OSREDNJ/ !
Leto XVI - številka 7, julij 1995
Arheologi zaključujejo izkopavanja
Pri raziskavi terena na trasi avtoceste Arja vas-Vransko so naleteli na več lokacij, kjer so možne arheološke najdbe. Trenutno raziskujejo delavci pristojnih inštitucij na štirih loka-
cijah v naši občini, in sicer na Vranskem, kjer naj bi bili ostanki rimske arhitekture, v Trnavi, kjer naj bi bilo keltsko naselje, kar je po besedah Matjaža Novška, ki vodi eno od razisko-
valnih skupin v Trnavi, dokaj nenavadno, saj na tem območju poznajo le nekaj primerov keltskih grobišč, medtem ko nobeni najdeni ostanki naselbin niso primerljivi s temi v Trnjavi. Tretji tabor je nad Cotovljami, tudi prazgodovinsko najdbišče iz bronaste dobe, četrto pa v Šma-tevžu. Delali bodo približno 30 dni, glede na pomembnost najdb lahko traja kakšen dan dlje, raziskujejo pa s sondiranjem terena.
Seveda bomo zelo zadovoljni, če bodo na tem odseku bodoče avtoceste skozi Savinjsko dolino našli še kaj zgodovinsko pomembnega, vendar pa si želimo tudi, da bi gradnja avtoceste potekala po načrtih. Kaj vse so našli arheologi, pa bomo poročali v naslednji številki Savinjčana.
Besedilo in slika: T. T.
Raziskovalci med svojim delom v Trnavi.

Savinjčan v vsako gospodinjstvo
V zadnjem času nas je kar nekaj bralcev poklicalo ali obiskalo in nas opozorilo, da se pojavljajo govorice, da Savinjčan ne bo več izhajal in da ga bo tudi treba plačati. Savinjčan bo po 16 letih še naprej izhajal in vsa gospodinjstva ga bodo prejemala brezplačno, čeprav občina za to ne daje več dotacije. Sedaj izhaja v nakladi 13.500 izvodov.
Dobili smo tudi nekaj pritožb, da Savinjčana posamezna gospodinjstvaj občasno ne prejemajo, za-1 to vas prosimo, da nam j sporočite pisno ali po te- j le fonu 715-200, da bomo ] obvestili vašo pošto ali pa i sami opozorite poštarja, ■ naj vam da časopis. Sa-vinjčan izide vsak zadnji j četrtek v mesecu, v tem mesecu bo torej izšel 27. S julija.
Uredništvo
Nove telefonske govorilnice
Delavci Telekoma Slovenije so pred dnevi v Žalcu, Šempe-tru in na Polzeli namestili nove telefonske govorilnice s čipom. Telefonske govorilnice A 100 so lepše od sedanjih, ker pa so povezane s centrom, bo vzdrževanje lažje, predvsem pa bodo hitreje lahko odpravljali napake. Kartice s 100 in 400 impulzi lahko dobite na vseh poštah, njihova vrednost pa je 1300 in 3750 SIT. Na posnetku novi govorilnici pri avtobusni postaji v Žalcu, njima pa se bo kmalu pridružila še ena v Soseski 5.	jk
oristov
Društvo podeželske mladine Žalec in Zavod za živinorejo in veterinarstvo, Kmetijska svetovalna služba Žalec, letos organizirata že 31. občinsko in 22. regijsko tekmovanje oračev. Tekmovanje bo v petek, 4. avgusta, na parcelah Hmezad Kmetijstva Žalec na Bregu pri Polzeli. Dvočlanske ekipe se lahko za tekmovanje prijavijo še do 31. julija Kmetijski svetovalni službi Žalec.	K.R.
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
VAS
LATKOVA
Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316
Začetek plinifikacije avgusta
Investitor plinifikacije v Žalcu, Mestni plinovodi Koper d.o.o., je že dobil loka-; cijsko dovoljenje za gradnjo : plinovoda v Žalcu. Ko bo dobil še gradbeno dovolje-j nje, bodo pričeli delati; to j naj bi se zgodilo avgusta. S Večinoma bodo plinovod j napeljali po sredini mestnih I ulic, ki jih bodo po konča-j nem izkopu tudi preplastili. j Še v letošnjem letu naj bi to-j rej napeljali plinovod in omogočili priključek vsem interesentom med obvoznico in železniško progo, jk
Kje si, pravo poletje?
Letošnje poletje ni najbolj naklonjeno kopalcem In lastnikom bazenov, saj je vreme nenavadno muhasto. Kljub temu pa bodo najbolj vneti tudi prišli na svoj račun. Bazena v Preboldu (od tam Je posnetek) In na Vranskem sta v kopalnih dneh zasedena, v obeh krajih pa so poleg bazena še športna Igrišča In gostinski lokali.
In ker je turistična sezona prav zdaj na vrhuncu, smo se v uredništvu odločili, da odgovorne za turizem v občini povprašamo, kako je z razvojem turizma v naši dolini. Zapis pogovora za okroglo mizo sl lahko preberete na 10. strani. Vroče Je bilo v minulih dnevih na Ložnici, vroče tudi na zadnji julijski seji občinskega sveta, kjer se seveda niso ukvarjali s turizmom, čeprav Je bilo na dnevnem redu zapisanih kar 21 točk. So pa vendarle odločali o predlogu letošnjega občinskega proračuna.
Sicer pa se Je življenje v občini poletno polenilo, čeprav Je še vedno mogoče obiskati precej prireditev. In če se v teh dneh odpravljate na dopust ob morju, v hribe ali kam drugam, vam želimo veliko prijetnih poletnih užitkov.
Notar v Žalcu
Pred časom je bil za notarja v žalski občini imenovan Srečko Gabrilo» o čemer smo že poročali. Njegova pisarna je v Žalcu, v Levstikovi ulici 15 (v Mestnem parku pri tržnici, kjer je imel prej pisarno odvetnik Virant, res pa to ni Virantova hiša), telefonska številka je 711-390.
Delovni čas notarske pisarne je vsak dan, od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure, ob petkih pa od 9. do 12. ure in od 13. do 14. ure.
Kjer so rožce doma
Vodja strojnega krožka
Strojni krožek Savinjska dolina ima poleg predsednika tudi vodjo oziroma koordinatorja. To je Simon Gajšek iz Latkove vasi, ki je članom krožka na razpolago vsak dan od 20. do 22. ure po telefonu 701-811. Delo koordinatorja opravlja neprofesionalno. K. R.
Znano je, da so Šešče ena najlepših vasi, kjer obiskovalci lahko uživajo ob pogledu na cvetlične grede in balkonsko cvetje. Hiša Marije Trupej je nekoliko odmaknjena od ceste, zato njenega bujnega cvetja na oknih ni mogoče opaziti, če seveda ne zavijete mimo nje. Ko smo jo obiskali, nam je s ponosom pripovedovala, kako skrbi za rože, njene bršljanke m petunije so namreč vredne ogleda. Delček njene velike ljubezni smo ujeli tudi v naš objektiv.
jk
»ropic
Turistični delavci v Braslovčah bodo tudi letos pripravili tradicionalno turistično prireditev - dan slovenskih hmeljarjev, ki bo 12. Hi 13. avgusta v Braslovčah.
X	-j"'V./ "^1	\ '	'■ ****$2®	. t .;/f*-!
V soboto, 12. avgusta, bo dopoldne ob 9. url turnir v odbojki za pokal Braslovč, popoldne ob 14 uri gasilsko tekmovanje za pokal Kobule, zvečer pa bo veselo z ansamblom Štajerskih sedem. V nedeljo, 13. avgusta, bodo dopoldne ob Kk uri odprli razstavo kmetijske mehanizacije na dvorišču KZ Braslovče, ob 15. uri pa se bo pričel tradicionalni sprevod skozi trg Braslovče na prireditveni prostor. Zatem bo predstavitev novega starešina in spremljevalke, to sta Vlado Marovt iz To-poveij prt Braslovčah ter Ksenija Rovan iz Brodov pri Vranskem Prikazali bodo tudi stara hmeljarska opravila. Program bosta povezovala Strašna Jožeta, igral pa bo ansambel Zasavci.
T. T.
NI vsaka kava Tropic kava)
Oott«
Žalec,
Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140
NOVA
pražama in kavni butiki Kava Brasil Mlnas 950,00 SIT Troplc kava v PVC 1071 SIT
S TROPK KARTICO ÏÔdfeg 121 SIT
Odločanje o proračunu
Tajno glasovanje o proračunu - Imenovan podžupan - Novi predstavniki občine v vseh svetih javnih zavodov in skladih - Zopet nepotrjeni ravnatelji
Zadnja predpočitniška seja občinskega sveta 20. julija je trajala vse do večernih ur. V tem času so svetniki obdelali kar 19 točk dnevnega reda. Medtem ko so soglašali z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, so z dnevnega reda že na začetku seje umaknili odločanje o soglasju k pravilniku o sistematizaciji delovnih mest v upravi z obrazložitvijo, da je 36 zaposlenih na občini preveč. Prav tako so z dnevnega reda umaknili ponovno skie-
Canje o povišanju vrednosti točke za izračun nadomestila za upora-o!
> stavbnega zemljišča
Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki ga je predlagal župan, je bil z enim dopolnilom strank pomladi potrjen. Tako so v okviru občinske uprave ustanovljeni štirje oddelki: za okolje, prostor in komunalne zadeve, za gospodarske in negospodarske dejavnosti, za finance in oddelek skupnih zadev. Vodje enot imenuje župan na podlagi javnega razpisa.
Ponovno so svetniki razpravljali o odredbi o taksah za obremenjevanje okolja, ki so jo sicer sprejeli na prejšnji seji. V tej odredbi je bilo določeno, da so prebivalci Kasaz, Do-briše vasi in Petrovč oproščeni plačevanja taks v višini od 20 do 100 odstotkov. Da bi bilo mogoče izvajati ta sklep, bi morali biti vsi občani, ki bi bili oproščeni plačevanja, in zneski olajšav objavljeni v uradnem listu. Poleg tega gre po besedah direktorja Javnega komunalnega podjetja Matjaža Zakonjška za skupno majhen znesek, približno 36.000 tolarjev na mesec, saj vsi ti občani niso priključeni na kanalizacijo in tako plačniki taks. Zato so predlagali črtanje tega sklepa, stranke pomladi pa so predlagale dopolnilo, da se ta znesek vrne krajevni skupnosti Petrovče za odpravo ekoloških problemov. Dopolnilo je bilo sprejeto.
Sledila je razprava o predlogu proračuna. Razprave pravzaprav ni bilo, vloženih je bilo 19 dopolnil, o vseh pa so glasovali tajno, pozneje še enkrat o celotnem proračunu. Sprejeta so bila dopolnila strank pomladi, po katerih župan med letom ne sme odločati o prenosu sredstev med posameznimi nameni proračuna (23 za, 8 proti), za 4 milijone tolarjev so zmanjšali sredstva za promocijo občine in jih prenesli na ceste (25:6), prav tako so črtali postavko poročni obredi (22:9) in še dodatnih 2 milijona tolarjev namenili za obnovo cest. Potrdili so dopolnilo vladajočih strank (23:8) in za 3 milijone tolarjev zmanjšali sredstva za plače Zavodu za kulturo in jih prenesli na postavko dotacije kulturnim
društvom za redno dejavnost. Tudi sredstva za O O Rdečega križa so zmanjšali za 1,05 milijona tolarjev in ga dodelili Karitasu (1734), črtali pa so ves znesek za plačo in prispevke za strokovnega delavca na področju športa (1932) in 2,22 milijona tolarjev namenili za obnovo cest. Prav tako so črtali 3 milijone tolarjev za Društvo prijateljev mladine (2051) in jih prenesli na investicijsko vzdrževanje na področju otroškega varstva.
Črtali so postavko javno obveščanje (2130) in 3 milijone prenesli na razvojni sklad, v isti sklad so prenesli tudi 2 milijona, ki jih je predlagatelj proračuna predvidel za finančno službo KS, 2,3 milijona s te postavke pa še na varstvo naravne in kulturne dediščine (2130). Na to postavko so prenesli tudi celoten znesek s postavke za osnovno organizacijo zveze slovenskih časnikov, to je 356.000 tolarjev (22:9). 40 milijonov so iz sklada za razvoj kmetijstva prenesli na postavko demografsko ogroženih področij v kmetijstvu (24:7), sprejet pa je bil tudi amandma, da 10 milijonov tolarjev za gradnjo telovadnice v Trnavi dodelijo pogojno, če vrednost projekta ne bo presegla 40 milijonov in če bo država sofinancirala polovico te vrednosti (23:8). Prav tako na predlog strank pomladi je bilo sprejeto dopolnilo, da znašajo sredstva za nakup stanovanj le 6 milijonov tolarjev in se namenijo za nakup enega stanovanja v novem gasilskem domu v Libojah, ki se sicer še ni začel graditi (1932). Od predpogodbe za nakup 3 stanovanj od MIK Prebold se odstopi.
