašistov in nasprotnikov režima, kakih 3.500 pa jih je bilo odposlanih v evropska taborišča. V spodnjih prostorih Rižarne so
sledili zanimivim videointervjujem, pričevanjem desetih deportirancev - Zgodovina so oni, v prvem nadstropju pa so na razstavi lahko izvedeli nekaj več o Gio-vanniju Palatucciju.
ezuli
Spet
sporna
znamka
Spominske znamke, ki jih je italijanska pošta načrtovala na temo Reke in Istre, nimajo sre če. Ko maj so ne ko li ko po le -gle po le mi ke o znam ki o »ita li -jan ski« Re ki, so se daj na ob zor -ju spo ri o znam ki, ki jo je Ita li -ja hotela izdati ob 10. februarju, dnevu spominjanja na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre. Znamka, ki je menda za sedaj ne bo, je posvečena italijanski gimnaziji Carlo Combi v Ko pru.
Da se je pošta odpovedala »koprski« znamki, je včeraj sporočila Unija Istranov (Uni-one degli istriani), ki je prepričana, da za vsem tem stoji Slovenija. Njena vlada naj bi politično pritisnila na italijansko vlado, slednja potem na poštno upravo, ki je bila prisiljena umakniti vprašljivo znamko. Slednja bo menda zagledala luč, a šele junija, ko bo Slovenija zaključila predsedovanje Evropski uniji. Dvomimo, daje Janez Janša, kot so prepričani ezuli, telefoniral Romanu Pro-diju in od njega zahteval umik znamke s pročeljem italijanskega koprskega liceja...
Unija Istranov seveda vse to tolmači kot novo hudo krivico na ra čun is tr skih be gun cev. Italija je ne samo klavrno klonila pred zahtevami sosednje države, temveč se je tudi odpove da la svo je mu na ci o nal ne mu od no su, je pre pri čan pred sed -nik ezulskega združenja Massi-mi li a no La co ta. Res mu ne manj ka po le mič ne os ti.
Ponavlja se zgodba sporne spo min ske znam ke, ki je bi la posvečena Reki, »mestu, ki je bilo sestavni del italijanske države«. Italijanska pošta je znamko vendarle izdaja, a, kot re če no, ob ostrih po le mi kah. Tu di v tem pri me ru so na mreč nekatere ezulske organizacije (Lacota je bil, kot vedno, najbolj glasen in v prvi vrsti) in desničar ske stran ke dvig ni le vik in krik, češ da je Italija klonila pred hrvaškimi pritiski. V polemiko so celo vpletali hrvaškega predsednika Stipeta Mesica in predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja ter italijanskega zuna nje ga mi nis tra Mas si ma DAlemo.
www.regione.fvg.it
tehnološki partner:
insiel
nova spletna stran
Aktivno poslušanje Nove storitve Inteligentne poti Jasne informacije
Nova spletna stran dežele Furlanije Julijske krajine nudi možnost državljanom, da posredujejo svoja stališča na različne načine, kot so na primer hitre raziskave javnega mnenja, web-konference (Predsednik odgovarja državljanom neposredno skozi ekran), mnenjski vprašalniki.
DpRTI |d»| spoznavanja
Nuditi storitve državljanom pomeni tudi omejiti birokracijo in povečati možnosti medsebojnih stikovzjavno upravo. Nova spletna stran nudi možnost opozarjanja, posredovanja predlogov in pritožb, kar vse lahko poteka preko računalniške tipkovnice. Obstajajo tudi Podcast, feedRSS in delovne skupnosti. Med novostmi je služba Avvisami, ki posreduje uporabniku podatke preko sms sistema in elektronske pošte.
Vodene poti za naglo in olajšano vstopanje na različna tematska področja. Pozornostje usmerjena na naslednje vsebine: focus in banner naju po enostavnih poteh vodita do cilja našega iskanja.
Vsebine strateškega pomena se stalno dopolnjujejo tudi z novicami iz smeri v različnih jezikih.
REGI9NE AUTONQMA FRIULI VeNEZIA GIUL'A
www.regione.fvg.it www.fvg.tv
/
TRST
Torek, 29. januarja 2008
7
korzo italia - Brezupen poskus ropa v poslovalnici zavoda Banca di Roma
Z nožem grozila uradnici in zahtevala bančno nakazilo
Po tričetrturnem pogajanju policisti prijeli 34-letno roparko, mlad agent hudo ranjen v nogo
Levo: Korzo Italia takoj po razpletu, osebje službe 118 nudi pomoč ranjenemu policistu; desno: tiskovna konferenca na kvesturi; spodaj: nož, ki je prerezal policistovo kito pod stegensko
kroma
Romina Gordini, 34-letna ženska iz Gradeža, je včeraj zjutraj vstopila v bančno poslovalnico zavoda Banca di Roma-Unic-redit, ki se nahaja v strogem mestnem središču, na vogalu med Korzom Italia in Trgom Benco. Ura je bila nekaj čez 8.30, takoj po odprtju in v banki še ni bilo strank. Pri bančnem pultu je Gordinijeva zahtevala nakazilo v višini 500 tisoč evrov, nakar je iz lesene nožnice povlekla oster nož s 25 centimetrov dolgim rezilom. Tako se je začel rop, ki se v naslednjih dolgih minutah za las ni sprevr-gel v tragedijo. Ob 9.30 je bilo vsega konec, roparko so aretirali, agent mobilnega oddelka policije pa je moral zaradi globoke rane za kolenom, ki jo je utrpel med zaključnim prerivanjem, na kirurški poseg v bolnišnico.
Kaj se je zgodilo od vstopa ženske v banko do bliskovitega epiloga, je kmalu zatem na tiskovni konferenci razložil načelnik mobilnega oddelka policije Mario Bo. Ropar-ka je od bančne uradnice zahtevala, naj nakaže 500 tisoč evrov na bančni račun, ki ga je sama odprla pred štirimi dnevi v banki Sparkasse v Vidmu. Poskus ropa ni imel nobene možnosti za uspeh in ni dano vedeti, kaj si je ženska predstavljala. Uradnica je zahtevo zavrnila, Gordinijeva pa ji je zagrozila z nožem: ko so prišli agenti mobilnega oddelka (nekdo je zavrtel številko 113 ob 8.40), je bila roparka za pultom, nož pa je držala ob grlu uradnice. Ostalih devet uslužbencev je sledilo njenim navodilom: vsi so sedeli na svojih mestih.
Z roparko se je prvi pogajal direktor poslovalnice, nato pa policijski agenti, med njimi tudi sam Mario Bo, ki so vstopili v civilnih oblekah. »Ni dobro vedela, kdo smo, bila pa je zelo hladnokrvna: kljub brezupnemu položaju, je bila presentljivo mirna in njene zahteve so bile premišljene«, je dejal Bo, ki je pohvalil mirno kri uradnice: »Talka se je vedla odlično: ko bi se prepustila paniki, bi morda plačala z življenjem«. Pogajanja, ki so potekala na razdalji treh metrov, so trajala dobre tri četrt ure. Policisti so ženski naposled pokazali lažno potrdilo o opravljenem nakazilu in zdelo se je, da jim verjame. Zagotovo je bila naveličana napete situacije in njena želja je bila naglo zapustiti banko. Dogovorili so se: previdno se je odpravila po stopnicah navzdol proti izhodu, vedno z nožem ob grlu uradnice. Na ulici, katero je policija zaprla za promet, je roparka spustila talko, sekundo zatem pa so se nanjo spravili agenti. Med prerivanjem je ženska mahala z
nožem in zabodla levo nogo mladega policista mobilnega oddelka. Nož je prerezal kito, ki pritrjuje stegensko mišico na koleno: re-šilec službe 118, ki je bil parkiran v bližini, je moškega odpeljal v glavno tržaško bolnišnico, kjer so ga operirali okrog poldne; okrevanje in rehabilitacija bosta kar dolga. Roparko so aretirali in odpeljali v koronejski zapor, popoldne jo je zaslišala javna tožilka Cristina Bacer.
Romina Gordini, ki se je rodila v Gorici, živi pa v Gradežu, pred tem ni imela težav s pravico. Kmalu po dogodku so prišli na kvesturo njeni starši, ki so razložili, da ima hči, kije brezposelna, psihične probleme. Po prvih novicah naj bi ji nobena zdravstvena ustanova ne sledila redno. Starši so povedali policistom, da je včasih imela izpade, a sami niso slutili, da bi lahko kdaj storila kako kaznivo dejanje. (af)
Posvet krožka Istria o Trstu in zaledju
Kulturni krožek Istria, ki je pred nedavnim potrdil Livia Doriga za predsednika za leto 2008, prireja danes posvet na temo tržaškega zaliva in njegovega zaledja »od Cresa do Krasa«. Zasedanje sodi v ciklus posvetov Evroregija in mladi in bo v Gorici v dvorani pokrajinskega sveta (Korzo Italia št. 55) z začetkom ob 17. uri. Posvet bo uvedel sam Dorigo, med govorniki pa bodo sociologinja Melita Richter, zgodovinar Kristjan Knez, pokrajinski svetnik Fabio Delbello in vodja agencije za razvoj z Občine Kanal ob Soči Tina Gerbec.
Čečenski pribežnik na sedežu Acli
Na sedežu Acli v Ul. S. Francesco št. 4/1 bo jutri ob 18. uri srečanje s čečen-skim pribežnikom Adamom Uzha-khovom, ki trenutno študira v Arez-zu. Srečanje, na katerem bo Uzhakhov podal pričevanje o stanju v Čečeniji, bo v dvorani Pianigiani, prirejata pa ga lokalna sekcija organizacije Amnesty International in inštitut Ipsia.
V baru Knulp koncert Milesa Davisa
Bar Knulp in Združenje Tina Modotti prirejata danes ob 20.45 predvajanje koncertov Milesa Davisa, ki sta bila 31. oktobra leta 1967 v Stockholmu in 7. novembra istega leta v nemškem mestu Karlsruhe. Pobuda je v okviru niza »Jazz v Knulpu«. Na prihodnjih srečanjih bodo predvajali koncerte Buda Powella (v torek, 5. februarja), Branforda Marsalisa (12. februarja), Mikea Sterna in Boba Berga (19. februarja.) in Erica Dolphyja (v torek, 26. februarja).
Peti koridor v luči socialne geografije
Na sedežu fakultete za vzgojne vede v Ul. Montfort št. 3 bo danes prvi seminar o socialni geografiji, odprt za vse. Na srečanju, ki bo ob 14. uri, bo prof. Paolo Pegorer predaval o petem transportnem koridorju iz prostor-sko-časovnega vidika. Drugi seminar o socialni geografiji, odprt za vse, bo na istem sedežu v torek, 5. februarja, posvečen pa bo finančnim sistemom.
Na Pončani film Canicola
V Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana št. 14) bodo jutri ob 20.30 predvajali avstrijski film Canicola iz leta 2001. Pobuda sodi v niz filmov Trans Europe Express, ki ga prireja združenje Tina Modotti.
sv. jakob - Včeraj popoldne v Ul. Veltro
Ogenj uničil igrala za otroke
Poškodovan ni bil nihče, ogenj pa je bil zagotovo podtaknjen - Na kraju gasilci, karabinjerji, policisti in redarji
Pred stanovanjskimi poslopji v Ul. Veltro pri Sv. Jakobu, v višini hišne številke 81, je dvorišče, ki je namenjeno otrokom. Tamkajšnja igrala je včeraj popoldne zajel požar, ki je bil zagotovo podtaknjen. Posegli so tržaški gasilci, ki so od 15. ure dalje prejeli s tem v zvezi kakih 40 klicev: dim se je dvigal visoko v nebo, tako da so ga videli daleč naokrog. Ob 15.15 so bili gasilci na licu mesta, ob njih pa redarji, policisti ter karabinjerji. Ogenj je bil velik, na dvorišču pa ni bilo nikogar. Pet gasilcev je z dvema velikima voziloma pogasilo požar v nekaj minutah, pri tem so uporabili dihalne naprave, saj je bil dim zelo gost. Na koncu je bila slika dokaj klavrna: igrala so bila popolnoma uničena, od toboganov, lestev in ostalega ni ostalo nič. Plastičnih delov ni bilo več in železna struktura se je ob visoki temperaturi upognila, tako daje bilo videti samo kup železja. Požar je bil skoraj gotovo podtaknjen: na bližnji strukturi, ki se je rešila, so bili vidni starejši znaki poskusa vžiga. Na tleh je ležalo nekaj okrvavljenih papirnatih robčkov, a ni rečeno, da jih je tam pus til požigalec. ( af)
Gasilci so po gašenju pregledovali pogorišče
kroma
8
Torek, 29. januarja 2008
KOŠARKA
/
tržaški občinski svet - Odbornica Sandra Savino predstavila finančni dokument
Občinski proračun 2008:
ICI »olajšan« za četrtinko promile
Davek na prvo stanovanje sedaj 4,25 promile - 99,9 milijona evrov za javna dela
Znižanje davka na nepremičnine ICI za 0,25 promile, nespremenjen davek na odvoz odpadkov in nespremenjen dodatek na davek Irpef. Tako se tržaškim občanom kaže občinski proračun 2008, ki ga je na sinočnji seji mestne skupščine predstavila odbornica za finance Sandra Savino.
Davek na prvo stanovanje bo po novem znašal 4,25 promile. Odbornica je s primerom ponazorila, kaj bo to dejansko pomenilo. Z olajšavami, ki jih je vnesel vsedržavni finančni zakon, bo družina s stanovanjem s katastrsko vrednostjo 100 tisoč evrov prištedila 158 evrov.
Občinski proračun 2008 je »vreden« nekaj več kot 615 milijonov evrov. Od teh bo nekaj več kot 270 tisoč odpadlo za tekoče stroške za redno delovanje.
Davčni delež bo znašal 109 milijonov evrov. Znaten del bo prispeval davek na nepremičnine ICI (45 milijonov evrov), nekaj več kot 35 milijonov evrov pa bo občina iztržila iz davka za odvažanje odpadkov.
Občina bo s prenosi prejela od države in dežele dobrih 114 milijonov evrov. Od nadaljnjih prihodkov za 61 milijonov evrov je odbornica izpostavila skoraj 7 milijonov in pol evrov, ki jih bo občina prejela od lastništva v delniških družbah, 5 milijonov pa od glob in drugih prekrškov prometnega zakonika.
Večji delež stroškov odpade na osebje: kar 103 milijone evrov. Ta strošek pa se v primerjavi z lanskim letom ni bistveno spremenil. Občina zaposluje skupno 2.820 oseb, od teh j e 2.657 redno zaposlenih in 163 s terminskimi pogodbami. Vsak uslužbenec stane občino povprečno po 36.692,20 evra, medtem ko znaša »strošek na posebnega občana« 496 evrov. Strošek za osebje nadalje znaša 38,33 odstotka vseh davčnih prihodkov.
V letošnjem letu bo občinska uprava namenila javnim delom 99,9 milijona evrov, 2,7 milijona evrov drugim investicijam in 10 milijonov evrov za finančne dejavnosti. V triletju 2008-2010 bo občina za javna dela potrošila več kot 275 milijonov evrov, je napovedala odbornica za finance Sandra Savi-no.
O proračunu bodo sedaj razpravljali v rajonskih svetih (odbornica bo finančni dokument predstavila v posameznih rajonih), obenem bo stekla razprava v pristojnih občinskih komisijah. Šele zatem bo o proračunu razpravljala mestna skupščina, ki pa mora finančni dokument odobriti najkasneje do 18. februarja.
M.K.
pošta - Voščila predsedniku stranke FI so se vrnila v Trst
Berlusconi? »Sconosciuto«
Prizadeti odbornik Rovis: »Pismonoša je bil očitno... komunist«
Tržaški odbornik za decentralizacijo Paolo Rovis je pred božičem poslal »svojemu« predsedniku Forze Italia Silviu Ber-lusconiju pisna voščila ob skorajšnjih božičnih in novoletnih praznikih. Naslov rimskega sedeža stranke v Ul. delTUmilta 36 je bil pravilno napisan, prav tako ime naslovnika.
Pismo z voščili je odpotovalo iz Trsta 19. decembra lani, kot priča žig na kuverti.
Pošiljka pa se je pred nekaj dnevi vrnila v Trst, k pošiljatelju, s prečrtanim naslovom ter pripisom »Sconosciuto« - Neznan nad njim.
Ob prejemu lastnih voščil Berlusconiju je odbornik Rovis obstal. Zdelo se mu je neverjetno, da v Rimu ne bi poznali Silvia Berlusconija. Potem pa se mu je »zabliskalo«: Pismonoša je bil očitno... komunist!, je ironično pokomentiral dogodek sinoči v dvorani občinskega sveta.
M.K.
novinarji - Včeraj 14. obletnica tragedije v Mostarju
Letos razpisali že peto Nagrado Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin
Na dan obletnice tragične smrti Marca Luchette, Saše Ote in Daria D'Angela, ki so 28. januarja leta 1994 padli v Mostarju po eksploziji granate, je včeraj uradno stekla 5. novinarska nagrada, poimenovana po Luchetti, Oti, D'Angelu in Miranu Hrovatinu. Nagrado prireja že peto leto zapored istoimenska Fundacija v spomin na umrle v Mostarju in na Mirana Hrova-tina, ki so ga z novinarko RAI Ilario Alpi ubili v Somaliji.
Na prvih štirih nagradah so prejeli na stotine novinarskih prispevkov iz vseh krajev sveta, od Evrope in Azije do Bližnjega vzhoda in Afrike. To so bili članki, filmske in fotografske reportaže o vojnah in etničnih spopadih, o umorjenih moških, o posiljenih ženskah in še zlasti o izkoriščenih otrocih, na katere mediji prevečkrat »pozabijo« in katerim fundacija posveča svoje delovanje.
Nagrada Luchetta 2008 je kot vselej namenjena novinarjem, filmskim snemalcem in poklicnim fotografom, ki so se med opravljanjem poklica izkazali po informaciji v prid mladoletnikom, ki so bili žrtve nasilja s posebnim poudarkom na vrednotah solidarnosti, miru in bratstva. Za letošnjo nagrado bodo vzeli v poštev dela, ki so bila in bodo objavljena, predvajana in sploh razširjena v obdobju med 1. majem leta 2007 in 30. aprilom leta 2008. Najboljše prispevke bo ugotovila posebna žirija novinarjev. Nagrade bodo podelili v okviru prireditve Naši angeli, ki bo julija na Velikem trgu in ki jo bo posredno predvajala televizijska mreža RAI1. Razpis nagrade je na voljo na spletnih Prvouvrščena fotografija na lanski nagradi	stranehwww.premioluchetta.itinwww.fondazioneluchetta.org.
občina trst
Omero Decarliju o plinskih terminalih
Fabio
Omero
Načelnik Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero se je obregnil ob izjavo občinskega svetnika Občanov Roberta Decarlija o sodelovanju občin Severnega Jadrana na področju energetske politike. O tovrstnem sodelovanju je govor v resoluciji o odnosih med Trstom, Koprom in drugih severnojad-ranskih občinah, o kateri je pretekli teden razpravljal občinski svet. Za Decarlija naj bi bila vključitev sodelovanja na področju energetske politike v dokument zgolj pretveza oziroma podpora gradnji uplinjevalni-kov v Tržaškem zalivu.
Omero je spomnil, da se je resolucija porodila kot predlog Demokratske stranke iz Trsta in občinskih svetnikov Socialnih demokratov iz Kopra. Predlagali so tesno povezovanje obeh obmejnih obalnih mest na raznih področjih: pri skupni kandidaturi za Sredozemske igre leta 2017, pri integraciji obeh pristanišč, pri realizaciji povezav 5. koridorja in železniški povezavi med trstom in Koprom ter pri snovanju skupne energetske politike. »V ta okvir sodi tudi vprašanje gradnje plinskih terminalov. Drugače tudi ne bi moglo biti, saj se morata tako Dežela Furlanija-Julijska krajina kot Občina Trst izreči o možnosti lokacije dveh uplinjeval-nikov v Tržaškem zalivu, mestna občina Koper pa o možnosti gradnje tretje tovrstne naprave. Sama geografska podoba tržaškega in koprskega zaliva zahteva dogovarjanje pri tako pomembnih izvirih,« je zapisal Omero v svojem tiskovnem sporočilu. Ob koncu je »pomiril« Decarlija, kajti »večina strank Demokratske zaveze, vključno z Občani za predsednika, ki jih v tržaškem občinskem svetu zastopa prav Decarli, možni kandidat na bližnjih deželnih volitvah, se je že izrekla o gradnji enega plinskega terminala na Tržaškem.
opčine - Knjižnica P. Tomažič in tovariši
Pričevanja o preteklosti za bodočnost
Ob dnevu spomina so predstavili knjigi Devane Lavrenčič Cannata o Slovencih v taborišču Monigo in Savino zgodbo Borisa Kobala - Obe knjigi sta izšli pri ZTT
Boris Kobal, Devana Lavrenčič Cannata, Sandi Volk in Martina Kafol na openskem večeru
kroma
V prejšnjih dneh je Knjižnica P.Tomažič in tovariši, ki deluje v sklopu openskega društva Tabor, počastila dan spomina s predstavitvijo dveh knjig, ki sta izšli v zbirki Pričevanja pri Založbi tržaškega tiska. Gre za knjigi Novega ni pri nas nič: Slovenci in Slovenke v italijanskem koncentracijskem taborišču Monigo izpod peresa Deva ne La vren čič - Can na ta ter knji ge V žen skem peklu: Savina zgodba, avtor katere je Boris Ko-bal. O iz bi rah za lož be je uvo do ma poda la ne kaj misli urednica Martina Kafol, nakar je zgodovinar Sandi Volk izpostavil pomen pričevanj, v kate rih po sa mez ni ki v pr vi ose bi in brez vsa krš nih zunanji filtrov povedo, kaj se je dogajalo ter analiziral knjigi, ki sicer govorita o isti tematiki, ampak sta povsem različni. Glede knjige Devane Lavrenčič - Cannata je Volk dejal, da je ena izmed najbolj dokumentarnih glede taborišča v Moni-gu, v kateri sta opisana tako normalno življenje, strahote pa so morda nekoliko v drugem planu. Savino zgodbo pa je Volk ocenil kot boljšo od italijanske verzije, predvsem v luči poznavanja zgodovine teh krajev ter se posebno dotaknil odnosa Save Rupel z zloglasnim Kettnerjem, strah in trepet kraških ljudi za časa nemške okupacije. Svoj poseg je zaključil z ugotovitvijo, da je
skrajni čas da se zgodbe naših ljudi pod fašizmom in nacizmom zapišejo, drugače bomo imeli druge spomine, ki (nam)jih pišejo drugi.
Nato je beseda šla Devani Lavrenčič - Cannata, ki se je s starši morala preseliti iz Maribora v Novo mesto, kjer j e so leta 1941, po dij aš-kem protestu, najprej izključili iz šole nato odpeljali v Monigo večjo skupino dijakov in profesorjev. Med temi je bil tudi prijatelj Toni, s katerim ste se dopisovala. K pisanju knjige pa so jo spod bu di le ne ka te re ne to čnos ti, ki jih so se pojavile v knjigi, ki je obravnavala taborišče v Mo ni gu.
Boris Kobal pa je Savino zgodbo napisal, da pre ne se zgo do vin ski spo min tu di na mlaj še ge -neracije, da poudari vlogo malega človeka v velikih zgodovinskih dogodkih. Najprej se je v zgodbo zagledal v filmski perspektivi. Pričevanje v živo pa je takoj moral takoj zapisati, kajti šlo je za zgodbo osebe, polnokrvne ženske, ki kljub strašni življenjski izkušnji, ljubi življenje. Po posegih se je razvila debata, ki je še dodatno poudarila pomen in nezamenljivo vlogo zapisovanja spominov in pričevanj, tudi v luči boljšega razumevanja določenega zgodovinskega trenutka.
/
TRST
Torek, 29. januarja 2008
9
nov projekt slovenskega deželnega zavoda za poklicno izorbraževanje
O mladinskem dogajanju na naslovu www.adinformandum.eu
Informacije o številnih koncertih, razstavah, predavanjih - Tudi sekcija Predlagaj dogodek
Svetovni splet ali internet je nedvomno medij, ki ga mladi zelo pogosto uporabljajo: z njegovo pomočjo komunicirajo z geografsko oddaljenimi, a tudi bližnjimi prijatelji, iščejo informacije o vsemogočem, si izmenjujejo fotografije in video posnetke, kupujejo letalske karte. Morje ponudb je bogatejše tudi za čezmejni spletni informator Ad Informandum, ki je obiskovalcem svetovnega spleta dostopen na spletni strani www.adinformandum.eu. Njegov pobudnik, Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, ga je včeraj predstavil na tiskovni konferenci v Narodnem domu. Kot je pojasnil ravnatelj Branko Jazbec, je to eden glavnih produktov čezmejnega evropskega projekta Mejni dogodki, ki gaje izoblikovala mešana ekipa mladih z obeh strani meje; največji poudarek je bil ravno na informacijski dejavnosti za mlade. Njim je bilo namenjeno informativno okence na Ferne-tičih, prav tako pa tudi čezmejni informator, ki je vse leto 2007 izhajal v papirnati obliki in so ga v sedem tisoč izvodih delili po ključnih mladinskih zbirališčih. »Tiskano verzijo sedaj prenašamo na splet, za kar gre posebna zahvala Zadružni kraški banki, ki omogoča s svojo finančno podporo kontinuiteto tudi po zaključku projekta.« Za podpredsednika ZKB Adriana Kovačiča spada slednja v socialno dejavnost banke, ki teritoriju vrača del tistega, kar ustvarja s svojim ekonomskim delovanjem. Od tu želja po podpiranju tistih dejavnosti, ki so namenjene mladim, in od tu tudi bližnja glasbena pobuda: 28. in 29. marca bosta ob stoletnici banke in zaključku projekta Mejni dogodki v ogrevanem šotoru pri Briščikih dva brezplačna koncerta, na katerih bodo nastopili Ylenia Zobec, Aki Rahimovski, Big Foot Mama, Achtung babies in Magnifico.
Koordinator projekta Mejni dogodki Devan Jagodic je predstavil strukturo spletnega	napovednika www.adinformandum.eu: na prvi strani so izpostavljeni najaktualnejši dogodki, na primer koncerti, razstave, predavanja, tekme, ki so na sporedu danes in jutri. Poseben prostor je namenjen najzanimivejšim in tistim, ki so v organizaciji projekta Mejni dogodki (trenutno na primer fotografski natečaj Mladi brez meja z nagradnim skladom 700 evrov in mladinske izobraževalne delavnice Motivacija za partecipacijo v društvih in organizacijah). V posebni sekciji Predlagaj dogodek je na razpolago obrazec, s katerim lahko zasebniki, društva ali organizacije promovirajo svojo prireditev. Vse informacije so dvojezične, največji poudarek pa je na dogodkih, ki se odvijajo v Furlaniji-Julijski krajini oziroma obalno-kraški regiji. (pd)
V Narodnem domu so včeraj predstavili novo spletno stran, namenjeno mladim. Od leve proti desni: Adriano Kovačič, Branko Jazbec in Devan Jagodic
kroma
film festival
Priznanja
slovenskim
filmom
Na nedavnem 19. Trst Film Festivalu sta blestela dva slovenska filma: Estrellita - Pesem za domov režiserja Metoda Pevca in Instalacija ljubezni Maje Weiss. Med celovečernimi filmi je Instalacija ljubezni prejela posebno priznanje žirije »za originalnost kinematografskega jezika in za satiro kulturnega in materialnega potrošništva«, Es-trelita pa se je pri glasovanju občinstva uvrstila na drugo mesto. V tekmovalni program dokumentarnih filmov se je uvrstil Otroci s Petrič-ka režiserja Mirana Zupaniča. Med kratkimi filmi sta sta bila uspešna slovenska filma Na sončni strani Alp režiserja Janeza Burgerja, »zaradi izvirne mešanice absurda in ironičnega razkrivanja nacionalističnih ste-reotipov, ki obdajajo sodobno politiko«, in Luknja Marka Šantica.
pust - Na Drevoredu XX. septembra
Običaji in okusi sveta v brazilskem duhu
Od četrtka do torka glasba, predstave in igre za otroke
V sklopu prireditev, ki jih bo organizirala občinska uprava v pustnem obdobju, se bo v četrtek na Drevoredu XX. septembra začel niz veseljaških pobud Običaji in oku si sve ta. Na spo re du so glas ba, predstave, igre za otroke, ples s Pe-pelko, gusarska ladja, pa tudi nastop treh brazilskih plesalk, ki bodo do torka, 5. februarja, poskrbeli za veselo vzdušje in zabavali mimoidoče.
Prireditev je predstavil včeraj pris toj ni ob čin ski od bor nik Pa o lo Rovis ob udeležbi predsednikov združenja trgovcev, obrtnikov in umetnikov Cidec Libera Schreya ter Centra Rossetti Giorgia Barbariola, ki sodelujeta pri organizaciji. Običaji in okusi sveta je obenem sejemska in zabavna prireditev, namenjena od ras lim in otro kom, so po ve da -li, in je njen cilj nadaljevati tradici-
jo mesta, ki je od nekdaj raznovrstno in v katerem sobivajo različne kulture, etnije in vere.
Uradno odprtje bo v četrtek ob 12. uri, ko bodo začetek prireditve označili s streli iz treh topov, nakar bosta od 16. do 18. ure vladala glasba in brazilski ples. V petek bo od 16. do 22. ure karibska glasba, za pustne šeme, ki bodo zaplesale na odru, pa so predvidene posebne pustne nagrade. Zabava se bo v soboto nadaljevala od 15. do 22. ure, med tem ko bo ne delj ski do pol dan od 11. ure dalje posvečen otrokom. Popoldne bo od 15. do 22. ure glasba. V ponedeljek bodo ob 16.30 nastopile tri brazilske plesalke, nato bodo do 22. ure izvajali južnoameriško glasbo. Prireditev se bo zaključila v torek, 5. februarja, ko bo glasba od 17. do 22. ure.
šotor v zgoniku - Sobotni Koncert prijateljstva
Glasbena poslastica za vse okuse
Nastopili sta skupini Ana Pupedan iz Pivke in Trabant iz Trsta - Za vesel zaključek poskrbeli domači glasbeni veseljaki
Pivška četverica glasbenikov Ana Pupedan je ogrela zgoniško občinstvo
kroma
V soboto sta v večjem šotoru pri zgoniškem Športno-kulturnem centru zaživela glasba in ples. Zanju sta poskrbeli pravi glasbeni užitkarski skupini Ana Pupedan iz Pivke in tržaška Trabant, ob njih pa so se izkazali tudi pristni domači glasbeni veseljaki.
Koncert prijateljstva, ki sta si ga zamislili Občini Zgonik in Repentabor, v sodelovanju s krajevnimi društvi in ob podpori Pokrajine Trst in Zadružne kraške banke, je v ogrevani šotor privabil tako privržence avtorskega etnorocka s primesmi reggae glasbe pivških Ana Pupedan, kot ljubitelje groove, indie in pop funk utrinkov skupine Trabant iz Trsta.
Pivški fantje so s kritičnimi in zabavnimi teksti ter samosvojo interpretacijo segreli mlado in tudi nekoliko manj mlado publiko, tržaški Trabant pa so jih s svojimi tipično »british« primesmi in anekdotami pognali v električni ples. Ob koncu so za poslastico poskrbeli mladi domači muzikanti, ki so ob melodijah pleh glasbe uvedli bližajoči se pust oziroma razigrano in veselo vzdušje. (sas)
Včeraj danes
Danes, TOREK, 29. januarja 2008
VALERIJ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.06 - Dolžina dneva 9.35 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.09.
Jutri, SREDA, 30. januarja 2008
HIJACINTA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,8 stopinje C, zračni tlak 1028 mb raste, veter 7 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, vlaga 46-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,8 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 28. do sobote, 2. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 (040-764441), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040410928).
Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 (040-300940).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
SI Šolske vesti
UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009 . Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. ZDRUŽENJE STARŠEV otrok OŠ Virgila Ščeka, v sodelovanju s KD Igo Gruden, vabi na predavanje »Ko otrok obiskuje osnovno šolo« psihologinje dr. Veronike Lokar, ki bo v sredo, 30. januarja, ob 17.30 v domu Iga Grudna.
M Izleti
SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: 10., 17. in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika).
10
Torek, 29. januarja 2008
KOŠARKA
/
PROGRAM 41. KRAŠKEGA PUSTA 2008
Ob 18. URI
Ob 20.30 URI
TOREK. 29.01.08
V Prosvetnem domu odprtje 41. Kraškega pusta s prisotnostjo Vašega Veličanstva Kralja Polončar in Kraljice Mita Borovnica ter otvoritev pustne razstave otroških del osnovne šole "VIRGIL ŠČEK" iz Nabrežine
Teater "KOMIGO" s kabaretno predstavo "RADIO-AKTIVNI LIVE!"
VSTOPNINE PREDSTAVE RADIO-AKTIVNI LIVE! 80 ŠE NA RAZPOLAGO V PROSVETNEM DOMU 1 URO PRED PREDSTAVO!
V ponedeljek 28. tega meseca je
Edvin Križmančič
iz Prebenega slavil 50. rojstni dan.
Vse najboljše mu želita
prijatelja Celestin Bersenda in Boris Kocijan
Čestitke
Q Kino
ALCIONE - 16.15 »Lussuria - Sedu-zione e tradimento«; 19.00, 21.00 »Giorni e nuvole«.
AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Aliens vs. Predator 2«.
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hotel Meina«.
CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Io sono leggenda«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«; 16.00, 19.00, 21.30, 22.00 »American Gangster«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alvin superstar«; 16.00, 19.00, 22.00 »Into the wild - Nelle terre selvagge«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Non e mai troppo tardi«; 16.00, 17.50, 19.40 »Mr. Magorium e la bot-tega delle meraviglie«.
EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non e mai troppo tardi«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre selvagge«.
FELLINI - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »La famiglia Savage«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 18.30, 20.15, 22.30 »Caramel«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 20.00, 22.00 »American gangster«.
KOPER - KOLOSEJ - 19.50, 22.00 »Jaz, legenda«; 17.10, 19.20, 21.30 »Estrel-lita - Pesem za domov«; 17.20 »Petelinji zajtrk«; 16.20, 19.00, 21.40 »Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti«; 16.10 »Divji safari«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 22.15 »Alvin Superstar«; 20.15, 22.20 »Bianco e nero«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.30 »Mr. Magorium e la bot-tega delle meraviglie«; Dvorana 4: 16.45, 20.30, 22.15 »Io sono leggen-da«; 18.20 »Leoni per agnelli«.
SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »American gangster«; Dvorana 3: 17.30 »Alvin superstar«; 20.00, 22.10
»Io sono leggenda«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.10 »Alien vs. Predator 2«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Paranoid park«.
□ Obvestila
Zdi se nam, da smo včeraj brhko punčko dobili. Danes se bomo z njo veselili in 30. rojstni dan slavili! ERIKA, želimo ti sreče, veselja, ljubezni ter zadovoljstva. Mama, papa, Tjaša in vsi, ki te imamo radi.
Peter Lev bo fešto p'r Kale naredil, ker je sestrico dobil. EMA TE-REZA pa že vriska, ker očka Luka iz veselja na klarinet zapiska. Mama Alina potrpi že ti, ker sedaj te čakajo nemirne noči. Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč.
KD ZA UMETNOST - KONS obvešča, da je vsako sredo od 17.30 do 18.30 v uradu SIC, v Narodnem domu v Trstu, na razpolago članom in vsem, ki bi radi prejeli informacije o dejavnosti društva (tel. št 040-3481248 ali 334-7550610, e-mail: info@kons.it).
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se nadaljuje tečaj vadbe pilatesa in sicer vsak četrtek z urnikom 18.00-19.00, 19.00-20.00 20.00-21.00 ter vsak ponedeljek med 20. do 21. uro. Za vsa morebitna pojasnila tel. št. 040327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma).
OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo vsako sredo od 16. do 18. ure ludoteko, kjer se otroci lahko igrajo s starši. Za morebitne informacije tel. št. 040299099 (Dr. Antonella Celea).
SLOVENSKA PROSVETA obvešča včlanjena društva, da bo občni zbor zveze danes, 29. januarja 2008 ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Doni-zettijevi ulici št. 3.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 29. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sporoča, da bodo vstopnice za kabaretno predstavo Radio-aktivni live, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 29., v sredo, 30. in v četrtek 31. januarja, na prodajo uro pred začetkom predstave.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja, sklican deželni svet s pričet-kom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij: tel. 0481536455; fax 0481536324; e.pošta: gorica@ssorg.eu.
TPK SIRENA sporoča, da bo v soboto, 2. februarja, ob 20.30 v društvenem baru pustna večerja z glasbo v živo. Rezervacije sprejemamo do srede, 30. januarja, na sedežu društva ali na tel. št. 040-422731; vsak dan, razen ob sredah.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007. Prošnje s predvideno dokumentacijo je treba predložiti do četrtka, 31. januarja. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici, v Na-brežini št. 102.
SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC-TELOVADBA - obveščamo, da se bo v februarju začel nov tečaj pilatesa in telovadbe za hrbtenico na osnovi pi-latesa. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, ob 17.45 ali ob 19. uri v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu (Ul. Mazzini 46, tel. 040-631203) razpisuje 20. natečaj s študijsko podporo iz sklada »Mihael Flajban«, namenjeno viso-
košolcem, ki so se vpisali na univerzo v akademskem letu 2007/08. Rok za predstavitev prošenj zapade v četrtek, 31. januarja.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča kulturna, športna in rekreacijska društva, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2008 v četrtek, 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it.
VZPI-ANPI iz Trsta, v sodelovanju s filmskim krožkom Tina Modotti, prireja v petek, 1. februarja ob 18. uri v Ljudskem domu v Pončani (Ul. Pon-ziana 14), predstavitev video posnetka o liku Arriga Boldrinija, komaj preminulega legendarnega partizanskega komandanta Bulow. Spregovoril bo Roberto Birsa, član pokrajinskega tajništva VZPI-ANPI.
DRUŠTVO TAO organizira tečaj Reiki prve stopnje. Tečaj se bo odvijal v soboto, 2., in nedeljo, 3 februarja, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije: 340-1607908 -Breda.
SC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo tečaj slovenščine za odrasle začel v drugi polovici februarja. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti: info@melanieklein.org.
V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 6. februarja, ob 20.30. Tečaj bo trajal do 12. marca. Srečanja bodo enkrat tedensko, večinoma ob sredah. Točen razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. Vpisovanje na tel. št. 040-211113 (tel. tajnica) ali 335-8186940.
SKD PRIMOREC vabi vse otroke na otroško pustno rajanje v torek, 5. februarja 2008 od 15.30 dalje v Ljudski dom v Trebče. Na programu bogata loterija, animacija in ples.
SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV obveščata, da se bo tečaj »Prvi koraki« začel v ponedeljek, 11. februarja. Tečaj predvideva šest srečanj, štiri posvečena masaži dojenčkov in dve dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije je na razpolago tel. št. 328-4559414 ali elektr. pošta: in-fo@melanieklein.org.
0 Prireditve
OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s Pro Loco iz Nabrežine organizirajo v prostorih igralnega kotička Palček otroško pustno rajanje v torek, 5. februarja, od 15.30 do 18.30. Rezervacije in informacije do vključno, 31. januarja, na tel. št. 040-299145 (Dr. Antonella Celea).
PUSTOVANJE KD FRAN VENTURINI 2008 v Domu Anton Ukmar - Miro pri Domju: petek, 1. februarja, ob 21.00 Ples za vse z ansamblom Korona; sobota, 2. februarja, ob 20.00 Ples za srednješolce z DJ-jem; nedelja, 3. februarja, in torek, 5. februarja, ob 15.00 otroško pustno rajanje z ansamblom Remix. Toplo vabljeni!
SKD KRASNO POLJE - Gročana, Pesek in Draga prireja v petek, 1. februarja, ob 17.00 v srenjski hiši v Gročani otroško pustno rajanje. Nastopil bo priznani slovenski animator, igralec in pevec Sten Vilar. Toplo vabljeni!
PUST 2008 v športno-kulturnem centru v Zgoniku, v velikem ogrevanem šotoru: v soboto, 2. februarja, vas bodo zabavali Šank rock, 3 Prašički in DJ Lovro; v torek, 5. februarja, pa bodo nastopili Zablujena generacija, 3 Prašički in DJ Lovro. Vabljeni!
NABREŽINSKI GODBENIKI bodo za Pust obiskali naslednje vasi: v nedeljo, 3. februarja, Slivno, Mavhinje, Ce-rovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; v ponedeljek, 4. februarja, Medja vas, Vižovlje, Sesljan, Trnovca, Šempolaj in Nabrežina Postaja; v torek, 5. februarja, Nabrežina Kamnolomi in Center.
ŠPORTNA ŠOLA TRST, ŠZ BOR IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na otroško pustno rajanje, ki bo v nedeljo, 3. februarja in v torek, 5. februarja, v Borovem športnem centru v Trstu (Vrdelska cesta 7 pri Sv. Ivanu) od 15.30 do 19.00. Prisotne bo zabaval ansambel Popusti. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev.
LJUDSKI DOM G. CANCIANI iz Po-
dlonjerja vabi v ponedeljek, 4. februarja, od 16.30 dalje na otroško pustno rajanje.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 4. februarja, od 16. ure dalje v spodje prostore hiše Albina Škrka v Šempolaju na veselo otroško pustno rajanje.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v torek, 5. februarja, ob 16.30 v dvorani športnega središča v Vižovljah otroško pustno rajanje. Za zabavo in animacijo bo poskrbel Sten Vilar. Prisrčno vabljene male pustne šeme!
V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška ul. 131, je do torka, 5. februarja, na ogled fotografska razstava Primoža Heinga z naslovom »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb in sicer: v soboto, 16. februarja, ob 20. uri, So-vodnje - Kulturni dom, nastopajo Godbeno društvo Prosek (dir. Eva Je-lenc), Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovic), Godbeno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Carli); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, Milje - Gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Marsič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), Godbe-no društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton).
H Mali oglasi
DIPLOMIRAN V MATEMATIKI nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel. št. 347-9534644
IŠČEM gospo za nego dveh starejših oseb, nekadilko, ob sobotah in nedeljah zjutraj. Klicati od 18. do 19. ure na tel. št. 040-229274.
IŠČEM prikolico za prevoz živali (trailer). Tel. 328-3635483.
NUDIM POMOČ starejšim osebam in opravljam hišna opravila. Telefonirati na št. 040-229211.
NUDIM v najem obdelavo vinograda v Ricmanjih. Tel. 335-6655215.
PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giulia, primeren tudi za skladišče, 32 kv m. (višina 3,80 m, širina 3 m in dolžina 10 m). Tel. št. 349-8633811 ob uri obedov.
PRODAM avtodom Ducato 2500, turbo dizel, 4x4, letnik 1990, 4 ležišča, z vsemi dodatki, v odličnem stanju. Tel. ŠT. 040-228630 ali 348-7462762.
PRODAMO hišo v sončnem kraju v Ru-pi z vrtom in malim vinogradom. Resno zainteresirani naj pokličejo na tel. 328-4650354 ali 00386-41890193.
HI Osmice
Prispevki
S Poslovni oglasi
AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Odprt bo tudi na pustni četrtek zvečer in na pustni torek. Tel. 3394193779
P&E PROJECT Z OPČIN IŠČE vajenca/ko za delo v trgovini od torka do sobote. Pisati na delo@pe-project.it
PISARNA IŠČE STALNEGA SODELAVCA diplomiranega v ekonomskih vedah. Ponudbe in curriculum vitae poslati na naslov elektronske pošte pisar-na@email.it
(Repen 91) 20,00 evrov za repenta-brsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Marije Guštin darujejo: družina Bertolino (Repen 29) 10,00 evrov, Zofija Ravbar (Col 15) 15,00 evrov, Milan in Romana Hrovatič 15,00 evrov in Alojz Milič (Repen 49) 15,00 evrov za repenta-brsko cerkev.
V	spomin na Francka Ravbarja in Marijo Škabar Guštin darujejo Batkovi (Repen 32) 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Rep-nu.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar Guštin daruje Walter Purič z družino in Ludmilla 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu.
V	isti namen daruje Marija Purič (Repen 101) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Guštin darujejo Majdine prijateljice z Opčin 50,00 evrov za Kraško hišo.
V	spomin na Franca Ravbarja darujejo Marina, Elena in Tamara 50,00 evrov za MoPZ Kraški dom.
BORIS PERNARČIČ ima odprto osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
IVAN PERNARČIČ je v Vižovljah odprl osmico.
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek.
OSMICO v Škednju je odprla kmetija Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni!
V BORŠTU je odprl osmico Jordan Žer-jal. Tel. št. 040-228262.
Ob 1. obletnici smrti Gigija Škrlja darujeta Milka in Sergij 25,00 evrov za obnovo bolnice Franje in 25,00 evrov za SKD Barkovlje.
Ob 1. obletnici smrti našega dragega Gigija Škerla daruje žena Bruna ter Igor in Erika z družinama 100,00 evrov za SPDT, 100,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič in 50,00 evrov za TPK Sirena.
V drag spomin na Boženo Briščik por. Grilanc in Marjučo Grilanc vd. Pahor darujeta Lino in Franja 50,00 za nabrežinsko cerkev.
Ob smrti dragega očeta Francka Rav-barja daruje sin Fabio z družino 70,00 evrov za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Francka Ravbarja darujejo: Marija Čok (Repen 95) 20,00 evrov, Zofija Ravbar (Col 15) 20,00 evrov, Mery (Tržič) 25,00 evrov, Milan in Romana Hrovatič (Repen 94) 15,00 evrov, Alojz Milič (Repen 49) 15,00 evrov in Ivanka Hrovatič
Ob 10. obletnici smrti Marije Ban daruje mož Mario 100,00 evrov za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Franckota Raubarja in Marijo Škabar daruje družina Guštin (Repen 141) 30,00 evrov za Skupnost Družina Opčine.
V	drag spomin na Marjučo Grilanc vd. Pahor daruje gospa Rožica Terčon 30,00 evrov za nabrežinsko cerkev.
V	spomin na Zofko Kalc darujeta Ivanka in Milena (Padriče) 20,00 evrov za KD Slovan.
V	spomin na Claudija Štefanija darujeta Majda in Fulvio 25,00 evrov za ricmanjsko cerkev.
^a^/veAno/ padj&tfe;
i I\IJL\\ti ii \i.a±i
ALABAKDA
Prisotni smo na Opčinah, v Nabrežini, Miljah in Trstu.
V kratkem otvoritev novih prostorov tudi v Boljuncu.
Tel. 040 2158 318
Društveni kalejdoskop: Predsednica SPDT Marinka Pertot
/M3
Najproduktivnejši po setih med igralci in igralkami naših društev
Bport
^L torkova priloga P
Matej Černic je bil po tekmi v Ljubljani v središču pozornosti medijev v Sloveniji
>/12
Slovenec Kopitar: 17 minut igre na tekmi zvezd najmočnejše hokejske lige na svetu
/■22
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
torkova priloga Primorskega dnevnika
naša prvenstva - Bor Radenska, Juventina in Kras ZKB poskrrbeli za podvig
Zvezdniške noči
i
MARAN
Trener Trie-stine je v so-
boto veliko pripomogel k zmagi Tržačanov. Zadel je vse menjave in jih naredil ob pravem času, ekipa pa je delovala zelo organizirano.
t
SOVODNJE
Nogometaši Sovodenj so na gostovanju 1. amaterske lige v Škocjanu ob Soči posrkbeli za lep preobrat. V važni tekmi za obstanek so izgubljali že z 2:0, že ob polčasu so izenačili, na koncu pa zmagali s 4:2
i
DARIO KOVIC
Izkušeni nogometaš Ju-
ventine Dario Kovic je pred časom izjavil, da je igral že v vseh vlogah razen vratarjevi. Želja se mu je izpolnila v nedeljo zadnjih 15 minut proti Manzaneseju. Ubranil je tudi dva strela!
Sladek konec tedna za tri naše ekipe. Košarkarji Bora Radenske so se po zmagi v Montebelluni (+16, popravili so tudi koš razliko v medsebojnih tekmah) prvič povzpeli na 8. mesto, ki še vodi v play-off. Juventina je v Štandrežu zadala vodilnemu Manzaneseju šele drugi poraz v letošnji sezoni,
namiznoteniške igralke Krasa pa so proti Asoli morda že dosegle ključno zmago za napredovanje v A1 -ligo
Marko Ota
/^13
360°
Giulia Sadlowski
^ /
15
POGLED Z VEJE
Tudi slabo je lahko dobro
Marij Čuk_
Prosto prevedeno: nobena nesreča ni tako huda, da ne bi bilo lahko še huje. Ali: vsak slab trenutek je možno spremeniti v pozitivne naboje. Tako nekako bi prelili v naš jezik italijanski pregovor, ki govori o tem, da lahko tudi zlo spremenimo v dobro. Slovenska istopomenka pa bi bila, da ima vsaka medalja dve plati, razen kovancev (v smislu, da v naših žepih zadnji čas zelo redko pozvanjajo). O tem nas prepričuje tudi nedeljska nogometna tekma med Ju-ventino in Manzanesejem. Štandrež je ustavil mrtvi tek še nepremaganega furlanskega moštva in to po zaslugi napadalca, ki je v končnici srečanja ubranil vse nasprotnikove napade. Namreč: po izključitvi vratarja je mrežo branil Kovic, ki se je izkazal za odličnega čuvaja (niti šarplaninci ali nemški ovčarji ne bi bili tako učinkoviti), prestregel je nekaj strelov in zmaga je ostala doma. Kaj bi bilo, če bi bil v vratih Sandri-go? Tega nihče ne ve. Zagotovo pa ima letošnji nagrajenec ZSŠDI še lepo kariero pred sabo, saj je preverjeno, da se vratarji dlje ohranijo na igrišču kot pa napadalci. Skratka, vse slabo ni slabo, lahko je tudi dobro.
V tem smislu gre razumeti tegobe srbskega naroda in politike. Srbija bo v kratkem izgubila Kosovo, zgodovinsko pokrajino, kjer se je poraz proti Turkom spremenil v mit narodnega odpora in ponosa, skratka v zmago identitete. Obližek
na rano izgube pa je postavil dvajsetletni Novak Bokovic, ki je osvojil Melbourne. Resda ne s sabljo ali topom, marveč s teniškim loparjem. Je zmaga v Avstraliji nadomestek za Kosovo? Gotovo ne, a vsaka izguba terja svoje in vsak dober hip blaži jezo in obup. Ko ne bi bilo tako, bi se človek znašel v črni noči. Prevedeno: po dežju se prej ali slej prikaže sonce.
To (sonce) bo sijalo predvsem v naslednjih dneh, ko nas bodo preplavila pustovanja. Čeprav bo v marsikaterih glavah in očeh megla, se bo pustarjev polastila ekstaza prepuščanja nairazličnejšim ekscesom. Zadovoljni pa bodo predvsem policisti, ki bodo s pridom zasegali vozniške in oskrbovali občinsko in državno blagajno. Ta je, kot kaže, povsem izpraznjena, a zadeva le mimogrede oplazi s skrbjo italijanske politike, ki že desetletja pustujejo, a svojih rajanj in mask zlepa ne opustijo. Stara navada je namreč železna srajca. V njej smo prav vsi. A kaj bi o tem! Pomembno je, da imajo naši športni heroji še dovolj adrenalina, s katerim navdušujejo in olepšujejo naše bivanje. Ne, ne mislim na Ibrahimovica, Jermana, Šarapovo (ki ima mnoge tudi izvenšportne kakovosti), ampak na Pepija in Franca, na Tončko in Vanco, ki vztrajajo na tribunah in ob igriščih in dajejo smisel sobotnim in nedeljskim naporom naših tekmovalcev. Ti so pravi heroji športnega ljubiteljskega gibanja!
juventussi 2007
Priznanje gimastičarkam in rolkarici
Verjetne udeleženke OI v Pekingu, tržaške gimnastičarke društva Artistica '81 Francesca Benolli, Federica Macri' in Sara Bradaschia ter Ile-nia Casali (Tolmeč), svetovna mladinska prvakinja v zasledovalni vožnji v rolkanju in državna prvakinja v smučarskih tekih, so dobitnice nagrade Juventussi, ki jo podeljujejo športni novinarji iz naše dežele. Štipendijo, poimenovano po Marcu Luchet-ti, bodo prejeli atletinji Martina Clean (Trst) in Martina Urbani (Videm) ter nogometašica Sara Gama (Tava-gnacco). Podelitev bo danes v društvu Societa Triestina della Vela.
1 2 Torek, 29. januarja 2008
SPORT
/
rokomet - Po zmagi v finalu proti Hrvaški
Danci prvič na evropskem prestolu
A LIGA DAN POTEM
Razočarani domači Interjevi kibici
Dimitrij KriZman
DRŽAVNE LIGE
Danci so tako praznovali zasluženo zmago na Evropskem prvenstvu
ansa
LILLEHAMMER - Danska moška rokometna reprezentanca je slavila na osmem evropskem prvenstvu na Norveškem, potem ko je v današnji finalni tekmi v Li-llehammerju premagala Hrvaško s 24:20 (13:10). Danska je po treh bronastih odlič-jih na evropskih prvenstvih na Švedskem leta 2002 ter v Sloveniji leta 2004 in Švici leta 2006 prvič v svoji zgodovini stopila na rokometni vrh, z zmagoslavjem pa si je priborila tudi vozovnici za letošnje olimpijske igre v Pekingu in svetovno prvenstvo prihodnje leto na Hrvaškem. V velikem finalu je demonstrirala tehnično, taktično in mentalno moč ter upravičila vlogo absolutnega favorita na letošnjem turnirju stare celine. Hrvati navzlic porazu zaključni turnir zapuščajo veselih obrazov, saj so v Skandinaviji dosegli svojo najboljšo uvrstitev na evropskih prvenstvih in bronasti kolajni s Portugalske leta 1994 dodali odličje srebrnega leska. V tekmi za tretje mesto je Francija ugnala Nemčijo s 36:26 (18:9). Slovenija je osvojila končno deseto mesto.
Po končanem EP-ju pa so znane tudi kvalifikacijske skupine za Olimpijske igre
v Pekingu (Slovenije na OI ne bo). Nemška rokometna reprezentanca si je že lani na SP-ju na domačih tleh priskrbela neposredno vozovnico za Kitajsko, z današnjim zmagoslavjem v finalni tekmi evropskega prvenstva na Norveškem pa je to storila tudi Danska. Druge evropske reprezentance si bodo pot na Kitajsko skušale izboriti na dodatnih kvalifikacijskih turnirjih. V skupini 1 bodo nastopili Poljska, Islandija, Švedska in Argentina, v skupini 2 Francija, Španija, Tunizija in Norveška, v skupini 3 pa Hrvaška, Rusija, Japonska ali Južna Koreja in Alžirija. Nastop v Pekingu so si poleg Nemčije in Norveške zagotovile še gostitelj Kitajska, Brazilija in Egipt.
IZID FINALA:
Danska - Hrvaška 24:20 (13:10)
DANSKA: Hvidt, Boesen 7, Jorgensen 1, Jensen 4, Christiansen 7 (2), Hen-riksen, Spellerberg, Knudsen 2, Noddesbo, Sondergaard, Boldsen, Lindberg 3, Nielsen.
HRVAŠKA: Sulic, Balič 4, Lackovič 2, Vori 1, Dominkovič, Somič, Horvat, Špoljarič, Metličič 5, J. Valčič, Vukič 2, T. Valčič 2, Alilovič, Čupič 4 (2).
Ni kaj, tisti domači Interisti, ki so si minuli vikend skušali popestriti z ogledom »Beneamate« v Vidmu, so morali pogoltniti grenko pilulo! (Do)čakali so, da je Inter začel zmagovati, (do)čakali, da zmagoviti Inter pride v Videm, šli na tekmo, toda naposled videli skromno tekmo brez golov. Resnici na ljubo je treba tu povedati, da če je Furlanija kot prejšnji teden vedno bila priljubljeno lovišče Milana, je Inter v »capital dal Friul« vedno znova imel težko delo. Tako moramo tudi bledi remi jemati kot znak boljših časov.
Slabši časi pa se pišejo Napo-liju. Do pred kratkim naj bi bila ta ekipa eno izmed presenečenj prvenstva, seveda ob splošnem pozabljanju preprostih dejstev, da je ekipa poimensko zelo dobra in podkrepljena z visokim proračunom, ki v mestu smeti nikoli ni bil prevelik problem. Sedaj so ta imena, vključno z našim zamejskim Edijem Rejo v močnih težavah. V času ko pišem te vrstice, je trener iz Ločnika še na klopi »modrih«, toda kdo ve, če bo na njej še dolgo ostal ali se mu bodo celo prehitro uresničile želje, da bo treniral slovensko reprezentanco!? Osebno močno navijam zanj, saj bi končno bil čas, da Matjaž Kek dobi nogo. Se pa vseeno sprašujem, koliko krivde ima trener pri takem porazu, kot ga je Napoli doživel v Ca-
gliariju. Ekipa vodi, naposled pa ji nasprotnik zabije gola v 93. in 95. minuti. Neverjeten preobrat na igrišču pepelke prvenstva, neverjeten preobrat na stavnih lističih. E ja, ker potem bom morda moral poslušati nekatere prijatelje, ki na stavah redno zgubljajo. Oni zgubljajo, dobro obveščeni pa zmagujejo. Si predstavljate kakšna je bila kvota za zmago Cagliarija, če si recimo nanjo stavil 5 minut preden se je tekma zaključila? Ena proti 10, 15? No, oprostite besedni igri, ampak grem stavit, da so 5 minut pred koncem nekateri dobro obveščeni stavili ravno na zmago otočanov!Ker so dobro obveščeni v Neaplju isti ljudje, ki naj bi skrbeli za odvažanje smeti, bi morda zdaj bilo na vrsti tudi čiščenje nesnage.
V senci tega mojega razpredanja so ostale zmaga Rome za zmanjšanje zaostanka za Interjem, premočna zmaga Juventusa v Li-vornu in zmaga Milana nad Genoo, katere akter je bil Pato. Meni ti Brazilci kot Kaka in Pato, za katere si sploh ne predstavljaš, da so Brazilci, prej bi jih postavil na ulice Bri-stola ali Norwicha, sploh niso všeč. Zame mora biti Brazilec ne rečem kot Edmundo, ampak malo bolj nor kot ostali, to ja. S temi Milanovi pridnimi fanti pa je en sam dolgčas.
(dimkrizman@yahoo.it)
NOGOMET A-liga
IZIDI 20.KROGA: Sampdoria - Siena 1:0, Roma - Palermo 1:0, Atalanta - Reg-gina 2:2, Cagliari - Napoli 2:1, Catania
-	Parma 0:0, Empoli - Fiorentina 0:2, Milan - Genoa 2:0, Torino - Lazio 0:0, Udi-nese - Inter 0:0, Livorno - Juventus 1:3; VRSTNI RED: Inter 50, Roma 45, Juventus 40, Fiorentina 37, Udinese 33, Sampdoria 28, Milan** 27, Atalanta 26, Genoa in Palermo 25, Napoli 24, Catania 23, Livorno* 21, Lazio 20, Parma 19, Torino in Reggina* 18, Siena17, Empo-li 16, Cagliari 13. (* s tekmo manj. ** dve tekmi manj)
D-liga
Itala iz Gradišča Alena Carlija,je nadi-grala Union Quinto. Po dveh golih Rossija v prvem polčasu je v drugem delu postavil rezultat na končni 3:0 Brazilec Neto Pereira. VRSTNI RED (prva mesta): Itala 46, Chioggia 45, Samboni-facese 42, Domegliara 38, Sacilese 37.
ODBOJKA Moška A1-liga
IZIDI 15.KROGA: Perugia - Rim 0:3, Montichiari - Treviso 1:3, Modena -Trento 2:3, Milan - Piacenza 0:3, Pado-va - Latina sinoči, Corigliano - Taranto 2:3, Cuneo - Macerata 1:3; VRSTNI RED: Rim 35, Cuneo 32, Trento 31, Ma-cerata 28, Treviso 27, Piacenza 26, Mo-dena 24, Padova in Montichiari 20, Milan 19, Taranto 16, Perugia 15, Cori-gliano 11, Latina 8. Ženska A1-liga
Unicom Starker Sassuolo Sandre Vitez (10 točk, 75% pozitivnih sprejemov, 55% brezhibnih, 28 napadov z 29% učinkovitostjo, 2 točki v bloku) je v 1.krogu povratnega dela na domačem parketu izgubil s 3:2 proti Jesiju. OSTALI IZIDI 12.KROGA: Imola - Novara 2:3, Busto Arsizio - Pesaro 3:2, Chieri - Altamura 1:3, Forli' - Bergamo 0:3, Santeramo -Perugia 0:3; VRSTNI RED: Perugia, Bergamo in Pesaro 31, Novara 26, Busto Ar-sizio 19, Jesi 16, Chieri 15, Altamura 14, Sassuolo 11, Santeramo 10, Imola 9, For-li' 3.
Državne B-lige
V	moški B1-ligi si je Oderzo Damirja Kosmine takoj opomogel in slavil s 3:0 (21, 26, 18) v Benetkah in se približal na točko razdalje od poraženega Clesa.
V	ženski B1-ligi je Torriana Karin Crissani in Mirjam Černic izgubila s 3:0 (14, 23, 18) v Veroni.
V	moški B2-ligi je Bibione Kristjana Stoparja po štirih nizih igre slavil v Bo-logni in se ob istočasnem porazu Sil-volleya povzpel na vrh razpredelnice.
V	ženski B2-ligi je Altura Martine Co-retti še v težavah. S 3:1 (-23, 21, 14, 17) je poražena odšla z Vicenze, Fincantie-ri iz Tržiča Manuele Tomšič pa je s 3:0 (23, 23, 18) odpravil Imolo.
KOŠARKA A1-liga
IZIDI 21.KROG A: Snaidero Videm -Avellino 67:89, Rim - Biella 94:87, V.Bologna - Cantu' 75:69, Rieti - Varese (Hafnar 9) 83:82, Montegranaro - Sca-fati 93:77, Siena - F.Bologna 75:72, Tre-viso - Capo d'Orlando 107:79, Neapelj
-	Teramo 88:66, Milan - Pesaro 96:61; VRSTNI RED: Siena 38, Rim, Monte-granaro in Avellino 28, Capo D'Orlan-do in Biella 24, Pesaro 22, Cantu', Rieti in Milan 20, Teramo, Snaidero Videm, F.Bologna*, V.Bologna in Treviso 18, Neapelj 16, Scafati* 10, Varese 8. (*s tekmo manj)
A2-liga ženske
Hotela Greif Interclub iz Milj je na gostovanju proti pepelki prvenstva Ivrei doživel pekoč in nepričakovan poraz. Ekipa Jessice Cergol (16 točk) in Mete Nelc (2 točki) je vodila do konca tretje četrtine, nato popustila in končni izid 69:54 je nagradil domačinke.
B-liga ženske
Ginnastica Triestina je v drugem krogu skupine za obstanek odpravila ekipo iz Civitanove Marche s 56:54 (Martina Gantar 16 točk) in se povzpela na vrh skupine s štirinajstimi točkami.
HOKEJ NA LEDU A1-liga
IZIDI 34.KROGA: Asiago - Alleghe 1:1, Bocen - Cortina 2:0, Milan - Val Pusteria 2:2, Aquile FVG - Fassa 2:2,Renon prost. VRSTNI RED: Renon 40, Fassa 34, Milan*, Bocen in Val Pusteria* 32, Aquile FVG in Alleghe 27, Cortina 26, Asiago 22. (* s tekmo več)
mediji - Černičev »nastop« v Ljubljani odmeval v Sloveniji
»Edini Slovenec z olimpijsko medaljo v odbojki
«
Nihče ni spregledal, da je med ruskimi velikani Dinama Moskve tudi Matej Černic. Predvsem slovenski mediji ne, ki niso zanemarili, da ima Matej slovenske korenine in da je »zamejski Slovenec«; da je to edini Slovenec, ki se lahko ponaša z olimpijsko kolajno v odbojki; da so zanj in prijatelja Aljošo v Ljubljano prišli številni Slovenci, »ki živijo v Italiji«. Bralcem in poslušalcem so slovenski novinarji (prvič?) predstavili Mateja v vseh njegovih odtenkih. Nekateri enostavno kot »uspešnega italijanskega reprezentanta, ki igra pri ruskemu Dinamu«, drugi pa celo kot »enega izmed najboljših in najbolje plačanih odbojkarjev na svetu«. Nekateri so ga v objektiv sicer ujeli že na prvi tekmi lige prvakov proti ACH Volleyju v Moskvi (Večer), ljubljanski (predvsem elektronski) mediji pa so se o njem razpisali predvsem po tekmi prejšnje srede v hali Tivoli.
Postopoma: od njegovih prvih nogometnih korakov pa vse do njegove prve odbojkarske izkušnje v tujini. Grčija, naposled pa še Rusija: »Nikoli nisem imel težav s prilagoditvijo na novo okolje,« je Matej pojasnjeval slovenskim novinarjem. Grška izkušnja ga je namreč pripravila na rusko aventuro, kije Matej ne namerava še prekiniti: »V Moskvi se dobro počutim in mislim, da bom tu ostal še nekaj let,« je zatrjeval novinarjem in jim obenem razlagal o veliki količini denarja, ki ga klub potrebuje, če želi nastopati na najvišji ravni in biti uspešen: »Klubi si lahko tako privoščijo tudi najboljše svetovne igralce, ki imajo znanje in izkušnje za odločilne tekme. Poleg tega je z denarjem pogojena tudi organizacija. Pa tudi sam klub mora ve de ti kaj ho če, ali si že li zma ge ali že li sa mo sodelovati,« je Matej izjavil za spletni portal RTV Slovenija.
Tarča novinarjev je bil »ruski zamejec« sicer že pred tekmo. V napovedih so tiskani in elektron-
ski mediji napovedo-va li, da ga naj brž ne bo v Ljubljani (za naš dnevnik je Matej sicer že nekaj dni pred tekmo izjavil, da bo na klopi), naposled pa se je Gabrc »nepričakovano« prikazal pred tisočglavo tivolsko dvo ra no in pred »lač -nimi« novinarji. Najbrž je šlo le za napačno tolmačenje trenerjevih besed, saj s(m)o naposled odbojkarsko zvezdo pričakali tudi v slovenski prestolnici.
Se bo Matejev »medijski« sindrom kmalu pomiril ali je to le začetek? Najbrž bo o tem odločal tudi olimpijski »razplet«. Poškodba kolena bo najbrž glavna zapreka pred drugim Matejevim nastopom na OI: »Vsi zdravniški pregledi tako v Milanu kot v Rimu niso zadovoljivi. Zdravniki priporočajo operacijo, zato mislim, da si bom maja po ruskem prvenstvu res operiral koleno,« nam je orisal Matej.
Bi to torej pomenilo, da je za Mateja Peking že odpisan? »To bi bile zame najbrž tudi zadnje olimpijske igre, tako da bom o tem še razmisli. Najbrž pa me v primeru uvrstitve na OI, v Pekingu res ne bo,« je zadržano pojasnil.
Novogoričankam pokal
Odbojkarice HiTa Nove Gorice so tretjič zapored zmagovalke slovenskega pokala. V finalu zaključnega turnirja najboljše četverice so v domači dvorani s 3:1 (20, 17, -18, 20) premagale ekipo Nove KBM Branika iz Maribora, sicer desetkratno zmagovalko tega tekmovanja.
košarka - B2-liga
Čast dežele rešuje le NPG
NPG je tokrat rešil čast deželnih B2 ligašev in doma premagal solidni Jesolosandona s 64:54. Proti ekipi, ki ima najbolj nepropustno obrambo v ligi so si Goričani zmago zagotovili z istim orožjem. V tretji četrtini so nasprotnikom pustili borih 6 točk. Giovanatto (14 točk) in Sali-su (14) sta bila spet najboljša strelca. Izbira Mianija za trenerja se je torj zaenkrat izkazala za pravilno.
Tržiški Alike je tesno izgubil na tujem proti eni šibkejših ekip prvenstva Oderzu (končni izid 76:75). Mon-tenovi varovanci so zapravili 14 točk prednosti. Budin (15 točk) je bil tokrat tragični protagonist, saj je po doseženem košu najprej zgrešil prosti met, nato pa mu ni uspelo v zadnji akciji ponovno obrniti izid v korist svoje ekipe. Najboljši strelec Tržičanov, mladinski reprezentant Vidam (17 točk), pa je 8 sekund pred iztekom zagrešil usodno osebno napako.
Tržaški AcegasAps je spet zapravil lepo priložnost proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi. V Civit-anovi je proti ekipi srbskoitalijanske dvojice Raškovic-Blaš-kovic namreč izgubil z 88:77, potem ko je nadoknadil zaostanek 16 točk in slabe tri minute pred iztekom tudi po-vedel z 71:70. Tokrat pa niso bili Pasinijevi varovanci (Bar-tolucci 16, Metz in Muzio 13) v zaključnih minutah dovolj prisebni. Svoje sta dodala še sodnika, ki sta očitno prisluhnila protestom vodstva Oderza in Marostice, ki sta se hudovala, da sta bili njuni ekipi v Trstu oškodovani. Peter Sosič je že drugo tekmo zapored imel stoodstotno realizacijo (1:1 za tri točke, 2:2 prosti meti, skupno 5 točk).
Marko Oblak
IZIDI 15.KROGA: Civitanova M. - AcegasAps Trst 88:77, Atri - Trento 67:65, Marostica - Chieti 84:81, Gorica - Je-solo 65:54, Oderzo - Tržič 76:75, Senigallia - Bassano 85:76, Ancona - Mestre 75:79;
VRSTNI RED: Trento 22, Jesolo, Atri in Marostica 20, Se-nigallia 18, Chieti 16, Ancona in Mestre 14, Tržič, Oder-zo, Gorica in Civitanova M. 12, Bassano in Trst 8.
/
ŠPORT
Torek, 29. januarja 2008
13
društveni kalejdoskop - Pogovor s predsednico SPDT Marinko Pertot
Brez vsakdanjih stikov je težje občutiti pripadnost
Na vasi je srečanje z ostalimi Slovenci del vsakdana, v mestu pa je težje - Padec meje že vpliva na someščane
Odlični rezultati na športnem področju so za našo manjšinsko skupnost bržkone zavidanja vredni. Kaj pa senčne plati našega športa? »Zdi se mi, da prezgodaj začenjamo z agonizmom,« ugotavlja predsednica Slovenskega planinskega društva Trst, Marinka Pertot, šolnica. Meni, da je treba otroku ponuditi paleto najrazličnejših dejavnosti. Otrok mora spoznati različne športne panoge, agonizem pa naj nastopi kasneje. »V zgodnjih otroških letih je agonizem tudi iz značajskega in zdravstvenega vidika nepriporočljiv,« pojasnjuje Pertotova in dodaja: »Šport je gibanje in življenje telesa v vseh njegovih oblikah. Otroka moraš naučiti, da gleda na 360 stopinj.«
Prepričanje se nekako kaže tudi v vaših dejavnostih. Če se zaustavimo pri smučanju bodo letos na vrsti že 39. Zimske športne igre. Kaj jih razlikuje od ostalih smučarskih tekem?
Mogoče iz agonističnega vidika je nekaj razlik. Zimske športne igre so nastale kot igre in niso imele tega agonističnega naboja. Bile so neprofesionalne, čas smo na primer merili še z navadnimi štoparcami. Na prvih izvedbah je bilo tekmovanje razdeljeno v več panog. Kasneje smo to opustili predvsem zaradi sprememb v družbi in športu. Tudi mi smo šli v tekmovalnost. Ker naše društvo ne goji agonizma, ampak želi naše člane naučiti smučanja, ostajajo sicer za nas še vedno igre.
Letos bo na vrsti že 39. izvedba. Kaj se je še spremenilo v teh letih?
Na igrah so tekmovali tudi taki tekmovalci, ki niso bili smučarsko izšolani. Danes se je struktura udeležencev spremenila: način dela se je spremenil in s številnimi smučarskimi učitelji so tudi udeleženci vešči in dobro izšolani. Sprememba tekmovalcev je tudi pogojevala udeležbo na smučarski tekmi. Nekoč so na Igrah sodelovala tudi druga športna društva, ki sploh niso gojila smučarske dejavnosti, na primer Sirena,
SPDT
Leto ustanovitve: 1904 Sedež: ul. sv. Frančiška, 20 Društveni prostori: sedež, hiša v Boljuncu in plezalna stena v Športne centru v Bazovici ŠZ Zarja. Število odbornikov: 14 Število odbornikov under 30: 1 Število članov: preko 300 Letni proračun: 77.000 (vštet projekt Interreg) E-mail:info@spdt.org Spletna stran: www.spdt.org
Čupa. Sedaj pa sodelujejo večinoma le smučarska društva.
Ob smučarski in ostalih dejavnostih deluje v vašem društvu tudi mladinska sekcija, ki prireja nedeljske izlete za osnovnošolce. Udeležba pa upada. Je zanimanja s strani otrok manj ali so tu še drugi vzroki?