Dopolnila, ki so jih predlagali svetniki LDS, niso bila sprejeta. Tako niso povečali sredstva za čistilno napravo za 35 milijonov (1536), niso odobrili 3,8 milijona tolarjev za obnovo oken v UPI Žalec (1239), tudi ne povečanje sredstev za nakup knjig, ki bi jih dobili z zmanjšanjem sredstev za varstvo dediščine (1239). Dopolnilo, da bi v postavko komu-
nalne zadeve vključili tudi ureditev pitne vode v Podkraju in Stebovni-ku v KS Ponikva, prav tako ni bilo sprejeto (1437). Je pa bil potrjen amandma Janka Kosa, da se v okviru investicij na področju komunale določi 10 milijonov tolarjev za sanacijo deponije na Ložnici in da se v okviru investicijskega vzdrževanja nameni tudi 10 milijonov za kanalizacijo v Žalcu (1635).
Za celoten odlok o proračunu, katerega vrednost je 1.966.000.000 tolarjev, je nato glasovalo 20 svetnikov, 10 pa jih je bilo proti.
Med štetjem glasovnic so svetniki razpravljali o javnem zavodu Žalskih lekarn, ki je pričel deiovati prvega maja letos. Ker trenutno velja prepoved lastninjenja javnih zavodov, so svetniki razpisali koncesije za lekarne Polzela, Vransko in Prebold ter za območje Liboj. V Žalcu bo do prenehanja prepovedi lastninjenja deloval javni zavod.
Spremembe odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz toplovodnih sistemov, po katerih se ne bi bilo mogoče odklopiti iz centralnega sistema ogrevanja, niso potrdili, so pa potrdili odlok o spremembi šolskega okoliša za OŠ Petra Špraj-ca Jura Žalec, iz katerega so izločena naselja KS Vinska Gora.
Brez vsakršne razlage in razprave so sprejeli program razvoja in izvajanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2000 v občini Žalec.
Z dvema glasovoma proti in 7 vzdržanimi pa je bil nato za podžupana občine imenovan Kurt Kin-delhofer, podjetnik iz Petrovč, sicer pa predsednik SDSS. Nato so razrešili vse predstavnike občine v svetih zavodov in skladih ter imenovali nove: prav tako so potrdili nove sodnike porotnike. Brez razprave so imenovali novo ravnateljico OŠ Vransko Valerijo Pukl, medtem ko ponovno niso dali soglasja ravnatelju Emilijanu Ribiču, češ da je treba počakati do odločitve delovnega sodišča, kamor se je pritožil njegov protikandidat. Brez enega argumenta proti tudi niso potrdili ponovnega imenovanja ravnateljice glasbene šole prof. Tanje Cehner. Potrdili pa so odstop svetnika Ivana Grobelnika iz Zabukovice zaradi bolezni.
Ob koncu seje so obravnavali pogodbo o prenosu lastninske pravice, pravice uporabe in o sovlaganju na graščini Novi klošter, ki naj bi jo občina podpisala s celjskim podjetjem B.A.S.E., in jo odstopili v presojo svojim pristojnim odborom. Prav tako niso sprejeli sklepa o odprodaji počitniške garsonjere v Sti-nici, ki je last občine. Tudi večino pobud, ki so jih na začetku seje v pisni obliki predložili svetniki, so prepustili strokovnim službam. Potrdili pa so pobudo, ki so jo naslovili na državni zbor, da ta čim prej prične postopek za razdelitev občine Žalec.
Kljub temu da niso sprejeli pravilnika o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi, pa so na koncu le dovolili županu, da zaposli tri nove delavce v oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti.	K. Rozman
Delo občinske uprave je kljub temu, da je ob delitvi pristojnosti med občino in upravno enoto večina zaposlenih prešla pod državo, teklo nemoteno. Še največ težav je na področju družbenih dejavnosti, kjer je trenutno poleg vodje oddelka zaposlena le ena svetovalka.
O zadnji seji občinskega sveta je župan Milan Dobnik povedal, da so bila nekatera sprejeta dopolnila predloga odloka o proračunu
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, Imenovanja In priznanja skladno s 14. In 21 členom odloka o podeljevanju priznanj občine Žalec (Ur. Ust RS, št 15/ 90)
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA
PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC
V LETU 1995
1.
Komisij? za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev naslednjih priznanj občine Žalec.
t GRB OBČINE ŽALEC
Grb občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe v gospodarstvu, umetnosti, kulturi, ekologiji, družbenih dejavnostih, športu in na vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja lahko predlaga svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov.
2.	PLAKETE OBČINE ŽALEC
Plakete občine Žalec se podeljuje za uspehe, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem področju ter za dosežke na drugih področjih. Občinski svet lahko podeli plaketo tudi za dosežene uspehe pri obrambi in zaščiti. Plaketo občine Žalec lahko občinski svet podeli tudi uglednim gostom, oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino Žalec.
Komisija lahko predlaga svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket.
II.
Priznanje občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in
društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način.
III.
Pobudo za podelitev priznanja občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
IV.
Prediog za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika,
-	datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje
-	ime in priimek ter naslov predlagane osebe, oziroma naziv in naslov predlagane organizacije, podjetja, društva.
Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati:
a)	za posameznika:
-	kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se predlaga za priznanje;
b)	za organizacije, podjetja, skupnosti, društva:
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga za priznanje;
-	vrsto predlaganega priznanja.
Pobude za podelitev priznanj občine
Žalec sprejema komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja do 20. avgusta 1995.
KOMISIJA ZA MANDATNA
VPRAŠANJA, VOUTVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA
Imenovanje načelnikov upravnih enot
V vladnih prostorih v Ljubljani je bila 28. junija krajša slovesnost, na kateri je minister za notranje zadeve Andrej Šter izročil odločbe o imenovanju vsem načelnicam in načelnikom upravnih enot v državi. Teh je 58. Prvega januarja so bili načelniki imenovani kot vršilci dolžnosti, nato pa so bili izpeljani ustrezni postopki, po katerih so soglasja k imenovanju načelnikov dali tudi občinski sveti. Za načelnika upravne enote Žalec, ki pokriva celotno območje nekdanje žalske občine, je bil imenovan Marjan Žohar.
K. R.
Kerns*™***	— -
Svetniški glasovalni stro	»
Županov veto na proračun
V ponedeljek je župan Milan Dobnik sklical prvo novinarsko konferenco v svojem sedanjem mandatu. Na njej je predstavil dosedanje delo občinske uprave, ocenil zadnjo sejo občinskega sveta in na kratko tudi odnos med občino in upravno enoto.
nezakonita. Nekatere postavke, ki so se v prvi polovici leta zakonito financirale po dvanajstinah, so namreč svetniki kljub opozorilu v ceioti črtali iz proračuna. Tako je tudi sam odlok o proračunu nezakonit, župan pa je zato odložil njegovo objavo v Uradnem listu in njegovo uporabo. Financiranje še vedno poteka po dvanajstinah, o proračunu pa bodo morali svetniki razpravljati še enkrat. bodo tudi v drugo sprejeli sporne točke, bo Milan Dobnik sprožil ustavni spor. Prav tako pa bo sprožil ustavni spor o členih statuta (sistematizacijo določa občinski svet) in odloka o organizaciji občinske uprave (o izbiri delavcev uprave odloča razpisna komisija), ki omejujejo pristojnosti župana.
Glede odnosov z upravno enoto je župan na tiskovni konferenci poudaril, da prihaja do nesoglasij zaradi tega, ker število zaposlenih v državni upravi narašča. Načelnik ni upošteval dogovora, po katerem bi morala upravna enota že v začetku leta za potrebe občine izprazniti 2. nadstropje stare občinske stavbe.	K. R.
Res je - v naši državi imamo sistem strankarske demokracije in tako so bili tudi občinski sveti povsem legitimno izvoljeni po strankarskem ključu. Ta ključ je način, kako izbrati konkretne ljudi. Toda ti ljudje so bili še zlasti na lokalni ravni izvoljeni zato, da zastopajo interese svoje volilne enote, ne pa posameznega občinskega odbora stranke ali zelo pogosto interese, povezane z njihovimi osebnimi težavami in ambicijami. Toda prav to se na sejah dogaja, pri čemer zadnja sploh ni bila kakšna izjema. Povsem upravičeno lahko zato domnevamo, da bodo tudi nova vodstva krajevnih skupnosti, prav tako voljena po strankarskem ključu, upoštevala predvsem stališča občinskih odborov strank. Tega seveda nikoli ne bodo priznali, toda štejejo dejanja, ne besede.
Tako popolno glasovanje glede na strankarsko pripadnost verjetno ni v čast svetnikom, ki so na zveličavno zahtevo nekaterih občinskih strankarskih vrhušk kar sami predlagali državnemu zboru, naj jih čim prej razpusti. Podprli niso nobenega kandidata za ravnatelja, če ni bil primerno strankarsko ukrojen, čeprav ga sicer kot so-krajani dobro poznajo. In med tako zelo široko in globoko razpra-
vo o proračunu niso niti enkrat podvomili, ali je moralno za delovanje političnih strank nameniti 13,8 milijonov tolarjev, medtem ko so črtali vsa sredstva - tri milijone tolarjev - za letovanje in novoletno obdarovanje otrok. Bo res Miklavž poskrbel prav za vsakega malčka v občini, tudi za tistega, ki ne hodi v vrtec in katerega starši niso na seznamu vernikov?
Proračun je sprejet in bojda nihče ni zadovoljen z njim. Sploh pa naj bi bil celo v nasprotju z zakonom. Razprava se bo torej očitno nadaljevala. Eno pa velja reči ob tem - nobena politična stranka nam ni poklonila niti enega metra cest, niti enega sendviča ljubiteljskim kulturnikom, nobenega litra barv za vzdrževalna dela v vrtcih. Samo razporedile so denar občanov, potem ko so si za svojo delovanje vzele tistega 0,7 odstotka, ki je očitno najbolj nedvom-Ijiva postavka proračuna. Letos to pomeni skoraj enkrat več denarja za stranke kot lani, čeprav jih je letos sedem, prej pa jih je bilo dvanajst. Da ne omenjamo delne povrnitve stroškov volilne kampanje iz občinskega proračuna.
Ne pravim, da to ni legitimno. Toda vsi imamo vest, ne glede na strankarsko pripadnost. Mar ne?
K. Rozman
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek, 63310 Žalec, telefon: 063/716-225
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731
Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od & do 12. ure.
Obveščamo ve» tudi, da podjetje od maja do avgusta posluje po spremenjenem delovnem času, in sicer od 6. do 14. ura
Konferenca Janševih socialdemokratov
Zadnje dni junija je bila ponovno sklicana letna konferenca občinskega odbora socialdemokratske stranke Slovenije. Po težavah z žalskim krajevnim odborom, zaradi katerih je bila konferenca prvič preložena, so tokrat na Polzeli delo izpeljali do konca. Konferenca je potekala za novinarje za zaprtimi vrati, udeležil pa se je je tudi predsednik stranke Janez Janša. Na volitvah je bil za predsednika občinskega odbora ponovno izvoljen Kurt Kindelhofer.	K. R.
ni\/ IAI€ INŽINIRING LM VvJMrV KOOPERACIJA ZASTOPSTVA IN STORITVE, doxx
63311 ŠEMPETER - DOBRTEŠA VAS 93 SLOVENIJA
Tel/Fax: (063) 701-101, 701-440
Projektiranje, inženiring, izvajanje klimatskih naprav:
MITSUBISHI, PANASONIC,
ARTEL, POLENZ in plinskih instalacij.
Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon:
711—433, 715—200, 711—433
Odgovorni urednik: janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman
Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.270 izvodov Tisk: D. R Delo,
Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23—91 je Savinjčan oproščen TPD.
Ob dnevu slovenskih policistov
27. junij je dan slovenske policije v spomin na prve žrtve med policisti na mejnem prehodu Holmec med osamosvojitveno vojno. Uprava za notranje zadeve Celje je ob tem dnevu letos pripravila osrednjo regijsko proslavo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Na njej je v kratkem kulturnem programu nastopil mladinski pevski zbor OŠ Žalec pod vodstvom Zdenke Markovič, slavnostni govornik pa je bil Dušan Mohorko, načelnik Urada kriminalistične službe UNZ Celje.
Prisotne policiste z vseh policijskih postaj celjske regije in goste je najprej pozdravil župan Milan Dobnik, ki je med drugim menil, da so policisti pred štirimi leti ravnali v čast in ponos državi in narodu. Zaželel jim je, da bi bilo njihovo delo v novi državi predvsem simbolično, s čim manj posredovanji. Dušan Mohorko pa je v slavnostnem govoru poudaril, da danes ni države, ki bi lahko žive-
la brez policije, in da bi morala tudi naša država misliti na to, kako zagotoviti strokovno, sposobno in učinkovito policijo, ki ima v novem sistemu številne nove naloge. Policisti niso zgolj porabniki proračunskega denarja. Njihova naloga je skrb za varnost v državi, vama država pa pomeni tudi več turistov, investicij in gospodarske rasti. »Javnost brez usmiljenja opozarja na naše napake in prav
je tako. Prav pa bi bilo, da bi opazila tudi naše uspehe. Kruh si služimo s trdim delom in še trše delo nas čaka. Upamo pa, da bomo zaslužili kaj več kot le za kruh,« je med drugim povedal Dušan Mohorko.
Načelnik UNZ Celje Boris Os-truh je v Žalcu podelil številna odlikovanja in priznanja tako delavcem celjske uprave za izjemne dosežke kot tudi zunanjim sodelavcem. Med dobitniki srebrnega znaka je Franc Ponde-lak z Urada kriminalistične službe. Bronasti znak je prejel tudi Miran Krajšek, vodja odseka za notranje zadeve Upravne enote Žalec, pisno priznanje pa Mitja Miklavčič, policist PP Žalec.
K.	R.
Poleg županov občin, so bili gostje v Žalcu tudi predstavniki policijske uprave Tratinsko Zagorske. Ob županu Milanu Dobniku sedi Boris Ostruh, na skrajni desni pa Dušan Mohorko.
¡ ŽANA	SEZONSKO! ZNIŽANJE CEN \
POLETNE MOŠKE, ŽENSKE, OTROŠKE _ ,no/, I j IN ŠPORTNE KONFEKCIJE VSE DO 40 /o 1	
NAKUP VAM BOMO OLAJŠALI Z UGODN | TER PRODAJO NA 5 ČEKOV BREZ OBRES1	IMI KREDITNIMI POGOJI m 1 1 RAČUNALNIŠKE IGRICE | POTOVALNI KOVČKI PRINCE 1 KUHINJSKA NAPA GLOSA 11.232,00 J NAHRBTNIKI IN TORBE OD 1.991 SIT DALJE * 1
i (Nintendo) ZELO UGODNI ŠOLSKI	
POLETJE ŠE TRAJA, KUPUJTE i NAJCENEJE - KUPUJTE V ŽANI! J	
VSE VRSTE ZAVAROVANJ
Agencija
ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto),
zavarovalna družba d.d. telefon: 063/712-181
PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 7.30 DO 17. URE,
OB SOBOTAH OD S DO tl URE
Sprejmite nasvet naših zastopnikov
TABOR. VRANSKO, GOMILSKO: Romuald Pavlič, Brode 24. Vransko, tel.: 725-246, Viktor Drolc, črni Vrh 45, tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned.: od 8. do 12. ure Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9. do 12. ure
BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA; Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 709-154 Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270
POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure)
GALJCUA: Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER: Nevenka Muškotevc, Ločica ob Savinji 51 i PREBOLD: Bojan Pustfnek, Podvin 1, Polzela, mobitel 0609 630-611 GRIŽE, ŠEŠČE, VRBJE: Bojan Lubej, Pongrac 88 e, tel.: 714-455 UBOJE, PETROVČE: Marko Fužir, Dobriša vas 3 b, Petrovče, tel. 707-281 Stanko Plantak, Arja vas 34/b, Petrovče, tel. 707-163 ŽALEC, GOTOVLJE, LOŽNICA: Damjana Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel. 713-168
PONIKVA: Breda Lukane, Čopova 1, Žalec, tel. 714-830 VINSKA GORA: Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432
AZUR ŽALEC
Adriatic
Praznik šoferjev
Združenje šoferjev in avtomehanikov Žalec je na avtopoligonu v Ločici ob Savinji praznovalo 13. julij, praznik šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Slovesnost so združili z razvitjem prapora. Najprej je bila parada, nato je pevski zbor ZŠAM Žalec zapel dve pesmi, nato pa je zbranim spregovoril predsednik ZŠAM Žalec Ivo Serdoner. Najprej je govoril o praznovanju stanovskega praznika, potem pa se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri nakupu novega prapora. Prapor je razvil sekretar za okolje in prostor občine Žalec Slavko Šketa. Na slovesnosti so zaigrali tudi preboldski godbeniki. Proslave so se poleg članov žalskega združenja udeležili predstavniki sosednjih združenj in republiške in območne zveze ZŠAM. Na sliki: Med govorom predsednika žalskega združenje Iva Serdonerja. Novi prapor je blagoslovil polzelski župnik Jože Kovačec.	T. T.
S slovesnosti ob dnevu gasilcev občine Žalec
Gasilska slavia
Novi domovi, vozila, dan gasilca..
Gasilska društva v naši občini so zadnji mesec dni pripravila precej prireditev.
Največja v občini pa je bila ob dnevu gasilca, ki jo je pripravila Gasilska zveza Žalec z vsemi društvi ob 50-letnici GD Dobriša vas-Petrovče z odprtjem večnamenskega doma in prevzemom novega kombiniranega vozila TAM-130. Slovesnosti se je udeležilo več kot 500 gasilcev občine Žalec, ki so slavili ta visok jubilej. V imenu GZ Žalec je govoril podpredsednik zveze Vinko Debelak, v imenu domačega gasilskega društva Vili Oglajner. Med drugim je dejal, da so gasilci in drugi krajani opravili pri obnovi in razširitvi doma več kot 10 tisoč prostovoljnih ur, prav tako pa so se izkazali pri zbiranju sredstev za nabavo novega kombiniranega vozila, ki je vredno več kot 75.000 DEM. Ob jubileju in dnevu gasilca so jim čestitali tudi prof. Milan Dobnik, žalski župan, Vinko Piškorič iz pobratenega GD Križevci na Hrvaškem ter v imenu GZ Slovenije Darko Koželj, ki je podelil tudi odliko-
Delovni obisk ministra
za okolje______________
V začetku tega meseca je bil na delovnem obisku v Žalcu pri županu Milanu Dobniku minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Pogovarjala sta se o sanaciji posledic poplav leta 1990 in o možnostih, da se z izkopanim materialom s trase avtoceste zgradijo zaščitni visokovod-ni nasipi ob Savinji.
K. R.
vanja. Novo vozilo in dom je blagoslovil petrovški župnik Miran Cocej.
Nov gasilski dom imajo tudi v KS Ponikva. Graditi so ga pričeli 1992. leta. Predsednik društva Marjan Žibret je povedal, da so v teh treh letih opravili več kot 12 tisoč prostovoljnih delovnih ur, veliko pa so krajani prispevali tudi denarja in materiala. Najzaslužnejšim so ob odprtju doma podelili priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Žalec in GZ Slovenije.
Ob 115-letnici delovanja GD Žalec so dobili novo servisno vozilo renault trafik. Vozilo so opremili z vso potrebno opremo za servisiranje ročnih gasilskih aparatov in preizkus hidrantnega sistema. S tem vozilom bodo lah-
ko servisirali gasilne aparate na terenu. Vozilo je z opremo vred stalo 5,4 milijona tolarjev.
Gasilsko društvo Ločica pri Vranskem pa je razvilo nov društveni prapor. Najprej je bila maša, nato so blagoslovili prapor v cerkvi sv. Magdalene na Ločici, nato pa so prapor pred gasilskim domom slovesno razvili in pripeli trakove darovalcev. Pokrovitelj je bilo podjetje KIV Vransko.
Slovesnost pa so zadnjo nedeljo imeli tudi gasilci v Ločici ob Savinji, kjer so odprli obnovljen gasilski dom. Predsednik društva Martin Steiner je povedal, da so na novo uredili fasado, zamenjali okna in streho. Tudi tu so člani društva in drugi krajani opravili veliko prostovoljnih delovnih ur.
T. TAVČAR
SjPROj d. o. o.
STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC
Najemnine za stanovanja se v mesecu julija ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v juliju 1995 4.034,13 SIT/m2 in je 82/33 SIT/m2.
Najemnine za poslovne prostore se v mesecu juliju ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 633,59 SIT.
Po sklepu kurilnega odbora bo v mesecu juliju znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 78/ji SIT/m2. Z ozirom na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, pa bodo vsi stanovanjski objekti razvrščeni v pet akontacijskih razredov:
I.	razred	73,00	SIT/m2
II.	razred	78,00	SIT/m2
III.	razred	83,00	SIT/m2
IV.	razred	88,00	SIT/m2
V.	razred	93,00	SIT/m2
Ob koncu kurilne sezone 1995/96 bo opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1995/%. Porabo toplotne energije bomo spremljali dnevno.
Stroške lahko plačate na naši blagajni in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Otroci so pomembnejši od cest
Na skupščini občinske zveze DPM pozvali svetnike, naj ne ukinejo njenega financiranja iz proračuna - Izvolili novo vodstvo zveze
Med razpravami o letošnjem občinskem proračunu je mnogo svetnikov zahtevalo ukinitev proračunskih sredstev za občinsko zvezo društev prijateljev mladine. Prav v tem času je bila sklicana redna skupščina zveze, ki pa je najprej zaradi nesklepčnosti odpadla, teden dni pozneje pa prav tako nista bili navzoči dve tretjini delegatov, potrebni za sprejem novih pravil. Da vabljenih gostov niti ne omenjamo.
Smrad tudi na Ložnici
Zaradi čistilne naprave v Kasazah je pred dnevi zavrelo tudi na Ložnici oziroma v Podvinu, ki je najbližje naselje občinskemu odlagališču odpadkov na Ložnici. Krajani Podvina in zaposleni v obratu Minerve so pred dnevi povabili novinarje na ogled po njihovih besedah nedovoljenega početja na deponiji.
Kot je na skupščini poudarila dosedanja predsednica občinske zveze Breda Verstovšek, je zveza društev prijateljev mladine nestrankarska, nevladna in humanitarna organizacija. Zaradi nerazumevanja občinskih skupščin so društva v mnogih občinah prenehala delovati. Žalska zveza je pred štirimi leti dobila občinska proračunska sredstva samo pod pogojem, da se ukine edina profesionalna funkcija v njej. Od takrat deluje povsem na prostovoljni osnovi, zelo dobro pa je bilo sodelovanje s strokovno delavko na občini. Toda letos so se ponovno pojavile zahteve po ukinitvi financiranja iz občinskega proračuna. Po mnenju Brede Verstovšek so te zahteve predvsem posledica nepoznavanja delovanja občinske zveze društev prijateljev mladine. Iz poročila o delu zveze je namreč jasno, da bi njena ukinitev tako ali drugače prizadela približno sedem tisoč predšolskih in šolskih otrok v občini.
Občinska zveza društev prijateljev mladine ima več odborov in komisij, ki so zadolženi za izvedbo posameznih akcij. Tako je odbor za Kajuhovo bralno značko oziroma vsi mentorji bralne značke v šolah uspel na razredni stopnji in letos tudi v petih razredih uveljaviti projekt S knjigo v svetu. DPM prispeva priznanja, značke in nagrade za mlade bralce, katerih število kljub hudi konkurenci avdiovizualnih medijev ostaja vsa leta okoli 3400. Število zlatih značkarjev celo narašča, letos jih je bilo 251. Res da imajo za to največ zaslug šole oziroma mentorji, toda otroci so vendarle veseli tudi vseh drobnih priznanj in nagrad za svojo pridnost.