Pred leti so bili izleti dobro obiskani. Populacija otrok je bila številnejša: več je bilo osnovnih šol in v posameznih razredih je bilo več otrok. Otroci takrat niso bili obremenjeni s tolikimi drugačnimi izvenšolskimi dejavnostmi, tako da je bil nedeljski izlet pravo doživetje. Danes pa se je populacija otrok krepko zmanjšala. Tudi življenjski ritem otrok je spremenjen: zaradi številnih dejavnosti so ob nedeljah otroci utrujeni. Pred nekaj leti je bila marsikatera mama gospodinja, tako da je bilo tudi prav, da so otroci šli ob nedeljah sami na izlet. Danes pa sta navadno oba starša zaposlena in je seveda nedelja edini dan, ko je lahko družina skupaj. To so glavni vzroki, ki vplivajo na številčnost na izletih.
Je dandanes nedelja torej »nesrečen« dan za katerikoli dejavnost?
Nekoč so bili na primer nedeljski smučarski izleti dobro obiskani. Danes pa podobno kot pri otroških izletih ugotavljamo tudi pri smučarskem odseku. Tečaje smo iz nedelje premestili na soboto. Kljub temu pa tudi tako trčimo ob druge dejavnosti, ki jih imajo otroci ob sobotah. Na primer: nogometne tekme.
SPDT je eden izmed soustanovitel-
Smo mi še zamejci? Marinki Pertot (na sliki zgoraj) beseda ni bila nikoli všeč: »Za kom ali čim naj stojim? Smo pač Slovenci, če živimo na eni ali drugi strani meje. Vedno smo bili tukaj«
kroma
jev športne šole v Trstu. Plodno sodelovanje z Borom poteka tudi letos z raznoliko ponudbo v Športni šoli teci, skači, meči. Je sodelovanje posledica potrebe po zanimivejši ponudbi ali je sodelovanje nujno zaradi manjše populacije otrok?
Potreba po sodelovanju se je pojavila zaradi okolja: mestni otroci namreč niso imeli možnosti, da bi se udeleževali v športu. Na razpolago so imeli samo klasične panoge, kot so košarka, nogomet, odbojka, druge ponudbe pa niso imeli. Športno šolo smo ustanovili prav zaradi tega, da bi otrokom ponudili pestrejšo ponudbo, ki bi ponujala ob klasičnih še druge dejavnosti. Otrokom smo skušali ponuditi tisto, kar niso dobili niti v šolah, saj mestne šole niso razpolagale s telovadnicami, tudi specifičnega pouka telesne vzgoje ni bilo. Vsako mestno društvo (Bor, Sirena in SPDT) pa je k temu prispevalo po svojih zmogljivostih.
Ob ponudbi izvenšolskih dejavnosti pa sodelujete tudi z nekaterimi šolami ...
Tako. Letos sodelujemo predvsem s šolo pri Sv. Ivanu, kjer otroke v različnih letnih časih peljemo na izlet, da bi se tako seznanili s spreminjanjem narave. Obenem pa organiziramo orientacijski tek za šolsko mladino in predavanja.
Kot šolnica lahko ocenite sodelovanje med šolo in društvi?
Mislim, da je povezava med šolo in društvi zelo pomembna. Predvsem zato, ker si tako lahko medsebojno pomagajo. V društvih imamo namreč usposobljene ljudi, ki lahko vodijo določene dejavnosti. Učitelj pa ne more biti usposobljen za vse. Na ta način lahko nudiš šoli večjo paleto dejavnosti, ki so lahko primerne za otroke in posledično popestriš delo na šoli. Je še drugi vidik: vsakdo izmed nas se odziva, sprejema in se uči na drugačen način. Včasih s klasičnim načinom, ki ga imamo v šoli, ne pridemo do nekaterih otrok. Zato je včasih drugačen pristop način, da nekaterim otrokom odpremo vpogled v določene stroke.
Mislite, da bi lahko to sodelovanje še izboljšali?
Mislim, da ja. Pomisliti moramo, da so tudi šole zelo obremenjene. Sodelovanje z društvi bi omogočilo šolam večjo in pestrejšo ponudbo.
V Trstu ste ob Boru in Sireni edino slovensko športno društvo. Katera je struktura članstva?
Društvo je v glavnem slovensko, čeprav imamo tako med starejšimi kot med otroci veliko takih, ki izhajajo iz mešanih zakonov. Gre vsekakor za slovensko društvo, čuti se slovenska pripadnost. Drugače govorečemu ne zapiramo vrat: z njim se bomo pač pogovarjali v drugem jeziku.
Večinoma od kod prihajajo?
Iz mesta, iz vseh mestnih rajonov, nekaj naših članov pa prihaja tudi s Krasa. Ne smemo pa mimo dejstva, da tudi društva na Krasu ponujajo planinski odsek.
Delovanje s Slovenci v mestu vam omogoča bržkone tudi popolnejši pogled na to populacijo. Kako bi jo ocenila?
Mogoče bi morali biti bolj vidni, bolj sa-
mozavestni. Mislim, da jih pri vidljivosti ne zaustavlja strah, ampak neko nelagodje.
Je mogoče vzrok za to tudi razkropljenost? Je v mestu dovolj centrov, kjer se bi lahko Slovenci združevali?
Centre imamo. Težava pa je v tem, da je način in tempo življenja tak, da nimaš več veliko časa, da bi se srečeval. Po drugi strani pa opažam neko mlačnost in zaprtost.
Mogoče bi bilo priporočljivo povezovanje, sodelovanje z drugimi mestnimi društvi, kar bi najbrž omogočilo zanimivejšo in drugačno ponudbo ter posledično večje število udeležencev. Mislim, da je sodelovanje pomembno predvsem zaradi ponudbe: s kakovostnejšo ponudbo boš gotovo privabil več poslušalcev.
Opažate razlike med Slovenci, ki živijo v vaseh, in tistimi, ki živijo v mestu?
Doma sem z Barkovelj, ki je kot mesto: Slovenci smo razkropljeni. Opažam, da zaradi večje razkropljenosti mora obstajati neka večja motivacija, ki bi ljudi privabila in bi se posledično združevali in srečevali. Na vasi pa je drugače: hočeš nočeš je srečanje na trgu, v trgovini ali na kavi del vsakdana. Že vnaprej veš, da boš nekoga srečal, zato je tam življenje drugačno. Vsakodnevni stik omogoča, da se čutiš del skupnosti. V mestu pa
je to težje občutiti.
Kot vsako društvo se najbrž tudi vi srečujete na sestankih. Ali pogovori na-nesejo kdaj pa kdaj tudi na splošne kočljive problematike? O čem ste se na zadnjih srečanjih največkrat pogovarjali?
Mislim prav o sodelovanju z italijanskimi društvi. Doslej nismo sodelovali z drugimi italijanskimi planinskimi društvi v mestu. Predvsem iz političnih razlogov smo bili mi nevidni. Večkrat smo na naših sejah iskali stik z njimi, a zaman.
Kako pa sedaj?
S projektom Interreg smo uspeli prodreti med italijanska društva. Stike imamo s Trentom in tržaškim CAI. Do predkratkim nas oni niso sprejemali, kar je tudi razumljivo, če nekoga ne poznaš. Počasi pa so začeli spoznavati naše dejavnosti, ugotovili so, kaj in kako delamo. Spoznavanje je bilo ključnega pomena za naše sodelovanje.
Kaj je bilo odločilno, da so se italijanska društva končno odprla?
Mesto se spreminja in se odpira do drugačnega. Čuti se premik v mestu. Spremembe v vodstvih društev so omogočile zbliževanje.
Meje v glavah torej počasi padajo. Kako pa je v naši manjšini? Kako moramo
Marinka Perotot
Starost: 63 Stan: samska
Izobrazba: univerzitetna, biologinja Služba: vodja delovne prakse za profesorski poklic za matematiko, naravoslovje in fiziko Vloga v društvu: predsednica Igrani športi: plavanje, planinstvo Ljubjeni športi: planinstvo, alpinizem, jadranje
Ostale dejavnosti: botanika, zbiranje narodnega blaga, gledališče, glasba Bel, rdeč, roza: ne bi opredeljevala Avtomobil: KA
Časopisi: Primorski dnevnik, Piccolo, Repubblica
Revije: Planinski vestnik, Proteus, Focus in druge znanstvene revije Osebnost stoletja: Karol Woytila Osenost pri nas: Lavo Čermelj, fizik, eden izmed obsojencev na II. Tržaškem procesu Hribi ali morje: oboje Srečala bi se ... z Lorenzom Konradom
Projekt, ki bi ga predlagala ZSŠDI-
ju: usposobljanje kadrov v vseh smislih.
posegati v brezmejni prostor?
Naše delovanje se mora spremeniti: bolj aktivno moramo sodelovati na eni in drugi strani, torej s Slovenci in našimi someščani. Res pa je, da mejo, ki je zarezala rano v narod, ki je bil prej eno, bo težko sešiti skupaj. Minilo je šestdeset let in na obeh straneh je šel razvoj v svojo smer. Zato je sedaj poglavitno, da poiščemo skupne poti in nove načine sodelovanja.
Katero sodelovanje bo težje: s Slovenci ali s someščani?
Ne vem. Težko je predvidevati, ker se bodo prebivalci na obeh straneh spreminjali. Opažam pa, da so se naši someščani že v mesecu dni spremenili. Veliko več ljudi zahaja na primer v Sežano. Do padca meje pa je bilo za nekatere nepojmljivo, saj se čez mejo niso nikoli pripeljali. To je huda meja, ki jo imamo v glavah. Mislim pa, da je s padcem vidne meje za nekatere lažje premostljiva.
Veronika Sossa
ALTERNATIVNI POGOVOR
Moggi-Giraudo-Bettega, pustne maske, ki bodo za vedno ostale v spominu
Marko
Edinole kdor jih je videl, ve, kako so neverjetno zaznamovali lanski pust. Ne le na pustnih veselicah, ampak tudi na tekmah, ki so potekale v pustnem času. Trije člani nogometnega društva Breg Marko Ota, Giuliano Prašelj in Lorenzo Zuppin so se našemili v zloglasno trojico Juventu-sovega establišmenta Mog-gi-Giraudo-Bettega in se v tej preobleki na soboto pojavili na tekmi Bregovih košarkarjev, vdrli v televizijski kader med intervjujem z Davidom Pregar-cem, v nedeljo pa »popestrili« nogometno srečanje Ponziana : Zarja-Gaja. V torek pa so kronali svoje pustne napore v šotoru pri Briščikih, kjer so jih razglasili za najlepšo šemo pusta 2007.
Marko Ota, čigava je bila lanska posrečena ideja, da se oblečete v zlogasno triado?
Idejo smo dobili vsi tri skupaj. Pač, skupaj sodelujemo kot odborniki pri Bregu, in ker precej sledimo evropskemu in državnemu nogometu, smo si rekli: »Zakaj ne bi za pust poskusili ... « In potem smo res.
Po lanskem podvigu vlada letos okrog vas precej pričakovanj. Kaj imate v načrtih?
Zaradi pomanjkanja časa nimamo skupnih načrtov ... Nobene skupne maske?
Ne, mislim, da ne. Ni časa
in pust je letos zgodnji. Bomo pa precej pustovali, to seveda.
Saj, v Bregu imate močno ukoreničeno pustno tradicijo ...
Ja, tradicije je precej. Vsaka vas ima svoj dan, ki je namenjen pustu. V Borštu, Prebenegu in Dolina je to recimo nedelja, v Boljuncu torek. Takrat je po vasi po-vorka z godbo itd. V sredo
pa v Boljuncu tradicionalno spustimo Sputnika v vesolje.
Kako ste se pri članski ekipi Brega pripravili na pust(no nevarnost)? Pri-morje in Sovodnje bosta derbi preventivno odigrali že v petek ...
Ja, tudi mi smo vprašali za premestitev, ampak naš nasprotnik Muglia ni pristal.
Kljub temu da gre za ekipo iz Milj, ki slovi po pustni povorki?! Hja, v petek smo jih vprašali, če bi zamenjali dan, ampak so nam rekli, da njih to ne zanima in da ne bodo sprejeli naše prošnje. Kaj hočeš, bi raje igral drug dan, ampak ... Moramo igrati na nedeljo.
V drugi amaterski ligi ste tako vi kot Zarja-Gaja v igri za uvrstitev v končnico za napredovanje. Bo kateremu od dveh uspelo? Skratka, na koncu sezone bo pust ali post?
Upajmo, da bo pust, ampak za nas velja, da moramo najprej doseči obstanek. Ko bomo zbrali dovolj točk in bomo gotovi, da smo rešeni, se bomo malo ozrli naokrog in pogledali, kaj se da narediti ... Kaj pa napovedujete Zar-ji-Gaji?
So dobra ekipa in je znano, da pričakujejo uvrstitev v play-off. Mislim, da bi jim lahko uspelo. Za konec še enkrat o pustu. Imate kako posebno sočno pustno anekdoto? Uh, jih je toliko ... Okej, pa recimo, da se omejimo na kako lansko doživetje »triade« ... Recimo, da je bila maska z Giulianom in Lorenzom res uspeh. Mislim, da gre za spomin, ki bo ostal za vedno. (Perče)
14
Torek, 29. januarja 2008
KOŠARKA
/
moška c1-liga - Bor Radenska v Montebellumi
Pomembna zmaga proti tekmecu za končnico
Borovci so v svoj prid obrnili tudi koš razliko - V napadu zablestel Burni s 26 točkami
Montebelluna- Bor Radenska 64:80 (13:20, 25:39, 49:58)
BOR: Bole 0 (-, 0:1, -), Krizman 12 (6:7, 3:3, 0:1), Visciano 4 (2:2, 1:2, -), Crevatin 2 (2:2, -, -), Babich 18 (2:4, 5:5, 2:6), Burni 26 (6:6, 4:4, 4:6), Samec 5 (-, 1:5, 1:1), Madonia 9 (2:2, 2:7, 1:3), Kralj 4 (2:2, 1:4, -), Štokelj n.v. TRENER: Mura.
Bor Radenska je na gostovanju dosegel pomembno zmago v boju za nastop v končnici prvenstva, saj je premagal neposrednega tekmeca. Z odlično prikazano igro so sebi v prid obrnili tudi koš razliko (na prvi tekmi -14) in se z osvojenima točkama povzpeli na osmo mesto.
»Ekipa Montebelluna se odlikuje predvsem zaradi skupinske igre in je v prvem delu prvenstva zaigrala boljše od pričakovanj,« je ocenil gostitelje trener Mura, ki po zmagi ni skrival zadovoljstva.
Borovci so začeli zelo agresivno in borbeno: v napadu in obrambi so bili zelo učinkoviti. V končnici so delno popustili v obrambi, saj so dopustili gostiteljem preveč skokov. V nadaljevanju so borovci spet prevzeli začetni ritem: v napadu je igro režiral razpoloženi Burni (26 točk v 25 minutah, 6:6 v prostih metih, 4:4 za dve točki, 4:6 za tri točke). Vodstvo borovcev se je iz minute v minuto večali do tretje četrtine, ko so povedli na plus 21. Takrat so Veneti reagirali, borovci pa so v napadu popustili. V štirih minutah so gostje z delnim izidom 10:0 zmanjšali zaostanek na sedem točk. To pa je bilo tudi vse, kar so pokazali, saj so Krizman (odlično je vodil ekipo) in soigralci spet prevzeli vajeti v svoje roke in v končnici povsem nadigrali nasprotnike.
Ob Burniju je v napadu učinkovito zaigral tudi Babich, v obrambi pa gre pohvala »zaščitnikom« koša, Viscianu in Samcu.
naš pogovor - Peter Žerjal o Jadranu
»Če napredujemo, bomo ekipi zagotovili vse pogoje«
Peter Žerjal je vezan na Jadran že od takrat, ko je naš košarkarski fenomen šele nastajal. V prvi sezoni (1976-77) je z ekipo nastopal v promocijski ligi in bil z 220 točkami četrti najboljši strelec ekipe. Košarkarsko pot je okronal v sezoni 1984-85 z zgodovinskim napredovanjem v B-ligo. Tudi po končani športni karieri se iz košarkarska parketa ni oddaljil: v vlogi blagajnika in navijača sledi redno Jadranu »nove generacije«.
Kot bivši jadranovec bi lahko podal nekaj razlik med vašo generacijo in današnjimi jadranovci?
Uh, minilo je 30 let ... Rekel bi, da mladi trenirajo več kot mi. Volje jim niti ne manjka. Primerjava je sicer težka, saj se je tudi košarka spremenila. Mislim pa, da so »stari« jadranovci bili vsekakor boljši. Oni so bili pravi talenti in sem prepričan, da bi bili lahko tudi v današnjih spremenjenih razmerah na igrišču enakovredni ostalim. Opažam, da je bila ekipa takrat višja kot sedaj, čeprav smo bili v ligi med najnižjimi.
V čem opažate največ razlik?
Obrambe so močnejše. Prevladujoči trend je poudarjanje fizične moči nad tehniko, ki prehaja na drugo mesto.
Ali je med jadranovci »nove generacije« kdo, ki vas spominja na igralce zlate generacije?
Težko je primerjati, saj vsak igralec ima svoj stil igre. Mogoče Saša Fer-folja v hitrosti spominja na Claudia Starca, po stilu pa sta si različna.
Vse kaže, da se letos Jadranu napredovanje ne bo izmuznilo. Ali ne bil mogoče povratek v državno ligo preu-ranjen?
Mogoče, če bi igralski kader ostal nespremenjen. Lani smo bili z isto zasedbo neuspešni. Razlike v ligah so očitne, predvsem pod košem: v državni ligi so igralci večji, višji in izkušenejši. Tudi finančni zalogaj v ligah je bistveno različen. Vsekakor pa bi napredovanje sprejeli, saj gre to za športni uspeh in bi naposled tudi zagotovili vse pogoje za nastopanje v višji ligi.
Bi zaradi razlik pod košem mogoče prišle v poštev tudi okrepitve?
Nastopanje s tako postavo bi bilo tvegano, saj smo predvsem pod košem šibki. Mislim, da bi okrepitev prišla v poštev ...
Bi bila lahko rešitev združitev z Borom? Kako gledate na to?
Lepo bi bilo, če bi združili ekipi. Mislim, da bi z združitvijo uspeli sestaviti ekipo z izključno slovenskimi igralci. Izbor igralcev bi bil tako tudi večji. Pod košem bi zapolnili vrzel s Samcem, ki je še vedno odločilen igralec. Pri Boru je njegov doprinos ključnega pomena: s Samcev so borovci bistveno kon-kurenčnejši kot na začetku prvenstva.
Bi bilo mogoče za mlade bolj primerno, da bi ostali še eno leto v C2-ligi?
To je vprašljivo. Nekateri si letos nabirajo izkušnje v C-ligi in v prvenstvu U19, kjer igrajo tudi proti igralcem, ki nastopajo v višjih ligah. Mislim, da bi nekateri mladi prišli v poštev tudi za višjo ligo.
KOŠARKARSKO SPRIČEVALO
Ocenjuje Peter Žerjal
10 Jadranovi publiki, ki je vedno številna
9 Jadranu Mark, ki je dobro odigral prvi del prvenstva
7 Boru Radenski, ki je slabo začel prvenstvo, sedaj pa je uspešnejši
politični 6 ekipi Kontovel-Sokol v upanju, da bo dosegla obstanek
moška d-liga - Po derbiju pri Briščikih
Počitek bo dobrodošel
Breg mora zdaj izboljaši uigranost - Vrste konkurentov Kontovela Sokola se redčijo
Breg se po sobotni zmagi lahko še naprej poteguje za uvrstitev v play-off. Glede na zadnji dve tekmi si tega trenutno ne bi zaslužili. Res pa je, da so v Foljanu odigrali daleč najgršo tekmo cele sezone, tako da je bila sobotna predstava vsekakor boljša. Predvsem pa morajo v dolinski telovadnici precej delati, da čim prej in čim bolje vključijo postavnega Lorenzija, ki je sicer že v soboto odločilno pripomogel k zmagi svoje ekipe z dvaindvajsetimi točkami (in ne dvajsetimi, kot smo v nedeljo napačno poročali) in sploh prisotnostjo pod košema tako v obrambi kot v napadu. Če je bil teden počitka v prvem delu skoraj škodljiv, saj so Brežani po dveh uvodnih zmagah nato izgubili proti San Vitu, je tokrat nedvomno dobrodošel in ga bodo v Dolini skušali primerno izkoristiti z dvema trening tekmama. Cilj trenerja Pregarca je sedaj boljša uigranost ekipe, ki je v minulih mesecih igrala preveč »raztrgano«.
PETERKA TEDNA
rAlen,Semec
AlanBürnr
(Bo Radenska)
...in težkimi tekmami
Združena ekipa Kontovela in Sokola se je v soboto lahko veselila predvsem povratka Marka Švaba, saj je sicer izgubila derbi in še naprej deli mesta od dvanajstega do štirinajstega z Isontino in Dragom. Romans je po sobotni zmagi proti ekipi iz Pierisa dejansko že rešen, tako da se poleg že omenjenih ekip za obstanek sedaj borijo le še Dinamo, Athle-tismo in Fogliano. Koledar je v naslednjih krogih zelo neugoden za Šušteršičeve fante, ki se bodo morali soočiti v zaporedju z Goriziano, obema tržiškima ekipama (najprej Gasthaus, nato Nab), Poggijem in Don Boscom. Zanimivo je, da so te ekipe v istem zaporedju tudi na trenutni lestvici (vmes so sicer še San Vito, Perteo-le in Breg), tako da bi morali imeti Pao-letič in soigralci iz tekme v tekmo več možnosti za zmago. Tekma naslednjega, »pustnega« kroga pa je na sporedu že v četrtek ob 19.30 v goriški telovadnici UGG.
Derbi: tekma med slovenskima ekipama?
V minulih mesecih je v zamejskih športnih krogih odmevala debata, kdo je »res« zamejec in lahko zato nastopa na (sicer posameznem) zamejskem prvenstvu. Na vprašanje je brez dvoma težko odgovoriti, če pa bi upoštevali najnovejše pravilnike iz drugih športnih panog, bi lahko v soboto našteli na igrišču štirinajst »zamejcev«. Med domačini bi se lahko vseh dvanajst igralcev uvrščalo v to kategorijo, na drugi strani pa le dva. Je pa tudi res, da bi se po lanskih pravilih število zamejcev med Brežani kar podvojilo in bi tako skupek zamejcev na sloven-
Mitja Jevnikar in Peter Lisjak (z žogo) med sobotnim derbijem D-lige pri Briščikih
kroma
skem derbiju znašal »kar« šestnajst (na skupnih dvaindvajset). Derbi pa je vsekakor tekma med slovenskima društvoma in je tudi za nekatere igralce italijanske narodnosti pomembnejši od drugih tekem, še predvsem če že dalj časa igrajo v slovenskem okolju in so derbije igrali že kot mladinci. Za druge pa je to le tekma kot ostale.
Marko Švab igra le derbije?
Če bi morali Bregovi navijači soditi, kateri igralci redno igrajo z združeno
ekipo Kontovela in Sokola, bi najbrž v ta seznam vključili tudi Marka Švaba, ki je letos igral oba derbija. Pri tem ni tako izstopal kot v prejšnjih sezonah. Je pa znano, da je imel v tej sezoni stalno težave s poškodbami, tako da je v soboto najbrž presegel pričakovanja svojega trenerja že s tem, da je sploh stopil na igrišče. Presenetil pa je tudi zveste navijače združene ekipe, saj je bila to njegova druga letošnja tekma. In prvo je igral v Dolini prav proti Bregu..
Mitja Oblak
C1 liga IZIDI 18. KROGA Pool -				
San Daniele 0:20; Vicenza				Limena 85:60;
Montebelluna -	Bor Radenska 64:80; Virtus UD			
- Cordenons 81	:89; Eraclea -			Virtus PD 89:60;
Marghera - Codroipese 86:71 ; Caorle -				
Spilimbergo 6	8:74;	C. Rosazzo - Roncade		
90:61.				
C. Rosazzo	18	15	3	1393:1174 30
Vicenza	18	15	3	1393:1174 30
Roncade	18	14	4	1370:1287 28
Cordenons	18	11	7	1310:1253 24
Virtus UD	18	11	7	1455:1446 22
Eraclea	18	10	8	1362:1330 20
Virtus PD	18	10	8	1296:1276 20
Bor Radenska	18	8	10	1306:1305 16
Marghera	18	8	10	1280:1290 16
San Daniele	18	8	10	1177:1197 16
Montebelluna	18	8	10	1263:1301 16
Caorle	18	7	11	1342:1336 14
Pool Venezia	18	7	11	1180:1240 14
Codroipese	18	6	12	1356:1442 12
Spilimbergo	18	5	13	1141:1301 10
Limena	18	4	14	1286:1435 8
PRIHODNJI KROG Bor Radenska - C. Rosazzo				
(2.2. ob 20.30 v Trstu, na l.maju)				
C2 liga IZIDI 17. KROGA Muggia				
- Portogruaro 91:71; Aviano - Cervignano				
59:58; Ronchi	CBU 84:71; Latisana - Ardita je			
bila preložena; Basket UD				Jadran 58:69;
Santos - Tricesimo 76:57; San Vito - Cormons				
70:78; CUS - Fanin 94:85.				
Jadran Mark	17	16	1	1382:1105 32
Ronchi	17	14	3	1401:1221 28
Muggia	17	14	3	1316:1191 28
Santos TS	17	13	4	1417:1146 26
Ardita	16	11	5	1170:1094 22
Cormons	17	11	6	1207:1212 22
CBU	17	9	8	1444:1365 18
Cervignano	17	8	9	1281:1243 16
CUS Videm	17	8	9	1293:1330 16
Latisana	16	7	9	1039:1181 14
Basket UD	17	6	11	1225:1261 12
ACLI Fanin	17	5	12	1311:1408 10
Portogruaro	17	4	13	1182:1311 8
Aviano	17	4	13	1159:1308 8
San Vito	17	3	14	1220:1387 6
Tricesimo	17	2	15	1035:1319 4
PRIHODNJI KROG Jadran			- CUS (3.2. ob 18.00	
v Briščikih)				
D liga vzhod izidi 17.				
KROGA Don Bosco - Dinamo 72:63; Kontovel				
- Breg 69:81; Drago		- NAB		75:86; Poggi -
Athletismo 64:63; Perteole -				San Vito 71:66;
Monfalcone -	Fogliano		87:61; Romans -	
Isontina 78:63.				
Goriziana	15	13	2	1268:980 26
San Vito	16	13	3	1097:1067 26
NAB	16	12	4	1207:1069 24
Perteole	16	12	4	1069:1054 24
Monfalcone	15	12	3	1124:963 24
Breg	16	10	6	1254:1151 20
Poggi	16	10	6	1128:1059 20
Don Bosco	16	10	6	1114:1072 20
Romans	16	8	8	1111:1119 16
Dinamo	16	4	12	1203:1238 8
Athletismo	16	4	12	1059:1132 8
Isontina	16	3	13	1113:1238 6
Kontovel Soko	16	3	13	1058:1198 6
Drago B	16	3	13	1121:1281 6
Fogliano	16	3	13	1024:1273 4
PRIHODNJI KROG Goriziana				- Kontovel (2.2.
ob 20.30 v Gorici); Breg bo prost.				
4 krogi ali točno 35 dni je minilo odkar smo zadnjič zabeležili tri zmage. Tokrat so bili uspešni borovci, jadranovci in brežani, 22. oziroma 23. decembra pa je k skupnim trem zmagam prispevala namesto Brega združena ekipa Kontovel Sokol. To je bila tudi zadnji uspeh Šušteršičevih varovancev: takrat so premagali zad-njeuvrščeni Fogliano, ki je v prejšnjem kolu premagal Breg.
NAJ DOSEŽKI
Skupno: Burni (Bor) 26, Sila (Breg) 25, Lorenzi (Breg) 20, Babich (Bor) 18, S. Ferfoglia (Jadran) 16. Prosti meti: Burni (Bor) 6:6 (100%)
Za 2T: Babich (Bor) 5:5 (100%) Za 3T: Burni 4:6 (67%) Statistika flop: Doglia (Kon/Sok) 1:5 (20%), Jevnikar (Breg) 1:5 (20%) in Cerne (Breg) 1:5 (20%) za 2T, Jadran 5:22 (22%) za 3T
NAJBOLJŠI STRELCI
C-LIGA po 18. krogu: Babich 254, Burni 228, Kralj 215, Krizman 148, Madonia 132, Visciano 119
C2-LIGA po 17. krogu: S. Ferfoglia 290,
Slavec 225, Oberdan 183, Franco 162, K.
Ferfoglia 132, Marusic 120 D-LIGA po 17. krogu: Sila (B) 292, Paole-tič (K/S) 272, Jevnikar (B) 191, Lisjak (K/S) 180, Križman (B) 152, Ciacchi (B) 142
/
ŠPORT
Četrtek, 31. januarja 2008
15
smučanje - Deželna tekma
Solidni kljub padcem
Najmlajši v kraju Forni di Sopra
Lara Purič ta teden: zmaga v veleslalomu in 7. mesto v slalomu
V nedeljo so naši mladi smučarji tekmovali na dveh frontah. Najmlajši so tekmovali v kraju Forni di Sopra, dečki/deklice in nara-ščajniki/naraščajnice pa na Pianca-vallu, kjer so izpeljali slalom.
Slabe vremenske razmere (veter in visoke temperature) so hitro razorale progo, kar je tekmoval cem povzročalo kar ne kaj pre -glavic. Najboljša je bila Mladinina smučarka Lara Purič, ki je bila med naraščajnicami kljub padcu v dru gem spus tu sedma, potem ko je dan prej- kot smo že poročali -zma gala na ve le sla lo mu. V is ti starostni kategoriji sta tekmovali tudi Elisa Košuta (16.) in Ingrid Peric (18.) (obe Devin).
Med na ra ščajni ki sta nas topi -la le Štefan Žužek (Devin) in Mi-nej Pur ič (Mla di na), saj so bi li ostali Gadi odsotni zaradi bolezni. Oba spusta je zaključil le Štefan Žužek, ki je bil na koncu osmi, Minej Purič pa je odstopil že v prvem spustu.
Konč no osmo mes to je zasedel tudi Albert Kerpan med dečki: po prvem spustu je bil zaradi padca 14., v drugem spustu pa je z do bro vož njo nad ok na dil šest mest. V žen ski kon ku ren ci je bi la Alessia Fantini 15.
Najmlajši (baby in cicibani) pa so tekmovali v gimkani na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Med babyji je bil najhitrejši najmlajši Gad Blaž Klinec (Devin), ki je bil na koncu osmi. Nastopili so še Brdinini mladi smučarji: Carlo Francesco Rossi (23.), TOomaž Kafol (36.) in Kalc Matej (37.) (vsi Brdina). Med smučarkami je bila Lorenza Jež (Brdina) 33. Med ci-cibankami je nastopila Katrin Don (23.), med cicibani pa Andrea Facchini (29.) (oba Brdina).
Konec tedna so nastopali tudi masterji. V soboto so na Zonco-lanu tekmovali za Trofejo Rizzian v organizaciji Sci club 70. Najhit-rej ši je bil tudi tokrat Mla di nin ve -teran Stojan Sosič, ki je bil v kategoriji master B7 drugi, v absolutni lestvici masterjev skupine B (od 1952 in starejši) je bil osmi. Nastopili so še Devinovi smučarji: Claudio Škerk (9. v kat. A1), Franco Parmesan (9. v kat. A3), Alessandro Carciotti (11. v kat. A4), Lucio Musina (21. v kar. A4) in Alessandro Hrovatin (7. v kat. B6) ter Alex Per-narcic, ki je odstopil.
Zara di sla bih vre men skih raz mer pa je ne delj ska tek ma na Želebeh za mladince, člane in veterane odpadla.
košarka - Moška mladinska prvenstva
Jadranovi in Borovi sedemnajst in petnajstletniki tokrat vsi praznih rok
DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Jadran Zadružna banka kraška banka - CBU 64:80 (25:19, 47:37, 56:60)
JADRAN ZKB: M. Malalan 3, Škerl 8, Regent 3, A. Malalan 1, Sedevčič 8, Ban 29, Hrovatin 5, Bernetič 6. TRENER: Mario Gerjevic. SON:24; PON: Škerl, Regent, Hrovatin; 3T: Škerl 2, Ban in Hro-vatin 1.
»Dokler nam niso pošle moči, smo bili povsem enakovreden nasprotnik,« je po srečanju dejal trener Mario Gerjevic. V prvem polčasu so namreč njegovi varovanci igrali zelo dobro. Napad je deloval brezhibno, obramba je bila izredno čvrsta, zelo dobro pa so se odrezali tudi na skoku. Dve lepi trojki je dosegel mladi Tadjan Škerl, poleg Boruta Bana pa so bili tudi ostali igralci združene ekipe razpoloženi v napadu. V drugem delu pa je na dan prišla utrujenost. Poznalo se je, da so bili samo v osmih, napravili so tudi nekaj naivnih napak in poleg tega tudi trije igralci so morali predčasno z igrišča zaradi petih osebnih napak. To so seveda takoj izkoristili gostje, ki so v zadnji četrtini prevzeli pobudo in z delnim izidom 8:20 prišli do novih dveh točk.
Ostali izidi 18. kroga: UBC - Ardita 69:83, Lux S. Girogio - Aviano 71:74, Falconstar - Azzurra TS 40:74, Fanin TS
- Libertas TS 79:54, Portogruaro - Ca-sarsa 89, 32, Don Bosco TS - MGM Por-denone 55:80, Snaidero je bil prost.
Vrstni red: Snaidero** 30, Fanin* in Azzurra TS 28, MGM 26, Ardita 24, UBC* in CBU 22, Libertas TS 18, Por-togruaro 12, Don Bosco TS* in Jadran ZKB 10, Falconstar 8, Aviano 7, Lux S. Giorgio 4, Casarsa 0 (** dve tekmi manj, * s tekmo manj).
DEŽELNO PRVENSTVO U17 Barcolana - Bor Čok 90:68 (30:20, 46:46, 69:55)
BOR ČOK: Peretti, Pertot 24, Na-dlišek 14, Sancin, Miliš, Montalto 15, Ku-kic, Švara 15, Tanasijevic.
TRENER: Robi Jakomin. SON: 25; PON: Pertot; 3T: Pertot 1.
Peterka Barcolane, ki jo trenira trener Cicibone Gaetano De Gioia, se je borovcem oddolžila za poraz iz prvega dela sezone. Varovanci trenerja Jakomina so srečanje pričeli zelo slabo. Preveč je bilo napak in gostitelji so že v prvi četrtini dosegli kar 30 točk. V drugi četrtini pa so košarkarji Bora strnili svoje vrste in uspeli nadoknaditi razliko. Srečanje pa se je odločilo v tretji četrtini. Borovci so imeli pobudo trdno v svojih rokah in gostitelji niso našli pravega orožja vse, dokler se trener De Gioia ni odločil za con-
Tadjan Škerl je proti videmski peterki CBU (U17) dosegel dve lepi trojki. Vsega skupaj je zbral 8 točk.
kroma
sko postavitev v obrambi. To je povsem zmedlo borovce, ki so s težavo dosegli koše in sanje o zmagi so se razblinile.
Ostali izidi 14. kroga: Goriziana - Jadran ZKB 30.01, Alba - Santos 56:73, Ronchi - S. Vito 75:44, Falconstar - Baloncesto np, Salesiani - NPG np, Palla-canestroTS je bil prost.
DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Jadran Zadružna kraška banka - Ser-volana 23:138 (7:19, 13:61, 18:97)
JADRAN ZKB: Pegan, Kraus 2, Frandolič 4, Gregori, Pertot 1, Longo 3, DellAnno 2, Malalan 4, Škerl 7. TRENER: Mario Gerjevic. SON: Jadran 7; 3T: Frandolič 1.
Združena ekipa je zaradi epidemije gripe nastopila z izredno okrnjeno postavo. Poleg tega tudi Tadjan Škerl je igral le šest minut, saj je bil cel teden bolan in ga je zato trener Gerjevic preventivno pustil na klopi. Na igrišče so tako stopili letniki 94. Servolana pa je kljub temu celo srečanje predvajala conski presing (zgleda, da za nekatere velja le visoka zmaga), tako da naši košarkarji so bili brez moči in visok poraz je bil neizbežen.
Ostali izidi 15. kroga: Lignano -Codroipese 51:95, Libertas - Feletto 60:75, UBC - Falconstar 77:57, Porto-gruaro - Azzurra 40:96, Pordenone -Acegas Aps 70:74.