Najzahtevnejša akcija občinske zveze DPM vsako leto je letovanje otrok. Zanimanje za letovanje je zelo veliko, saj tako omogočijo oddih ob morju mno-
gim otrokom, ki jim starši sicer zaradi težkega ekonomskega položaja ne bi mogli zagotoviti takšnih počitnic. Vsako leto letuje več kot 100 otrok, lani jih je bilo v Ankaranu 105. V tem letu so za letovanje porabili 1,4 milijona tolarjev.
Ob tednu otroka oktobra občinska zveza izvede več prireditev, med drugim tudi otroške parlamente. Pri tem sodeluje z Zavodom za kulturo, prav tako pri organizaciji prostega časa otrok med poletnimi in zimskimi počitnicami. Skupaj izvedeta tudi vsakoletni mednarodni knjižni kviz. Ob ukinitvi sredstev za DPM bi bili verjetno najbolj žalostni vsi predšolski otroci v občini od 2. leta starosti naprej, saj bi odpadla novoletna obdaritev. Lani je didaktično igračo dobilo kar 2360 otrok, med njimi tudi tisti, ki niso vključeni v vrtce. Res so po vrednosti to skromnejša darila in mnogi otroci dobijo doma mnogo bogatejša, pa vendar taka obdarovanja otroke zelo razveselijo, še zlasti pa so veseli zabavnih prireditev v času veselega decembra. Te prireditve organizirajo krajevne organizacije zveze društev DPM in vsaka se lahko sama odloči, ali bo otroke obdaroval Miklavž, Božiček ali dedek Mraz.
V razpravi po poročilih so delegati na skupščini razpravljali predvsem o tem, kako ohraniti občinsko zvezo pri življenju in s tem vse omenjene prireditve, poleg tega pa še bolj razširiti svojo dejavnost. Zaradi premajhnega števila prisotnih delegatov niso mogli sprejeti novih pravil zveze, v katerih sta predvsem dve bistveni spremembi. Tudi formalno je ukinjeno mesto profesionalnega sekretarja zveze, namesto odbora za sodelovanje s starši pa je ustanovljen odbor za otrokove pravice. Sprejeli so ra-zrešnico dosedanjemu vodstvu
zveze in se zahvalili Bredi Verstovšek za njeno delo. Izvolili so novo vodstvo. Predsednica je postala Vida Štingl, podpredsednik pa Jože Kruleč. Odboru za bralno značko predseduje Breda Veber, odboru za veseli december Marjana Pišek, odboru za otrokove pravice Irena Kolar, odboru predstavnikov KS Maja Gaberšek, komisiji za letovanje otrok pa Metka Čede. Predstavnica Zavoda za kulturo je Irena Verbič, predstavnik ZTKO je Franc Kralj.
Glasbena šola v Žalcu je bila ustanovljena 1952 leta. Do takrat so se mladi iz Savinjske doline lasbeno izobraževali v Celju, jer se je možnost vpisa vedno bolj zmanjševala. Prvo šolsko leto je bilo vpisanih 62 učencev, pouk pa je potekal v zasebnem stanovanju, sindikalni dvorani Gradnje in stranskih prostorih takratnega kina v Žalcu. Potem so se preselili v prostore nekdanje občine za sedanjo pekarno na Šlandrovem trgu, leta 1972 pa v povsem nove prostore, kjer so še danes. To je bila takrat edina nova gradnja, posebej namenjena samo glasbeni vzgoji in kot danes pravi ravnateljica šole prof. Tanja Cehner, je takrat »vesoljna Slovenija« prihajala v Žalec občudovat šolo.
Dejstvo pa je, da je glasbena šola kar kmalu postala pretesna. Že 1980. leta so se začele pojavljati prostorske težave, saj so se želje otrok oziroma staršev po vpisu zelo povečale. »Če dobro delaš, dobro žanješ. Naše delo je bilo vidno navzven, zanimanje se je povečevalo, širili smo vpis, s tem pa je začelo primanjkovati prostora in tudi ljudi. Zato smo se odločili za intenzivno izobraževanje kadrov, tako da je danes tri četrtine zaposlenih naših nekdanjih učencev,« je povedala prof. Tanja Cehner.
Glasbena šola ima še oddelke na Vranskem, Polzeli, v Preboldu in Libojah. Skupaj je bilo lani 397 učencev, od tega v Žalcu 350. Redno zaposlenih je 18 učiteljev, sedem je ho-norarcev. Vsa trobila, tolkala, harmonike in orkestri se poučujejo v najetih prostorih kulturnega doma. Po normativih, ki naj bi jih imela šola s takšnim številom otrok, bi morala imeti glasbena šola 900 m2 namesto sedanjih 275 m2. V to seveda niso všteti najeti prostori. »Zaradi prostorskih težav mora število učencev v naslednjem šolskem letu ostati enako kot v tem, kar je tudi navodilo z ministrstva za šolstvo. Kolikor učencev konča šolanje ali se jih izpiše, toliko jih lahko sprejmemo. V tem šolskem letu je bilo teh učencev 60 in toliko smo jih vpisali na novo. Težko je reči, koliko smo jih zato morali odkloniti, zagotovo pa najmanj 40. Prva omejitev je namreč že ta, da poteka vpis samo en dan in še to le dve uri. O vpisu ne obveščamo posebej, razen na vratih glasbene šole in na vrtcih. Letos sploh nismo sprejemali učencev za sintetizator, lani celo za kitaro ne. Je pa deficit pri trobilih, saj se na oddelek v Libojah ni letos vpisal nihče. Kaj je temu vzrok, bomo še natančneje proučili. Sicer pa so nas še štiri dni po dnevu vpisa starši množično klicali po telefonu in spraševali za vpis. V tem pimeru se lahko odločijo za tako imenovano čakanje, da se sprosti kakšno mesto, ali pa počakajo na naslednje šolsko leto.«
Poučevanje na glasbeni šoli ima svoje posebnosti, ki prostorsko stisko še povečujejo. »Vsi otroci so dopoldne v šoli, najbolj zgodnji lahko pridejo k nam šele ob 12. uri, večina pol ure kasneje. Do 19. ure je tu pravi kaos. Pouk je individualen, poleg
Predsednica nadzornega odbora je Danica Dolinšek.
Kot je po izvolitvi povedala Vida Štingl, bo zadovoljna, če bo uspelo novemu vodstvu ohraniti dejavnost občinske zveze DPM vsaj v sedanjem obsegu. Prepričana je, da so še ljudje, ki so ob svoji redni službi pripravljeni narediti kaj več za otroke. Otroci so namreč naše največje bogastvo, vendar ne le na papirju. Njihovo zdravje in razvoj je tisto, za kar si prizadeva tudi DPM. K. Rozman
tega pa so mnogi naši učenci vozači. Sestavljanje urnika je zato zelo zahteven in zamuden posel. Poleg tega je vizija naše šole, da bi zaživele manjše, komorne skupine. Toda zaenkrat imamo samo en večji prostor, ki je hkrati dvorana za nastope, sejna dvorana in učilnica za
glasbeno teorijo. Res je, lahko bi še najeli kakšen prostor kje v Žalcu, toda to bi bila še vedno samo začasna rešitev. Naš inventar je takšen, da ga ne moremo prenašati sem in tja, poleg tega se hitro poškoduje, sploh če bi ga v dopoldanskem času na primer uporabljal kdo drug.«
Kakšna je torej rešitev prostorskih težav žalske glasbene šole? »Rešitev je samo gradnja prizidka ali nadzidava na obstoječem mestu. Nova gradnja kje drugje ne pride v poštev, ker je sicer ta lokacija za nas idealna. K nam prihajajo učenci iz vseh, tudi obrobnih krajevnih skupnosti občine, saj določene instrumente učimo le v Žalcu. Avtobusna postaja je blizu, otroci prek travnika varno pridejo do nas. Poleg tega imamo v bližini kulturni dom. Že več let se trudimo rešiti prostorsko stisko, celo projekti so že bili izdelani. Ampak potem so se vremena Krajncem spremenila in zaradi pomanjkanja denarja investicija ni bila izvedena, čeprav že prej ni bilo veliko denarja. Poudariti moram, da ne gre za nerazumevanje naših težav. Projekti se ponovno proučujejo in upam, da bo letos res izdelan idejni projekt. Mi smo pripravljeni sami zagotoviti del potrebnega denarja, saj imamo določen dohodek od prispevkov staršev, ki bi ga tako namesto plačevanja najemnin namenili za dokončno rešitev prostorskega problema. Tudi ministrstvo za šolstvo bo gotovo primaknilo nekaj sredstev. Minister Slavko Gaber si je ogledal našo šolo in smo že uvrščeni na prioritetno listo. Toda občina je dolžna vložiti zahtevek za soinvestiranje, predvsem pa pripraviti projekt in zagotoviti tudi svoj delež sredstev.«
V najboljšem primeru bi bile lahko sedanje težave glasbene šole v Žalcu rešene šele čez eno leto. Ravnateljica prof. Tanja Cehner pravi, da ima občina kot ustanovitelj dovolj razumevanja za njihove težave. Toda: »Z novo šolsko zakonodajo oziroma uvedbo devetletnega osnovnega šolanja bodo osnovne šole še bolj pritiskale na občinski proračun, kar je seveda razumljivo. Močno pa se bojim, da bomo zaradi tega spet mi, ki smo že včeraj imeli premalo prostora, izločeni iz igre.«.
K. Rozman
Celjsko komunalno podjetje Javne naprave je namreč pred dnevi začelo voziti blato iz čistilne naprave v Kasazah na Ložnico. Krajani pravijo, da po naročilu občine, ki naj bi tako rešila problem smradu v Kasazah. Po nekaj dnevih so sicer to blato zasuli z zemljo, kljub temu pa se je v julijski vročini okoli komunalne deponije razširjal zelo močan smrad. Zaposleni v Minervinem obratu na Ložnici pravijo, da v takem smradu ni mogoče delati, okoliški prebivalci pa tesno zapirajo okna. Bojijo se, da se bo smrad še stopnjeval, in so ogorčeni, ker se pristojni ne zmenijo za njihove težave.
Za delovanje čistilne naprave je zadolženo Komunalno podjetje Žalec. Direktor Matjaž Zakonjšek pravi, da blato iz Kasaz že deset let z vsemi ustreznimi dovoljenji vozijo na komunalno deponijo na Ložnico. Do pred tremi leti je bilo to blato tekoče, izcedne vode pa so bile spelja-
nje nazaj v čistlino napravo. Zaradi prepovedi odlaganja tekočega mulja morajo zdaj blato najprej dehidrirati, šele nato ga lahko odlagajo na deponiji. Navadno v nekaj dneli v zaprtih cisternah pripeljejo okoli 100 m3 blata na deponijo in ga zasujejo z zemljo, za oboje so zadolžene celjske Javne naprave, ki so tudi uprav-Ijalec občinskega odlagališča. Pri zadnjem praznjenju lagune v Kasazah pa so na dan prepeljali le do 15 m3 blata naenkrat, prav zato, da bi omejili smrad. Očitno pa prav tokrat Javne naprave niso sproti prekrivale blata z zemljo. Zakaj, Matjaž Zakonjšek ne ve, potrdil pa je, da je res občina za to naročila 500 m3 zemlje za prekritje. Po njegovih besedah ne gre za nikakršno izredno praznjenje lagun v Kasazah; ko bo deponija na Ložnici vendarle zaprta (kar krajanom že zelo dolgo obljubljajo), bodo mulj vozili na regijsko odlagališče v Celje.	K. R.
SAMOVŽIG SENA - OPOZORILO OBČANOM
Po analizi vzrokov požarov Zavarovalnica Triglav v sodelovanju s kriminalistično službo UNZ Celje ugotavlja, da je bilo nekaj požarov zaradi samovžigov sena. Zagorelo je seno, ki je bilo pospravljeno pred tremi do štirimi tedni in to v dneh, ko je bilo vreme precej muhasto in marsikje seno ni bilo dovolj suho ali pa se je tudi nezadostno dosušilo v gospodarskih poslopjih.
V	pogojih, ko seno ni dovolj suho In je natlačeno ali zbito, se pričnejo v senu ustvarjati posebni procesi (razvoj termofllnih bakterij). Te se pričnejo razvijati ob navedenih pogojih že med 45 do 65'C, zatem pa se temperatura sena dvigne krepko čez 200'C, kar ima za posledico samovžig sena in ves trud vsega poletja gre v nič.