DEŽELNO PRVENSTVO U15 Aibi Fogliano - Bor Zadružna kraška banka 67:40 (19:4, 33:16, 49:30)
BOR ZKB: Sancin 8, Mahorčič, Merku, Labiani, Kukic 12,Tanasijevic 20. TRENER: Robi Jakomin. S0N:10.
Ključno vlogo je tokrat odigrala prva četrtina v kateri so mladi košarkarji Bora napravili preveč napak, predvsem v napadu (grešili so tudi iz lahkih položajev). Od druge četrtine dalje pa so bili povsem enakovreden tekmec, kljub temu, da je lahko trener Jakomin računal le na sedem igralcev (tudi Borovo peterko pesti epidemija gripe).
Ne glede na poraz, je bil trener Ja-komin zadovoljen s svojimi igralci, saj so vsi igrali zelo borbeno, predvsem pa so skušali prikazati to, kar so vadili med tednom na treningih.
Ostali izid 8. kroga: Don Bosco -Perteole 62:65.
košarka - Poletovke v ženski C-ligi
Četrta zaporedna zmaga
Zdaj tik pod vrhom - Za čvrsto skupinsko obrambo zaslužijo pohvalo vsa dekleta
Polet - Gorizia 2002 68:55 (17:6, 32:13, 44:26)
POLET: Peric, Danev 10, I. Pertot 4, Milič 23, Piccini 10, Malalan 13, K. Pertot, Nadlišek 3, Abrami 5, Budin, trener Andrej Vremec. TRI TOČKE: Milič 3, Malalan 2, Na-dlišek in Piccini 1
Proti ekipi, ki jih je v prvem delu prvenstva tesno premagala, so tokrat Poletove tretjeligašice gladko zmagale in nanizale že četrti zaporedni uspeh, ki jih je popeljal v sam vrh razpredelnice. V prvih dveh četrtinah so Vremčeve varovanke solidno igrale v napadu, zelo dobro pa v obrambi, saj so sicer nenatančnim Goričankam dopustile vsega 13 točk. Gostje so igrale v nekoliko okrnjeni postavi, pri Openkah pa se je Nika Nadlišek žal spet poškodovala kmalu po začetku tekme.
V nadaljevanju igre so poletovke še naprej držale vajeti igre v svojih rokah in obvladovale nasprotnice. Na koncu je trener dal možnost vsem igralkam, da stopijo na igrišče, te pa so dobro opravile svojo nalogo. Tokrat si vse igralke zaslužijo pohvalo za čvrsto in skupinsko obrambo, Darma Milič pa je bila s 23 točkami ponovno najboljša strelka tekme. V prihodnjem
Darma Milič je bila s 23 točkami spet najboljša strelka tekme
kroma
krogu čaka naše trd oreh, saj se bodo v gosteh pomeril s Scogliettom, ki vsekakor ni nepremagljiv.
Ostali izidi 6. kroga: Pordeno-ne Team90 - Scoglietto 49:42, Servo-
360 STOPINJ Giulia Sadlo
Rada potuje, zbira skodelice in kozarce
lana - Codroipese prekinjena pri izidu 55:60.
Vrstni red: Pordenone 10, Scoglietto in Polet 8, Goriziana 6, Co-droipese 4, Servolana 0.
Odbojkarica Bora v ženski D-ligi Giulia Sa-dlowski se je po več letih bivanja v tujini lani znova vrnila v rojstni Trst. Živela je in delala v Londonu, zatem pa je nekaj časa preživela tudi v Braziliji, kjer je učila italijanščino. Po povrat-ku v Trst se je zaposlila v krajevnem podjetju (finančni sektor). Najboljši športni dosežek: napredovanje iz 1- ŽD v D-ligo Datum rojstva: 12.3.1980
Društvo: Bor Bivališče: v Trstu (pri Sv.Justu), pred tem nekaj časa v Londonu in Braziliji
Stan: »single« Zaposlen/študent: zaposlena v finančnem sektorju
Ostali športi: smučanje, sankanje, spinning, balinanje
Moj trener:
Marko Kalc
Ostale dejavnosti in konjički: potovati, zbiranje skodelic čaja in raznoraznih kozarcev
Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, Piccolo, Il Sole 24 ore; Hit, Cosmopolitan, Vanity Fair, Glamour; Rai2; risanke, L'Isola dei famosi, Beautiful, Fiorellov novi program
Knjiga na nočni omarici: Bridget Jones' diary
Najljubša glasba: glasba 80.let, No doubt, Madonna
V sobotah zvečer grem najraje... v disko bar ali s prijatelji konec tedna v Ljubljano ali v tujino
Najljubša jed:
pica
Najljubša pijača: voda, čaj in gin-lemon
Navijam za: nikogar
Najljubši zamejski športnik: Borut Plesničar in moja prijateljica Ivana Flego
Najljubša zamejska osebnost: Boris Pahor
Moja zastava: brazilska
Najljubše počitnice: Ilha Grande v Braziliji
Če ne bi izbrala svojega športa, bi rad bila... kotalkarica
Zgled v športu: brazilski odbojkar Giba
Skrita želja:
živeti na samotnem otoku z ljubljeno osebo
Torek, 29. januarja 2008 2 3
SPORT
H V I • V	•
Težki casi
18 Torek, 29. januarja 2008
NOGOMET
/
elitna liga - Nepričakovana zmaga in še en neroden spodrsljaj
Juventina s skalpom Maje se Calojev stolček
Štandrežci so Manzaneseju zadali drugi prvenstveni poraz - Vesnino vodstvo bo danes odločalo kako naprej
kras koimpex
Na udaru vezna linija in levo krilo
"KTii
Repenski Kras Koimpex je v zadnjih štirih krogih zbral le tri točke (na dvanajst razpoložljivih) in le dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Kaj se dogaja Alej-nikovim varovancem? »Očitno nekaj ne gre. Igramo slabo in ne-motivirano. Sredina igrišča ni produktivna. Napadalci dobijo premalo uporabnih žog. Krili ne delujeta kot je treba. Na desni strani smo nekaj poskušali ustvariti z Battijem, na levi strani pa igramo že nekaj tekem pod vsako kritiko,« je bil kritičen športni vodja Goran Kocman.
»Jutri (danes op. ur.) se bomo temeljito pogovorili z igralci, dru gače bo tre ba kaj ukrepati.« Nedeljska tekma proti Santama-ri-
i je bila na nizki tehnični ravni. Edino priložnost za zadetek je imel Gi or gi, ki pa je zadel vratni -co. Pri Krasu se tako pripravljajo na sobotno tekmo proti Pro Ro-mansu (ob 15. uri v Romansu). Trener Sergej Alejnikov ne bo imel na raz pola go kaz no vanih Saua in Radovinija. Povrh tega se je v nedeljo poškodoval Banello, ki si je zlo mil pi ščal ( it. perone), Visintin in Bagon pa sta poškodovana. (jng)
Fantastična Juventina. V 17. krogu elitne lige so premagali nič manj kot kvotirani Manzanese (prvi na lestvici, šele drugi poraz) in se tako maščevali za poraz v prvem delu prvenstva (5:0). Povrh tega so varovanci trenerja Danteja Portellija v zadnjih minutah igrali z desetimi igralci. Sodnik je izključil vratarja Sandriga in rokavice se je zatem nataknil napadalec Dario Kovic, ki je ostal do konca tekme neprema-gan. »Pohvaliti moram res vse fante in tudi našega trenerja. Igrali so odlično, požrtvovalno in zelo koncentrirano. Pristop je bil pravi. S tako igro se bomo reši li brez vsa krš nih težav,« je poudaril športni vodja Gino Vinti. Pri Ju-ven ti ni so se tokrat izkazali res vsi, tudi rezervni igralci. V štandreškem taboru upajo, da bodo nadaljevali v tem stilu.
Kaj pa kriš ka Ves na? Po ne delj -skem porazu proti Palmanovi (0:1) je postal položaj na lestvici res kritičen. V taboru Ves ne so ze lo zas krblje ni, saj ekipa tokrat ni prikazala lepe igre in dobrega nogometa. »Smo v težavah. Nekateri ključni igralci so v nedeljo odpove da li in igra ni bi la na viš ku. Res je, da smo zgrešili enajstmetrovko (Mer-vich), to pa ne sme biti opravičilo. Pogrešal sem požrtvovalnost. Pogrešamo igro tiste prave Vesne,« je komentiral predsed nik Ro bert Vido ni, ki je na vpra ša nje, kako bodo sedaj ukrepali,
odgovoril takole: »Že jutri (danes op. ur.) se bo sesta lo klub sko vod stvo in odlo či li bomo kako na prej. Danes (vče raj) smo se sre čali z ne katerimi odborniki, v nedeljo pa sem se osebno pogovoril z nekaterimi nogometaši.«
Se torej obeta zamenjava na trenerskem stolčku?
»Padlo je že nekaj predlogov. Vsekakor situacija bo bolj jasna jutri (danes) zvečer.«
Calojev stolček se je torej v nedeljo pošteno zamajal! (jng)
2. al - Zadovoljni in manj zadovoljni
Breg bližji play-off coni Zarja Gaja jezna s sodnikom
50
dni je minilo, odkar je Vesna zadnjič zmagala (9. 12. proti Unio-nu 1:0). To je bila šele druga zmaga »plavih«, ki so pravi specialisti za neodločene izide (kar deset, največ v elitni ligi). V deželi je toliko neodločenih izidov zbral samo še Staranzano.
BREG - »Igrali smo zelo pozorno,« je uvodoma komentiral spremljevalec Lorenzo Zupin, ki je pohvalil nastop mladega Ciguia in vratarja Barbata, ki je ubranil enajstmetrovko. »Ekipa iz Žavelj je solidna, povrh tega pa smo igrali z okrnjeno postavo. Trener Davor Vitulič je moral nekoliko spremeniti igralne pozicije nekaterih igralcev. Poteza je bila pravilna.« Pri Bregu so obenem pohvalili sojenje. Po tekmi pa je bil na vrsti še daljši »tretji polčas«.
ZARJA GAJA - Sodnik je tokrat pošteno razjezil nogometaše (in navijače) Zarje Gaje. Delivec pravice je spregledal dva prekrška z roko (enega pri zadetku Chiarbole, drugega pa v kazenskem prostoru tržaške ekipe, ko se je žoge dotaknil branilec). Sodnik je zatem izključil Mateja Bernetiča (pred tem tudi Sattija), predsednika Roberta Kalca in Marku Ka-rišu pokazal rumeni karton (četrti). V prvem polčasu je Zarja Gaja igrala dobro in zasluženo povedla. V drugem delu so gostje izkoristili številčno premoč in sodnikove odločitve. Po porazu je Zar-
ja Gaja zdrknila na 4. mesto. Boj za končnico prvenstva se je tako zakom-pliciral, saj so rumeno-modre dohitele še nekatere ekipe.
3. AMATERSKA LIGA
Mladost se je upirala
Doberdobska Mladost se je solidno upirala ekipi Torre, ki je eno boljših moštev v tej skupini. Prvi polčas (igrali so v Sovodnjah, ker v Doberdobu popravljajo slačilnice) je bil izenačen. Vsi goli so padli v drugem delu. Najprej so povedli gostje, kmalu pa je izenačil Simone Bressan, ki je uspešno izvedel kazenski strel iz enajstih metrov, potem ko so v kazenskem prostoru podrli Daniela Ferleza. Torre zatem ni stal križem rok in gostje so kmalu znova povedli. Varovanci trenerja Fa-bia Samba so se potrudili in poskušali so izenačiti, toda neuspešno. Torre je s tretjim zadetkom zapečatil izid in tekme je bilo konec. (jng)
1. amaterska l.
Sovodenjci OK Primorec in Primorje pod -9
Sovodnje je zadihalo, položaj Primorja Interland in Primorca pa se je po nedeljskem 17. krogu poslabšal, saj je tudi Ruda zmagala in kvota za obstanek se je dvignila na +9 točk.
PRIMOREC - V trebenskem taboru so zadovoljni s točko (2:2), čeprav so nekaj minut celo vodili z 2:1. San Sergio ima odlično ekipo. Kar nekaj igralcev je pred časom igralo v višjih ligah (med temi Cer-melj). »Točka je dobrodošla. Za moralo je pomembno, da nismo izgubili. Kar se tiče same igre, je San Sergio igral bolje. Vsekakor smo igrali požrtvovalno in borbeno. To je pozitivno za nadaljevanje prvenstva,« meni kapetan Peter Emili, ki sploh ni vrgel puške v koruzo. »Zmagati moramo proti našim neposrednim tekmecem za obstanek. To so Pri-morje, Azzurra, Ruda, Sovodnje in Medea.«
PRIMORJE INTERLAND -Pred nedeljsko tekmo je bil športni vodja Dean Štolfa optimist. Toda na igrišču so bili nogometaši svetoi-vanskega društva premočni za pro-seško ekipo. »Zmaga San Giovannija je bila povsem zaslužena. Tržačani imajo odlično ekipo, ki bi lahko brez težav nastopala tudi v višji promocijski ligi,« poudarja branilec Mitja Merlak, ki je moral paziti na solidnega slovenskega napadalca Saviča. »Dobro smo igrali le v začetku drugega dela, kar pa je bilo premalo. Sedaj nas čaka serija zelo pomembnih tekem. Že proti Sovodnjam, ki so dobra ekipa, ne smemo izgubiti, drugače bomo izpadli.«
SOVODNJE - »Nad pričakovanji, toda zasluženo,« je bil komentar predsednika Zdravka Kuštri-na. »S tremi točkami smo nekoliko zadihali, čeprav je bo boj za obstanek še dolg. Po vodstvu San Can-ziana z 2:0 sem skorajda obupal, zatem pa so fantje - čestitam jim - reagirali. Igrali smo koncentrirano. Napeto je bilo vse do konca, vse dokler je Reščič dosegel četrti zadetek v podaljšku.« Kogoj in Tomšič sta v nedeljo prejela četrti opomin in ju ne bo na tekmi proti Primorju.
V PETEK - Primorje in Sovodnje bosta tekmo 18. kroga igrali že v petek zvečer ob 20.30 na Opčinah (igrišče Ul. Alpini). (jng)
POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV
ENAJSTERICA TEDNA
Elitna liga
Juventina - Manzanese 1:0 (0:0)
STRELEC: 47. Ballaminut. JUVENTINA: Sandrigo, Terpin, Buttignon, Zucco, Sannino, Giar-russo, Ballaminut (Fici), Pantuso (M. Peteani), Devetak (Contin), Degrassi, Kovic, trener Portelli. IZKLJUČEN: v 80. Sandrigo. Vesna - Palmanova 0:1 (0:1) VESNA: Samsa, Bertocchi (Mon-tebugnolo), Tomizza, Velner, Grgič, Ervigi, Gerbini, Fichera (Leghissa), Mervich, Leone (Boscolo), Ventu-rini, trener Calo. Promocijska liga Santamaria - Kras Koimpex 0:0 KRAS: Contento, Nonis, Banello (Radovini), Centazzo, Ventrice, Orlando (A. Alejnikov), Giorgi, Batti, Kneževič, Sau, Botta, trener S. Alejnikov. 1. amaterska liga Primorec - San Sergio 2:2 (1:1)
PRIMORČEVA STRELCA: v 45. Braini, 63. Braini 11-m PRIMOREC: Loigo, Emili, Man-freda, Santi, Braini, Meola, La-ghezza, Lanza, Micor (Snidar), Ca-del (Mustacchi), Carli (Ursic), trener Oliviero Macor. IZKLJUČEN: Meola.
San Giovanni - Primorje Interland 2:0 (1:0)
PRIMORJE: Percich, Ferro, Brajnik, Davide Ravalico, Merlak, Dagri, Picciola, Pipan (Pugliese), Cola-suonno (Pauletic), Bertocchi, Sic-cardi, trener Nevio Bidussi. San Canzian - Sovodnje 2:4 (2:2) STRELCI ZA SOVODNJE: v 35. in 45. M. Ferletič, 60. Calligaris, 92. Reščič.
SOVODNJE: Pavio, Pacor, Robert Figelj, Kogoj, Bregant, Simone, Tomšič (Colapinto), Calligaris, Por-telli, Matej Ferletič, Reščič, trener Sari.
2.	amaterska liga
Breg - Zaule 1:0 (1:0)
STRELEC: v 25. Zidarich 11-m. BREG: Barbato, Cigui, Degrassi, Laurisa, Gargiuolo, Zidarich, Pe-darra, Bursich, German, Bernobi (Rossone), Sestan, trener Vitulič. Zarja Gaja - Chiarbola 1:2 (1:0) STRELEC ZA ZARJO GAJO: Sat-ti v 10. min.
ZARJA GAJA: Carmeli, Bernetič, Kariš, Mihelčič, V. Križmančič, Sa-lierno, Franco (Ghezzo), Satti, Frat-nik, Bečaj, Schiraldi, trener Nonis. IZKLJUČENA: Satti in Bernetič.
3.	amaterska liga Mladost - Torre 1:3 (0:0) STRELEC ZA MLADOST: Bressan v 60. min. iz 11-m. MLADOST: Kuštrin, Batistič, Zor-zin, Škabar (Bensa), Černic (Jarc), Contin, Terpin (Buzin), Bressan, Gagliano, Ferlez, Radetič, trener Sambo.
»imfone-Bar-bato
(Brea)
Francesco Sannino'
Denis Ventrice
Ss|(Kras Koi
D
»imone Bressan
v "a *
O rr\ \f7 O
larco Cadel
Elitna liga izidi 17. kroga					
Torviscosa -	Gonars 0:0; Casarsa -				Fincantieri
0:1; Juventina - Manzanese 1:0; Sevegliano -					
Muggia 1:2; Vesna - Palmanova 0:1; Tolmezzo					
- Pordenone 0:4; Azzanese -				Tricesimo 0:0;	
Monfalcone	- Union 91 0:0.				
Manzanese	17	11	4	2	29:9 27
Pordenone	17	11	3	3	33:15 36
Torviscosa	17	7	5	5	15:16 26
Gonars	17	6	7	4	19:16 25
Monfalcone	17	5	9	3	16:12 24
Fincantieri	17	7	3	7	20:23 24
Muggia	17	7	2	8	28:22 23
Palmanova	17	6	4	7	27:28 22
Juventina	17	6	4	7	12:25 22
Tricesimo	17	5	6	6	18:20 21
Azzanese	17	4	8	5	20:23 20
Tolmezzo	17	4	7	6	14:21 19
Sevegliano	17	3	8	6	14:17 17
Vesna	17	2	10	5	17:23 16
Union 91	17	4	4	9	15:21 16
Casarsa	17	3	6	8	16:22 15
PRIHODNJI	KROG	Gonars		-	Juventina;
Azzanese - Vesna.					
Promocijska liga
IZIDI 17. KROGA Virtus Corno - Capriva 2:1; Lignano - Mariano 1:1; Santamaria - Kras 0:0; Pro Gorizia - Pertegada 1:1; Isonzo -Cervignano 1:1; San Lorenzo - Pro Romans 3:2; Cantro Sedia - San Luigi 1:0; Staranzano -Sangiorgina 1:2.
San Luigi	17	11	3	3	32:15	36
Lignano	17	10	4	3	27:13	34
Centro Sedia	17	9	4	4	17:10	31
Kras Koimpex	17	7	8	2	21:14	29
Pro Gorizia	17	5	9	3	14:11	24
Pro Cervignano	17	5	9	3	21:20	24
Sangiorgina	17	5	7	5	18:18	22
Pro Romans	17	5	7	5	14:14	22
Virtus Corno	17	5	7	5	17:19	22
Capriva	17	5	6	6	10:15	21
Staranzano	17	3	10	4	15:17	19
Mariano	17	3	9	5	9:11	18
Santamaria	17	4	5	8	14:23	17
San Lorenzo	17	3	6	8	14:23	15
Pertegada	17	3	4	10	14:21	13
Isonzo	17	2	4	11	10:23	10
PRIHODNJI KROG Pro Romans - Kras
1. amaterska liga					
IZIDI 17. KROGA Ruda			Azzurra 2:1; Pieris -		
Gallery 0:2; Villesse -		Gradese 3:5; Ponziana -			
Medea 5:3;	San Giovanni			Primorje 2:0;	
Primorec -	San Sergio		2:2;	San	Canzian -
Sovodnje 2:4; Aquileia - Turriaco 1:0.					
San Giovanni 17		11	4	2	36:18 37
Aquileia	17	10	5	2	30:19 35
Ponziana	17	7	9	1	34:22 30
Gallery	17	8	4	5	31:24 28
Gradese	17	8	4	5	30:25 28
Villesse	17	8	3	6	25:24 27
San Sergio	17	7	5	5	30:22 26
Turriaco	17	5	9	3	19:17 24
San Canzian	17	6	4	7	27:30 22
Pieris	17	4	8	5	19:21 20
Sovodnje	17	4	7	6	25:29 19
Medea	17	4	6	7	26:29 18
Ruda	17	5	3	9	23:29 18
Azzurra	17	4	3	10	19:30 15
Primorje	17	2	4	11	18:37 10
Primorec	17	1	6	10	25:41 9
PRIHODNJI KROG: San Canzian					- Primorec;
Primorje - Sovodnje.					
2. amaterska liga					
IZIDI 17. KROGA Breg - Zaule 1:0; Costalunga					
- Begliano 2:1; Domio - Moraro 3:2; Mossa -					
Opicina 1:4; Muglia		- Esperia 1:2; Piedimonte			
- Audax 1:0; Ronchi		- Lucinico 1:0; Zarja Gaja			
- Chiarbola 1:2.					
Costalunga	17	11	6	0	35:13 39
Piedimonte	17	11	3	3	27:13 36
Ronchi	17	8	9	0	22:13 33
Chiarbola	17	9	3	5	21:16 30
Zarja Gaja	17	8	4	5	23:16 28
Esperia	17	8	4	5	22:16 28
Domio	17	8	2	7	25:19 26
Breg	17	7	5	5	15:17 26
Zaule	17	7	1	9	27:28 22
Opicina	17	5	5	7	30:30 20
Begliano	17	6	1	10	14:20 19
Lucinico	17	5	4	8	18:27 19
Moraro	17	3	8	6	16:21 17
Audax	17	3	6	8	16:26 15
Muglia	17	3	2	12	14:27 11
Mossa	17	1	3	13	10:33 6
PRIHODNJI KROG:		Breg	- Muglia; Opicina -		
Zarja Gaja.					
3. amaterska liga
IZIDI 17. KROGA Aurisina - Fiumicello 1:0; Campanelle - Aiello 0:3; Malisana - Romana 0:1; Mladost - Torre 1:3; Montebello - Castions 0:3; S.Andrea - Cgs 7:0; Union - Strassoldo 3:1; Terzo je bil prost.
Castions	16	13	1	2	38:10	40
Torre	16	12	1	3	44:18	37
Romana	16	11	3	2	25:8	36
S.Andrea	16	11	2	3	37:11	35
Fiumicello	16	8	4	4	27:16	28
Terzo	15	8	4	3	19:8	28
Aurisina	16	7	1	8	22:22	22
Malisana	16	5	3	8	16:28	18
Mladost	16	3	6	7	16:24	15
Aiello	16	4	3	9	15:28	15
Strassoldo	16	3	5	8	25:37	14
Montebello	16	3	5	8	15:27	14
Union	16	4	2	10	21:34	14
Cgs	16	4	1	11	25:45	13
Campanelle	15	2	1	12	15:44	7
PRIHODNJI KROG:Castions - Mladost
/
ŠPORT
Četrtek, 31. januarja 2008
19
namizni tenis - Drugi del ženske A2-lige za napredovanje
Kras proti nikomur ni vnaprej obsojen na poraz
Seznam igralk Molfette in Castelgoffreda kaže tudi na določene vrzeli nasprotnic
Kras Zadružna kraška banka je v prvi tekmi končnice za napredovanje državne namiznoteniške A2-lige napravil pomemben korak na poti do povratka med elito italijanskega namiznega tenisa. Varovanke trenerja Fenga so z borbeno in srčno igro povsem zasluženo premagale Asolo iz Mantove, glavnega tekmeca v boju za napredovanje.
Drugi krog, dejansko pa prvi, saj uvodnega kroga končnice zaradi reprezentančnih obveznosti nekaterih igralk niso odigrali (premestili so ga na soboto 9. februarja), je že potrdil, daje Sandona-tese nedvomno najmočnejša ekipa, saj razpolaga tudi z najbolj homogeno posta-
kolesarstvo
Pri SK Devin se pričenja nova sezona
vo. Vse ostale ekipe pa so lahko v dometu igralk Krasa, saj so na isti ravni, če ne za spoznanje nekoliko slabše od Asole.
Ekipa Molfette, proti kateri bo Kras igral 9. februarja, ima v svojih vrstah Kitajko Wu Yan in Italijanki Ileano Irrera ter Rossello Scardigno. Kitajka Wu Yan j e skoraj na isti igralski ravni kot tujka Asoje Jiang Bo, med tem ko je Ileana Irrera nekoliko manj izkušena od Semenze, ki v soboto v Zgoniku ni osvojila niti točke. Irrera je zelo predvidljiva igralka, ki zelo hitro obupa, tako da jo lahko premagajo vse Krasove igralke. Zelo perspektivna pa je mlada Rossella Scardigno, ki sodi v krog mla-
mladinski nogomet
dinske reprezentance in na treningih trenira vedno s Kitajko. V društvu Mol-fetta imajo namreč kar 6 Kitajk.
Tudi ekipa Castelgoffreda ni nepremagljiva. Največjo uganko predstavlja Tatiana Steshenko, ki nastopa kot italijanska državljanka, čeprav ni še dobila državljanstva. Steshenkova zna biti zelo nevarna, predvsem če uspe vsiliti lasten tempo igre. Če pa zgreši dve žogici zaporedoma, nemudoma izgubi koncentracijo. Castelgoffredo pa ima v svojih vrstah tudi znano Alessio Arisi (številka 7. v Italiji), ki pa ne igra več tako kot v starih časih, ko je v napadu izvajala izredno močne udarce.
Na dosedanji uspešni poti krasovk v A2-ligi je svoj delež prispeval prav vsak član ekipe
kroma
V dometu vseh igralk Krasa pa je nedvomno tretja igralka Castelgoffreda, Alessia Turrini, ki je zelo obrambna igralka, večkrat pa se nepremišljeno poda v napad in napravi kar precej napak.
Sandonatese pri Krasu poznajo iz prvega dela, ko so v gosteh izgubili s 4:0, doma pa igrale neodločeno 3:3..
Izida 2. kroga: Kras ZKB - TT Asola 4:2, Respa Molfetta - Sandonatese 2:4, Castelgoffreod je bil prost.
Vrstni red: Sandonatese in Kras ZKB 2, Castelgoffredo, Asola in Molfetta 0.
Prihodnji krog (2.2.): Asola - Mol-fetta, Castelgoffredo - Sandonatese, Kras ZKB je prost.
namizni tenis - C1
Enajsta zaporedna zmaga krasovcev
Vicenza - Kras 2:5
Tonezzer - Bole 3:2 (11:8, 11:9, 8:11, 5:11, 11:7); Dal Ferro - Simoneta 1:3 (11:9, 3:11, 7:11, 4:4); Bortolo - Rotella 0:3 (6:11, 9:11, 7:11); Tonezzer - Simoneta 0:3 (10:12, 3:11, 7:11); Bortolotto - Bole 3:0 (11:7, 11:2, 11:5); Dal Ferro - Rotella 0:3 (5:11, 8:11, 8:11); Bortolo - Simoneta 0:3 (4:11, 3:11, 6:11).
Proti šibkejšim nasprotnikom iz Vi-cenze so Krasovci dosegli enajsto zaporedno zmago v prvenstvu in po porazu Adrie proti Cus Udine B povečali razliko pred tretjeuvrščenima ekipama na osem točk.
Odlično je igral Michele Rotella, ki je brez večjih težav odpravil Bortolotta, s katerim je v prvem delu prvenstva tesno izgubil. Mladi Krasov pingpongaš je zaigral izredno koncentrirano in z zelo preciznimi top-spini ugnal nasprotnika. Proti slabšim igralcem je Bojan Simoneta gladko zmagal Le Dal Ferru je uspelo iztržiti set. Bojan se je hitro zbral in vsilil nasprotniku napadalno igro. Dva poraza je na sobotnem srečanju utrpel Edi Bole, ki v povratnem delu prvenstva še ni igral tako kot zna. Dobro se je upiral levičarju Tonezzerju, kateremu je uspelo zmagati po petih nizih.
Naslednji teden se bodo krasovci podali na zahtevo gostovanje v Adrio. V primeru zmage bi se zgoniški fantje še bolj približali nepričakovanemu napredovanju v B2 ligo. (Si. B.)
Ostali izidi: Latisana - Valeggio 4:5, Q4 Padova - Cus Udine B 3:5, Salzano -Sarmeola 5:1, Cus Udine B - Adria 5:4
Vrstni red: Kras 22, Salzano 16,
Adria in Cus Udine B 14, Libertas Latisana 10, Q4 Padova in Valeggio 8,Vicenza, Sarmeola in Cus Udine A 6.
Zaskrbljujoča poraza
... v pričakovanju odločilnih tekem za obstanek v deželnih ligah - Naraščajniki tokrat korak nazaj - Najmlajši v okrnjeni postavi
Trener Ivan Sossi
Delovanje SK Devin je v tem času osredotočeno predvsem na smučarski odsek, saj je v polnem teku smučarska šola, ki se odvija vsako soboto in nedeljo v kraju Forni di Sopra, v februarju in marcu pa tudi organizacija nekaterih smučarskih tekem.
Toda tudi kolesarski odsek ne miruje. Že takoj po božično-novolet-nih praznikih je skupina začetnikov pri če la s tre nin gi na ces ti, saj se se zo -na cestnih dirk začne že v marcu in se zato mladi kolesarski navdušenci po dvomesečnem počitku že pripravljajo in izpopolnjujejo kondicijo. Za najmlajše kolesarje pa se bodo treningi za če li spo mla di, saj se nji ho ve tek -movalne preizkušnje v glavnem odvijajo v poletnem času.
Pri SK Devin opozarjajo še na eno novost. Član in stalni spremljevalec najmlajših kolesarjev, ki tekmujejo v kategorijah od G1 do G 6, Ivan Sos si, je pred krat kim us peš no opra -vil trenerski izpit 1. stopnje in se bo še nadalje usmerjal prav v delo z naj-mlaj ši mi, obe nem pa je pos tal tu di športni direktor in bo odgovoren za de lo va nje ce lot ne ga ko le sar ske ga oddelka.
Kdor se želi pridružiti odseku in se po sve ti ti ko le sar ski pa no gi se lah -ko javi in dobi informacije preko spletne strani info@skdevin.it ali pa na tel.št.: 338 4791602 (Loredana).
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Cormor - Pomlad 5:3 (1:2)
STRELCI ZA POMLAD: Jan Čok, Aljoša Čok in Martin Jarc.
POMLAD: Bandi, Petrovački, Candotti, Kuret, Potleca, Žerjal, Ko-vacic, Aljoša Čok, Kerpan, Jan Čok, Jarc (Radavcic), trener Kragelj.
IZKLJUČEN: Petrovački.
Grda in živčna tekma v Vidmu. Nogometaši Pomladi so igrali slabše kot ponavadi in zaradi tega znova prepustili nasprotniku vse tri razpoložljive točke.
Ekipa Cormor je povedla po napaki obrambe. Trener Marino Kragelj tokrat ni imel na razpolago Dedena-ra, Škabarja, Dolianija in Jevnikarja. Po lepem strelu zunaj kazenskega prostora je izenačil Jan Čok. Pred odmorom pa je Pomlad zasluženo po-vedla z Aljošo Čokom. V prvem delu so oranžno-plavi igrali zbrano. Ostali pa so v desetih, saj je sodnik izključil Aleša Petrovačkega.
Začetek drugega dela je bil nadvse katastrofalen, saj so gostitelji v eni minuti kar dvakrat zatresli Bandije-vo mrežo. Po četrtem golu Cormor-ja je zaostanek znižal Martin Jarc in nogometaši Pomladi so neuspešno poskušali izenačiti. Tekma je postajala iz minute v minuto vse bolj živčna in precej je bilo tudi grobih napak. Pomlad bo v nedeljskem zadnjem krogu rednega dela prvenstva igral proti Manzaneseju. Zatem pa se bo šlo zares, saj bo na vrsti play-out.
DEŽELNI NAJMLAJŠI
Pomlad - Ponziana 1:3 (0:2)
STRELEC: Carli POMLAD: Mattiassich, Cer-kvenič, Kuret, Rossone, Žerjal, Pahor, Viviani, Tosone, Hoffer, Brass, Carli, trener Ljubojevič.
Najmlajši Pomladi so v deželnem prvenstvu zbrali doslej pet zmag in dvanajst porazov
kroma
Ponziana je tokrat zasluženo odnesla domov vse tri točke. Pomlad je zaradi številnih poškodb in bolezni nastopila v zelo okrnjeni postavi. Trener Mile Ljubojevič je imel na razpolago le enajst nogometašev. V drugem polčasu pa je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče še Gabrijel Pahor, kar se je še kako poznalo na sredini igrišča. Po povprečnem prvem polčasu so varovanci trenerja Ljubo-jeviča igrali bolj zbrano in napadalno v drugem delu tekme ter dosegli častni gol s Carlijem. Isti igralec je nekaj minut kasneje zgrešil še drugi zadetek. V nedeljskem zadnjem krogu bo Pomlad igral v gosteh v Tolmeču.
Naraščajniki				IZIDI	17.
KROGACormor - Pomlad 5:3; Manzanese -					
Monfalcone 3:0; Palmanova - San Giovanni 1:0;					
Pordenone -	Donatello 0:0; Pro Romans -				Fut.
Giovani 2:2.					
Donatello	17	13 4	0	43:10	43
Pordenone	17	11 4	2	38:14	36
S.Giovanni	17	12 2	4	40:21	36
Monfalcone	17	8 3	5	26:14	27
Manzanese	17	80	9	27:21	24
Palmanova	16	62	8	16:32	20
Cormor	17	43	10	23:37	17
Pro Romans	17	44	9	23:31	16
Fut. Giovani	17	26	9	14:27	12
Pomlad	17	2 2	13	18:44	8
PRIHODNJI KROG Pomlad -			Manzanese		
Najmlajši			IZIDI 17. KROGA		
Donatello - Pordenone 2:3; Fut. Giovani - Extra					
1:1; Lignano	- Gemonese			0:4;	Pomlad -
Ponziana 1:3; Ronchi		- Tolmezzo 2:3.			
Pordenone	17	16	1	0	69:13 49
Donatello	16	12	1	3	62:9 40
Tolmezzo	17	12	0	5	39:22 36
Fut. Giovani	17	8	3	6	26:23 27
Extra	17	8	2	7	33:18 26
Ponziana	17	8	1	8	30:27 25
Ronchi	17	6	2	9	26:28 20
Pomlad	17	5	0	12	19:38 15
Lignano	17	2	0	15	9:58 6
Gemonese	17	2	0	15	13:81 6
PRIHODNJI KROG Tolmezzo				- Pomlad	
20 Torek, 29. januarja 2008
ODBOJKA
/
deželna prvenstva - Prvi krog povratnega dela
V primerjavi s prvim delom moške ekipe osvojile več točk
»Maščevanje« uspelo zlasti Slogi Tabor Televita in Olympii Tmedia
najboljši - Točke na set
Danjel Faganel in Michele Ombrato med moškimi, Ilaria Černic med ženskami
Danjel Faganel
Michele Ombato
V	primerjavi s prvim delom prvenstva je bil za naše moške ekipe prvi krog povratnega dela bolj uspešno, ženske, ki letos v glavnem dosegajo slabše rezultate kot moški, pa so v primerjavi z uvodnim krogom prvega dela dosegle še točko manj.
V	moški C ligi je bila v uvodnem prvenstvenem krogu uspešna le Soča, tokrat pa so točke osvojile vse tri naše ekipe. Najbolj zadovoljni so bili pri Slogi Tabor Televita, ki se je Cusu maščevala za nepričakovan poraz iz prvega dela, s tem pa je tudi pomagala Soči in Valu v boju za obstanek. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, kije šele po petih nizih osvojila derbi z Valom Imsa, ima zdaj že sedem točk prednosti pred Cusom, va-lovci pa so zdaj eno točko pred njim. V moški D ligi je Olympia Tmedia nepri-
Na sobotnem derbiju v Sovodnjah oboji prišli do točk, zmagala pa je Soča
prinčič
čakovano gladko osvojila pokrajinski derbi s Tržičani in se jim na lestvici približala na same tri točke, slogaši pa so edini med moškimi ekipami, ki so tokrat ostali brez točk, čeprav z nastopom niso razočarali. Njihove možnosti za uvrstitev v play-off pa so po tem porazu precej manjše.