Za preprečitev požarov zaradi samovžiga predlagamo edine učinkovite ukrepe:
V	kupih sena je potrebno spremljati stanje temperature s termometrom na sondi, ki se potisne dovolj globoko v seno na večih mestih. V kolikor ugotovite, da je temperatura povišana nad normalno, je potrebno seno kar se da previdno razkopati, premetati in presušiti.
Enako opozorilo velja po spravilu krme vseh ostalih košenj.
Občane opozarjamo, naj preverijo tudi zamakanje streh in brezhibnost električnih napeljav.
zavarovalnica triglav d.d.
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
FAMIS, d.o.o.
MIRAN FARČN1K
63305 Vransko, Stopnik 30 N.C.: 063/725-377 Faks: 063/725-429 Avtotel.: 0609/612-751,0609/621-576 Ser. vozilo: 0609/618-279
NOVOST: Odkup rabljenih traktorjev in kmetijske mehanizacije
Še vedno nudimo servisne storive, zamenjujemo staro za novo, popravljamo traktorje vseh vrst in kmetijsko mehanizacijo, omogočamo prodajo rezervnih delov in oskrbovanje z njimi, obenem pa tudi prodajamo celotno kmetijsko mehanizacijo in traktorje SAME, HURLIMANN, ZETOR, ZTS, TORPEDO. Na voljo je tudi celoten program kosilnic BCS!
Posebna ponudba: traktorji SAME ARGON - dobava takoj!
Ugodne cene, kakovost storitev, Široka ponudba, svetovanje...
so razlogi, da nas obiščete!
Hvala za dosedanje zaupanje!
tel. & faks: 723-243
V metat» AVGUSTU vam po ugodnih tonah nudlmot
-	gradbeni material,
-	litoželezne peči po licenci BUDERUS,
-	barve, lake,
-	vodovodni material.
Odprto: od 7.30 do 18. uro, sobota do 12. ure.
V stiski vam postrežemo tudi po 18. uri.
ODJMr	Industrijska
wlIV IITli	prodajalna
pohištvena Industrija	Polzela
dxl polzela	tel. 063/720-020
Bogata ponudba, ugodne cene, možnost plačila na več obrokov, t Spalnico SUZY sestavljajo:
-	2x postelja s podi,
-	1x nočna omarica,
-	1x tridelna omara z ogledalom višine
-	1x toaleta z ogledalom
2.	Samsko spalnico HALA sestavljajo:
-	dvodelna omara,
-	postelja 190x90 s podom,
-	nočna omarica
-	pisalna miza
3.	dvodelna omara z drsnimi vrati (bela, črna, hrast) * 26.069,00 Slf
4.	tridelna omara z drsnimi vrati (bela, črna. hrast) 32563,00 Sit
IZJEMNO UGODNO: -omarica za čevlje za samo 6.417,00 SIT in pisalna miza za samo 7.576,00 SIT (v treh barvah: hrast, bela, bor)
Pohištvo za opremo dnevnih, otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, kosovno pohištvo, jedilnice, sedežne garniture, kavči, vzmetnice, pohištvo iz masive, ostanki od Izvoza In še In Se.
POHIŠTVO GARANT POLZELA - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
tel. 063/720-020_______________________
Barva: bela ali hrast
Barva: bor ali bela
Trikrat premalo prostora
Upoštevajoč normative bi morala imeti glasbena šola v Žalcu 900, ne pa le 275 m2
Ker smo zavarovalna družba s temelji na trdnih tleh, da smo vam bliže, ko nas potrebujete!
ZAKAJ SKLENITI ZAVAROVANJE PRAV PRI
, ZAVAROVALNICI MARIBOR? y
SL HMEZAD BANKA,*
Z našo pomočjo boste lažje uresničili vaše načrte.
UGODNA POSOJILA
Zasebno mizarsko podietie Vidmar
Silvo Vidmar - odločen podjetnik
Iz nič do podjetja z najsodobnejšo opremo
Bilo je leta 1981, ko se je Silvo Vidmar odločil služiti svoj kruh kot samostojen obrtnik. Takrat še zdaleč ni vedel, da bo 15 let pozneje ta njegova odločitev tako vidna, kot je, in v zadovoljstvo njemu in njegovi družini ter tistim, ki so mu na tej poti stali ob strani. Seveda pa vsega, kar je v teh letih ustvaril, ne bi bilo, če ga pri tem ne bi vodila podjetniška žilica in skrb za nenehni razvoj ter posodabljanje proizvodnje.
Silvo Vidmar sodi med tiste podjetnike, ki dobro vedo, kaj hočejo in tako jim skorajda ne more spodleteti, kar so nameravali uresničiti.
Zgodba njegove uspešnosti se nedvomno začenja že v rani mladosti, v Gornji vasi oz. Sv. Lovrencu pri Prebol-Všdmar	du, ko je
ob očetu čevljarju in materi - tekstilni delavki - spoznaval, kako trdo se služi denar, saj si je vsak dinar moral zaslužiti. Prav to ga je naredilo odločnega, samostojnega in podjetnega, za kar je svojim staršem še posebno hvaležen. Po končani osnovni šoli se je Silvo odločil za mizarski poklic. Končal je lesno poklicno šolo v Sevnici ter nato ob delu še srednjo tehnično v Ljubljani. Tri leta je delal v Zarji Petrovče kot tehnolog. Veliko je bil na terenu in si tako pridobil tudi dosti znanja in izkušenj, kar sedaj s pridom uporablja pri vodenju svojega podjetja.
Deset let dela na terenu
Prvih deset let so v Mizarstvu Vidmar delali na terenu. Silva in njegove delavce srečamo na Madžarskem, kjer so opremljali mednarodni poslovni center v Budimpešti, v državah nekdanje Jugoslavije, in sicer v Črni gori, na Rabu, Korčuli, v Splitu, Busovači, kjer so opremljali vojaške objekte, v počitniških naseljih, upravni stavbi Brodomerkurja, hotelu Tisa
in osnovni šoli v Sunju. Doma so se uveljavili, ko so delali v hotelu Vesna v Topolšici in v dvorani glasbene šole v Velenju. Veliko časa pa so preživeli v Iraku. Zadnjih pet let, odkar imajo proizvodnjo stavbnega pohištva v svoji prostorni delavnici v Letušu, so večja terenska dela opravljali v trgovski šoli v Celju, v upravi stavbe ERE v Velenju, v Žalcu v stavbi SO Žalec, v OŠ Polule, kjer so se izkazali s knjižničarsko opremo. Delali pa so tudi v bloku s 27 stanovanji v Celju ter v dveh stavbah malega gospodarstva v Ljubljani. Seveda pa so to le večja dela, ki so Mizarstvu Vidmar zagotovila uspeh in potrjujejo kakovost njihovega dela.
Novi stroji z
računalniškim
krmiljenjem
Silvo Vidmar stremi k novemu, boljšemu, sodobnejšemu in rezultat tega je, da že dalj časa nima več nobenega od tistih strojev, s katerimi je začel svojo samostojno delo, ampak so danes v njegovi delavnici samo novi in produktivnejši stroji. Kar sedem novih bo v prihodnje še obogatilo 750 m2 velike in lepo urejene delovne prostore. Med vsemi si največjo pozornost zasluži računalniško voden center za izdelavo oken EV-RO-standarda. S tem in ostalimi stroji bo Silvo Vidmar še povečal svoje tržišče, kakovost in konkurenčno sposobnost. Mizarstvo Vidmar, ki svoja okna tudi zastekli in se zato uradno imenuje mizarstvo in steklarstvo, ima trenutno pet zaposlenih; vendar se, zaradi novih strojev in povečanja proizvodnje stavbnega pohištva, pojavlja potreba po dodatnih delavcih. Silvo Vidmar išče samostojne mizarje prav za dela na teh strojih, hkrati pa zagotavlja tudi ustrezne osebne dohodke. Tudi 100.000 in več tolarjev osnovne plače. Mizarstvo Vidmar odpira nova delovna mesta, kar je v teh kriznih časih še bolj pohvalno. Vsekakor pa načrtov Silvu Vidmarju ne manjka. Vedno dela nekaj novega in se pogosto drži domačega pregovora: Kdor ne reski-ra, ne profitira. Doslej mu je to dobro uspevalo in upa, da bo tako tudi v prihodnje.
Za konec tega zapisa morda le še nasvet: če gradite hišo in potrebuje-
te stavbno pohištvo, je Mizarstvo Vidmar za vas prav gotovo pravi naslov. Pokličete jih lahko po telefonu 885-405 ali jih obiščete v Letušu, kjer so opazni z magistralne cesta.
D. Naraglav
Zavarovalnica Maribor v novih prostorih ___
Podružnica Zavarovalnice Maribor v Celju se je preselila v nove sodobne prostore na Glaziji. Pred slovesnim odprtjem so pripravili tudi tiskovno konferenco.
»Slabi delovni pogoji v sedanjih prostorih, prizadevanja vodje celjske podružnice Cveta Lorgerja, predvsem pa dobri poslovni rezultati in naraščanje števila zavarovancev so nas prepričali, da smo se odločili za zahtevno investicijo, vredno kar 700 tisoč DEM. Novi poslovni prostori so v neposredni bližini policijske postaje in bolnišnice, kar bo našim zavarovancem olajšalo postopek pri uveljavljanju škod,« je med drugim na tiskovni konfe-
potrošniška posojila do 1 leta potrošniška posojila od 1 do 5 let stanovanjska posojila do 10 let kratkoročna posojila obrtnikom (limit na ŽR)
12%
13-14,5%
12%
12%
RENTNO VARČEVANJE
R ali D + 10%
Primer 1: po 14 + 1 letu rentnega varčevanja po 75 DEM na mesec lahko prejmete 29.188 DEM v enkratnem znesku ali v 10 letih po 378 DEM na mesec v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije.
ZA VAŠ DENAR IN NAŠ UGLED GRE
renči dejal predsednik delniške družbe Zavarovalnice Maribor Drago Cotar.
»Leta 1991, ko smo začeli poslovati v Celju, smo imeli le 1500 zavarovancev, sedaj pa jih je že 18 tisoč. Na sedežu podružnice je zaposlenih devet delavcev, na terenu, ki obsega 13 občin, pa dela 40 zastopnikov. V njihovo terensko mrežo je vključena tudi agencija Aurora iz Žalca. Svojo konkurenčnost ohranjamo s širitvijo posebnih zavarovanj. Najbolj zanimiva oblika, poleg drugih seveda, je življenjsko zavarovanje, v katerega je vključeno že 132 tisoč zavarovancev,« je povedal vodja podružnice Cveto Lorger.	jk
PODRUŽNICA CELJE Ljubljanska c. 14 Nov PO »GLAZIJA«
tel: 063/442-230 faks: 063/443-145
V Zavarovalnici Maribor namenjamo zavarovanju ljudi posebno pozornost. Človek je nenazadnje največje bogastvo tega sveta in življenje ter zdravje sta njegovo največje premoženje.
GED
ob pomoči številnih oblik življenjskih zavarovanj in njihovega kombiniranja zagotavljamo našim zavarovancem karseda visoko stopnjo socialne in ekonomske varnosti.
nevarnost - bolezenska ali nezgodna - preži nanj na vsakem koraku. Leta pri tem niso pomembna.
C Tako je )
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE v svetu najbolj razširjena oblika varčevanja, s katero vam tudi Zavarovalnica Maribor zagotavlja udobno in varno jesen življenja Naš program življenjskega zavarovanja je evropski, pri čemer je zavarovalno vsoto mogoče izplačati v obliki različnih vrst rent.
^ Ali povedano drugače, ^
ob srečnem izteku zavarovalne dobe izplačamo svojim zavarovancem več denarja kot ga vložijo vanj.
Torej vam pri Zavarovalnici Maribor
omogočamo:
-	sklenitev življenjskega zavarovanja za zavarovalno dobo po vaši želji (od 5 do 25 let) in za zavarovalno vsoto, ki vam najbolj ustreza,
-	udeležbo pri dobička saj Zavarovalnica Maribor večino dobička ki ga ustvari s sredstvi življenjskega zavarovanja razdeli v obliki povečanja zavarovalnih vsot med svoje zavarovance, kar pomeni, da se lahko pri najdaljšem zavarovanju - 25 let - zavarovalna vsota celo podvoji,
-	sklenitev življenjskega zavarovanja glede na vaše želje in možnosti tako v tolarjih z valorizacijsko klavzulo kakor tudi v tolarski protivrednosti tujih valut,
-	sklenitev dodatnega nezgodnega zavarovanja.
IN ZAKAJ SKLENITI ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR?
-	Ker pri nas sklenjeno življenjsko zavarovanje premaguje inflacijo in zagotavlja ekonomsko varnost
-	ker zagotavljamo izplačilo obveznosti iz zavarovalne police takoj,
-	ker se pri nas lahko z eno polico zavarujeta dve osebi,
-	ker izplačamo dodatno zavarovalno vsoto za opremo novorojenčkov svojih zavarovancev,
-	ker lahko zavarovalno premijo plačujete na način, ki vam najbolj ustreza
-	ker lahko po preteku zavarovanja izberete način izplačila glavnice (rentno ali enkratno izplačilo v celoti),
-	ker lahko zavarujemo vse zdrave osebe od 14. do 65. leta, pod posebnimi pogoji pa tudi delno zdrave osebe,
-	ker ste soudeleženi pri dobičku iz življenjskih zavarovanj,
-	ker prav na področju sklepanja življenjskih zavarovanj beležimo porast števila sklenjenih zavarovanj, saj je svoja sredstva do konca leta 1994 naši zavarovalnici zaupalo že preko 120.000 življenjskih zavarovancev,
-	ker Zavarovalnica Maribor sklene letno polovico vseh življenjskih zavarovanj, sklenjenih v Sloveniji.
Pričakujemo Vas v novih poslovnih prostorih, od 1.7. 1995 dalje v poslovnem objektu GLAZIJA ob Ljubljanski cesti.
DOBRODOŠLI!
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI!
Andraž
Ob prazniku tudi prenovljena trgovina
Krajevna skupnost Andraž praznuje svoj praznik 29. junija v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne, zadnja leta pa tudi na dneve, ko je Slovenija končno postala samostojna država. Letos so v Andražu v počastitev svojega praznika pripravili turnir v malem nogometu, na slavnostni seji se je zbral svet krajevne skupnosti, ob tej priložnosti pa so odprli tudi prenovljeno in povečano trgovino v zadružnem domu.
Slavnostne seje sveta krajevne skupnosti Andraž so se poleg članov sveta in predstavnikov domačih društev kot gostje udeležili župan Milan Dobnik, predsednik občinskega sveta Franc Žolnir in do nedavnega predsednik vrhovnega sodišča Boris Strochac. O opravljenem delu v preteklem letu je poročal predsednik sveta Anton Mešič. Povedal je, da so lani na vodovodno omrežje v Lovčah priključili 44 gospodinjstev, začeli so graditi vodovod v Podsevčniku, vrtina v Sev-čniku je že narejena, o povezavi s to vrtino ali vrtanju nove pa razmišljajo tudi v naselju Dobrič. Obnovili so več kilometrov krajevnih cest, telefonske priključke pa je lani dobilo 78 naročnikov. Tako so v Andražu le še 4 odstotki gospodinjstev brez telefona. Delno so obnovili zadružni dom in v njem povečali trgovino z živili, prav tako so obnovili župnišče, nujno potrebno pa je še obnoviti šolo. Gasilci so se iani preselili v nov dom, zelo aktivna in uspešna pa so bila tudi druga krajevna društva.
Anton Mešič je še pripomnil, da njihova krajevna skupnost nima nobenega predstavnika v občinskem svetu, vendar sta mu tako Milan Dobnik kot Franc Žolnir v svojih pozdravnih nagovorih zagotovila, da svetniki mislijo tudi na manjše in obrobne krajevne skupnosti ter da jih bodo podprli v njihovih pri-
zadevanjih za razvoj kraja. Župan je med drugim povedal, da ima prav Andraž veliko možnosti za razvoj turizma, kateremu se namerava občina še bolj posvetiti kot doslej.
Na slavnostni seji so podelili tri priznanja krajevne skupnosti Andraž. Prejeli so jih Anton Rebernik, Anton Satler in Stojan Zabukovnik.
Po seji so odprli prenovljeno in nekoliko povečano trgovino z živili, katere lastnik je Kmetijska zadruga Polzela. Več o obnovi, sta povedala predsednik UO zadruge Vili Čremožnik in direktor Josip Tanko. Trgovina je za krajane Andraža zelo pomembna, v njej pa sta zdaj zaposleni dve trgovki. Poslovodenja Ivica Zabukovnik je povedala, da bo trgovina po novem odprta uro in pol dlje, to je od 730 do 16. ure, ob sobotah pa do 12. ure, poleg živil pa bodo An-dražani lahko v njej kupovali tudi krmila.	K. R.
Dvodnevnega turnirja v malem nogometu, ki ga je organiziralo TVD Partizan iz Andraža, se je udeležilo 18 ekip iz širše celjske regije. Zmagala je ekipa Gostišča Božič iz Šempetra, druga je bila domača ekipa Dobriča, tretji pa je bil Solun iz Velenja.
Ringa« ne bo
V	Žalcu je že dalj časa vroča tema nov urbanistični in zazidalni načrt starega mestnega jedra. Načrt, ki je bil nazadnje sprejet pred več kot dvajsetimi leti, že dolgo ne ustreza več, saj so se z razvojem razmere bistveno spremenile. Že od začetka priprave in obravnave strokovnih dokumentov načrtu nasprotuje del stanovalcev starega dela mesta, ki se s predlaganimi dokumenti in rešitvami ne strinjajo. Na osnutek, ki ga je pripravila fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane, so napisali več pripomb, še več pa jih je bilo oblikovanih na zborih krajanov. Krajani namreč nasprotujejo prometnim rešitvam, nadaljnjemu razvoju industrije, podjetništva in zlasti tisti dejavnosti, ki lahko povzroča nemir stanovalcem. Sedanja smer razvoja pa je bolj naklonjena poslovnim prostorom.
Ko je pristojni organ občine pred več kot dvema letoma razpisal natečaj za pripravo smernic urbanistične ureditve, so bile variantno obdelane možnosti rešitve prometnega režima, ki še sedaj buri duhove. Zaradi preobremenitve centra mesta so strokovnjaki analizirali možnosti zaprtja ali pa omejitve prometa po glavni ulici. Tedaj so strokovnjaki predlagali rešitve, s katerimi bi razbremenili preobremenjenost trga. Zaradi pripomb krajanov so načrtovalci kasneje to možnost popolnoma opustili, zato so še vedno prisotne razprave o »ringu« brez osnove, ker jih načrtovalci ne predvidevajo več. To pomeni, da bo promet še naprej potekal po glavnem trgu, vendar z omejeno hitrostjo. Po zadnjem zbiranju podpisov, bilo jih je več kot 150, je bilo ugotovljeno, da so se krajani med drugim izrekali proti prometni ureditvi, o kateri načrtovalci že več kot leto dni sploh ne razmišljajo več. Torej gre očitno za zavajanje krajanov, saj jim ob podpisovanju peticij nihče ne pove dejanske vsebine predvidenih načrtov.
Za znamenito Hausenbichlerjevo ulico pa stanovalci predlagajo obračališče na Ingradovem zemljišču. Na zadnjem zboru krajanov so mnogi povedali, da sploh ne vedo, za kaj pri stvari gre. Na tem zboru se tudi niso uspeli dogovoriti za tri predstavnike v občinski komisiji, sedanjim pa nekateri ne zaupajo več.
V	protestni izjavi so krajani zapisali, da tudi nasprotujejo dejavnosti novih lastnikov bivšega Ferralita in nameravani gradnji objektov na Ingradovem zemljišču na Šlandrovem trgu. Odgovorni v občini pravijo, da so posegi v prostor, kakršni se izvajajo v bivšem Ferralitu, nelegalni in tudi posledica nesprejetega urbanističnega načrta. Nelegalnih posegov je vedno več, saj investitorji že dolgo čakajo na nov načrt, torej zavlačevanje že zavira razvoj starega dela mesta in pospešuje tudi nelegalne posege.
Fakulteta za arhitekturo sedaj v sodelovanju z občinsko komisijo proučuje vse prispele pripombe, s predlogom načrta pa bodo krajani seznanjeni, še preden ga bo na svoji seji sprejel občinski svet.	jk
Trg
Vransko bo dobil nov
videz _
Med letošnja glavna dela, ki jih nameravajo opraviti v KS Vransko, sodi tudi javna razsvetljava v trgu Vransko. Že leta 1988, ko je potekala obnova trga Vransko, so bila narejena zemeljska dela, položili so tudi kable za javno razsvetljavo. »Sedaj smo se odločili za svetilke, ki jih bomo v trgu postavili 27 Imamo tudi soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja,« pravi predsednik sveta KS Vransko Franc Sušnik. Nove svetilke, vzorec vidimo tudi na posnetku, bodo trg precej spremenile.
T. Tavčar
TRGOVINA - BISTRO
KOŠARICA
Pemova 17/a 63310 ŽALEC Tel. Fax.: 063/728-080
POSEBNO USODNA PONUDBA ’
SLADKOR 50/1 K	104.90	DŽUS FRUCTAL 1 L	119.90
MOKA TIP 500 25/1 KG	5150	FANTA * COCACOLA 15 L	24600
MOKA UP 850 25/1 KG	4190	PIVO ZABOJ	184600
OLJE ZVUEZDA 12/1 L	15690	JERUZALEMČAN 12/1 L	30600
KAVA BAR 100 G	13690	KRMNA KORUZA	22.90
KOMPOT ANANAS V1	119.00	KRMNI JEČMEN	2150
PRAŠEK PERSIL 14 KG	629.90	KRMILNA MOKA	17.90
PRAŠEK ARIEL 14 KG	649.00	POKROVI ZA VLAGANJE	349.90
PRAŠEK VVEISSER RIESE	49600	KOTNI BRUSILNIK KB 69A	1032600
PAMPERS PLENICE	1499.00	KOSILNICA NA LAKS GT32 36600.00	
NA ZALOGI VSE VRSTE KRMIL PO UGODNI CENI, KMETJE PA JIH LAHKO KUPUJEJO NA IZJAVO BREZ PROMETNEGA DAVKA.
V TEH TOPLIH DNEH PA LAHKO KUPITE PRI NAS ŽE OHLAJENO PIJAČO * TUDI VEČJE KOLIČINE.
ČE PA' NIMATE ČASA ALI SVOJEGA PREVOZA, NAS POKLIČITE PO TEL (063) 728-080 IN NAROČENO BLAGO VAM BOMO BREZPLAČNO PRIPELJALI NA DOM.
SIKKENS
HELIOS
Trgovina
LEONARDO
BARVE — LAKI
Šempeter 116 tel.: 701-745
Nudimo vam:
Odprto od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure.
—	mešanje avtolakov SIKKENS in HELIOS,
—	potrošni material za avtoličarje SPRINT,
—	brusne materiale.
V stiski pomagamo tudi izven delovnega časa.
Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo.
Gališke dneve zaključili z razstavo
V krajevni skupnosti Galicija so pripravili precej športnih in kulturnih prireditev. Teden prireditev, ki so jih poimenovali Gališki dnevi, so zaključili s 1. razstavo domače obrti, kulinarike, kultumo-umet-
Ne oskrunite Sončne ulice
V krajevni skupnosti Šempeter so odstranili več divjih odlagališč. Tako so krajani Sončne ulice in krajevna skupnost očistili zemljišče ob Savinji in sedaj je njihova edina želja, da nevestni sokrajani in drugi na to mesto ne bi več dovažali različnih odpadkov. V krajevni skupnosti imajo namreč v bližini nameščena dva kontejnerja, v katera lahko krajani odlagajo odpadke. Stanovalci Sončne ulice so se tudi dogovorili, da bodo odslej bolj budno pazili, kdo vozi odpadke, ker bodo le tako stopili na prste tistim, ki jim je malo mar za čisto okolje.	jk
MARINKA PLEVCAK
LATKOVA VAS TELEFON: 701-030
GOSTIŠČE SAVINJA PREBOLD
Vabimo vas na morske specialitete, okusne sladolede in sladice ter hladne osvežilne napitke.
Za večje skupine priporočamo predhodno telefonsko rezervacijo.
Odprto vsak dan od 13. do 22. ure, razen v ponedeljek in drugo nedeljo v mesecu.
VABIMO VAS V KINO ŽALEC
Oglašujte v SAVINJČANU
ESTETSKO-KOZMETIČNI SALON Gotovlje 67, 63310 ŽALEC, tel.: 063 712-306
ZVONKA KAČNIK
med. sr.