Pri ženskah smo v D ligi zabeležili enake rezultate kot v prvem delu, saj je točko prav tako kot v uvodnem kolu dosegel le Govolley Kmečka banka (njegov položaj pa ostaja zelo kritičen), Konto-vel in Bor/Breg pa nista osvojila niti seta. Slabše so se odrezale slogašice, ki so Volleybas v gosteh prisilile k igranju petega niza, tokrat pa so zaradi številnih napak klonile že po samih treh setih, njihov položaj na lestvici pa se na srečo ni poslabšal, saj je tudi Virtus gladko izgubil.
Danjel Faganel in Michele Ombrato med moškimi ter Ilaria Černic med ženskami so igralci z največjim številom doseženih točk na set.
Moški
Danjel Faganel (Olympia Tmedia) 4,6 Michele Ombrato (Val Imsa) 4.6 Danilo Riolino (Sloga Tabor Televita) 3,9 Tadej Lango (Olympia TMe-dia) in Simon Černic (Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje) 3,8, Vasilij Kante (Sloga Tabor Televita) in Igor Valentinčič (Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje) 3,7, Matjaž Romano (Sloga) in Simon Rožac (Sloga) 3, Gregor Testen (Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje) 2,8
Ilaria Černic
Ženske
Ilaria Černic (Govolley Kmečka banka) 4,2
Sabrina Bukavec (Kontovel) 3,6
Paola Uršič (Govolley Kmečka banka) 3,4
Isabel Mania (Govolley Kmečka banka) 3,1, Ivana Flego (Bor Breg Kmečka banka) 3, Katja Vodopivec (Bor Breg Kmečka banka) 2,9, Chia-ra Fazarinc (Sloga List) 2,8, Irina Pertot (Sloga List), Meta Starc (Kontovel) in Alenka Verša (Kontovel) 2,6
intervju - Marko Černic (Soča)
Če bi vsi redno tenirali bi se lahko borili za play-off
Sočani so v soboto osvojili tudi povratni derbi z Valovimi odbojkarji, čeprav je bil ta precej bolj izenačen kot prvi. To je bila druga zmaga Soče na derbijih (izgubili so le enkrat), na nobenem pa še ni igral Marko Černic, ki še vedno ni prebolel gripe, zaradi katere se je moral odpovedati igranju na sobotni tekmi:
»Upam, da bom v soboto lahko ven dar le igral, če prav imam še vro či -no.«
Zaradi gripe in poškodb tudi letos redko igrate v popolni postavi...
»Res je in prav zaradi tega tudi igramo precej nihajoče in kdaj pa kdaj delujemo neuigrano. To se je poznalo predvsem na začetku. Najprej so se morali med sabo (v sprejemu in obrambi) uigrati Simon Černic, Testen in Košir, nato se nam je pridružil še Valentinčič...Iz tekme v tekmo je prihajalo do sprememb. Poleg tega pa zaradi službenih in drugih obveznosti nismo vedno vsi na treningih in tudi to se pozna.«
V prvem delu ste dokazali, da se lahko kosate tudi z najboljšimi, točke pa ste izgubljali tudi proti slabšim...
»Po uvodni zmagi z valovci smo v petih tekmah osvojili le eno točko, na srečo pa smo bili potem uspešnejši. Mislim, da sodimo na sredino lestvice. Smo boljši od najslabših v ligi, čeprav si moramo obstanek v ligi še zagotoviti in ne smemo popustiti, z njim pa letos vendarle ne bi smeli imeti težav. Za play-off pa bi se lahko potegovali, če bi vsi redno trenirali in če
V V
b2i
bi igrali zelo dobro. Nekatere ekipe, ki so pred nami so namreč zelo dobre. Faedis je zelo izkušen in odličen v polju in bloku, Vbu je lani igral v B2 ligi, dobre pa so tudi ostale ekipe, ki so trenutno pred nami, čeprav je nivo lige vedno nižji.«
Kaj pričakuješ od sobotnega derbija proti Slogi?
»S Slogo smo odigrali nekaj prijateljskih tekem in je res dobra ekipa. Smo pa zelo motivirani in jo bomo
skušali presenetiti. Upam pa, da bomo končno lahko igrali v popolni postavi.«
ODBOJKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Marko Černic
10 - Lorisu Maniaju, ki si je s konstantnim in resnim delom na treningih priboril mesto v reprezentanci.
8 - mlademu slovenskemu od-bojkarju Tinetu Urnautu, ki je največji up slovenske odbojke. Upam, da se bo v bodoče izkazal tudi na svetovni ravni.
7 - zamejski članski moški odbojki, ki je trenutno na zadovoljivi ravni.
5 - italijanski moški odbojki, ki ni več svetovna velesila. Mlajši odbojkarji niso enakovredni bolj izkušenim, tako da tvegajo, da jim bo spodletela uvrstitev na olimpijske igre, če ne bodo na kvalifikacijah igrali vsi najboljši igralci od Mateja Černica dalje. (T.G.)
Moška C liga IZIDI 12.
KROGA Cus - Sloga 0:3 (20:25; 22:25; 22:25), Buia - Basiliano 3:1 (25:23; 25:21; 21:25; 25:15) Valpanera - VBU 2:3 (25:19; 27:25; 22:25 22:25; 6:15); Natisonia - Faedis 3:0 (25:22 25:19; 25:21); Prata - San Vito 2:3 (20:25; 13:25 26:24; 30:28; 11:15); Soča - Val Imsa 3:2 (18:25, 20:25; 25:23; 25:13; 15:10). VBU Videm	12 11 1 35:10 32
Pav Natisonia 12 9 3 30:16 27 Prata PN	12 9 3 29:19 25
Faedis	12 7 5 27:18 22
Sloga Tabor Televita12 7 5 24:17 22 Buia	12 6 6 26:21 21
San Vito	12 6 6 22:24 16
Soča ZBDS	12 6 6 22:25 16
Basiliano	12 4 8 16:29 11
Val Imsa	12 3 9 13:28 10
Cus	12 3 9 13:28 9
Valpanera UD 12 1 11 12:34 5
PRIHODNJI KROG Sloga - Soča (2.2. ob 20.30 na Opčinah); Val Imsa - Prata (2.2. ob 20.30 v Gorici).
SESTERKA TEDNA
Vanja Veljak
gan
>nL
® S3
"ísase
© -H
^ 1 S ®
ovolley Kmec
v				
Ženska D liga izidi 14.				
KROGA Paluzza - Roveredo 3:1 (25:23; 21:25;				
25:23; 25:22); Cervignano			- Manzano 3:1	
(21:25; 25:14; 30:28; 25:22); Tarcento - Buia 3:1				
(22:25; 25:8;	25:20;	25:17); Cordenons -		
Bor/Breg 3:0 (25:21; 25:20; 25:16); Reana -				
Kontovel 3:0 (25:13; 25:19; 25:18); Pradamano				
- Pasiano 3:0	(25:14;	25:18; 25:12); Fiume		
Veneto - Govolley 3:2 (25:22; 21:25; 23:25;				
25:17; 15:9).				
Tarcento	14	14	0	42:7 42
Cervignano	14	9	5	33:24 28
Cordenons	14	10	4	33:22 27
Roveredo	14	9	5	33:22 27
Paluzza	14	9	5	32:23 26
Pradamano	14	9	5	32:28 24
Reana	14	7	7	30:27 23
Fiume Veneto	14	7	7	30:31 20
Buia	14	5	9	28:33 17
Bor/Breg KB	14	6	8	23:29 16
Manzano	14	6	8	22:32 16
Kontovel	14	4	10	18:36 11
Pasiano PN	14	2	12	15:37 9
Govolley KB	14	1	13	19:39 8
PRIHODNJI KROG Kontovel -			Cervignano (2.2.	
ob 20.00 v Briščikih); Govolley -				Paluzza (2.2.
ob 20.30 v Gorici); Bor/Breg			- Fiume Veneto	
(2.2. ob 17.30 v Trstu, na 1.maju)				
NASE ŠTEVILKE
TOP SCORER TEDNA
Ženske: Ilaria Černic (Govolley Kmečka Banka) 22 Moški: Michele Ombrato (Val Imsa) 31
TOP SCORERJI
Ženska C liga: C. Fazarinc 131, I. Pertot 118, S. Cvelbar 110, I. Gantar 71, D. Ciocchi 53. Moška C liga: M. Ombrato 187, S. Černic 168, D. Riolino 147, V. Kante 141, I. Valentinčič 129, L. Lavrenčič 96, G. Testen 94, D. Slavec 86, N. Pantič 81, D. Sorgo 75, D. Braini 73. Ženska D liga: I. Černic 242, P. Uršič 196, I. Mania 167, S. Bu-kavec 165, K. Vodopivec 152, M. Starc 132, A. Verša 129, I. Fle-go 123, A. Colsani 121, K. Spe-tič 114, M. Della Mea 112, A. Žužič 85, M. Zavadlav 81. Moška D liga: D. Faganel 196, T. Lango 164, M. Romano 130, S. Rožac 128, D. Cettolo 107, D. Iozza 103, D. Dornik 92, L. Terčič 85, E. Taučer in R. Ber-netič 70.
5 Toliko tie-breakov je v letošnji sezoni že odigral Govolley Kmečka banka v D ligi, na žalost pa ni osvojil niti enega, tako da je zaradi tega na zadnjem mestu na lestvici. Če bi na vseh teh tekmah slavil, bi bil njegov položaj na lestvici precej boljši, možnosti v boju za obstanek pa precej večje. Pet naših ekip je v tem krogu doseglo nove točke (štiri moške in ena ženska), Bor/Breg Kmečka banka pa je izgubil že peto tekmo v gosteh (zmagal pa je le dvakrat, medtem ko je pred domačim občinstvom štirikrat zmagal, trikrat pa izgubil). Sloga Tabor Televita pa je petič v letošnjem prvenstvu zmagala s 3:0 (dvakrat v gosteh, trikrat doma).
				
Ženska C liga izidi 14.				
KROGAPalazzolo	- Villa Vicentina 3:0 (25:15;			
25:12; 25:13); Sloga -		Volleybas 0:3 (20:25;		
21:25; 23:25); Virtus - Libertas 0:3 (18:25; 22:25;				
21:25); Porcia - Talmassons 3:0 (25:15; 25:19;				
25:12); Lucinico -	Triveneto 1:3 (24:26; 25:19;			
19:25; 16:25); Cormons -			Martignacco 2:3	
(28:26; 16:25; 25:23; 13:25; 10:15); Chions -				
Rivignano 3:0 (25:20; 26:24; 27:25).				
Porcia	14	14	0	42:9 40
Martignacco	14	12	2	40:15 36
Triveneto PN	14	12	2	39:13 35
Lucinico	14	9	5	35:20 29
Libertas TS	14	9	5	30:23 24
Volleybas UD	14	7	7	26:27 20
Chions	14	7	7	25:26 20
Cormons	14	6	8	25:26 20
Palazzolo	14	6	8	25:27 20
Talmassons	14	6	8	24:27 19
Rivignano	14	4	10	18:32 13
Sloga List	14	3	11	12:34 10
Virtus TS	14	3	11	15:36 8
Villa Vicentina	14	0	14	1:42 0
PRIHODNJI KROG Triveneto - Sloga (2.2. ob				
20.30 v Pordenonu)				
Moška D liga izidi 12.				
KROGA San Quirino -		Sloga 3:1 (25:21; 25:27;		
25:19; 25:20); Pallavolo Ts			- Volley UD 3:0	
(25:21; 25:19; 25:17); Cervig			nano	- Altura 1:3
(25:22; 14:25; 17:25; 25:27); Rigutti				- Broker 3:0
(25:22; 25:23; 25:16); Olympia - Fincantieri 3:0				
(25:22; 25:15; 25:23); Cordenons				- Porcia 1:3
(12:25; 25:21; 15:25; 20:25).				
Porcia	12	11	1	35:10 34
Rigutti	12	10	2	32:10 29
Fincantieri	12	10	2	32:16 28
Olympia TMedia	12	8	4	29:14 25
San Quirino PN	12	8	4	30:18 25
Club Altura	12	6	6	24:21 19
Sloga	12	6	6	24:23 18
Pallavolo TS	12	5	7	16:25 14
Cordenons	12	4	8	17:27 12
Broker TS	12	2	10	11:33 6
Cervignano	12	2	10	11:33 6
Volley UD	12	0	12	5:36 0
PRIHODNJI KROG Sloga - Cordenons (2.2. ob				
17.30 na Opčinah); Porcia -			Olympia (2.2. ob	
20.30 v Porcii).				
/
ŠPORT
Četrtek, 31. januarja 2008
21
mladinska moška deželna prvenstva - V skupini B under 16
Slogaši po prvem delu še nepremagani
Mladinci Soče zdaj 3. - Under 14: Olympia Ferstyle tokrat naletela na previsoko oviro
Sloga - Pallavolo Trieste 3:0 (25:15, 25:13, 25:19)
SLOGA: Calzi 0, Dussich 14, Ilic 17, Juren 5, Košuta 10, Pilato 0, Riosa 4, Šker-lavaj 8, Žerjal 0. Trener: Marko Kralj
Slogaši so tudi v zadnjem kolu prvega dela gladko premagali, čeprav so nastopili brez Sočana Devetaka. Pallavolo se je ostro upiral predvsem z zelo požrtvovalno igro v obrambi, na mreži pa so bili absolutno boljši slogaši. V prvih dveh se-tih je Sloga povsem nadigrala svoje tržaške vrstnike, nato pa nekoliko popustila in dovolila, da so v tretjem nasprotniki povedli že s sedmimi točkami prednosti, vendar so se naši igralci pravočasno spet zbrali. (Inka)
Ostali izid: Aurora Volley - Fin-cantieri 0:3, Olympia Hlede - Cervigna-no bo danes ob 17.30 v Gorici. Vrstni red: Sloga 15, Fincantieri 12, Cervignano in Olympia Hlede 6, Pallavolo Ts 3, Aurora Volley 0 (Olympia in Cervignano s tekmo manj).
UNDER 18 Rigutti - Olympia Terpin 3:0 (25:15, 25:23, 25:23)
OLYMPIA TERPIN: L. in P. Brotto, Komjanc, Capparelli, Culot, Gomiscech, Gabrijelcig, Blasig, Pavlovič, Gatta (L). Trener: Allain Mauri
Goričani so se kljub okrnjeni postavi dokaj dobro upirali Riguttiju, ki sodi med boljše ekipe v tem prvenstvu. Še posebno izenačena sta bila zadnja dva niza, našim igralcem pa kljub dobremu nastopu ni uspelo osvojiti niti seta. Volley Codroipo - Sloga Multinvest 0:3 (15:25, 16:25, 20:25)
SLOGA MULTINVEST: Cettolo 15, Dussich 6, Guštin 1, Ilic 14, Riosa 3, Slavec 5, Šček 11, Škerlavaj (libero). Trener: Ivan Peterlin
Slogini mladinci so v nedeljo na go-
stovanju dosegli lepo zmago, poleg tega pa so predvajali tudi res dobro igro, tako da je bil trener Peterlin z nastopom svojih igralcev zelo zadovoljen. Igrali so zelo zbrano in zagrizeno v obrambi, na mreži pa sta izstopala centra David Cettolo in mlajši Ivo Ilic. (Inka)
Prata - Soča Gostilna Devetak3:1 (25:22, 15:25, 25:17, 25:22)
SOČA GOSTILNA DEVETAK: J. Černic 18, Devetak 2, Visintin 9, Juren 10, Butkovič 3, G. Černic. Trener: Boris Jela-
Matej Juren (Soča Gostilna Devetak) je na tekmi proti Prati dosegel 10 točk, njegova ekipa pa je po tem porazu zdrsnila na tretje mesto lestvice prvenstva under18
kroma
Sočani so proti Prati igrali v okrnjeni postavi in zasluženo izgubili, saj so razen v drugem setu vajeti igre prepustili domačinom. Razlika med ekipama pa ni velika, tako da se lahko naši igralci nasprotnikom v drugem delu maščujejo, cilj pa mora vsekakor biti osvojitev drugega mesta.
Ostali izid: Vbu - Fincantieri 1:3, Cordenons ni igral. Vrstni red: Cordenons 23, Prata 18, Soča Gostilna Devetak 16, Fincantieri in Rigutti 15, Sloga Multinvest 12, Codroipo 5, Olympia Terpin in Vbu 2.
UNDER14 Centro Coselli - Sloga 2:3 (25:23, 25:11, 20:25, 18:25, 12:15)
SLOGA: Antoni 2, Cettolo 0, Guštin 3, Pečar 20, Tanteri 2, Taučer 12, Trento 5, Vidoni 9. Trener: Ivan Peterlin
Slogaši so v nedeljo prijetno presenetili, ko so nepričakovano, a povsem zasluženo premagali četrtouvrščeno tržaško ekipo. Naši ekipi se je prvi niz izmuznil v končnici, kar jih je tako potrlo, da v drugem niso nudili domačinom nobenega odpora. Od tretjega seta dalje pa so slogaši zaigrali kot prerojeni in pokazali veliko mero borbenosti. Vsi zaslužijo pohvalo, še najbolj pa so se izkazali režiser Matija Vido-ni ter napadalca Luka Pečar in Denis Taučer. (Inka) Soča - Prata 3:1
SOČA: A. in S. Čaudek, Debianchi, Fiorelli, Kovic, Melillo, Uljan. Trener: Marko Cotič
Sočani so že drugič zapored slavili in tako na lestvici prehiteli nedeljskega nasprotnika. Za novo zmago zasluži pohvalo celotna ekipa.
Gemona - Olympia Ferstyle 3:0 (25:20, 25:22, 25:22)
OLYMPIA FERSTYLE: Hlede, Vi-zin, Persolja, Škerk, Vogrič, Terpin, Brusa, Princi, Corsi, Montrone, Winkler. Trener: Diego Poletto
Odbojkarji Olympie so morali tokrat priznati premoč Gemone. Polettovi varovanci so se sicer dobro upirali fizično močnejšim nasprotnikom, v odločilnih trenutkih pa so bili premalo natančni, da bi lahko dosegli več.
Ostali izid: Cervignano - Corde-nons 3:0, Il Pozzo ni igral. Vrstni red: Gemona 18, Olympia Ferstyle in Il Pozzo 15, Coselli 10, Cervignano 9, Sloga 7, Soča 6, Prata 4, Cordenons 0 (Olympia Ferstyle in Coselli s tekmo več).
članske pokrajinske lige - Derbi 1. moške divizije na Goriškem proti Našemu praporju
Za Olympio težje le v 3. setu
1. ŽD: Val Imsa uspešen - 2. ŽD na Tržaškem: Sloga in Breg Bor ZKB z levo roko
1 .ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Val/Dom - Fincantieri 3:1
VAL/DOM: Braini, Chiarion, Costariol, Lavrenčič, Degano, Piras (L), Povšič, Plesničar. Trener: Rado Lavrenčič
Lavrenčičeve varovanke so tekmo začele zelo slabo, ker so svoje nasprotnice močno podcenjevale. Zaradi tega so tudi izgubile prvi set, v nadaljevanju pa so vendarle reagirale in brez večjih težav strle odpor skromnih nasprotnic. Soča - Pro Romans 0:3 (10:25, 18:25,8:25) SOČA: Černic, Bevčar, Visintin, Ca-mauli, Gabbana, Gallizia, Kogoj, Marussi, Moro, Brumat. Trener: Marko Cotič.
Ekipa z zgornje polovice lestvice je bila za sočanke pretrd oreh. Mlade Cotičeve varovanke je spravljal v škripce predvsem agresiven servis, bolj izenačen pa je bil le drugi set, v katerem so bile naše igralke nasprotnicam enakovredne do 16. točke.
Ostali izidi: Lucinico - Ronchi 0:3, Morarese - Pieris 2:3, Villesse - Azzurra 2:3, Mossa - Capriva 3:0, Grado - Sta-ranzano 1:3. Vrstni red: Pieris in Ronchi 35, Morarese 31, Azzurra in Mossa 29, Pro Romans 28, Villesse 20, Lucinico 18, Capriva 15, Soča in Val/Dom Imsa 10, Sta-ranzano 9, Grado 3, Fincantieri 1. 1. MOŠKA DIVIZIJA Na Goriškem Naš Prapor - Olympia 0:3 (12:25, 13:25, 27:29)
NAŠ PRAPOR: Bajt, Boškin, Braio-ne, Feri, Juretič, Nanut, Persoglia, Sanzin, Cej, Valentinčič. Trener: Valter Miklus.
OLYMPIA: Dorni, Fajt, Frandolič (L), Komjanc, Mucci, Polesel, Terpin, Vogrič. Trener: Rinaldo Dorni.
V derbiju tretjega kola prvenstva je izkušena Olympia slavila v Kulturnem domu proti mlajšim igralcem Našega Prapora. Brici, tokrat brez trenerja Leghisse, so
srečanje začeli nezbrano, tako da so varovanci trenerja/igralca Dornija zlahka osvojili prvi in drugi set. Tedaj je bila Olympia
prepričana, da bo zlahka slavila, a so Brici nastopili odločneje in izkoristili veliko število napak nezbranih nasprotnikov, toda jim je na koncu zmanjkalo moči za osvojitev niza. V taboru Olympie so lahko zadovoljni s prikazano igro vseh posameznikov, pri Našem Praporju pa sta izstopala predvsem Juretič in mladi Feri. (Albert Voncina)
Ostali izid: Turriaco - Fincantieri 3:0, Mossa - Soča Gostilna Devetak bo danes ob 21.uri v Moši. Vrstni red: Olympia 9, Mossa 6, Soča Gostilna Devetak in Tur-riaco 3, Naš prapor in Fincantieri 0.
Na Tržaškem Sloga - Hammer Rigutti 1:3 (25:27, 25:16, 23:25, 19:25)
SLOGA: Calzi 8, Dussich 1, Ilic 11, Košuta 4, Lupinc 6, Slavec 2, Strain 11, Šček 6, Škerlavaj (libero). Trener: Ivan Peterlin V drugem prvenstvenem kolu so mladi slogaši zapravili lepo priložnost, da bi dosegli drugo zmago, saj je bil nasprotnik vsekakor premagljiv, kar so naši igralci dokazali predvsem v drugem setu, ko so Riguttija povsem nadigrali. Tudi ostali trije seti so bili zelo izenačeni in naši igralci so vse tri izgubili v končnicah, ko niso znali ohraniti mirne krvi in so v preveliki želji, da bi akcije zaključili v svojo korist, zagrešili preveč nepotrebnih in naivnih napak predvsem v obrambi in sprejemu. To so gostje izkoristili in z Opčin odnesli vse tri razpoložljive točke. (Inka) 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Breg/Bor Zadružna kraška banka - Oma 3:0 (25:9, 25:15, 25:11)
BREG/BOR ZKB: Boz 3, Carciotti 5, Cossutta 12, K. Koren 4, Luxa 6, Virgilio 5, Boscolo 9, A. Koren 7, Marchesi 1, Ri-
Slogašice so tokrat v 2. diviziji premagale skromni Killjoy, Kontovelke pa Prevenire. Derbi med Kontovelom in Slogo pa bo že jutri ob 19. uri na Proseku. Na sliki: Nicole Kralj (Sloga) v napadu in Madalena Pernarcich (Kontovel) v bloku
kroma
chiardi 5, Dovenna. Trener: Smotlak
Nasprotnik je bil objektivno slabši, združena ekipa pa ga je z dobro igro povsem nadigrala. V igri Smotlakovih igralk je bilo zelo malo napak, servis je bil oster, zaradi natančnega prvega dotika na sprejemu in v polju pa so lahko naše igralke razvile celo serijo hitrih napadov in lepih akcij. Spet se je pokazalo, da ima trener za to ligo na voljo veliko enakovrednih igralk. Kljub odsotnostim in v vsakem setu različnim postavam je bila učinkovitost ekipe ves čas optimalna. Sloga - Killjoy 3:0 (25:12 ,25:9, 25:17)
SLOGA: Cernich 5, Goruppi 8, Kralj 8, Jarc 5, A. Malalan 12, T. Malalan 2, Mil-kovič 1, Slavec (libero), M. Spangaro 12, T. Spangaro 4. Trener: Maver
Slogašice so v nedeljo brez težav prišle do novih prvenstvenih točk. Killjoy
je - kot vsako leto -mešana ekipa starejših in mlajših igralk, ki pa naših niso mogle resneje ogrožati. Slogašice so z lepimi posegi v obrambi povsem zmedle svoje nasprotnice, ki jim zlepa niso mogle do živega. Naše igralke so bile skozi vso tekmo učinkovite tudi na mreži in nekoliko bolj izenačen je bil le zadnji niz, v katerem je Sloga zaigrala nekoliko bolj lagodno, a še vedno dovolj učinkovito, da ni bila zmaga nikoli ogrožena. (Inka)
Ostala izida: Prevenire - Kontovel 1:3 (o tekmi smo že poročali), S. Andrea -Roiano/Gretta/Barcola 0:3, Altura ni igrala. Vrstni red: Breg/Bor Zadružna kraška banka 17, Roiano/Gretta/Barcola 13, Kontovel 12, Sloga 11, Altura 10, S. Andrea, Killjoy in Oma 3, Prevenire 0 (Breg/Bor ZKB, Killjoy in Roiano/Gretta/Barcola s tekmo več).
under 16 ženske
Kontovel se utrjuje, borovkam spodrsnilo
Na Tržaškem Skupina A Kontovel - Virtus A 3:1 (15:25, 25:14, 25:11, 25:12)
KONTOVEL: Antognolli, Ferlu-ga, Ravbar, Bukavec, Turco, Gregori, Čebron, Paoli. Trener: Tanja Cerne
Kontovelke so tudi v povratnem delu premagale Virtus A in so zdaj še bližje končnemu prvemu mestu, saj znaša prednost pred najbližjima zasledovalcema kar sedem točk. Anto-gnollijeva in soigralke so tokrat igrale okrnjene, po slabšem začetku pa so uredile svoje vrste in brez večjih težav slavile.
Ostali izid: Libertas - Altura B 0:3, Oma B - Killjoy 0:3. Vrstni red: Kontovel 24, Libertas in Altura B 17, Sloga Dvigala Barich in Killjoy 13, Virtus A 9, Sokol 3, Oma B 0.
Skupina B S. Andrea - Bor Kinemax 3:2 (28:26, 16:25, 20:25, 25:23, 15:5)
BOR KINEMAX: Bruss, Pučnik, Kneipp, Hauschild, Nadlišek, Steinbach, Gleria Sossi, Viviani, Grasso, Macor, Rabak, Cella. Trener: Betty Na-cinovi
Brussova in soigralke nepričakovano izgubile zaostalo srečanje s S. Andrea. Domačinkam so se tokrat pridružile tudi odbojkarice, ki igrajo tudi v 1. diviziji, tako da so igrale bolj učinkovito kot ponavadi. Plave, ki še vedno nastopajo okrnjene, so na razliko izgubile prvi set, v nadaljevanju pa uredile svoje vrste in brez težav po-vedle 2:1. Dobro so začele tudi v četrtem nizu, žal pa so pri rezultatu 20:14 povsem popustile in z naivnimi napakami omogočile nasprotnicam, da jih prehitijo. Poraz je našo ekipo povsem zmedel, tako da se v petem setu domačinkam sploh ni upirala. Breg - S. Andrea 3:1 (25:20, 25:14, 23:25, 25:20)
BREG: Colsani, Giacomini, Vo-dopivec, Bocciai, Cenzon, Palcich, Grgič, Smotlak, Jankovski. Trener: Mitja Gombač
Gombačeve varovanke so končno prišle do nove zmage. Dva seta so igrale zelo dobro, v tretjem pa so popustile. Nasprotnice so to izkoristile, na srečo pa so se naše igralke v zadnjem setu spet zbrale in tako zasluženo osvojile tri točke. Pohvalo zaslužita Saša Grgič, ki je bila zelo natančna, in Katja Palcich za igro v napadu in obrambi.
Ostala izida: Virtus B - Volley 3000 3:0, Brunner - Oma A 1:3. Vrstni red: Virtus B 24, Oma A 17, Bor Kinemax 16, Volley 3000 15, Breg 10, Altura A 8, S. Andrea 6, Brunner 0.
Na Goriškem
Izidi: Staranzano - Lucinico 0:3, Villesse/Torriana - Ronchi 3:0, Go-volley Kinemax - Fincantieri 0:3 (o tekmi smo že poročali), Farra - Pieris 1:3. Vrstni red: Lucinico 22, Govolley Kinemax 18, Fincantieri 17, Pieris 15, Villesse/Torriana 13, Farra 6, Ronchi 5, Staranzano 0.
UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Fincantieri ženske - Soča 2:1 (25:15, 23:25, 25:18)
SOČA: Černic, Cotič, S. in M. Devetak, Ferletič, Berlot, Mosetti, Braini. Trener: Štefan Cotič
Sočanke so zelo dobro igrale proti Fincantieriju, tako da so lahko kljub porazu zadovoljne. Tekma je bila v glavnem izenačena in polna dolgih akcij, naše igralke pa so tudi v tretjem setu dolgo vodile, na koncu pa so bile prisebnejše domačinke.
Vrstni red: Millenium Etsi 19, Torriana moški in Fincantieri ženske 17, Ronchi 14, Farra Millenium in Soča 10, Cormons 9, Torriana ženske 8, Fincantieri, Pieris in Mossa 5, Sta-ranzano 3 (Cormons, Fincantieri,Pie-ris in Staranzano s tekmo manj, Soča in Fincantieri ženske s tekmo več).
22 
Torek, 29. januarja 2008
PRIREDITVE
hokej na ledu - Anže Kopitar na tekmi zvezd v poklicni ligi NLH
Prvi Slovenec
•	• I •vt	•	tv v
in najmlajši na igrišču
Star je šele 20 let - Vzhod zmagal z golom 21 sekund pred koncem tekme
tenis
Srbsko slavje
MELBOURNE - Srbski teniški igralec Novak Bokovic je zmagovalec uvodnega teniškega turnirja sezone za grand slam v Avstraliji. V melbournskem finalu je Bokovic, tretji nosilec, za prvo zmago na enem od turnirjev velike četverice ugnal nepostavljene-ga Francoza Jo-Wilfrieda Tsongo s 4:6, 6:4, 6:3, 7:6 (2). Letošnji uvod v teniško sezono velikih turnirjev se je končal s presenetljivo poslastico v moškem delu tekmovanja. Oba prva favorita, tako najboljši igralec sveta Švicar Roger Federer kot Španec Rafael Nadal sta ostala brez finala, v obračunu njunih »eksekutorjev« iz polfinala pa je bil uspešnejši srbski igralec. Bokovic je tako postal prvi tenisač te države z eno od štirih najprestižnejših lovorik. Letošnji Melbourne pa je prvi od zadnjih 11 turnirjev za grand slam, na katerih nis ta zma -gala Federer ali Nadal. Z zmago, prvo na 13 turnirjih za grand slam, na katerih je nastopil, je 20-letni srbski igralec postal najmlajši zmagovalec po letu 1985, ki je dvignil pokal za najboljšega v Melbournu. Takrat je Stefan Ed-berg premagal Matsa Wilanderja.
V uvodu zadnjega dne prvega turnirja za grand slam so se pomerili finalisti v mešanih dvojicah. Petopostavljena Kitajka Sun Tian-tian in Srb Nenad Zimonjic sta premagala indijski par Sania Mir-za/Mahesh Bhupathi s 7:6 (4), 6:4.
ATLANTA - Na tradicionalni tekmi zvezd v severnoameriški ligi NHL je letos zmagala selekcija Vzhoda, ki je v ekshibicijski tekmi v Atlanti premagala tekmece zahodne konference z 8:7. Na zvezdniški tekmi je v dresu zahoda kot edini predstavnik Los Angelesa prvič sodeloval tudi edini Slovenec v ligi NHL Anže Kopitar ki je bil hkrati z dvajsetimi leti starosti najmlajši udeleženec tekme.
Letošnji obračun zvezdnikov lige NHL je poskrbel za najhitrejši gol v zgodovini teh tekmovanj (op pičlih 12 sekundah je zadel Rick Nash, doslej je bil z 19 sekundami najhitrejši Ted Lindsay davnega leta 1950), vratar Jevgenij Nabokov je »zaklenil« vrata Zahoda v drugi tretjini, moštvo Vzhoda pod vodstvom ruskega zvezdnika Aleksandra Ovečkina pa si je zmago priborilo z zadetkom 21 sekund pred koncem, kar je pomenilo najkasnejši gol odločitve na tekmah zvezd. Zaradi poškodbe je manjkal kanadski zvezdnik Sidney Crosby, ki
Mežičan Anže Kopitar je rojen 24. avgusta 1987. leta. Visok je 194 cm, težek pa 94 kg. Igralsko kariero je začel v Jesenicah, zdaj je član moštva Los Angeles Kings. Na tekmi zvezd (na sliki levo) je v dresu Zahoda igral 17 minut
ansa
je sicer v glasovanju navijačev dobil največ podpore.
Razen na tekmah, ki so se končale po podaljšku ali kazenskih strelih, je bil Savardov gol najkasnejši zmagovalni v zgodovini tekem zvezd; prejšnji rekord si je lastil Ray Bourque, ki je leta 1996 zadel 38 sekund pred piskom sirene.
Zmagovalci so zbrali 33 strelov na gol, poraženci pa kar 51. Prav nič dela pa niso imeli možje, ki skrbijo za odpiranje vrat na kazenski klopi: že na šesti zaporedni tekmi zvezd namreč ni bilo niti ene izključitve.
Lovoriko MVP za najkoristnejšega igralca tekme je dobil Staal za dva gola in podajo. Najučinkovitejši na tekmi je bil sicer Nash s tremi goli, a gre nagrada po tradiciji v roke članu zmagovalne ekipe. Najstarejši udeleženec tekme je bil Nicklas Lidstrom, ki je pri 37 letih zaigral na svoji deseti tekmi zvezd, najmlajši pa z 20 Slovenec Anže Kopitar na svojem prvem zvezdniškem obračunu.
košarka - OI
Pipan poklical vse najboljše
LJUBLJANA - Selektor slovenske moške košarkarske reprezentance Aleš Pipan je sporočil širši seznam kandidatov za nastop na kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na olimpijske igre, ki ga bodo med 14. in 20. julijem gostile Atene. Na seznamu je za zdaj 25 igralcev. Iz košarkarske zveze Slovenije so sporočili, da bodo vsem Pipanovim izbrancem v naslednjih dneh poslala posebna vabila, selektor pa bo glede na odziv in morebitne poškodbe maja sestavil ožji seznam 15 igralcev ter treh ali šti rih rezerv, ki bodo sredi junija začeli priprave za kvalifikacijsko tekmovanje v Atenah. Slovenija bo tekmece dobila na žrebu skupin 31. maja v Grčiji.
Na širšem Pipanovem seznamu kandidatov za nastop na kvalifikacijah za OI so branilci Sani Beči-rovič (Panathinaikos), Aleksandar Capin (Panionios Atene), Goran Dragic (Union Olimpija), Jaka Klobučar (Geoplin Slovan), Nebojša Joksi-movič (Hemofarm Vršac), Jaka Lako-vič (Barcelona), Domen Lorbek (Estudiantes Madrid), Jan Močnik (Union Olimpija), Beno Udrih (Sacramento Kings) in Samo Udrih (Granada), krila Sandi Čebular (Rosalia de Castro), Goran Jagodnik (Hemofarm Vršac), Marko Maravič (Kijev ), Boštjan Nachbar (New Jersey Nets), Emir Preldžic (Fenerbahče Ülker) in centri Primož Brezec (Detroit Pistons), Matej Krušič (Helios Domžale), Erazem Lorbek (Roma), Rašo Ne-sterovic (Toronto Raptors), Hasan Rizvic (Union Olimpija), Uroš Slokar (Triumph Moskva), Matjaž Smodiš (CSKA Moskva), Gašper Vidmar (Fenerbahče Ülker), Željko Zagorac (Anwil Wloclawek) in Miha Zupan (Union Olimpija).
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV
SLOVENSKI KNJIŽEVNIK
(JANEZ VAJKARD)
EKSISTENCE
ČESA KEM. SIMBOL ZA NATRIJ
BOBNAR BEATLOV (RINGO)
ŽENINI ALI MOŽEVI OČETJE
KMEČKI MUZEJ V FIRENCAH (CASA D'...)
POSODA ZA TEKOČINO
POD V TRUPU
LAPJE AM. IGRALCA (PATRICIA)
PRIPADNIK
STARIH SLOVANOV
RENOME SKANDINAVSKI DROBIŽ
NOGOM. AS BARCELONE
POMOL, PRIZIDEK
POLJSKA TENISAQCA (KLAUDIA)
CIGANI
RUMENKASTO ZELEN PLIN
BEOTIJCI
POUT1ČNO ZATOČIŠČE
OZEK KONEC POLOTOKA VEUKO FINSKO JEZERO
KNEZ V ETIOPIJI
ROŽA, CVETLICA
BERI ŠPORTNO PRILOGO PD
AZEGLIO VICINI IME VEČ SLOV. KRAJEV
TRIGLAVSKO JEZERO ... MLAKA
ANGLEŠKI NOGOMETNI KLUB (... VILLA)
KEMIJSKI SIMBOL ZA TANTAL
VRHUNSKI ŠPORTNIK
ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (BOBO)
/
Kostelic 2.
CHAMONIX -Američan Bode Miller je zmagal na superkombi-naciji v francoskem Chamonixu (2:34,58). Najboljši slovenski smučar Andrej Jerman je bil 10. (+2,09), Aleš Gorza 11. (+2,37) Andrej Šporn 15. (+2,81), Rok Perko pa 29. (+5,50). Drugi je bil Hrvat Ivica Kostelic, ki je zaostal 45 stotink sekunde, tretji pa Avstrijec Rainer Schonfelder (+1,34), za las pa je zgrešil stopničke Peter Fill (na sliki), ki je zaostal za sekundo in 66 stotink in zasedel 4. mesto. 7. je bil Innerhofer (+1,84) Svetovni pokal se bo nadaljeval v francoskem Val d'Iseru, kjer bosta 2. in 3. februarja smuk in superkombi-nacija. Odločitev o malem kristalnem globusu bo padla prav na tej tekmi, saj ima Miller v seštevku kombinacije že 310 točk, Grange pa 220.
Schildova suvereno
OFTERSCHWANG -Avstrijka Marlies Schild (na sliki) je zmagala na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v nemškem Ofterschwangu (1:40,85). Druga je bila Švedinja Therese Borssen (+0,42), tretja pa Avstrijka Nicole Hosp (+0,51). Maruša Ferk, edina slovenska predstavnica, je bila 23. (1:44,39, +3,54), najboljša Italijanka Chiara Costazza pa je bila šesta (+0,65).
Loeb vrhunsko
MONTE CARLO - Svetovni prvak v reliju Francoz Sebastien Loeb (Citroen - na sliki) je sezono 2008 začel z zmago v Monte Carlu. Na uvodnem letošnjem reliju svetovnega prvenstva je prvak zadnjih štirih let prepričljivo, kar za dve minuti in pol, premagal Finca Mik-ka Hirvonena (Ford) in dosegel že 37. zmago v karieri. Tretji je bil Avstralec Atkinson (+2,58), Italijan Gigi Galli pa je zasedel 6. mesto (+8,46).
Bardal zenim skokom
ZAKOPANE -Norvežan Anders Bardal je zmagovalec druge tekme svetovnega pokala smučarjev skakalcev v Zakopanah. Zaradi vetra so obveljali rezultati prve, v njej pa je bil najboljši Bardal pred Avstrijcem Thomasom Morgensternom (na sliki) in Švicarjem Simonom Amman-nom. Slovenci so dosegli lep ekipni uspeh: Jernej Damjan je bil 11., Robert Kranjec 21., Primož Peterka 22.
Slavil je Lars Boom
Na svetovnem prvenstvu v kolesarskem krosu, ki se je v nedeljo odvijal v italijanskem Trevisu, je prepričljivo zmagal nizozemski kolesar Lars Boom (na sliki) pred Čehom Zdenekom Stybarjem in Belgijcem Svenom Nysem. Italijani se niso najbolje izkazali, saj so se morali zadovoljiti s šestim mestom Marca Aurelia Fontane, medtem ko je bil eden izmed favoritov Enrico Franzoi šele trinajsti.
Torek, 29. januarja 2008 2 3
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Pokrajinska uprava se dogovarja s stanovsko organizacijo
K zaposlovanju prizadetih spodbujajo tudi mala podjetja
Delodajalci, ki bodo prostovoljno zaposlili invalida, bodo deležni 7.000 evrov prispevka
tržič - Slovenski kulturni delavci pri odborniku Trivignu
Prejeli zagotovila
Občina bo priskočila na pomoč pri organizaciji pobud od stoletnici ladjedelnice in pesniškega srečanja
Slovenci iz Laškega želijo prispevati svoj delež k prireditvam ob stoletnici ladjedelnice Fincantieri in sploh h kulturnemu življenju v Tržiču. Zato so se včeraj s tržiškim občinskim odbornikom za kulturo Gianlucom Trivignom srečali predsednik društva Jadro Karlo Mucci, predsednica društva Tržič Lucia Germani ter kulturna delavka in pesnica Liliana Visintin, ki je zastopala Združenje staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana. Na srečanju so se pogovarjali o treh kulturnih dogodkih, ki jih bodo v okviru stoletnice ladjedelnice skupaj priredili slovenski kulturni društvi in rom-jansko združenje staršev, obenem pa tudi o pesniškem festivalu Absolute poetry.
Po besedah Muccija so se s Trivignom dogovorili, da bo prvi praznični dogodek Slovencev iz Laškega maja, ne pa marca, kot je bilo sprva načrtovano. »Priredili bomo razstavo del slikarke Brune De Fabris, predstavili pa bomo tudi zbirko poezij Liliane Visintin. Eno izmed njenih pesmi bo uglasbila članica Združenja staršev Silvia Pierotti, zbor pa jo bo zapel,« je povedal Mucci. Po zagotovilih Trivigna bo občina dala na razpolago primeren prireditveni prostor, po vsej verjetnosti dvo-
Z leve
Lucia Germani, Gianluca Trivigno, Karlo Mucci in Liliana Visintin
bumbaca
rano galerije sodobne umetnosti na trgu Cavour.
Drugi del praznovanj bo potekal septembra in oktobra. Ob tej priložnosti bi Slovenci iz Laškega radi razstavili Spacalove in Čer-nigojeve tapiserije, ki sta jih slovenska umetnika izdelala za okrasitev notranjosti ladij, zgrajenih v Tržiču in Trstu. Mucci je pojasnil, da veliko Spacalovo tapiserijo z ladje Raffaello hranijo v Rimu, Trivigno pa je včeraj zagotovil pripravljenost občine, da bi prispevala k njenemu prevozu v Tržič. Zadnja pobuda bo 3. oktobra, ko bo na sporedu okrogla miza o slovenski prisotnosti v tržiški ladjedelnici.
Pesniški festival Absolute poetry, ki bo potekal v Tržiču v začetku junija, je bil zadnja tema včerajšnjega srečanja. V program letošnje izvedbe je že vključena predstavitev Postaje Topolovo, vendar bi želeli slovenski kulturni delavci iz Laškega še en dogodek, posvečen slovenskim pesnikom. Trivigno je pristal k njihovemu predlogu in se bo o njem pogovoril z organizatorjem festivala Lellom Vocejem. »Čeprav je program festivala že pripravljen, smo se s Trivignom dogovorili, da bi dogodek s po tremi pesniki iz zamejstva oz. Slovenije vključili med spremne pobude festivala,« je še pojasnil Mucci. (dr)
gorica - Pokrajina sprejema prošnje le do konca januarja
Denar za športne objekte
Posodobitvi telovadnic in drugih struktur bo uprava namenila letos 180.000 evrov
V lanskem letu je goriška pokrajina namenila vzdrževanju športnih objektov 14.400 evrov, letos pa jih bo odštela kar 180.000. »Lani smo namreč privilegirali dejavnost in pobude društev, medtem ko bomo v letu 2008 namenili večjo pozornost popravilom in posodobitvi športnih objektov na Goriškem,« je povedala pokrajinska od-bornica za šport Sara Vito in poudarila, da morajo društva in ustanove vložiti prošnjo za financiranje do 31. januarja. Obrazci so na razpolago na spletni strani goriške pokrajine.
Vi tova je pod čr ta la, da bo upra -va Enrica Gherghette letos dodeljevala sredstva za vzdrževanje športnih objektov na podlagi sporazumov, ki jih bo podpisovala s posameznimi občinami. »Bolje je ukrepati na podlagi sporazuma kot pa enostavno dodeljevati prispevke. Protokol namreč omogoča resnejše in strukturne posege v sodelovanju z občinami,« je poudarila odbor ni ca.
Ob denarju za popravila športnih
Sara Vito
bumbaca
objektov bo pokrajina dodeljevala prispevke za dejavnosti in pobude športnih društev ter za projekte, ki so name nje ni otro kom in mla dim. » V lan -skem letu smo približno 350 društvom in organizacijam skupno dodelili 574.204 evrov. Del denarja je bil namenjen nakupu opreme, večji del pa smo dodelili športnim dejavnostim, speleološkim dejavnostim, rekreaciji, folklornemu plesu, društvom, ki prirejajo športne dejavnosti za invalide ter raznim pobudam in manifestacijam. Posebno pri srcu so nam mladina, žen-
Število brezposelnih invalidov, ki so vpisani pri uradih za zaposlovanje goriške pokrajine, se iz leta v leto viša. V seznamu je bilo pred dvema letoma 712 občanov s fizičnimi oz. duševnimi težavami, lani pa 808. Podatki kažejo, da se obenem krči število mest, ki so v podjetjih namenjena invalidom. Zato je goriška pokrajina pripravila vrsto ukrepov, s katerimi želi spodbujati podjetja k zaposlovanju prizadetih.
»Na podlagi sklepa, ki ga je sprejela pokrajinska uprava, bo stekel eksperimentalni projekt za spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju prizadetih oseb. Vse več invalidov se namreč vpisuje v naše sezname brezposelnih, vzporedno pa se na Goriškem krči število zakonsko rezerviranih mest zanje,« je povedal odbornik za delo Marino Visintin in pojasnil: »Zakon namreč določa, da morajo nujno zaposliti prizadete osebe le podjetja z več kot 15 uslužbenci. Srednje-velikih podjetij pa je na Goriškem le nekaj več kot 600. Letno nam uspe zaposliti približno 15 odstotkov vpisanih v sezname invalidov, po čemer prednjačimo na deželni in državni ravni. Pokrajina pa želi narediti še več.«
V ta namen se Visintin zavzema, da bodo delodajalci, ki bodo zaposlili prizadete osebe, čeprav jih zakon k temu ne obvezuje, deležni prispevkov v znesku 7.000 evrov. »Denarne prispevke bomo dodelili tudi podjetjem, ki bodo poskrbeli za odstranjevanje arhitektonskih pregrad na delovnem mestu ali pa bodo ustvarili pogoje za delo na razdaljo. Spodbujali bomo podjetnike, ki bodo olajšali prihod na delovno mesto prizadetim delavcem in tistim, ki bodo invalidom nudili tutorja za določeno obdobje,« je še povedal Visintin.
Odbornik je poudaril pomen sodelovanja z zvezo malih in srednjih podjetij, s katerimi želi pokrajina iskati skupne poti, zato da bi pospešili zaposlovanje prizadetih oseb. »Zavezujemo se, da bomo s pokrajinsko upravo iskali rešitve, s katerimi bodo zadovoljni tako delavci kot podjetja. Pomembno je, da vnaprej ugotovimo zmogljivosti prizadete osebe in ji zaupamo najbolj primerno delo,« je povedal predsednik goriške zveze malih in srednjih podjetij Giorgio Just, ki je včeraj z Visintinom podpisal tudi sporazum o denarni podpori podjetjem, ki bo omogočila mladim brezposelnim do 35. leta starosti, da opravijo šestmesečno honorirano delovno prakso. (Ale)
APrimorski
~	dnevnik
gorica-viles
Leta 2010 začetek gradnje avtoceste
Avtocestni odsek med Gorico in Vilešem bodo začeli graditi najkasneje avgusta oz. septembra leta 2010. Tako je včeraj zagotovil predsednik družbe Autovie Venete Giorgio San-tuz, ki se je na goriškem županstvu srečal z županom Ettorejem Romo-lijem. Po besedah Santuza so dokončni načrt za prekvalifikacijo hitre ceste v avtocesto že posredovali družbi ANAS, ki pravkar opravlja tehnično ekspertizo. Dokumentacija bo nato romala v medministrski odbor CIPE, ki bo imel za njen pregled največ devet mesecev časa. Načrt bo nato objavljen v uradnem listu, zatem pa bodo opravili javno dražbo za izbiro podjetja, ki bo po pripravi izvršnega načrta začelo z gradbenimi deli. Direktor družbe Autovie Venete Riccar-do Riccardi je pojasnil, da se bodo gradbena dela začela avgusta ali septembra leta 2010, Santuz pa je pripomnil, da bi lahko startala tudi kak mesec prej. Predsednik družbe je namreč pojasnil, da se bo z županom Romo-lijem odpravil v Rim na medministr-ski odbor CIPE, skupaj pa bosta skušala pospešiti pregled načrta in pripravo dokumentacije. Gradnja avtoceste bo trajala tri leta, stala pa bo 153 milijonov evrov; v to vsoto so že vključene pregrade proti hrupu, ki jih bodo zgradili v Sovodnjah in drugje, je zagotovil Santuz.
Na včerajšnjem srečanju je tekla beseda tudi o odseku hitre ceste pri nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu. Med hitro cesto družbe Autovie Venete na italijanski strani in avtocesto družbe DARS na slovenski strani je namreč enokilometrski odsek v lasti goriške občine. Santuz in Romoli sta se dogovorila, da bosta sprožila postopek, s katerim bo družba Autovie Venete kupila ta odsek in postala njegova lastnica. Santuz je tudi omenil, da so na hitri cesti uvedli nove hitrostne omejitve; po novem je povsod najvišja dovoljena hitrost 80 kilometrov na uro. Nazadnje je povedal, da bo družba DARS odprla odsek avtoceste med Razdrtim in Vipavo konec letošnjega leta oz. na začetku prihodnjega leta. (dr)
ske in invalidi,« je povedala odborni-ca in podčrtala, da je na športnem področju zelo pomembno tudi sodelovanje med pokrajino ter goriško zvezo CONI, združenjem UISP in združenji AC LI. Vi to va je opo zo ri la tu di na us -pešnost programov za otroke »ABC motoricita« in »Giocosport«, ki sta namenjena otrokom vrtcev in osnovnih šol. »Prejš nje dni sem se ude le ži la sre -čanja v Rimu. Ministrica Giovanna Melandri je projekte za otroke, ki so pri nas že utečeni, predstavljala kot inovativne,« je povedala Vitova. Omembe je vreden tudi projekt Euro-gos port, v ka te re ga je go riš ka po kra -jina v lanskem letu vložila kar 130.394 evrov. »Projekt Eurogosport financiramo v sodelovanju z deželo Furlanijo-Julijsko krajino in rimskim ministrstvom za šport. Deli se na več programov, med katerimi je "Giovani alla frontiera" (Mladi na meji), ki je namenjen mladim ter ima obenem čezmej-ni oziroma mednarodni pridih,« je zaključila Sara Vito. (Ale)
turjak - Aretirali mladeniča
Z avtomobilom proti karabinjerjem
Beg jima ni uspel, čeprav sta se z avtom hote zaletela v vozilo karabinjerjev, ki jima je bilo za petami, in povzročila, daje zapeljalo s ceste. Nato sta med vratolomno vožnjo po središču Turjaka izgubila nadzor nad vozilom in trčila v avtomobil, ki ga je upravljal 75-letni domačin. Njun avto je bil tako poškodovan, da sta ga morala zapustiti sredi ceste; beg pred drugo karabinjersko patruljo sta nadaljevala peš. Zaradi poškodb, ki sta jo utrpela v obeh trkih, nista prišla daleč in karabinjerji so ju kmalu zatem prijeli. Dogodek, ki se je zaključil z aretacijo 21-letnega Francesca Carija iz Trsta in 24-letnega Simoneja Rutigliana iz Gradišča, se je pripetil v noči med petkom in soboto. Več karabinjerskih patrulj je ponoči iskalo krivce tatvin, ki so jih neznanci opravili v Laškem, obenem pa je opravilo serijo pregledov pri nekaterih družinah Romov. Ena izmed patrulj je sredi noči v Turjaku naletela na avtomobil fiat punto, v katerem naj bi bilo poleg aretirancev še nekaj potnikov, katerih identitete niso sporočili. Voznik je ob pogledu na karabinjerje pritisnil na plin in skušal zbežati. Zavil je v ulico brez izhoda, da bi preprečil karabinjerjem zasledovanje, pa je hote trčil v njihovo vozilo in povzročil, da so zapeljali s ceste. Sledil je še en trk, naposled pa so voznika in njegovega sopotnika aretirali in ju pospremili v goriški zapor.
24
Torek, 29. januarja 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Enaindvajseti pustni sprevod priklical rekordno število gledalcev
Najboljši Ostržek iz Villanove in šahovske figure iz Romjana
Štmavrski voz je tokrat pristal na četrtem mestu, gabrska jata pingvinov pa na petem
Ostržek iz kraja Villanova dello Jud-rio je zmagovalec 21. pustnega sprevoda, ki je v nedeljo potekal v goriškem mestnem središču, medtem ko so med skupinami prvo mesto osvojile šahovske figure, s katerimi so se predstavili člani Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana. Sprevod, ki je zaradi gradbenih del na Travniku potekal po nekoliko spremenjeni progi, je priklical na tisoče gledalcev, po oceni prirediteljev celo dvajset tisoč. Veliko je bilo otrok, ki so mimohod vozov spremljali z navdušenjem, seveda pa so se ob pogledu na razposajene maškare zabavali tudi odrasli.
Žirija je povsem upravičeno podelila prvo nagrado pustarjem iz Villanove, saj se je njihov Ostržek pripeljal v Gorico s štirimi vozovi, z dvema živima osloma in v družbi več kot sto mask. Na drugo mesto se je uvrstil voz »Ku mi ustane tč, tat teče proč« iz Praprota, na katerem je kraljevala velika papiga, na tretje pa neapeljsko obarvani voz »La banda di Pulcinella« iz Štarancana. Po lanski zmagi so se morali člani štmavrske-ga kulturnega društva Sabotin letos zadovoljiti s četrtim mestom, njihovemu šerifu pa ni uspelo vstati iz krste in preprečiti padec mejnih pregrad med Italijo in Slovenijo. Sprevoda sta se s svojima vozovoma udeležili tudi dve jati pingvinov; prva je prišla iz Gabrij in zasedla peto mesto, druga pa iz Medje vasi-Štivana. Sprevoda so se udeležili tudi Sovodenjci, in sicer z vozom na temo pomilostitve »1,2,3... prosti smo vsi«, ter člani društva Spaca us. Z njimi se je na vozu pripeljal tudi sveti Peter, ki ima v zadnjih časih kar nekaj težav; številni politiki bi bili radi namreč sprejeti v nebesa, čeprav niso uresničili niti ene izmed predvolilnih obljub.
Med skupinami so starši in otroci iz slovenskega vrtca in osnovne šole v Rom-janu s šahovskimi figurami slavili pred štirimi elementi osnovne šole Frinta iz Gorice, čudežnimi Sbilfonsi iz Remanzacca, glasbenimi instrumenti iz kraja Isola della Schiusa in pred Turki iz Gradeža. Sprevod, ki so ga priredili združenje Gorizia festeg-giamenti, goriška občina in društvo za ovrednotenje tradicij iz Podturna, je sklenil bivši občinski svetnik Franco Zotti, ki tudi že spada v tradicijo pustnih manifestacij. Njegovemu malemu vozilu je zmanjkalo pro-stoconskega bencina ravno pred odrom žirije. Letos so prvič podelili tudi nagrado za simpatijo, s katero so se poklonili spominu na Gianfranca Perinija. Prejela jo je skupina iz Praprota, ki se je izkazala ne samo zaradi lepega voza, pač pa tudi zaradi veselega, razposajenega in glasnega nastopa. Slovenska glasba iz njihovih zvočnikov je odmevala po vsem mestu. (dr)
pevma - Huda prometna nesreča ob vhodu v vas
Izgubil zavest in silovito trčil
Ponesrečenec je 48-letni Jožef (Pepo) Doljak, domačin, ki pa živi v Gorici - Še dan prej je sodeloval pri pripravah štmavrskega pustnega voza
Ob vhodu v Pevmo, v zaselku, ki mu domačini pravijo v Kini, se je v nedeljo okrog poldne zgodila huda prometna nesreča, v katero je bil vpleten domačin, 48-letni Jožef (Pepo) Doljak, ki ima sicer bivališče v Gorici. Prebivalci hiše, ki stoji ob cesti, so zaslišali močan trk in manjši pok, ob pogledu skozi okno pa so sredi ceste zagledali avtomobil znamke ford mondeo z vidnimi znaki trčenja. Takoj so prihiteli na cesto, da bi pomagali šoferju iz razbitin. Ustavili so se tudi nekateri avtomobilisti. Ker pa voznik ni bil pri zavesti, so nemudoma poklicali službo prve pomoči.
V nekaj minutah so na kraj pridrveli tudi gasilci in pomagali izvleči iz avtomobila ponesrečenega voznika, ki na videz ni imel ran ali drugih telesnih poškodb. Bil pa je v globoki nezavesti, zato so reševalci poklicali rešilni helikopter, ki je pristal na bivšem golf igrišču na Fogarjevem posestvu kakih sto metrov stran. Policija je zaprla cesto, kar je močno oviralo promet, saj gre za glavno cesto za Oslavje, Števerjan in Goriška Brda. Moškemu so v rešilnem avtomobilu najprej nudili prvo pomoč, nakar so ga naložili na helikopter, ta pa ga je odpeljal v tržiško bolnišnico na Katinaro, ki je opremljena za hujše primere ponesrečenih oseb. Izkazalo se je namreč, da je do prometne nesreče prišlo zaradi nenadne slabosti voznika. Po prvih ugoto-
Ponesrečenca so odpeljali v tržaško bolnišnico s helikopterjem
bumbaca
vitvah naj bi med vožnjo izgubil zavest zaradi možganske kapi. V vožnji navkreber proti Pevmi je v blagem ovinku Doljakov avtomobil zavozil povsem na levo stran cestišča in tam trčil v cementni električni drog. Še k sreči, da ni iz Pevme tedaj nihče privozil, sicer bi bile posledice veliko hujše.
Ponesrečeni voznik je 48-letni Jožef (Pepo) Doljak po rodu iz Štmavra, ki pa živi v Gorici. Na Štma-ver je Jožef navezan in sodeluje pri vaških pobudah. V nedeljo se je ravnokar odpravljal v Pevmo, kjer živita brat Dani, sestra Manuela in nečak Michael, da bi se skupaj odpeljali v Štmaver, kjer so se pripravljali za nastop na pustnem sprevodu v Gorici. Štmaver-ci so tudi povedali, da je Jožef še večer prej pomagal pri zaključnih delih za pripravo pustnega voza. Gasilci in policisti, ki so na kraju nesreče opravili obredne meritve, so povedali, da je avto vozil z zmerno hitrostjo, sicer bi bilo vozilo povsem uničeno in tudi škoda na električnem drogu bi bila večja. Doljak ni za-dobil težkih telesnih poškodb, ker je bil v avtu pripet z varnostnim pasom, takoj po trku pa so se sprožile zračne blazine. Zato so stanovalci bližnjih hiš zaslišali močan pok. Po zadnjih novicah je ponesrečenec še vedno v komi in pod strogim nadzorom zdravstvenega osebja tržaške bolnišnice. (vip)
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 29. januarja 2008
25
nova gorica - Odbornik za kulturo Devetag na prvem uradnem obisku čez mejo
»Predlog kulturne cone zanimiv, skupaj začrtajmo judovsko pot«
Prejel zagotovilo, da se igralnica seli iz poslopja ob judovskem pokopališču
»Šel sem v Novo Gorico, da ponovno navežem plodne stike.Bil je moj prvi uradni obisk na sosednji občini.« Tako je včeraj povedal goriški odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki se je dopoldne sestal z novogoriškimi sogovorniki. Iz pogovorov je potegnil dva zaključka: »Zelo zanimiv se mi zdi predlog za vzpostavitev goriške kulturne cone, kjer naj bi se knjige in drugo multimedijsko gradivo prodajali brez davka. Če pa bi se davek vsekakor plačeval, bi nam ga vračali in bi z njim financirali kulturne pobude. Prejel pa sem tudi zagotovilo, da bo še aprila igralnica zapustila poslopje ob judovskem pokopališču v Rožni dolini.«
Devetag se je na novogoriško občino odpravil s funkcionarjema Giorgiom Della Vedovo in Paolom Bisiachom. Z goriško trojico so se sestali svetovalka za kulturo pri občinskem oddelku za družbene dejavnosti Majda Petejan, načelnik istega oddelka Vladimir Peruničič in Sergij Pel-han, ki je že bil župan in minister, danes pa je predsednik novogoriške Zveze kul-
Sergij Pelhan
bumbaca
Antonio Devetag
turnih društev in sodeluje v komisiji, ki pripravlja lokalni kulturni program novogoriške občine za obdobje 2008-2013. Ravno Pelhan je pobudnik kulturne cone, ki naj bi okrepila sodelovanje Gorice in Nove Gorice po umiku meje. Kot je pojasnil Devetag, z Novogoričani se je srečal z namenom, da steče dogovarjanje o načrtih, za katere bodo črpali denar iz evropskih skladov. Pogovor pa je zašel h kulturni coni s prodajo neobdavčenih knjig, ki so jo Novogoričani že predstavili slovenskemu zunanjemu ministru v Ljubljani, v minu-
bumbaca
lem tednu pa v Novi Gorici tudi vladi. »Nadvse zanimivi predlog sem že posredoval županu Ettoreju Romoliju. Nadaljnje korake naj bi naredila medobčinska komisija. Tudi v ta namen smo povabili prijatelje iz Slovenije čez petnajst dni v Gorico. Orisali jim bomo nekatere načrte, ki smo jih že zasnovali na področjih ovrednotenja ostalin prve svetovne vojne, gledaliških in glasbenih struktur ter kulturnega turizma,« je povedal Devetag in dodal: »To so konkretni načrti za razvoj območja, kjer sobivata mesti. Posebej sem se
zavzel za začrtanje tematskih poti, privlačnih za turiste. Med temi naj omenim predvsem judovsko pot. Kraje, ki jih je judovska prisotnost zaznamovala, bi lahko obnovili in ovrednotili z evropskim denarjem.« Devetag je še pojasnil, daje takšno judovsko pot že začrtal leta 2001, pod Va-lentijevo upravo, ob njej pa še pot Bour-bonov in Coroninijev. »Vodniki treh čez-mejnih poti, ki so bili prevedeni v nemščino, slovenščino in angleščino, so tedaj pošli in so se tako rešili pred usodo, ki je pod Brancatijevo upravo doletela dragocene kataloge in druge publikacije, ki so nastali pri mojem odborništvu in so pristali v odlagališču,« je polemično pripomnil Ro-molijev odbornik in pristavil: »Judovska pot, ki jo bomo na novo premislili z Novogoričani v luči novih priložnosti po padcu meje, bi povezala goriško sinagogo, tamkajšnji muzej spomina in Michelstaed-terjevo sobo, dalje nekdanji geto, hiši družin Luzzatto in Michelstaedter na Travniku, ulico Cocevia in pokopališče v Rožni dolini.«
Policisti in varnostniki pred parkirno hišo
foto k.m.
nova gorica - Zapadel rok za umik avtomobilov iz parkirne hiše na Gradnikovi ulici
Ven lahko, noter pa ne več
Jezne stanovalce prišel mirit župan, dogajanje nadzorovala policija - Občina in Komunala čakata na sklep sodišča
Včeraj se je iztekel že drugi rok za umik avtomobilov iz parkirne hiše na Gradnikovi ulici v Novi Gorici. Podjetje SGP Gorica bo po izpraznitvi objekta začelo z vzdrževalnimi deli, nato pa za parkiranje v njej začelo zaračunavati. V dopoldanskem času je bilo pred objektom še mirno. Prebivalce, ki so se zbrali pred parkirno hišo, je bilo moč prešteti na prste ene roke. Varnostniki družbe Savoy, ki jih je najelo podjetje SGP Gorica, so vozila spuščali samo iz objekta, vanj pa ne več. Celotno dogajanje je ves dan nadzorovala policijska patrulja s psom. Po pričakovanjih se je precej ljudi pred objektom zbralo popoldan, nekateri so glasno izražali jezo nad dogajanjem. Popoldan sta pred objekt prišla še novogoriški župan Mirko Brulc in direktor Komunale Andrej Miška.
»Krajani so upravičeno jezni. Prosil sem jih naj se umirijo in počakajo na odločitev sodišča,« je povedal Brulc. Podjetje Komunala in nekateri stanovalci so namreč na novogoriško sodišče vložili tožbo za motenje posesti in mu podali še predlog sklepa začasne odredbe, ki bi SGP-ju prepovedala kakršnokoli dejavnost v parkirni hiši. Novogoriška občinska uprava je pozvala tudi nekatere manjšinske lastnike družbe SGP, naj posredujejo pri lastnikih te družbe k umiritvi stanja. Direktor Komunale, Andrej Miška, še dodaja, da sklep sodišča pričakujejo v kratkem, morda še v ponedeljek ali torek.
Včeraj pa je družba SGP Gorica medijem posredovala sklep in sodbo iz leta 2001, ko so prebivalci nekaterih stolpnic na Gradnikovi ulici proti podjetju SGP Gorica vložili tožbo zaradi priznanja lastninske pravice nad objektom garažne hiše. Dokazati so želeli, daje objekt skupni prostor vseh etažnih lastnikov posameznih delov stavbe v stanovanjskih blokih po določenih deležih ter da so s stanovanji kupili tudi parkirni prostor v garažni hiši in je bil strošek izgradnje le-te zajet v strošek stanovanj v stolpnicah. Tožena stranka, se pravi SGP Gorica, pa je na drugi strani zatrjevala, da je parkirna hiša komunalni objekt skupne rabe, ki se zato ni prodajal skupaj s stanovanji kot skupni prostor k tem stanovanjem in da je bil v ceno stanovanj vključen le del komunalnih prispevkov za parkirišča in ne za parkirno hišo. Sodišče je v postopku zares ugotovilo, da sporna parkirna hiša ni skupni prostor, ki sodi k posameznim delom stavbe, torej stanovanjem, temveč da je komunalni objekt skupne rabe in je zato tožbo stanovalcev ovrglo. (km)
nova gorica - Borci pripravljajo 25 prireditev
Pokrajina naj bo samostojna, ime pa naj ne bo jabolko spora
Izvršni odbor novogoriškega območnega združenja borcev NOB je sprejel predlog programa za letošnje leto; ta predvideva 25 prireditev v spomin na dogodke iz NOB in dva sklepa, ki izražata stališče borcev glede ustanovitve pokrajin v Sloveniji. Borci se tako zavzemajo za samostojno pokrajino, ki bi vključevala področja upravnih enot Ajdovščina, Nova Gorica, Idrija in Tolmin, opozarjajo pa še, da poimenovanje pokrajine ne sme postati predmet spora.
Letošnji program predvideva petindvajset prireditev v spomin na dogodke iz NOB. Med njimi bo slovesnost v spomin bitke na Nanosu, partizanski miting na Predmeji, posvečen ranjencem in borcem Goriške fronte, 65. obletnica ustanovitve IX. korpusa s počastitvijo 30. in 31. divizije ter brigad in odredov v sestavu IX. korpusa, ter prireditve, namenjene prekomorskim brigadam in drugim dogodkom na Primorskem in v Sloveniji. »Posebno pozornost bomo namenili 60. obletnici ustanovi-
Vladimir Krpan
foto k. m.
tve borčevske organizacije,« sporoča predsednik novogoriških borcev Vladimir Krpan. Izvršni odbor je imenoval tudi člane sveta območnega združenja ZB NOB Nova Gorica. Svet je kolegijski posvetovalni organ, ki daje skupščini, odboru in predsedniku pobude in predloge o programskih zadevah združenja ter oblikuje predloge stališč v zvezi z družbeno političnimi pojavi, ki zadevajo probleme v zvezi z nameni in cilji združenja, pojasnjujejo na ZB NOB Nova Gorica. Vanj so bili imenovani za-
služni borci in ugledni člani ZB NOB starejše in mlajše generacije.
Izvršilni odbor novogoriških borcev pa je v zvezi z razpravo o pokrajinah soglasno sprejel tudi dva sklepa. V prvem sklepu izražajo podporo ustanovitvi pokrajin v Sloveniji. Pri oblikovanju pokrajin se zavzemajo za tako rešitev, ki bo pomenila ustanovitev samostojne pokrajine na območju obstoječe statistične regije, ki zajema področja upravnih enot Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. Takšno pokrajino predvideva tudi sedanji predlog zakona o pokrajinah. »Območni odbor združenja borcev NOB iz Nove Gorice ugotavlja, da poimenovanje pokrajine ni primarnega pomena, zlasti pa ne sme biti predmet spora. Pri imenu naše pokrajine je potrebno doseči dogovor, ki naj upošteva zgodovinska in strokovna načela ter mnenje večine prebivalcev nove pokrajine,« so še prepričani v izvršilnem odboru novogoriškega združenja borcev. (km)
Smrt v kanalu, vsi oproščeni
Zaradi zapadlosti sodnih rokov je goriško sodišče včeraj izreklo sodbo o oprostitvi za štiri uslužbence tržiške občine, ki so bili na zatožni klopi zaradi smrti dveh oseb. Dne 14. februarja 1999 sta Gianluca Rojaz in Antonio Val-ci zgrmela z avtomobilom z mosta nad kanalom Brancola in utonila. Z vozilom sta mlada Tržačana trčila v ograjo, ki jo je občina obnovila, le-ta pa je odpovedala in avta ni zadržala. Na sodišču so postopali proti bivšemu vodji občinske službe javnih del Nedu Pizzinu ter funkcionarjem tehničnega urada Amedeu Zanuttiniju, Alfiu Rossiju in Gianniju Facchinu; državni tožilec je skušal dokazati, da je ograja na mostu odpovedala zaradi obnovitvenih del na njej. Vsi štirje so bili nazadnje oproščeni.
Vrednost PM10 presežena
V	nedeljo je bila v Gorici presežena dovoljena vrednost prašnih delcev PM10 v zraku. Če se bo to ponovilo tri zaporedne dneve, bodo stopili v veljavo ukrepi in prepovedi vožnje v mestu; o tem bodo občani pravočasno obveščeni. Z včerajšnjim dnem pa so na spletni strani dežele FJK na razpolago podatki o količini prašnih delcev PM10 v zraku, ki jih bo na podlagi meritev naprav za nadzor onesnaženosti vnašala okoljska agencija ARPA. Med podatki so tudi meritve, ki jih opravlja naprava v ulici Duca DAosta v Gorici.
Prispevki za učence in dijake
Goriška občina obvešča, da bodo družine učencev in dijakov lahko do 31. januarja vložile prošnjo za prispevke, ki jih občinski uradi dodeljujejo za učbenike in prevoz v šolo. Obrazci so na razpolago na spletni strani goriške občine, informacije pa nudijo v pristojnem uradu (tel. 0481-583512). H kritju stroškov za učbenike, prevoze in vpisnino prispeva tudi goriška pokrajina, rok za predložitev prošenj pa bo zapadel 28. februarja; obrazci so na razpolago na sedežu pokrajinske uprave v Gorici in na njeni spletni strani.
Nagrade natečaja Mladi oder
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj ob 20. uri nagrajevanje natečaja Mladi oder, v okviru niza Iskrivi smeh na ustih vseh pa bo sledila gledališka predstava Kip v parku - naša nora klinika, ki jo bo uprizorilo društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske.
Pregrevanje zemlje in srca
V	mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma bo v sklopu Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo danes ob 19. uri predavanje Marka Pogačnika na temo Pregrevanje zemlje, pregrevanje srca; umetnik Marko Pogačnik že od leta 1979 deluje tudi na področju poglobljene ekologije in zdravljenja zemlje. (km)
gorica - Koncert
Lorenzo Pilat začenja drevi zimski »tris«
Z nocojšnjim koncertom Lorenza Pilata se v Kulturnem domu začenja »tris« zimskih koncertov v okviru festivala Across the Border 2008. V četrtek, 14. februarja, natanko na Valentinovo, bo v Kulturni dom prvič prišla skupina Dance, v sredo, 20. februarja, pa se bo predstavil slovenski kantavtor Zoran Predin skupino z Gipps Swing Bandom.
Za današnji večer s tržaškim kan-tavtorjem Pilatom vlada precejšnje zanimanje tako med mlajšo kot med starejšo generacijo. Koncert, ki se bo začel ob 20.30, bo pričaral 60. leta in ponudil popularne ljudske pesmi v tržaškem narečju; prodaja vstopnic poteka v Kulturnem domu.