Limfna drenaža
Računalniško voden postopek pri kozmetičnih pomanjkljivostih kože in podkožja.
Body Wrapping
Odstranjevanje celulita po ameriški metodi. Golf-Body-Styler
Odstranjevanje maščobnih blazin in celulita. Solarij - Ergoiine No 1
Sonce je vir življenja in v natančno določeni količini vam ga nudi solarij. Poleg zdravljenja nekaterih kožnih obolenj je tudi uspešna predpriprava za poletje, predvsem pa naravna pot do vitamina B. Peeling telesa
Odstranjuje odmrle celice povrhnjice in daje koži mehkobo, pospešuje regeneracijo tkiva.
Pedikura
Depilacija
Postopki so strokovno vodeni in izbrani na osnovi vašega zdravja.
Ustanovili Plesni orkester Žalec
Med številnimi prireditvami ob 15. žalski noči je bil v Hotelu Žalec premierni koncert novo ustanovljenega plesnega orkestra Žalec. Orkester sestavlja dvaindvajset članov, od tega šest pevk. O orkestru nam je dirigent, ki ima največ zaslug, da so ga ustanovili, prof. Januš Ra-sievvicz povedal:
»Ideja o lepi, za uho prijetni glasbi, ki je navduševala staro in mlado v petdesetih letih, mi je že od nekdaj rojila po glavi. Končno mi je uspelo s pomočjo ravnateljice glasbene šole prof. Tanje Cehner uresničiti želje. Letos v mar-
cu nam je Glasbena šola Žalec dala toliko denarja, da smo kupili notni material, delno instrumente, prostor za vaje pa nam je prav tako odstopila glasbena šola. Prvi rezultati so tukaj, želimo si pridobiti pokrovitelja, ki nas bo finančno podprl, ob tem pa bo večja tudi kakovost. Želimo razširiti program in zadovoljstvo bo vsestransko. Naša želja je igrati na prireditvah, predvsem pa na elitnih plesih, kar bo zanesljivo popestrilo družabno življenje v naši občini.«
Koncert je pripravila Glasbena šola Žalec. Na sliki: Del orkestra s pevkami.	T. T.
Karmen Zazijal s svojim zborom v cerkvi sv. Pavla v Preboldu ob jubilejnem koncertu.
Koncert ob 5-letnem jubileju
julija in avgusta so kinopredstave v petek in soboto ob 19. in 21. uri, v nedeljo ob 18.30 in 20.30. Vsak konec tedna vam ponujamo dva filma.
Od 4 do 6. 8. bomo predvajali največji akcijski film poletja PODU FANTJE. Ker junija nismo predvajali obljubljene komedije NORI PROFESOR, vam 'jo ponujamo v avgustu. Vsem obiskovalcem kinopredstavjo podarjamo v sodelovanju z distributerjem FUN d.o.o. iz Ljubljane v soboto, 5. 8., ob 22.30. Vstop bo prost, zabaval vas bo Danny de Vito.
11.-13. 8. ČAS DEKLIŠTVA je sentimentalna zgodba o štirih sestrah in njihovi mami, ki v času ameriške državljanske vojne odraščajo v malem, idiličnem mestecu. V akcijski drami PREGON bomo spremljali dva vojaka, ki morata prepeljati zapornika iz pristaniške baze v notranjost. Kmalu ugotovita, da naloga ne bo lahka, saj je zapornik lepo in pametno dekle, ki izrabi vsako priložnost, da jima pobegne.
13.-18. 8. CAMILLA je zabavna in hkrati pretresljiva zgodba o potovanju dveh žensk - Bridget Fonda in Jessice Tandy. Jessica Tandy je najstarejša dobitnica oskarja (Šofer gospodične Daisy), CAMILLA je zadnji film v njeni dolgoletni karieri. Eden največjih letošnjih kostumskih spektaklov je film ROB ROY. V njem sta zaigrala odlična igralca Liam Neeson in Jessica Lange. Popeljala nas bosta na Škotsko, v čas, ko je živel Robert Roy McGregor (1761-1734), škotski simbol poguma, neodvisnosti in neustrašnosti.
25.-27. 8. V film ZBOGOM, SINKO bomo zopet srečali Jessico Lange. Ogledali si boste, po mnenju filmskih kritikov, enega najboljših filmov, kar so jih posneli na tleh bivše Jugoslavije. Dimitrij Vojnov, Miki Manojlovič in Olivera Markovič nas bodo zabavali v satirični komediji TITO IN JAZ. Skozi življenje 10-letnega dečka Zorana se bomo vrnili v petdeseta leta, ko je bil Tito idol mnogih. Film je bil na vrhu lestvice najbolj gledanih filmov v Sloveniji in vam bo prav gotovo popestril zadnji vikend v avgustu.
Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program še lahko spremeni. Informacije tudi po tel. 715-123.	Irena Verbič
£mANU6L$(q
'■‘v.'	-—-----------'"Wi '	. --
JEANS ZA VS
___________________________________:
VELIKA IZBIRA ZA KOPALKE
za vroče poletje
Na Mestnem trgu v Žalcu (nasproti Žane)
Delovni čas: od 9. do 13. are, od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 12. are, telefon: 713-221.
Ob 50-letnici GD Dobriša vas — Petrovče so pripravili tudi izjemen kulturni dogodek. Tu je namreč gostovala folklorna skupina Mladi glas iz Toronta v Kanadi, ki je bila na enotedenskem gostovanju v Sloveniji. V tem času so kar sedemkrat nastopili v različnih krajih Slovenije, priložnost pa so izkoristili tudi za spoznavanje domovine svojih staršev. Mlade plesalce je pred nastopom v Petrovčah pozdravil v imenu Zavoda za kulturo Žalec, GD Dobriša vas — Petrovče in v imenu domačega kulturnega društva njen predsednik Ivan Arzenšek. V uro in pol dolgem programu so plesali slovenske in kanadske narodne plese, predstavili pa so tudi nekaj plesov v lastni koreografiji. Skupina plesalcev šteje 20 članov, ustanovljena pa je bila leta 1973.	T. T.
Člani mešanega pevskega zbora Tabor vabimo
v svoje vrste ljubiteljice In ljubitelje zborovskega petja. Pridružite se nam v naslednji pevski sezoni 1995/96
Informacije dobite po telefonu 063/726-308 in709-108
tudi župnik Franc Serec in vsi, ki so pomagali le-temu zagledati luč sveta. Za njimi je tudi kar nekaj javnih nastopov izven Prebolda.
Ko govorim s Karmen Zazijal
Mladinski pevski zbor župnije sv. Pavel Prebold praznuje letos pet let svojega obstoja. Nedavno tega so v cerkvi sv. Pavla v Preboldu pripravili svoj jubilejni koncert, ki je bil za krajane prava kulturna poslastica na pragu poletja. Polna cerkev, ubrano petje in akustika, profesionalno vodenje in povezovanje Jožice Ocvirk, dirigiranje voditeljice zbora Karmen Zazijal, glasbena spremljava Jožeta Škorjanca in čudovita publika - tako bi lahko na kratko opisali čudovit koncert, ki bo mnogim ostal še dolgo v spominu.
S tem pa so mladi, ki pojejo v zboru, in njihova prizadevna zborovodkinja na najlepši način praznovali svoje 5-letno delo.
V pogovoru s prof. glasbe Karmen Zazijal, ki je sicer zaposlena v Glasbeni šoli Žalec, smo zvedeli, da korenine njihovega zbora pravzaprav segajo v čas mi-klavževanja leta 1990, ko jo je preboldski župnik Franc Serec prosil, če bi hotela naučiti drugošolce zapeti nekaj pesmi. Karmen Zazijal je to z veseljem sprejela, hkrati pa tudi dala pobudo za ustanovitev cerkvenega mladinskega zbora. Zbor šteje danes 30 pevk, katerih povprečna starost je 14 let. Sestavljajo ga v glavnem učenke preboldske osnovne šole, nekaj je že srednješolk, ena pevka je iz Šempetra, dve pa iz Maribora. Pojejo predvsem cerkvene in komorne pesmi, pa tudi takšne iz zabavne glasbe, kot je pesem Irene Vrčkovnik Ave Marija, in podobne, ki se pogosto vrtijo na radijskih programih.
Zbor se lahko pohvali s svojo kaseto, za katero imajo zasluge tako oče zborovodkinje, Jože Škorjanc, ki tudi sicer spremlja zbor in pripravlja aranžmaje, kot
o načrtih, nam izda, da zaradi različnih starosti pevk razmišlja o delitvi zbora na otroški in mladinski. Ob tem pa upa na pridobitev novih, petja voljnih otrok.
Cerkveni mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. Karmen Zazijal je že dokazal, da ni sam sebi namen, ampak da je njihovo petje ljudem všečno, da gre v uho in da ni bojazni glede njihovega obstoja. Trden dokaz za to je nenazadnje tudi letošnji jubilejni koncert.
D. Naraglav
Folkloristi iz Kanade
Kar lahko storite danes, ne odlašajte na jutri!
8. STRAN - JULU 1995
REPORTAŽA
Med nastopom
Deseto srečanje s_______________
V prelepem okolju griškega letnega gledališča je bila prvo nedeljo v tem mesecu 10. prireditev Zlate citre, ki jo je tudi tokrat pripravilo DPD Svoboda Griže.
Letošnje jubilejno srečanje slovenskih citrarjev je privabilo še več igralcev, pa tudi poslušalcev je bilo več kot tisoč. Revija se je pričela z nastopom citrarjev za naslov mojstra citer, za katerega se je potegovalo 25 citrarjev solistov, pet duetov in pet skupin iz raznih krajev Slovenije. Iz naše občine je kot solistka nastopila Slavica Sedmi-nek in kot duet Marija Završnik in Fanči Lapajne.
Mojstrski naslov si je priigral Jurij Marjetič iz Novega mesta. Žirijo za podelitev naslova Mojster citer so sestavljali Drago Kunej z gla-sbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, Mile Trampuš s Gentra sred-
njih šol Velenje in Nenad Firšt, prof. glasbe iz Gelja. Po krajšem premoru je nastopajoče in obiskovalce nagovoril minister za kulturo Slovenije Sergij Pelhan. Poudaril je, da v Evropi lahko obstanemo le, če bomo negovali svojo kulturno dediščino in skrbeli za njen razvoj in samobitnost, za kar pa bo potrebno v slovenski ustavi nekaj členov prečrtati in dodati nekaj takih, ki bodo kulturo slovenskega naroda postavili na mesto, ki ji gre. »Prireditev Zlate citre sodi nedvomno v tisto zvrst, ki neguje žlahtnost ljudske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, iz katere je in bo vedno poustvarjalnost. Slovenci smo citre skupaj z izvajalci — glasbeniki vzeli za svoje in dokaz za to je tudi obisk in odmev prireditve Zlate citre. Brez citer in brez te
prireditve bi bila naša kultura mnogo siromašnejša,« je v uvodni besedi brušure, ki so jo izdali ob reviji Zlate citre, med drugim zapisal Sergij Pelhan.
V drugem delu so nastopili najboljši slovenski citrarji, in sicer Ota Galič, Miha Dovžan, Karli Gradišnik, Monika in Alenka Heričko, Rado Kokalj, ansambel Zlate citre, Tone Mlačnik, Katarina Guzej, Peter Napred, Tanja Zajc-Zupan in Tomaž Plahutnik.
Ob koncu so podelili tudi posebna priznanja ob 10-letnici revije Zlate citre, ki so jih prejeli citrarji, ki so od začetka sodelovali in spodbujali revijo, ter prizadevni krajani Griž, brez katerih bi teh revij tudi ne bilo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo starih citer in ročnih del griških upokojenk.	T. TAVČAR
Živahno v Matkah
V Matkah je bilo minule dni zelo živahno, saj so prizadevni krajani organizirali kar nekaj odmevnih prireditev. Kljub poletju so sicer imeli nekaj težav z vremenom, vendar so vse načrtovano uspeli izvesti tako, kot so si zamislili.