Festival Across the Border prirejata kulturna zadruga Maja in Kulturni dom v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica, ZSKD, Folkclubom But-trio in združenjem Canzoni di confine iz Vidma, pokrovitelji so goriška pokrajina, dežela FJK in Trgovinska zbornica iz Gorice. (ik)
26	Torek, 29. januarja 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Razstave in svečanosti ob dnevu spomina
Opomin namenjen predvsem mladini
Krajevni upravitelji položili venec k spomeniku pred železniško postajo
7 WW
r- J '&■■„ \
- r i	v p	K
IV 'f r-	i
-V..	■
., i r nr-ifn-^i'J-
J '
Polaganje venca k spomeniku pred goriško železniško postajo
bumbaca
Usoda italijanskih Judov med letom 1938 in koncem druge svetovne vojne je tema razstave, ki so jo v nedeljo odprli v sinagogi. Odprtja, kije potekalo ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, so se udeležili krajevni upravitelji in občani. Še pred slovesnostjo v sinagogi so se prefekt Roberto De Lorenzo, župan Ettore Romoli, pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni, deželni odbornik Roberto Antonaz, predstavniki združenj borcev in nekdanjih deportiran-cev ter vojaških sil poklonili žrtvam v koncentracijskih taboriščih pred spomenikom pri železniški postaji; v imenu VZPI-ANPI je govoril Silvino Poletto.
Razstavo v sinagogi je pripravilo združenje Amici di Israele v sodelovanju z goriško občino, uredil pa jo je center za dokumentacijo judovske zgodovine iz Milana. Bila je že na ogled v prostorih rimskega Vittoriana, povzema pa zgodovino Judov v Italiji od 19. stoletja, ko so bili integrirani v družbeno tkivo, do uvedbe rasnih zakonov in vojne tragedije. »Želimo si, da bi razstava služila mladim in vzgojiteljem. Zato smo pripravljeni na izredna odprtja in vodene oglede,« je povedala predsednica združenja Amici di Israele
Elisabetta Loricchio, prefekt De Lorenzo pa je poudaril potrebo po razmisleku o posledicah holokavsta za goriško judovsko skupnost.
Mladini je bil namenjen tudi posvet, ki je včeraj potekal v deželnem avditoriju in ki so se ga med drugimi udeležili deželni odbornik Antonaz, občinski odbornik Antonio Devetag, pokrajinski odbornik Salomoni in prefekt De Lorenzo. Pri pobudi, ki sta jo priredila sindikat UIL in ustanova IRASE, je sodelovalo preko 350 dijakov nižjih in višjih srednjih šol, med katerimi so bili tudi dijaki šole Trinko in zavoda Cankar. Posvet se je začel s pozdravom deželnega tajnika sindikata UIL Uga Previtija, ki je opozoril na nasilje med mladimi, v nadaljevanju pa je o rasnih zakonih v Evropi govoril docent zgodovine Fulvio Salimbeni. O usodi goriških Judov je predavala Loricchiova, nakar je prefekt nagradil udeležence natečaja »Percezioni, emozioni e sentimenti nei luoghi della memo-ria«. Spregovorila sta tudi predstavnici državnega vodstva ustanove IRASE in sindikata UIL Rosa Venuti in Adriana Martinelli, zaključke pa je potegnil generalni tajnik šolskega sindikata UIL Massimo Di Menna. (Ale)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
Koncerti
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 1. februarja, ob 20.15 koncert skupine Melodrom; informacije na www.melodrom.com in na www.kulturnidom-ng.si.
ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb v soboto, 16. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah: nastopajo godbeno društvo Prosek, pihalni orkester Ilirska Bistrica, godbeno društvo Viktor Parma Trebče; v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v gledališču Verdi v Miljah: nastopajo pihalni orkester Ric-manje, pihalni orkester Divača, god-beno društvo Nabrežina.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM IZ GORICE sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. ja-
nuarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO
v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred nižje srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na nižji srednji šoli Ivana Trinka.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena v soboto, 8. marca, enodnevni izlet na Dolenjsko z obiskom Trubarjeve domačije ter okolice; prijave in vpisi pri poverjenikih do zasedbe mest; na račun 20 evrov.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v soboto, 2. februarja, zahtevno zimsko turo. Udeležba zahteva primerno telesno kon-dicijo in obvezno zimsko opremo (dereze, cepin...). Obvezna je tudi prisotnost na sestanku v četrtek, 31. januarja, ob 19. uri na društvenem sedežu, kjer bodo podane vse informacije in podrobnosti o turi.
U Kino
¿j Čestitke
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«.
Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Alvin Superstar«; 20.10 - 22.00 »Io sono leg-genda«.
Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Alien vd. Predator 2«.
CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Non e mai troppo tardi«.
Modra dvorana: 17.50 - 21.30 »American Gangster«.
Rumena dvorana: 17.50 - 21.30 »Into the Wild«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »American Gangster«.
Dvorana 3: 17.30 »Alvin Superstar«; 20.00 - 22.10 »Io sono leggenda«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Alien vd. Prdator 2«.
Dvorana 5: niz »Cinema d'Autore« 17.45 - 20.00 - 22.10 »Paranoid Park«.
Včeraj je naša NONA MARIJA slavila svoj rojstni dan. Vse najboljše ji iz srca želijo vnuki Valentina, Erik, Gaja in Sara ter vsi, ki jo imamo radi.
Ü3 Obvestila
društvo-a^ v sodelovanju z / ^JSÄ V OBČINA S0V0DNJE 0B SOČI
ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB in S0V0DNJE ZSKD Gorica
v Sovodnjah ob Soči
v ogretem šotoru
PetelWM BLEK PANTERS glasbavz.vo HSHBBi	KRAŠKI OVČARJI
^Ott	^Ott	^s*» ^Na*»
sobota
2.02.2008
o
glasba v živo
KINGSTON

>> d 3.02.2008
VSTOP PROST
DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca.
FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »prenotazio-ni@coronini.it«.
sledi glasba v živo
MAFF SHOW
KD JEZERO iz Doberdoba vabi v sredo, 30. januarja, ob 20.30 v Modra's galerijo na predvajanje filma Kena Loacha »Il vento che accarezza l'erba« (v prevodu Veter, ki trese ječmen).
LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti.
NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vi-centini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja.
OBČNI ZBOR KINOATELJEJA bo v
sredo, 30. januarja, ob 19. uri na svojem sedežu v Hiši filma na Travniku.
POKRAJINSKA SEKCIJA ONAV
(Vsedržavna organizacija pokuševal-cev vin) iz Gorice prireja tečaj za po-kuševalce vin, ki bo v osemnajstih lekcijah potekal na sedežu Videmske univerze v ul. San Giovanni 79 v Krminu; informacije na sedežu Pro Loco v Krminu (ul. Matteotti 3, tel. 0481-639334, 0481-631666), v baru »Ai giardini« v Gorici (ul. Petrarca 1, tel. 0481-533446), pri tajnici Claudii Culot (tel. 338-5908287), pri blagaj-ničarju Fabiu Rivoltu (tel. 3312529177) ali pri pokrajinskem delegatu Brunu Fortunatu (tel. 0481532369, 338-9490408).
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi člane na redni občni zbor danes, 29. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal v dvorani F. Močnika v goriškem slovenskem pastoralnem središču pri cerkvi sv. Ivana, ul. San Giovanni 9 v Gorici.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča, da bo 30. januarja ob 20. uri zasedal deželni svet v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so na-prošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika na goriški urad SSS (tel. 0481-536455, faks 0481-536324, gorica@ssorg.eu.).
0 Prireditve
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju z ZSKD vabi člane in prijatelje na ogled filma na zgoščenki o prvi svetovni vojni z naslovom Tod sekla bridka bodo jekla, ki bo v Kulturnem do-
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
|skrpv| smeh, pla usjfk ^seh
niz veseloiger ljubiteljskih odrov
DANES, 29. JANUARJA, OB 20. URI NATEČAJ MLADI ODER -NAGRAJEVANJE
Gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske
ČETRTEK, 31. JANUARJA, OB 20.30
Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež
Cario Goidoni PRIMORSKE ZDRAHE
Režija: Jože Hrovat
PREDSTAVE BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ V GORICI
mu v Gorici v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri. Prisoten bo avtor filma Rudi Šimac.
V	KONFERENČNI DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na korzu Italia 55 v Gorici bo danes, 29. januarja, ob 17. uri posvet z naslovom Evroregija in mladi.
V	KULTURNEM DOMU NOVA GORICA (Bevkov trg 4), bo danes, 29. januarja, ob 19. uri v sklopu niza Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo predavanje Marka Pogačnika z naslovom Pregrevanje zemlje, pregrevanje srca; informacije na tel. 003865-3354015.
0 Mali oglasi
V LOČNIKU prodam skoraj novo vrstno hišo v sončni legi, s tremi spalnicami, z dvema kopalnicama, z ru-stikalno opremljeno sobo v spodnjih prostorih, s podstrešjem in garažo; tel. 320-4305197.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.30, Egone Tomba z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
DANES V ŠTANDREŽU: 9.30, Attilio Brisco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V MOŠU: 10.00, Giuliana Mon-tanari por. Pillon (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.40) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 11.00, Dina Linda vd. Sartori v cerkvi sv. Duha in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 11.00, Rosina Gergolet (sestra Margherita) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču; 12.30, Elodia Tomasin (iz tržiške bolnišnice ob 12.15) v cerkvi sv. Lovrenca in v Trst za upepelitev.
/
KULTURA
Torek, 29. januarja 2008
27
trst - Operno gledališče Verdi v sodelovanju s tržaško občino
Dan spomina: koncert z zanimivim programom
Koncert je obenem sodil v simfonično sezono - Orkester je vodil Paolo Longo
Vrsto proslav in svečanosti, ki so obeležile Dan spomina, je idealno sklenil koncert v tržaški dvorani Tripcovich. Pobudo je tržaško operno gledališče Verdi organiziralo v sodelovanju s kulturnim odborništvom tržaške občine, dogodek pa je obenem sodil v abonmajsko koncertno sezono, ki se je prejšnji teden sijajno odprla z nastopom ruskega pianista Grigorija Sokolova. Domači orkester je vodil Paolo Longo, izbor avtorjev je bil dokaj zanimiv, glasbene točke je z odlomki literarnih del Isaaca Katznelsona, Varlama Shalamova in Prima Levija povezoval Mariano Dam-macco. Igralec morda ni našel idealnega pristopa do posameznih tekstov, besede pa so vsekakor pripravile glasbi primerno vzdušje (pomisleki veljajo le glede izbire Shalamovih »Pesmi iz Ko-lyme«, ki niso neposredno vezane na šo-ah).
Samuel Barber je imel srečo, da je živel v ZDA in ga torej nacisti niso mogli ogrožati, sicer bi zaradi svojega statusa homoseksualnega Zida nedvomno končal v taborišču. Adagio za godala op.11 je nedvomno najpopularnejše delo skladatelja, ki gaje spisal l.1937, dodatno slavo si je otožno zasanjana skladba prislužila v filmskih dvoranah, kajti Oliver Stone jo je vključil v svoj Platoon. Tržaški orkester je pod Longovim vodstvom podal Adagio z mehkobo, čeprav bi si lahko želeli še bolj pretanje-nih odtenkov. Sledila je skladba Memo-riam, ki jo je Alessandro Solbiati spisal l.2002, v Trstu pa je bila prvič izvedena. Solbiatijev spomin je poklon mentorju Francu Donatoniju, ki prikrito citira tudi Bachovo Umetnost fuge: godala so nizala drobce tematske ideje, ki se je postopoma strnila ter začela prehajati na pihala in trobila, zvočna slika je rasla ter naletela na lep odziv občinstva, kije izvajalce in prisotnega skladatelja nagradilo s toplimi aplavzi.
Vito Levi je ključna osebnost tržaške glasbe: skladatelj, kritik, esejist, profesor, je v izredno dolgem življenjskem loku	(1899-
-2002) predal svoje znanje neštetim generacijam, od Maria Zafreda, Giorgia Cambisse, Raffaella De Banfielda, Lui-gia Toffola do naših Ubalda Vrabca in Pavleta Merkuja. Levi je moral zaradi fašističnih rasističnih zakonov delati pod psevdonimom, ob nastopu nacizma pa je tudi on tvegal krematorij: spomine na grozljiva in turobna leta, od 1938 dalje, je strnil v Rapsodiji, ki se zaključi v slogu Mahlerjevih žalnih koračnic, ves čas
Oblikovalci koncerta ob Dnevu spomina
pa je prepredena z bogastvom evropske glasbene tradicije, z rahlo primesjo he-brej skih tem. Lep in po tre ben po klon eni najzaslužnejših tržaških osebnosti je orkester izpeljal pod skrbnim vodstvom Paola Longa, koncert pa se je sklenil s Simfonijo Zvonov Gian Francesca Ma-lipiera. Beneški skladatelj, ki je umrl l.1973, je dandanes skoraj pozabljen: škoda, kajti v njegovem opusu je marsikaj žlahtnega, kot je dokazala prva tržaška izvedba Tretje simfonije. Kot je sam avtor pojasnil, se je delo rodilo ob tragičnem datumu 8. septembra 1943: v beneških zvonovih umetnik ni slišal oznanjanja miru, temveč novih bolečin in bridkosti. Pritrkovanje je Malipiero ponazoril z uporabo primernih intervalov, ki so brez konkretne uporabe zvonov izpolnili namen; v skoraj klasično zasnovani štiristavčni simfoniji je lepo izstopal pastoralni drugi stavek, v tretjem so trobila poustvarila zelo živahno sliko, četrti pa je izpovedal vodilno misel upravičeno pesimistične skladbe, ki je ugasnila na otožnih akordih.
Sugestija temne dvorane, resnoba glasbe, vsi elementi so občinstvo priklenili k zbranemu poslušanju, na koncu pa je dobro zasedena dvorana dolgo in navdušeno ploskala vsem poustvarjalcem.
Katja Kralj
berlin - Festival Transmediale.08
Najprej izbran nato prepovedan
Gre za performans Signatura Dogodek Kontekst
Performans Signatura Dogodek Kontekst avtorjev Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše je bil izbran za odprtje festivala Transmediale.08, kar se bo zgodilo danes, a sta njegovo izvedbo direktor festivala Stephen Ko-vats in gostujoča kustosinja razstave »Conspire...« Nataša Petrešin-Bache-lez prepovedala.Avtorji so se zato odločili, da performans izvedejo predčasno.
Po besedah Kovatsa in Petrešin-Bachelezove je poglavitni razlog za prepoved predstavitve performansa »pravne in zakonske narave« in »osebna etična prepričanja kustosinje«. Kot so sporočili z Maske, ki je ob Aksiomi so-producent predstave, ostaja vprašanje, zakaj sta direktor in kustosinja izvedbo dela prepovedala tri mesece potem, ko sta ga sprejela na razstavo in večkrat premlela vsebinske in izvedbene
podrobnosti projekta, nepojasnjeno. Avtorji projekta prepoved razumejo kot izkazovanje pozicije moči, direktor in kustosinja pa sta s svojo odločitvijo »povzročila konkretno škodo umetnikom in avtorjem projekta«. Janše menijo, daje prepoved dejanje nasilja nad svobodo umetniškega izražanja. In kakšen je koncept spornega projekta? Delo se osredotoča na vprašanje podpisa in, natančneje, na vlogo podpisa v javnem prostoru. V tem projektu z uporabo različnih pristopov raziskujejo Derridajev slavni citat o podpisu, ki se nanaša na paradoksalni odnos med izvirnostjo in ponavljanjem. Janše so prepovedani performans Signatura Dogodek Kontekst včeraj malo čez polnoč izvedli na prizorišču spomenika holokavstu v Berlinu. Performans je bil izveden kot hoja skozi labirint hodnikov, ki tvorijo spomenik. (STA)
piran
Umrl kipar Janez Lenassi
V 81. letu starosti je v nedeljo zvečer umrl kipar Janez Lenassi, je poročal Radio Slovenija. Lenassi je sodil med pomembne slovenske kiparje starejše generacije. Z občutkom za monumentalnost, tako v izvirni zamisli kot tudi kasnejši izvedbi, je ustvaril vrsto spomeniških obeležij, javnih skulptur ter malih plas-tik.Janez Lenassi, rojen leta 1927 v Opatiji, je študiral kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je leta 1956 končal še kiparsko specialko. Za kiparski opus je prejel nagrado Prešernovega sklada leta 1966 in stanovsko Jakopičevo nagrado leta 1981.
Ob kiparjevi 80-letnici je Galerija Herman Pečarič iz Pirana oktobra lani pripravila tematsko razstavo, ki se je osredotočila na njegovo simpozijsko plastiko. Lenassijev obsežen kiparski opus so sicer vidno določale dognane spomeniške realizacije. Uvrščali so jih v skupino abstraktnih kiparskih spomenikov.
Ustvarjal je skulpture z geometrijskimi reliefnimi oblikami, se-cesijsko figuraliko, abstraktno telesnostjo v kamnu. Lenassijev opus šteje prek trideset spomenikov in javnih del, med katerimi izstopajo spomenik Edvardu Rusjanu v Novi Gorici (1960), spomenik železničarjem na Vogarju (1962), spomenik padlim borcem v Ilirski Bistrici (1965) in spomenik pomorščakom v Portorožu (1977). V 60-ih in 70-ih letih se je ukvarjal tudi s gledališko scenografijo.
Kipar je svoj posluh za simbiozo skulpture ali kiparsko-arhitek-tonskega projekta z njenim okoljem, naravo, vseskozi dopolnjeval s pretehtano izbiro kiparskega materiala, so zapisali v galeriji.
Skupaj z Jakobom Savinškom je bil Lenassi leta 1961 pobudnik ideje mednarodnih kiparskih simpozijev v Sloveniji, imenovanih Forma viva. Obalne galerije Piran so lansko srečanje na Seči posvetile prav njemu. Kot častni udeleženec simpozija je sodeloval pri izboru avtorjev.
Ena zadnjih Lenassijevih stvaritev je bil spomenik Slavolok samostojnosti, ki so ga slovesno odkrili oktobra lani, ob 16. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz koprskega pristanišča in 50. obletnici Luke Koper. (STA)
trst - Razstavni prostori SanMichele 11
Arhitektura Dimitrija Waltritscha
Na razstavi a + u so na ogled predvsem načrti, ki jih je goriški arhitekt realiziral v domačem okolju - Razstava bo odprta do 14. marca
Projekti D. Waltritscha na stenah tržaškega razstavišča
kroma
Arhitekturne razstave že dolgo časa niso več privilegij velikih središč. Tako so v petek v tržaškem razstavnem prostoru SanMichele 11 odprli razstavo, ki v žarišče postavlja dosedanji opus mladega arhitekta Dimitrija Waltritscha. Razstava z naslovom a + u: Arhitektura Dimitrija Waltritscha poudarja predvsem projekte, ki jih je ta arhitekt realiziral v domačem okolju za domače naročitelje. Obiskovalci lahko tako pobliže spoznajo načrte za goriški Kulturno izobraževalni center KBcenter, kavarno Qubik, za sedeža družb Tmedia in KB1909 ter za center kinomatografske kulture Hiša filma. Vsi omenjeni projekti so bili realizirani v Gorici. Med tržaškimi projekti je na razstavi prikazan sedež družbe Cogeco, v Vidmu pa Waltritsch projektira center za promocijo izdelkov in predavalnico, ki so ju poimenovali Casa Delser. Poleg omenjenih projektov iz arhitekture so na razstavi na ogled še tri urbanistična dela, ki jih je arhitekt realiziral v sodelovanju z birojem iz Amsterdama, kjer je sicer Waltritsch dolga leta izpopolnjeval svoje strokovno znanje. Stene razstavnega prostora krasijo urbanistični načrti za stanovanjski kompleks CasaNova v Bocnu, med predstavljenimi projekti posebno mesto zaseda tudi strateški plan za urbanistično prenovo mestne četrti Giustiniano
Imperatore v Rimu, na ogled pa je tudi projekt za tehnološki park v Bocnu, ki pa ga Waltritsch s svojim timom ne bo realiziral, saj so na razpisu zmagali drugi arhitekti.
Skupno je torej na ogled devet projektov, ki so že na odprtju razstave sodeč po odličnem obisku pritegnili precejšnjo pozornost. Razstavo je sicer uvedel v Trstu živeči pisatelj nemškega rodu Veit Heinichen, kije spregovori o arhitekturi s svojega zornega kota. Po Heinichenovi oceni so mesta vedno splet različnih faktorjev, ki določenemu kraju dajejo značaj in dušo. Zelo zadovoljen pa je bil tudi častni gost večera, Dimitri Waltritsch, ki je za naš dnevnik povedal, da ga zelo veseli dejstvo, da je razstava njegovih projektov na ogled v domačem okolju, v katerem je s svojimi deli poskusil na najboljši način vplesti vso znanje, ki si ga je pridobil med študijem in dolgoletnim bivanjem v tujini.
Tisti torej, ki bi radi spoznali Waltritschovo arhitekturo, lahko to storijo do 14. marca letos, in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro. Obisk te razstave bo tako strokovni kot laični javnosti približal Waltritschevo arhitekturo, ki v sebi skriva izjemno kompleksnost in razkriva odgovore na temeljna vprašanja sodobnega arhitekturnega ustvarjanja. (sč)
28 
Torek, 29. januarja 2008
PRIREDITVE
/
vladna kriza - Predsednik republike Napolitano bo danes sklenil krog posvetov
Veltroni spet pozval Berlusconija k sestavi skupne vlade za reforme
Včeraj sta se SL in NZzavzela za takojšnje volitve, UDC in SKP pa za prehodno vlado
RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj nadaljeval krog posvetov za rešitev vladne krize. Potem ko je v petek in soboto zaslišal predsednika obeh vej parlamenta in predstavnike manjših strank oz. parlamentarnih skupin, je včeraj sprejel voditelje Severne lige, Demokr-ščanske unije (UDC), Stranke komunistične prenove in Nacionalnega zavezništva.
Delegaciji SL in NZ, ki sta ju vodila Umberto Bossi oz. Gianfranco Fini, sta se zavzeli za takojšen razpust parlamenta in razpis volitev. Fini je poudaril, da ni pogojev za odobritev novega volilnega zakona, Bossi pa je zagrozil, da če bo državni poglavar zavlačeval z razpisom volitev, bo njegova stranka dala pobudo za poulične demonstracije oz. za »revolucijo«, kot se je dobesedno izrazil.
Delegaciji UDC in SKP, ki sta ju vodila Pierferdinando Casini oz. Franco Gir-dano, pa sta se zavzeli za oblikovanje prehodne vlade, vendar s precej različnimi poudarki. Casini je dejal, da je Italija »na kolenih« in da bi potrebovala »spravno vlado«, ki bi jo sestavljale »najodgovornejše
osebnosti levosredinskega in desnosredin-skega tabora«. Če takšne vlade ni mogoče sestaviti, pa je po mnenju UDC treba iti že takoj aprila na volitve, po možnosti s popravljenim volilnim zakonom, tako da bi bilo mogoče izraziti preference. SKP pa meni, da bi bilo potrebno oblikovati začasno »ciljno vlado« prav z namenom, da bi izpeljala volilno reformo, izhajajoč iz Bian-covega osnutka.
Na Kvirinalu se bodo danes zvrstili še voditelji stranke Forza Italia in Demokratske stranke ter naposled bivši državni poglavarji Cossiga, Scalfaro in Ciampi, nakar naj bi Napolitano objavil svojo odločitev.
Medtem je včeraj voditelj DS Walter Veltroni ponovil svoj predlog o oblikovanju prehodne vlade, ki bi v 8 do 12 mesecih izpeljala volilno in še nekatere druge reforme. Predlog je bil posebej namenjen FI, ki o tem noče nič slišati. Potrebo po volilni reformi so včeraj potrdili voditelji sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL ter predsednik industrijcev Luca Cordero di Montezemolo, ki je pristavil, da se dobro zaveda, kako je ta zahteva »brezupna«.

Delegacija SKP s Francom Giordanom na čelu
ansa
Guverner italijanske narodne banke Banca d'Italia Mario Draghi
ansa
rim - Izsledki raziskave italijanske narodne banke Banca d'Italia
Dohodki odvisnih delavcev leta 2006 isti kot leta 2000
RIM - Dohodek odvisnih uslužbencev oz. delavcev je v obdobju od leta 2000 do leta 2006 ostal dejansko nespremenjen. Boljše se je v zadnjih letih pisalo samostojnim delavcem in še zlasti obrtnikom in podjetnikom. Sploh so se dohodki dvignili šele v obdobju 2004-2006, bogastvo pa je v državi porazdeljeno v rokah vedno manj ljudi.
To so izsledki raziskave o dohodkih italijanskih družin, ki jo je v letu 2006 opravila italijanska narodna banka Banca d'Italia in ki jo je predstavil včeraj sam guverner Bankitalie Mario Draghi. Povprečen mesečni dohodek italijanskih družin je leta 2006 znašal 2.649 evrov in je bilo 25 odstotkov družin (zlasti večštevilčnih) zadolženih, izhaja med drugim iz raziskave.
Dohodek družin odvisnih delavcev je v primerjavi s porastom življenjskih stroškov ostal v bistvu nespremenjen (+0,3 odstotka v obdobju 2000-2006), medtem ko je dohodek družin avtonomnih delavcev v istem obdobju narastel za 13,1 odstotka. Bogastvo Italijanov v bistvu narašča. Toda to zadeva malo družin, saj je bilo leta 2006 45 odstotkov bogastva (43% leta 2004) v rokah 10 odstotkov družin.
Sicer so odvisni delavci v obdobju 2004-2006 zabeležili porast dohodka +4,3 odstotka. Toda ta porast krije le delno upad dohodka v letih 2000-2004, opozarja Ban-kitalia. V raznoliki kategoriji samostojnih poklicev so največji porast dohodka zabeležili obrtniki in družinska podjetja (+11,2% v obdobju 2004-2006), medtem ko je bila razlika negativna za druge, kot so svobodni profesionalci ali atipični delavci.
Povprečen letni družinski neto dohodek je bil tako leta 2006 31.792 evrov, tj. 2.649 vsak mesec. Glede na podatke iz leta 2004, ugotavlja Bankitalia, je bil torej v tem obdobju povprečen nominalen porast 7,8%, realen pa 2,6 odstotka. V zvezi z dohodki posameznikov (in ne družin) gre zabeležiti, da je bil leta 2006 letni dohodek odvisnih delavcev 16.045 evrov (+1,2% v primerjavi z letom 2004), medtem ko je bil dohodek neodvisnih 22.057 evrov (-0,1% glede na dve leti prej). Raziskava je pokazala tudi novost, in sicer da je bil največji porast dohodkov - vedno v letih 2004-2006 - v južni Italiji (+5,6%) in nato v srednji Italiji (+3,5%), medtem ko je severna Italija na zadnjem mestu (+0,7%).
Moški zaslužijo nenazadnje več od žensk (tako odvisni kot neodvisni delavci) in priletni več od mladih. Moški zaslužijo v povprečju letno 5 tisoč evrov več od žensk, kdor pa je dokončal univerzitetni študij zasluži dvakrat več od ostalih delav-
splav - Ruini
Zakon 194 je po svojem bistvu slab
RIM - »Resnično svobodne ženske ne splavijo. Ženske večkrat splavijo, ker niso svobodne. Takšne pa lahko postanejo, če jim damo možnost, da ne splavijo.« Tako je med drugim povedal kardinal Camil-lo Ruini, ko je sinoči nastopil v oddaji Otto e mezzo televizijske mreže La sette. Ruini je dejal, da je zakon 194 o prekinitvi nosečnosti »po svojem bistvu slab«, zavrnil pa je očitek, da se Cerkev s takšnimi nastopi vmešava v italijanske notranje zadeva. Po njegovih besedah ima italijanska Cerkev pravico in dolžnost, da zavzema stališča o javnih zadevah.
Ruini je med oddajo tudi podprl tudi idejo o svetovnem moratoriju na izvajanje zakonov, ki dopuščajo splav. Kot znano, je predlog v tem smislu iznesel časnikar Maurizio Ferrara, voditelj oddaje Otto e mezzo. Pobudo za moratorij naj bi dala OZN, podobno kot se je zgodilo z moratorijem na smrtno kazen.
Javni tožilec predlaga izpustitev Sandre Mastella
NEAPELJ - Neapeljski javni tožilec Francesco Curcio je včeraj predlagal sodniku za predhodne preiskave, naj prekliče hišni pripor za predsednico kampanjskega deželnega sveta Sandro Lonardo Mastella, ženo voditelja Udeur Clementeja. Ženska je priprta od minulega 16. januarja pod obtožbo poskusa korupcije, po mnenju javnega tožilca pa zdaj ni več razlogov za podaljšanje pripora.
Deželni svetnik iz Kampanje naj bi sodeloval s kamoro
NEAPELJ - V Kampanji so včeraj priprli šest domnevnih pripadnikov klana Misso in zasegli za 10 milijonov evrov dobrin. Aretirance bremeni vrsta obtožb, od umora do ropa, goljufije ter združevanja v mafijske namene. V okviru preiskave je prejel sodno obvestilo tudi kampanjski deželni svetnik Roberto Conte, ki je bil izvoljen na listi Marjetice in je zdaj član Demokratske stranke. Conte je obtožen, da je v zameno za podporo na deželnih volitvah iz leta 2001 obljubil kamori sodelovanje pri prisojanju javnih zakupov in pri sprejemanju v javno službo mafijskih priporočencev.
Beneški pust v nedeljo odprl raper Coolio
BENETKE - S tradicionalnim letom angela z zvonika sv. Marka proti istoimenskemu trgu se je v nedeljo točno opoldne začel beneški pust. Potem ko je vrsto let čast odprtja pripadla italijanskim znanim osebnostim, povezanim z mestom, je tokrat vlogo prevzel ameriški raper Coolio in s tem razbil dolgoletno tradicijo. Cooliov let se je zaključil v objemu letošnje Doževke, kar je bila iztočnica za uradni začetek karnevala. Ta letos poteka na temo šestih človeških čutov.
V Rimu protestniki podrli hišo Big Brotherja
RIM - Skupina protestnikov je nedavno vdrla v predčasno nameščeno hišo italijanskega Big Brotherja s prozornimi stenami, ki so jo na znamenitem rimskem mostu Milvio postavili, da bi javnost že pred začetkom oddaje spoznala tekmovalce.
Kakih sto ljudi je podrlo prozorno konstrukcijo, v kateri so bivali stanovalci osme serije priljubljene televizijske oddaje "Grande Fratello". Napad se je zgodil med predvajanjem oddaje v živo, pred namestitvijo tekmovalcev v pravo hišo. Organizatorji protesta so pripadniki desničarskega gibanja Fiamma Tricolore, ki so želeli tako opozoriti na stanovanjsko problematiko v Rimu.
kalabrija - Preiskava privedla do 18 aretacij
Deželni svetnik priprt
Domenico Crea naj bi bil povezan s smrtjo svojega predhodnika Francesca Fortugna
REGGIO CALABRIA - V okviru preiskave o povezavah med mafijo (oz. 'ndranghe-to), politiko in zdravstvom je policijska direkcija za boj proti mafiji izvedla včeraj 18 aretacij, vsega skupaj pa je preiskovanih 44 oseb. V priporu so se znašli kalabrijski deželni svetnik Domenico Crea, njegov sin Antonio in snaha Laura Autelitano, ki vodijo neko zasebno kliniko, upravitelji zdravstvenih ustanov, člani mafijske skupine Giuseppeja Morabita ter Alessandro in Giuseppe Marciano, oče in sin, domnevna naročnika umora podpredsednika deželnega sveta Francesca Fortugna, ki je bil ubit v Locriju oktobra 2005. Domenico Crea naj bi bil ne po sred no po ve zan z ome nje nim umorom: kot prvi neizvoljeni član Marjetice je nadomestil Fortugna v deželnem svetu, prestopil pa je k novi Krščanski demokraciji. Preiskovalci sumijo, da je bil cilj umora ravno vstop Cree v deželni svet, kajti Fortugno je nekako »prekinil politično, ekonomsko in mafijsko ravnotežje, ki se je s časom uveljavila v Ka-labriji«. Fortugno naj bi predstavljal oviro za nad zo ro va nje ključ nih mest v upra vah, ki za -gotavljajo mafiji oblast in obilne zaslužke.
Domenico Crea
ansa
ameriški tisk - Komik Grillo
Grillo na straneh
tednika New Yorker
NEWYORK - Italijanski komik Beppe Grillo si je zaslužil naslovnico včerajšnjega prestižnega ameriškega tednika New Yorker. Novinar Tom Mueller je v naslovu zapisal, da gre za »italijanskega Michaela Moora«, se pravi nekoga, ki razmišlja »drugače«.
Mueller je analiziral Grillov lik in ocenil, »da gre za aktivista z genialnim smislom za politično satiro, ki mu je uspelo raz-vneti Italijane s tem, da se je lotil korupcije s predrznostjo in humorjem.« Grilla je bralcem New Yorkerja predstavil kot osebo, kije zasedla drugo mesto na lestvici najbolj priljubljenih političnih osebnosti. Časnikar je na sedmih straneh orisal Grillovo kariero, od zloglasnega V-daya do aktualnih napadov na pravosodnega ministra Mastello; komik je zaslovel v 70-ih letih, ko se je norčeval iz politikov, športnikov in celo iz papeža. »Sledil je svojemu instinktu in pa informacijam, ki so mu jih posredovali številni oboževalci ter izredno pikolovsko preiskoval afero multina-cionalk, kot sta Parmalat in Telecom,« je zapisal Mueller. Nič čudnega torej, da obišče njegov blog dnevno 250 tisoč deskarjev.
Beppe Grillo
/
SVET
Torek, 29. januarja 2008
evropska unija - Kompromisna rešitev na včerajšnji seji zunanjih ministrov povezave Zadnji Bushevgovor
29
EU Srbiji odprla vrata Odločili bodo Srbi na volitvah
Zunanji ministri povezave ponudiji začasen sporazum, ki naj bi ga podpisali po srbskih predsedniških volitvah
BRUSELJ - EU je včeraj Srbiji ponudila podpis "začasnega političnega sporazuma" 7. februarja, ki ji "odpira vrata v EU", je povedal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. O ponudbi bodo odločili Srbi na volitvah 3. februarja, na katerih gre prav za to, ali bo šla Srbija po poti v EU ali kam drugam, se je odzval srbski zunanji minister Vuk Jeremic.
"Začasni politični sporazum" bo vseboval okvir za napredek pri političnem dialogu, svobodni trgovini in vi-zumski liberalizaciji ter sodelovanju na področju izobraževanja, je pojasnil minister Rupel, ki je vodil zasedanje. "Bila je zelo ognjevita in na nekaterih točkah celo trda razprava, vendar smo na koncu ohranili enotnost, izpričali enotnost do odnosa do Srbije, demonstrirali voljo EU, da sodeluje s Srbijo kot prihodnjo članico EU," je razložil. "Nismo pozabili vseh pogojev, ki so znani - ti so železni repertoar slehernega procesa vključevanja v EU," je še zatrdil Rupel. A "v tem tre nut ku je še po seb no po memb no dati pozitiven signal našim prijateljem v Srbiji," je povedal.
Srbija je "zelo zelo zadovoljna" s tem prebojem, pa je o predlogu EU za Srbijo menil srbski zunanji minister Vuk Jeremic. A o predlogu bodo odločili Srbi na volitvah 3. februarja, je poudaril po srečanju trojke EU in Srbije. Izbira na volitvah je izjemno jasna: eden od kandidatov je za EU, drugi proti EU, je poudaril Jeremic. Podpis sporazuma, ki ga predlaga EU, je tako načrtovan za 7. februar, tako da ne bi bil razumljeno kot vpletanje v volitve, je še pojasnil.
Sprejeli smo besedilo, "skrbno ga preberite", pa je pozval minister Rupel. "To je zelo zanimiv in pozitiven tekst, ki Srbiji odpira vrata v EU," je poudaril. "To je konkretna ponudba, ni deklaracija," je še pojasnil. "Proces stabilizacije in pridruževanja ostaja pravo sredstvo za napredovanje v tem odnosu. EU je zavezana podpisu sporazuma takoj, ko bodo dokončno narejeni potrebni koraki," piše v besedilu, imenovanem "povabilo". Podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju pa je še vedno "na dnevnem redu". "Nestrpno čakamo, da bomo lahko podpisali sporazum o stabilizaciji in pridruževanju," je o tem dejal Rupel.
"EU ostaja prepričana v koristi, ki jih bo sporazum o stabilizaciji in pridruževanju prinesel obema stranema, in v pozitivne učinke, ki jih bo to imelo tudi na regijo," še piše v besedilu, sprejetem včeraj. V tem okviru je EU zaveza-
na podpirati prizadevanja Srbije za krepitev demokracije in gospodarstva ter prispevati k politični, ekonomski in institucionalni stabilnosti v Srbiji, izhaja iz besedila.
V luči tega "se EU strinja o vzpostavitvi delovne skupine za preučevanje načinov za doseganje hitrega napredka". "Delo skupine se bo začelo takoj s ciljem oblikovanja priporočil Srbiji in Svetu EU v čim krajšem možnem času," piše v tekstu. Začasni sporazum "bi koristil ljudem v Srbiji, je pomemben za srbsko prebivalstvo, ki je že predolgo izolirano od evropskih procesov, je namen in pomen sporazuma pojasnil Rupel. V spodbudo Srbiji na poti v EU in demokratičnim političnim silam v državi pred predsedniškimi volitvami 3. februarja, bo EU v sredo s Srbijo začela dialog o odpravi vizumov za srbske državljane.
Zunanji ministri EU so z omenjeno pobudo odgovorili na vprašanje, kako jasno in dovolj močno podpreti demokratično srbsko politiko pred drugim krogom predsedniških volitev, ne da bi
se pri tem vpletali v sam volilni proces, kot so pojasnili.
Demokratični, proevropski predsedniški kandidat Boris Tadic se bo 3. februarja soočil s protievropskim kandidatom radikalne stranke Tomislavom Niko-licem, ki je sicer na prvem krogu volitev dobil največ podpore srbskih volivcev.
Ena od možnosti v igri je bil podpis samo začasnega sporazuma, ki vključuje trgovinski in gospodarski del sodelovanja ter se lahko začne izvajati takoj, ne pa tudi krovnega, političnega dela, ki ga morajo ratificirati vse članice.
Druga možnost je bila, da bi EU podpisala oba dela sporazuma, države, ki imajo do podpisa zadržke radi nezadostnega sodelovanja Beograda s Haagom pa bi nato svojo voljo uveljavile z blokiranjem ratifikacijskega procesa.
Na koncu je zaradi nasprotovanja Nizozemske, ki vztraja pri prijetju haaš-kega obtoženca Ratka Mladica, obveljala tretja možnost, poseben sporazum, ki s sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju ni neposredno povezan. (STA)
Dimitrij Rupel
ansa
kosovo - Bozan-Harčenko
Tudi Rusija ima akcijski načrt za primer neodvisnosti
MOSKVA - Ruski diplomat Aleksander Bozan-Har-čenko je včeraj razkril, da je Moskva pripravila poseben akcijski načrt za primer, da Kosovo razglasi svojo neodvisnost in jo zahodne države priznajo. Pojasnil je, da v tem primeru predvidevajo tesno koordinacijo Moskve z Beogradom.
Bozan-Harčenko, posebni ruski odposlanec za Balkan, je še pojasnil, da si Moskva sicer prizadeva za nadaljnje pogovore med Srbi in kosovskimi Albanci, vendar pa možnosti za take pogovore vedno bolj upadajo, saj se kosovski voditelji pripravljajo na razglasitev neodvisnosti pokrajine. Na srečanju z ruskimi poslanci je še povedal, da so na zunanjem ministrstvu izdelali akcijski načrt za primer, če Kosovo razglasi neodvisnost in jo ZDA in članice EU priznajo. Podrobnosti ni želel razkriti, je pa povedal, da načrt v tem primeru predvideva tesno koordinacijo Moskve z Beogradom.
Pričakovati je, da bodo kosovski voditelji neodvisnost pokrajine razglasili v februarju ali marcu. Tako potezo podpirajo tako ZDA kot tudi članice EU, vključno s Francijo in Veliko Britanijo. Kot je znano, pa temu ostro nasprotujeta Srbija in njena zaveznica Rusija. Kosovo, kije zaenkrat še vedno del Srbije, je trenutno pod nadzorom ZN in Nata, potem ko so Natove sile z bombardiranjem leta 1999 prekinile srbsko zatiranje Albanske etnične manjšine. (STA)
rusija - Volitve
Kasjanov izključen iz tekme za novega državnega poglavarja
MOSKVA -Ruska volilna komisija je zavrnila registracijo nekdanjega premiera in sedanjega kritika Kremlja Mihaila Kasjanova za kandidata na predsedniških volitvah 2. marca. Kot so sporočili iz Moskve, je na seznamu podpisov podpore kandidaturi Kasjanova, ki ga je ta predložil volilni komisiji, preveč neveljavnih podpisov.
Kasjanov je ruski volilni komisiji predložil seznam dveh milijonov podpisov, s katerimi so njegovi privrženci podprli njegovo kandidaturo na prihajajočih predsedniških volitvah. V skladu z zakonom bi lahko bilo na seznamu največ pet odstotkov neveljavnih podpisov, na seznamu Kasjanova pa jih je komisija zavrnila skoraj 14 odstotkov.
'Vse državljane pozivam, naj ne volijo in naj ne sodelujejo v tej farsi," je v odzivu na odločitev volilne komisije danes dejal Kasjanov. "Nobenega dvoma ni, da je odločitev, da se moje kandidature ne registrira, sprejel (ruski predsednik) Vladimir Putin osebno," je še dejal in ocenil, daje Rusija "končno stopila na spolzka tla totalitarizma s stalnim in nelegitimnim vodstvom". (STA)
Mihail Kasjanov
o položaju v državi
WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je sinoči ob 21. uri po krajevnem času, se pravi ob 3. po polnoči po našem, v Washingto-nu imel svoj zadnji govor o položaju v državi. Po napovedih je bil posvečen štirim temam, in sicer gospodarstvu in mednarodni trgovini, Iraku, terorizmu in politiki. Večina anket kaže, da Bush uživa le okrog 34 odstotkov javne podpore, in tudi republikanski predsedniški kandidati pozivajo k spremembam v Washingtonu. Busha pa si med kampanjo niti ne upajo omenjati, razen ko gre za razpravo o vojni v Iraku, kjer tekmujejo med sabo, kdo je prej podprl Bushevo odločitev za povečanje števila vojakov v začetku lanskega leta.
Ameriško javnost najbolj zanima gospodarstvo. Anketa, ki jo je inštitut Harris izvedel pred govorom, kaže, da si 64 vprašanih odstotkov želi, da bi Bush o tem govoril največ. Le 19 odstotkov vprašanih jih namreč meni, da je ameriško gospodarstvo v dobrem stanju. Ostalih 81 odstotkov jih meni, da je gospodarstvo v zadovoljivem ali slabem stanju. Ob lanskem govoru je gospodarski položaj kot dober ocenilo 31 odstotkov vprašanih. Okrog 75 odstotkov Američanov meni, da je davčni sistem nepravičen in 66 odstotkov jih ni zadovoljnih z napredkom v Iraku.
Suharta pokopali v družinskem mavzoleju
DŽAKARTA - Nekdanjega indonezijskega diktatorja Suharta so včeraj pokopali v družinskem mavzoleju blizu mesta Solo na Javi. Pokopali so ga med državno pogrebno slovesnostjo, ki jo je vodil sedanji indonezijski predsednik Susilo Bambang Yudhoyono, počastili pa so ga tudi z vojaškimi častmi. Predsednik je ob njegovi smrti v soboto razglasil enotedensko žalovanje, na zadnjo pot v majhnem kraju Matesih v osrednjem delu otoka Java pa ga je včeraj pospremilo več deset tisoč ljudi. 86-letni Suharto je umrl v soboto v bolnišnici, potem ko mu je odpovedalo več organov. Umrl je dobre tri tedne po tem, ko je bil 4. januarja sprejet v bolnišnico zaradi težav s srcem, pljuči in ledvicami. Vladal je do leta 1998, ko je bil po 32 letih vladanja strmoglavljen med vsesplošnimi protesti, kar je vodilo v reforme, odpravo represivnih zakonov in uvedbo neposrednih predsedniških volitev leta 2005. Mnenja o njegovi vladavini tudi danes ostajajo deljena. Po eni strani je bila namreč za njegovo vladavino značilna gospodarska rast, na drugi pa represija, kršitve človekovih pravic, nepotizem in korupcija. (STA)
zda - Primarne volitve
Kennedyjevi podpirajo Obamo
COLUMBIA - Senator iz Illinoisa Barack Obama je v soboto na demokratskih strankarskih volitvah v Južni Karolini osvojil 55 odstotkov glasov in
zmagal pred barackObama newyorško senatorko Hillary Clinton s 27 odstotki in nekdanjim senatorjem iz Severne Karoline Johnom Edwardsom z 18 odstotki glasov.
Obamova zmaga je bila pričakovana, saj so mu ankete pred volitvami napovedovale okoli 40 odstotkov podpore. Obama je dobil sicer kar 80 odstotkov glasov temnopoltih volivcev Južne Karoline, ki so predstavljali malce več kot 50 odstotkov vseh udeležencev sobotnih demokratskih strankarskih volitev. Zanj je volila tudi večina belcev. Clintonova je že v začetku tedna nakazala, da ne računa na zmago v Južni Karolini, in seje posvetila kampanjam v tistih zveznih državah, ki bodo na vrsti 5. februarja. Obama je medtem dobil podporo Teda in Carorine Kennedy, brata in hčere nekdanjega predsednika Johna.
nemčija - Niti za SPD ni bil izid volitev posebno spodbuden
CDU kanclerke Angele Merkel doživela poraz na deželnih volitvah
BERLIN - Na nedeljskih deželnih volitvah v nemških zveznih deželah Hessen in Spodnja Saška, ki so pomemben kazalec podpore na zveznih parlamentarnih volitvah, ki bodo prihodnje leto, je Krščansko-demokratska unija (CDU) nemške kanclerke Angele Merkel doživela pomemben poraz.
V Hessnu, kjer CDU vla- AngelaMerkel da sama, je stranka dosegla
svoj najslabši rezultat v zadnjih 40 letih, saj je s 48,8-odstotka podpore na zadnjih volitvah leta 2003 padla na 36,8 odstotka. CDU, ki je imela v deželnem parlamentu absolutno večino, ima tako sedaj le 42 sedežev, vendar ne bo mogla voditi dežele niti s podporo liberalcev (FDP), ki so dobili 9,4 odstotka glasov oziroma enajst sedežev.
Član vodstva CDU, ministrski predsednik Hessna od leta 1999 Roland Koch, ki je med predvolilno kampanjo razburjal s svojo ostro retoriko proti mladim tujcem, je bil največji poraženec volitev, saj na položaj ni bil izvoljen. Koch je po objavi izidov že priznal neuspeh, a zatrdil, da vztraja pri svoji politiki.
Socialdemokrati (SDP) so dobili 36,7 odstotka glasov in tako kot CDU 42 sedežev v 110-članskem deželnem parlamentu, kar pomeni velik porast od leta 2003, ko so na volitvah dobili 29,1 odstotka glasov. Vendar njihova kandidatka Andrea Ypsilanti, ki je razglasila "vrnitev socialdemokratov", še
nima zagotovljenega položaja ministrske predsednice, saj zavezništvo z Zelenimi, ki so dobili 12 sedežev, ne bo zadoščalo za oblikovanje večinske vlade. Ypsilantijeva zavrača koalicijo z Levo stranko, ki je tokrat prvič prišla v deželni parlament.
"To je velik poraz za Rolanda Kocha, vendar tudi za Angelo Merkel, ki ga je podprla," je dejala ena od vodij Zelenih Claudia Roth. Merklova in CDU sta namreč stopili v bran 49-letnemu Kochu, ki je bil deležen ostrih kritik zaradi ksenofobije in nastopov proti mladim prestopnikom tujcem, za katere je menil, da bi jim bilo treba dati lekcijo z "vzgojnimi taborišči". Predlagal je tudi kazensko zakonodajo za mlajše od 14 let.
Izid volitev ni nič bolj enoznačen niti za zvezno koalicijsko partnerko CDU - Socialdemokrate (SDP). Medtem ko jim je narasla podpora v Hessnu, je namreč stranka v Spodnji Saški dosegla najslabši rezultat doslej.
Drugi član predsedstva CDU, ministrski predsednik Spodnje Saške Christian Wulff, ostaja na položaju, vendar z manjšo večino. Kot kažejo izidi, pa bo CDU še naprej vodila Spodnjo Saško v koaliciji z liberalci (FDP), saj sta skupaj dobili več kot 50-odstotno podporo.
Jasna zmagovalka volitev je Leva stranka, ki je v Spodnji Saški dobila sedem odstotkov glasov in bo tako prvič vstopila v deželni parlament. Petodstotni volilni prag za vstop v deželni parlament je presegla tudi v Hessnu. Gre za nedavno ustanovljeno stranko, ki združuje nekdanje vzhodno-nemške komuniste in odpadnike SDP.
V Hessnu je bila volilna udeležba 64-odstotna, v Spodnji Saški pa 57-odstotna. Naslednje deželne volitve bodo 24. februarja v Hamburgu, kjer trenutno v javnomnenjskih raziskavah vodi CDU. Zvezne parlamentarne volitve naj bi bile septembra 2009. (STA)
30 Torek, 29. januarja 2008
PRIREDITVE
/
41. kraški pust - Danes, jutri in v četrtek na Opčinah
Radio - aktivni live!
Po treh (razprodanih) openskih ponovitvah, tudi predstave po društvih in v goriškem Kulturnem odmu
Depresivna pesnica Srečka Veselko, prevajalka Berta Bertoki, posebni poročevalec Berto Koritnik, skladatelj Patrick Solfeg-giato (po domače Solfi), čistokrvni Križan Nando Sulli in poslovnež Nebojša Popovič bodo nocoj obiskali openski Prosvetni dom in se predstavili v kabaretni predstavi Ra-dio-aktivni live! Po današnji premieri se bosta jutri in v četrtek zvrstili še dve ponovitvi, zvesti poslušalci Radioaktivnega vala, ki si niso uspeli pravočasno zagotoviti razprodanih vstopnic, pa naj bodo brez skrbi: tudi po pustu Radio-aktivni live ne bo utihnil!
»To bo neke vrste radijsko-gledališka varianta z minimalno sceno, ali kot se za te čase spodobi: nizko proračunski projekt,« pojasnjujeta Boris Devetak in Marko San-cin, voditelja priljubljene radijske oddaje in »nosilca« njene gledališke inačice. »K sreči sta jo podprla goriški Komigo in Zveza slovenskih kulturnih društev, tako da je
v prihodnjih mesecih predvideno nekaj nastopov v goriškem Kulturnem domu in po kulturnih društvih.«
Na odru se bodo zvrstili liki, ki jih uprizarjajoTjaša Ruzzier, Boris Devetak in Franko Korošec, z njimi pa se bo pogovarjal »slovenski Claudio Bisio - Marko Sancin. To varianto smo izbrali, da bi ponudili priložnost novim mlajšim humoristom, dapo-kažejo kar znajo,« dodaja Devetak, ki o sebi sicer pravi, da bi lahko bil njihov nono ...
Na pomoč so jim priskočili tudi nekateri, ki ne bodo vidni. »Igor Pison in Peter Verč s svojimi reklamnimi spoti in informacijo, kajti aktualnost ne sme manjkati. Tonski mojster bo Kekec, ki bo skrbel tudi za luč in efekte. Nekaj bo tudi glasbe: petje bo v živo, glasbena podlaga pa v play backu, ker gre pač za nizko proračunski projekt. Solfeggiato se je sicer pogajal s Slovenskofilharmonijo, vendar do dogovora ni
Kabaret bodo izoblikovali Boris Devetak in Marko Sancin (na sliki) ter Tjaša Ruzzier in Franko Korošec
kroma
prišlo. Na koncu je vse slonelo na Sancinu, ki pa je rekel, da zaradi prenizkega honorarja ne bo igral še na klavir.«
Nekateri priljubljeni liki, ki že vrsto let nastopajo v oddaji Radio aktivni val, bodo tako pokazali svoj »pravi obraz« in poskusili tudi v živo spraviti v dobro voljo svoje zvesto občinstvo. Po predvidenih openskih nastopih, ki predstavljajo uvod v 41. kraški pust, bodo kot rečeno sledili tudi novi, tako v Gorici kot Trstu. »Radioaktivni« avtorji pa bi radi šli še dlje ...
»Naša ideja je, da bi imeli mesečni radioaktivni sestanek, ki bi romal po naših odrih, ali pa se odvijal na isti lokaciji, ampak vsakič z drugačno vsebino. V poletnih mesecih, ki so pri nas precej mrtvi, bi na primer lahko poskusili s predstavami na prostem. Ampak to je tudi za nas uganka: videti moramo, če se bo Radio-aktivni live obnesel ...«(pd)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Woolf?« / v četrtek, 31. januarja, ob 19.30 (Red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok), v petek, 1. februarja, ob 20.30 (Red F) in v soboto, 2. februarja, ob 20.30 (Red T z italijanskimi nadnapisi).
Gledališče Rossetti
Bertolt Brecht: »Le storie del Signor Keuner« / nastopajo: Moni Ovadia, Lee Colbert, Roman Siwulak, Maxim Sham-kov in Ivo Bucciarelli. Danes, 29., jutri, 30., in v četrtek, 31. januajra, ob 20.30.
Gèrard Luzier: »Non svegliate Cecile, è innamorata« / glasba: Jean Potvin; režija: Elio De Capitani; igra Antonio Cornachione. V petek, 1. februarja, in v soboto, 2. februarja, ob 20.30.
Ennio Marchetto: »A qualcuno piace carta« / igra Ennio Marchetto. V nedeljo, 3. februarja, ob 16.00.
Edoardo De Filippo: »Le voci di den-tro« / režija: Francesco Rosi; igrajo: Lu-ca De Filippo, Gigi Savoia, Antonella Morea, Marco Manchisi in Carolina Rosi. V sredo, 6. februarja, ob 20.30, v četrtek, 7. februarja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 8., in v soboto, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.00.
La Contrada
William Shakespeare: »La commedia degli errori« / režija: Giuseppe Pam-bieri; nastopajo: Giuseppe Pambieri, Micol Pambieri, Nino Bignamini in Vera Castagna. V petek, 1., in v soboto, 2. februarja, ob 20.30, v nedeljo, 3., in v torek, 5. februarja, ob 16.30, od srede, 6., do sobote, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.30.
Gledališče Miela
V petek, 8. februarja, ob 21.00 bo v
sklopu niza komičnih prireditev »Non c'è niente da ridere« nastopil Antonio Rezza s predstavo »Io«.
VIDEM
Teatro Nuovo Givanni da Udine
Eduardo De Filippo: »Le voci di den-tro« / režija: Francesco Rosi; nastopa La Compagnia di Teatro di Luca De Filippo. Od petka, 1. februarja, do ponedeljka, 4. februarja, ob 20.45.
Teatro Palamostre
V	soboto, 2. februarja, ob 21.00 / Area Azzurra Teatro: »Racconti solo rac-conti«. Besedilo in režija: Ugo Chiti.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče v Kopru
Noel Coward: »Intimna komedija« / v režiji Zvoneta Šedlbaura. Jutri, 30., in v četrtek, 31. januarja, ob 20.30. NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
V	četrtek, 31. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti.
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 29. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«.
Jutri, 30. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«.
V	četrtek, 31. januarja, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptistte Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	petek, 1. februarja, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«.
V	soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«.
Mala drama
Danes, 29. januarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«.
Jutri, 30. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«.
V	četrtek, 31. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
V	soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog maskara«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 29. januarja, ob 15.30 in ob 19.30 / »En dan v smrti Jožce Rožce«.
Jutri, 30. januarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
V	četrtek, 31. januarja, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«.
V	petek, 1. februarja, ob 19.30 / Jean Baptistte Poquelin Molière: »Ljudomrznik«.
V	soboto, 2. februarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«.
Mala scena
Danes, 29. januarja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«.
Jutri, 30. januarja, ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«.
V	četrtek, 31. januarja, ob 20.00 Jose Sanchis Sinisterra: »Ay, Carmela!«.
V	petek, 1. februarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
V	soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«.
Šentjakobsko gledališče
Danes, 29. januarja, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. Režija: Jure Karas.
V	četrtek, 31. januarja, ob 19.30 / J.
Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«. Režija Gojmir Lešnjak - Gojc.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Koncertno društvo - sezona 2007/2008
V	ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 /
Arabella Steinbacher - violina in Robert Kulek - klavir. TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 1. februarja, ob 20.45 / koncert Philharmonische Camerata Berlin.
GORICA Kulturni dom
Danes, 29. januarja, ob 20.30 / koncert tržaškega kantavtorja Lorenza Pilata. Za informacije klicati na tel. št. 0481-33288.
Avditorij
V	petek, 1. februarja, ob 20.45 / nastopajo sopran Susy Picchio, komik Gigi Franchini in Ensemble Musicale »Wunderbar« pod vodstvom Marca Padernija.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 6. februarja, ob 20.45 / koncert pianista Rafala Blechacza (zmagovalec prve nagrade na natečaju Chopin v Varšavi leta 2005).
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Kulturni dom
Jutri, 30. januarja, ob 20.15 bo v Mali dvorani plesna predstava »Drage drage«, koncept in koreografija Maje Delak.
V	petek, 1. februarja, ob 20.15 bo v Veliki dvorani izvenabonmajski koncert skupine Melodrom.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	četrtek, 31. januarja, ob 19.00 bo v
Gallusovi dvorani koncert Dunajskih Fiulharmonikov, dirigent: Ivan Fischer; solistka: Bernarda Fink (mezzosopran).
V	ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30 bo v Dvorani Slovenske filharmonije v okviru kitarskega cikla Zvoki šestih strun 2008 nastopil kitarist Paul Galbraith.
SNG Opera in balet Ljubljana
Gerge Bizet: »Carmen« / danes, 29. januarja, ob 19. uri, v petek, 1., in v soboto, 2. februarja, ob 19.00, v ponedeljek, 4. februarja, ob 17.00 ter v torek, 5., sredo, 6., petek 8. in v soboto,
9.	februarja, ob 19.00.
Šentjakobsko gledališče
J. Jacobs, W. Casey: »Briljantina« (musical) / režija in koreografija Mojca Horvat. V soboto, 2. februarja, ob 19.30.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00.
Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih.
Občinska umetnostna dvorana / do 3. februarja bo na ogled razstava Cira Galla z naslovom: »Atto unico«. Urnik: od
10.	do 13. in od 17. do 20. ure.
Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
V	Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich.
V	Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - carattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure.
V	Državni knjižnici bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«.
V	galeriji Knulp bo na ogled do 12. februarja fotografska razstava »Mustangs«.
V	Trgovinski zbornici bo na ogled do 31. januarja razstava »Rilke e il suo mondo«.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
Bambičeva galerija / do 5. februarja bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com.
GORICA
V	Galeriji Kulturnega doma bo do 10.
februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Kara-ghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
V	Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 2. marca z urnikom: do četrtka, 31. ja-
nuarja, od 17. do 19. ure, od 1. februarja do 2. marca 2008 ob prireditvah in po dogovoru.
V	Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210.
Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
V	palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
TRŽIČ
Občinska galerija sodobne umetnosti: do
17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. CODROIPO
V	Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
_SLOVENIJA_
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN
Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V	Mestni galeriji Nova Gorica je na
ogled kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo odprta do 7. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; v nedeljo zaprto.
V	paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«.
Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem.
Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 29. januarja 2008
31

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007; Katarina Kogelj, Ema Doplihar, Daša Sirk - kljunaste flavte 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.30 6.45
11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50
18.50 20.00 20.35 21.15
23.05 23.10 0.45
Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato)
Occhio alla spesa
Dnevnik in vremenska napoved
Variete: La prova del cuoco
Dnevnik
Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Storie Nan.: Incantesimo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Parlament / Dnevnik in vremenska napoved
Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti
Nan.: Rex - L'incontro - Calibro
7.65
Dnevnik
Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik - Le idee
Rai Due
6.10	Dok.: Zibaldone... cose a caso
6.30	Dok.: In Francia tra storia e champagne
6.40	Dnevnik - Zdravje
7.00	Variete: Random (risanke)
9.45	Aktualno: Non e mai troppo tardi
10.00	Dnevnik - Punto.it
11.00	Variete: Piazza Grande
13.00	Dnevnik
13.30	Dnevnik - Costume e societa
Dnevnik - Salute
14.00	Variete: L'ltalia sul 2
15.50	Aktualno: Ricomincio da qui
17.20	Nan.: Streghe
18.05	Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved
19.00	Nan.: Squadra speciale Cobra 11
19.50	Risanke
20.25	Žrebanje lota
20.30	Dnevnik
21.05	Nan.: Ghost Whisperer
21.50	Nan.: Desperate Housewives
23.30	Nočni dnevnik
23.40	Aktualno: Punto di vista
23.45	Dok.: Su al sud
Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene - Prima
12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Stargate Sg-1 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved
14.50 Dnevnik - Leonardo/Neapolis 15.10 Dnevnik 15.15 Variete: Trebisonda 16.10 Tribuna politica 16.40 Trebisonda
17.00 Cose dell'altro Geo, Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano
23.45 Aktualno: Percorsi
9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00
15.00
16.00 16.35
18.50 18.55
20.20 21.10
23.40
Nan.: Hunter
Nad.: Saint Tropez
Dnevnik in prometne informacije
Nad.: Febbre d'amore
Nad.: Vivere
Nan.: Un detective in corsia
Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sessione pomeridiana: Il
tribunale di Forum
Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-
lino
Nad.: Sentieri
Film: Per pochi dollari (western, It., Fr. '67, i. Giuliano Gemma) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik - prometne informacije, vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: La figlia del generale (dram., ZDA, '99, r. Simon West, i. John Travolta)
Film: L'allenatore nel pallone (kom., It, '84, i. Lino Banfi)
Canale 5
6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik, Mattina 8.55 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza (p.) 9.25 Aktualno: Mattino cinque (vodi Barbara D'Urso in Claudio Brac-chino)
11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Realistični show: Amici 17.10 Nan.: Settimo cielo 18.15 Resničnostni show: Grande Fratel-lo
18.50 Kviz: Chi vuol essre milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Variete: La sai l'ultima? 23.30 Aktualno: Matrix
O Italia 1
Rete 4
6.25 Nan.: Ellery Queen 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges
6.10	Nan.: Otto sotto un tetto
6.40	Risanke
9.05	Nan.: Happy Days
10.00	Nan.: Dharma & Greg
11.30	Nan.: Hope & Faith
11.00	Nan.: Prima o poi divorzio!
11.25	Nan.: Still standing
12.25	Dnevnik in vremenska napoved/Studio sport
13.40	Risanke
15.00	Nan.: The O.C.
15.55	Nan.: Malcolm
16.50	Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-
venza
17.15	Risanke
18.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.10	Nan.: The War at Home
19.40	Risanke
20.30	Kviz: La ruota della fortuna
21.10	Film: Un principe tutto mio (Kom., ZDA/Ch, '04, i. J. Stiles, L. Malby)
23.30	Nan.: Smallville
1.25	Športni dnevnik
7.00, 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30 Dnevnik
8.00, 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska
8.50 Aktualno: A tu per tu - Lettere a
Don Mazzi 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Formato famiglia 10.35 Nan.: The flying Doctors 11.05 Klasična glasba 13.30 Aktualno: ...dopo il TG - Nel bau-
le dei tempi 14.00 Aktualno: La tv delle liberta' 15.30 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lessie 17.00 Risanke
18.45 Aktualno: Obiettivo fisco 19.10 Aktualno: Vprašanja Illiyju 19.55 Športne vesti
20.05 Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 2007/2008 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Novecento contro luce 22.00 Dokumentarec 22.35 Aktualno: Pechino dietro l'angolo 23.00 Vremenska napoved in nočni dnevnik
23.35 Košarkarska tekma: Snaidero Udi-ne - AIR Avellino (p.)
LA
7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.00
18.00 19.00 20.00 20.30 21.30 22.25
23.35 0.00 0.50
La 7
Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Dove la terra scotta (western, ZDA, '58, r. A. Mann, i. G. cooper) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi
Nan.: Star Trek Enterprise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik
Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni show: S.O.S. Tata Resničnostni show: Adolescenti: istruzioni per l'uso Variete: Speciale Cambretti Variete: Tutto fa brodo in tv Dnevnik
(t Slovenija 1
7.00, 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 Tik-Tak: Pravljica o Sanjici 9.20 Risanka
9.20 Deklica delfina in lisica zvitorepka 9.35 Dok. nan.: Afna Friki 10.00 18.40 Risanka 10.10 Ciak Junior 10.25 Zgodbe iz školjke 11.05 Poljudoznan. serija: Ganges (p.) 11.55 Dok. portret: Dišalo je po jazzu (p.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.25 Vroči stol (p.) 14.20 Obzorja duha (p.) 15.10 Mostovi - Hidak: Kanape - Kana-pe
15.45 16.15 Ris. nanizanka
16.10 Dok. nanizanka za otroke
16.30 Knjiga mene briga - Feri Lainšček:
Nedotakljivi (p.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved 17.35 23.50 Dok. oddaja 18.05 Z glavo na zabavo 18.35 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Piramida
21.00 Dok. film: Velikani Himalaje 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Komunizem - zgodovina iluzije (zadnji del) 00.20 Film: Kriki in šepetanja (p.)
(t Slovenija 2
8.00 Studio City (pon.) 9.00 Seja Državnega zbora 18.00 Poročila 18.05 Aktualno 18.30 Glasnik
19.10 Jesenice: Hokej na ledu, tekma lige Ebel: Acroni Jesenice - Linz 21.40 London: Nogomet, tekma angl. lige: Arsenal - Newcastle (prenos 2. polčasa)
22.35 Film: Dediščina Evrope: Wild
13.45	Dnevni program
14.00	Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti
14.20	Euronews
14.30	Mladinska oddaja: Fanzine
15.00	Arhivski posnetki
15.55	Sredozemlje
16.25	Kulturni magazin: Artevisione
16.55	Aktualna tema: Meridiani
18.00	Pomagajmo si (program v slovenskem jeziku)
18.35	Vremenska napoved
18.40	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik, vremenska
napoved, športne vesti
19.30	Alpe Jadran
20.00	Dok. oddaja
20.55	Nautilus
21.25	Q - trendovska oddaja
22.10	Vsedanes - TV dnevnik
22.25	Potopisi
22.55	Folkest
23.55	Istra in...
0.25	Vsedanes - TV dnevnik
0.40	Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30 Dnevnik TV in vremenska napoved 11.00 Videostrani
16.45	Futsal: Puntar Casino safir - Živex 18.00 Mladi @ - a + e 18.40, 19.50 Video spot meseca 18.50 Spoznajmo jih (p.) 19.40 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 20.30 Primorski župani 21.30 Asova gibanica 22.00 Šu Kham 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved (p.)
23.30 Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka -iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila;10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Drago Jančar: Severni sij (30. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Radijska posvetovalnica; 12.00 Tema tedna; 12.50 Corecom; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: radijski kviz Škratova čepica; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Vsaka vas ima svoj glas: narečne zgodbe s Tržaškega; 18.40 Etno glasba; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 17.00 Midem 2008: recital pianista Bojana Goriška; 19.00 Dnevnik; 19.30 Povabilo na koncert; 20.30 Midem 2008: koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.30 Belgijska književnost; 23.30 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Torek, 29. januarja 2008
V REME, ZAN IMIV O S TI
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.09 najvišje 30 cm, ob 9.58 najnižje -14 cm, ob 15.16
najvišje -10 cm, ob 17.24 najnižje -12 cm. Jutri: ob 3.05 najvišje 26 cm, ob 12.18 najnižje -21 cm.
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Od morja do predalpskega pasu bo povečini pretežno oblačno in zamegljeno, v vzhodnih predelih bo predvsem zvečer rahlo deževalo, v Julijskih predalpah nad okrog 1400 m pa rahlo snežilo. V Karniji in na Trbiškem bo spremenljivo oblačno.
(NAPOVED ZA JUTRp
\
Jutri se bo v zahodnih krajih pooblačilo, drugod bo še delno jasno. Zapihal bo jugozahodni veter. Popoldne bo v zahodni Sloveniji občasno rahlo deževalo, okoli 1000 metri pa snežilo. V noči na četrtek se bodo padavine razširile nad večji del Slovenije in v četrtek dopoldne ponehale. Snežilo bo nad 700 metri. Na Primorskem zapihala burja. V četrtek popoldne se bo delno razjasnilo.	,
(ZZ.

NOVA GORICA SEŽANA
KOPER
Ul. Gradnikove b. 7 tel:+386 5 333 42 43
Kosovelova ul. 4b Pristaniška 2 tel: +386 5 7341410 tel: +386 5 627 8410
Last Minute Center"
www.lastminutecenter.si
KITAJSKA - V Pekingu se nadaljujejo priprave na olimpijske igre 2008
Slovesno predali namenu Državni center za vodne športe, bolje znan kot Vodna kocka
v. britaniJa
Charlesa ne bo na odprtje olimpijade
PEKING - Eden najbolj prepoznavnih objektov letošnjih olimpijskih iger v Pekingu, center za vodne športe, so včeraj v kitajski prestolnici predali v uporabo organizacijskemu komiteju iger (BOCOG). Futurističen objekt, imenovan Vodna kocka, bo med igrami gostil tekmovanja v plavanju, sinhro-nem plavanju in skokih v vodo.
Uradno se objekt sicer imenuje državni center za vodne športe, vendar se ga je zaradi zanimive zunanjosti hitro prijelo ime Vodna kocka. Zunanja fasada oblikovno sicer zelo
pre pro ste, v kva der zas no va ne zgrad -be, je namreč narejena iz prosojnega ma te ri a la. Ta je na pol nje na z zrač ni -mi baloni, vse skupaj pa obliva bleda modra svetloba. Gradnja ene od novih pekinških znamenitosti je trajala več kot šti ri le ta, saj so mo ra li za ra -di zahtevne arhitekturne zasnove poiskati nove rešitve tako za jekleno konstrukcijo kot za membrano, ki obdaja objekt. Zunanja "obleka" je nare-je na iz dveh plas ti te flo nu po dob ne -ga ma teri a la, ki zgrad bi omo go ča di -hanje, podobno kot v rastlinjakih.
Že pred odprtjem pa so ugotovili, da se zaradi onesnaženega zraka v Pekingu umazanija nabira tudi na zračnih balonih, ki so del fasade, zaradi česar bo do mo ra li vse "me hurč ke" red no čistiti. Kitajci so skrivnostni tudi pri razkrivanju stroškov enega najbolj prepoznavnih olimpijskih objektov, ocene strokovnjakov o finančni vrednosti projekta pa se gibljejo med 102 in 136 milijoni evrov.
Plavalni objekt je v imenu BO-COG-a prevzel njegov predsednik Liu Qi, na slavnostni predaji pa je tako kot
Notranjost Vodne kocke
ansa
pekinški župan Guo Jin Long simbolično potopil roko v olimpijski bazen, kjer bo poleti potekala glavnina bojev za medalje v vodnih športih. Med OI bo tekmovanja v vodnih športih za 42 kompletov medalj lahko spremljalo 17.000 gledalcev, po končanih OI pa jih bodo 6000 odstranili in objekt spremenili v večnamensko dvorano za vodne športe, ki bo na voljo tudi rekreativnim športnikom.
Pr vi tek mo val ni pre iz kus bo Vod na koc ka do ži ve la že ko nec ja nu -arja, ko bo tam potekal mednarodni plavalni miting. (STA)
Princ Charles
LONDON - Britanski prestolonaslednik Charles je sporočil, da se ne bo udeležil slovesnega odprtja olimpijskih iger v Pekingu. Tako izhaja iz pisma, ki ga je prejela skupina Free Tibet, njegovo vsebino pa so obelodanili včeraj. Kot je sporočila skupina, ki se bori proti zlorabam človekovih pravic v Tibetu, so britanskega prestolonaslednika pozvali, naj se ne udeleži odprtja poletnih olimpijskih iger, ki jih bo gostila kitajska prestolnica. Podoben poziv so v skupini naslovili tudi na druge znane javne osebnosti.
Namestnik prinčevega osebnega tajnika Clive Alderton je v odgovoru med drugim zapisal, da Char les že dlje ča sa po zor no spremlja dogajanje v Tibetu, večkrat pa se je tudi srečal z duhovnim vodjo dalajlamo. "Vprašali ste, ali se bo valižanski princ udeležil odprtja olimpijskih iger v Pekingu. Njegova kraljeva visokost se slovesnosti ne bo udeležila," je zatrdil. Zaenkrat ni povsem jasno, ali je bil Charles dejansko povabljen v Peking in ali je njegova odločitev povezana s stanjem človekovih pravic v Tibetu. (STA)