Zaradi dežja teden dni prestavljen kongres stranke šaljivcev je bil dobro obiskan. Skoraj dva tisoč ljudi je prišlo v Matke, čisto nič za šalo pa so nekateri izmed njih s seboj prinesli dežnike in se z njimi tokrat zavarovali pred soncem. Kongres je pozdravil tudi župan Milan Dobnik, nato pa je na odru nastopilo več šaljivcev in ljudskih godcev. Precej zanimanja pa je med obiskovalci vzbu-
dil tudi prikaz starih obrti in običajev, ki so nekdaj dajale dober zaslužek Matenčanom. Tako so krajani pobrskali po zapuščini večinoma svojih staršev in ta dan kuhali žganje, apno in oglje, tesali na kubik, mleli žito z žrmljami in predli lan in volno.
V soboto, 15. julija, pa je bilo v Matkah tradicionalno tekmovanje veteranov občinske in republiške gasilske zveze. Tekmo-
vanje je oviral dež, kljub temu so ga izpeljali do konca in nato najboljšim ekipam podelili pokale, najstarejšim in najmlajšim ekipam pa nagrade. V kategoriji starejših članov je tekmovalo 12 ekip, prvo mesto je zasedla ekipa iz Mežice, ki je bila hkrati najstarejša. Na četrtem mestu je bila ekipa Matk, ki je brez upoštevanja točk za starost dosegla naj-bojši rezultat. Iz naše občine so nastopile štiri ekipe in dosegle naslednji vrstni red: prvi so bili veterani iz Matk, drugi iz Zabu-kovice, tretji iz Kaplje vasi, četrti pa iz Liboj. Ženskih ekip pa je bilo samo pet, zmagale so veteranke iz Šaleka.
Istega dne je potekal, prav tako na igrišču v Matkah, četrtfinalni izbor za zlato harmoniko Ljubečne. Udeležilo se ga je dvanajst harmonikarjev, pet v starostni skupini do 14 let, sedem je bilo starih od 15 do 25 let. Starejših tekmovalcev ni bilo. Po štirje iz vsake kategorije so se uvrstili v polfinale, ki bo 12. avgusta v Rogaški Slatini, med njimi tudi Andrej Flis iz Žalca, ki je osvojil tudi naslov harmonikarja Savinjske doline.	K. R.
Približno 150 let stare žrmlje so sicer last Zlatka Marička Drolc pa je pokazala, kako je bilo treba dvakrat presejati.
Opravičilo
,	o akciji za
zdrave zobe z naslovom Najboljši slovenski razred iz Andraža. V njem smo napačno zapisali priimek Irene Herman, ki vod» to akcijo v žalski občini. Zaradi površnosti pri pisanju članica in uporabe njenega starega priimka, kar je med nekaterimi privoščljivimi Savinjčani sprožilo precej govoric, se iskreno opravičujemo tako Ireni Herman kot njeni družini.
15. Žalska noč uspela
Organizatorjem zopet naklonjeno vreme
Bojazen, da bo zadnjo soboto v juniju, ko bi morala biti Žalska noč, slabo vreme, se je uresničila in organizatorjem je bila tako prva sobota v juliju zopet naklonjena. Sedaj že lahko zapišemo, da je bila ta noč najtoplejša v letošnjem letu. Turistično društvo in mestna skupnost sta skupaj s številnimi gostinci, trgovci, kulturniki in športniki pripravila program za vsakogar nekaj. Prireditve v vseh treh dneh je obiskalo več kot 50 tisoč obiskovalcev, največ pa jih je bilo v soboto.
Na cvetlični razstavi so se predstavili Darilni butik MB, cvetličarna Nani, Vrtnarstvo Hmezad, cvetličarna s pokopališča (vsi iz Žalca), Morana iz Pariželj in cvetličarna Boža iz Šempetra. Obiskovalce pa je navdušila plesna skupina osnovne šole Žalec s Plesnim brodetom.
Za tiste, ki si morda niste uspeli ogledati prireditev Žalske noči, pa ne bo odveč, če preletimo, kaj vse se je letos dogajalo. Prvi večer je bil namenjen kulturnim dogodkom, in sicer odprtju razstave barvnih fotografij domačina Borisa Skalina v Savinovem salonu, prodajni razstavi vedut Žalca v gostišču Mar-jola, v hotelu pa so se prvič predstavili člani novoustanovljenega plesnega orkestra iz Žalca. Po odprtju cvetlične razstave v Mestnem parku, na kateri se je
poroki na občini so mladoporočencema Ireni Lebar in Denisu Lončarju pripravili fantje iz Andraža šrango In pri tem prikazali nekaj zanimivih običajev. Sledila je povorka po žalskih ulicah, nato pa je bila pri novi pra-žarni Caffe Tropic podoknica Nedeljskega, Franc Pestotnik— podokničar pa jo je namenil mati županji Marinki Dobnik. Kaseto s te zanimive prireditve lahko dobite v Turistični agenciji Potepuh. Uredništvo Savinjčana pa je na tej prireditvi
proglasilo najbolj priljubljeno gostišče, natakarico in natakarja. Bralci so to zanimivo priznanje namenili gostišču Štorman, Minki Brinovšek in Mateju Vedeniku.
V trenutku, ko se je na Žalsko noč zgrinjala največja množica obiskovalcev, pa je na zabaviščnem prostoru pri hotelu prišlo do neljubega dogodka, ko se je zlomila os vrtiljaka. K sreči ni prišlo do težjih poškodb, trije udeleženci so jo odnesli le z manjšimi praskami, desetletnega Marka S. iz Vrbja so odpelja-
Fantje iz Andraža so šrango vzeli resno in svatom je kar trda predla pri vprašanjih in pokušnji vina. Mladoporočencema je zapel Savinjski oktet, turistična agencija Relax pa ju je nagradila s potovanjem v Rim. Darila so jima izročili tudi predstavniki Drogerije in parfumerije Saghar, Darilnega butika MB, Zlatarstva Kragl, Drogerije Novak in Turističnega društva.
predstavila le dobra polovica cvetličarn, je za mlade in seveda tudi druge obiskovalce poskrbela skupina Transcendence pri gostišču na Kolodvoru.
Sobotni dopoldan je bil namenjen športnim prireditvam. Zmagovalci teniškega turnirja so postali Irena Sekirnik, Luka Na-prudnik in Radovan Antloga. Zmagovalec balinarskega turnirja je bila ekipa Velenja pred Žalcem. Kolesarski servis in trgovina Novak pa je s pomočjo domačega kolesarskega kluba pripravil zanimivo spretnostno vožnjo kolesarjev in rolkarjev. Dopoldanski del prireditve so zaključili oldtajmerji, med njimi pa je bil najstarejši iz leta 1927 Po
Proglasitve najbolj priljubljenega gostišča, natakarice in natakarja se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, priznanja in spominska darila pa jim je izročil odgovorni urednik Savinjčana Janez Kroflič. Na posnetku z leve Zvone Štorman, Elizabeta Štorman, Minka Brinovšek, Matej Vedenik in Marjan Rožič.
Kar debelo uro in pol je podokničar Franc Pestotnik zvabljal z balkona Marinko Dobnik, med tem pa mu je pomagal Savinjski oktet.
li v bolnišnico, a tudi on ni dobil težjih poškodb. O neljubem dogodku so se kar nekaj dni širile govorice o težkih poškodbah in tudi mrtvih, na srečo pa so bile takšne govorice neresnične. Lastnik zabavišča V. N. iz Litije je imel za obratovanje zabavišča potrebno dovoljenje državne uprave, zato je bil namig o odgovornosti organizatorja Žalske noči neutemeljen.
Na srečo pa ta dogodek ni vplival na nadaljnji potek prireditve, ki se je mirno končala v zgodnji jutranjih urah.
J. K., foto: T. T.
GOSTIŠČEM ŠTORMAN SE PRIDRUŽUJE
tišče Štorman—
VŽALCU
- Šempeter 5 a 63311 Šempeter v Sav. dolini tel: 063/702-220
- Ločica 42 63305 Vransko tel: 063/725-004
- Vojnik, KenSeva 4 63212 Vojnik tel: 063/773-536
- Žalec, Šlandrov trg 63310 Žalec tel: 063/715-707
- LOKAL, KI STE GA POGREŠALI!
Štormanovim lokalom v Šempetru, Ločici pri Vranskem in Vojniku se bo v teh dneh pridružilo še gostišče lSct& ciuS-, ki se nahaja v kletnih prostorih, pod obokanimi in debelimi stenami tehnične trgovine Savinjske trgovske družbe. Najsodobneje opremljen lokal s klimatizacijo je s svojimi 200 m2 in prek 80 sedeži ter ponudbo, ki dopolnjujejo že dosedanjo ponudbo Štormanovih gostišč, velika pridobitev za mesto Žalec in ljudski jih pot zanese-v našo savinjsko metropolo. Za dobro počutje, kakovost storitev in gastronomske užitke bo skrbelo prek 20 zaposlenih, ki so se doslej kalili v ostalih Štormanovih gostiščih. Prav kadrovska strategija Zvoneta in Milice Štorman, ki sloni na^tner^šol^nju ka^rov, pa je nedvomno ena od skrivnosti za uspeh in pozornost, ki jih je deležna blagovna znamka Štorman doma in v
tujim.
je v vsem tem le nadgradnja vsega že doseženega in lokal, ki ste si ga želeli ali celo pogrešali.
POLEPŠAJTE SI DAN V MESTU ŽALEC Z OBISKOM ELIZABETH CLUBA BODITE GOSTJE
ŠTORMANOVEGA OSEBJA, KISE VESELI SREČANJ A Z VAMI,
PRVIČ JIH LAHKO OBIŠČETE V NOVEM LOKALU GOSTIŠČ ŠTORMAN -	clu6~\ ŽALCU -
V PONEDELJEK, 31. 7. 1993, OD 7. DO 24. ure IN POTEM VSAKDAN, RAZEN PONEDELJKA.
OB VSEM TEM IZBORU NUDIJO TUDI OD 9. DO 16. URE DNEVNO PONUDBO KOSIL,
IN SICER 1. MENU 400 SIT, U. MENU 500 SIT.
CENE PIJAČ SO NASLEDNJE: KAVA80 SIT, PIVO LAŠKO 0,5 L 170 SIT, BREZALKOHOLNE PIJAČE 140 SIT, VINO 1 L 850 SIT
ZA OSVEŽITEV NUDIJO TUDI ŠIROK IZBOR PIJAČ IN COCTAILOV.
DOBER TEK V	dcdtcJN OSTALIH ŠTORMANOVIH GOSTIŠČIH PRIJAZNIH LJUDI!

TURIZEM V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI
■Hll , »J	,, t.
lurliiiiift
fSKS\ t ISJt JA.
Kako privabiti v našo dolino več turistov - Razdrobljena in skromna turistična ponudba - Premalo podjetniškega interesa in znanja
Reka turistov, ki se zliva po magistralni cesti skozi Spodnjo Savinjsko dolino, vse bolj narašča. Ko bo zgrajena avtocesta, bo skoraj gotovo ta reka še mogočnejša in se bo tudi mnogo hitreje valila mimo naših krajev. Če je seveda ne bomo znali upočasniti in ustaviti. V času, ko turizem v svetovnem merilu postaja najpomembnejša gospodarska panoga in ko tudi Slovenci vedno raje kot turisti obiskujemo druge kraje (agencije opažajo tudi letos velik porast prodaje svojih programov, zlasti za tujino), se zdi, kot da nam peka lastne turistične pogače sploh ne diši.
dolini, se bomo morali organizacijsko bolj povezati, tudi s turističnimi delavci izven občine. Mi smo tako majhna regija, da se moramo pogovarjati z drugimi. Tako pa je zdaj pomembno predvsem to, kdo komu daje ali ne daje provizije. Prav tako bomo morali temeljito doreči vlogo turističnih agencij, občina pa bo morala vse te niti držati skupaj.«
Savinjčan: Ali turistični informacijski center v Žalcu deluje ali ne?
Henrik Krajnc: »Turistična zveza Spodnje Savinjske doline je ustanovitelj turističnega informacijskega centra in v posebni pogodbi s turistično agencijo Potepuh je dogovorjeno, da se ta center nahaja v Sa-vinovi hiši. Delavka turistične agencije je usposobljena za delo s tem programom.«
Savinjčan: V Potepuhu pravijo, da jim podatkov o ponudbi v občini turistični delavci ne sporočajo.
Henrik Krajnc: »Problem nezainteresiranosti je res velik.*
Milan Dobnik: »Mogoče gre pri tem tudi za neseznanjenost z delovanjem TIC-a.«
Nataša Sternad: »Mi smo informirani o delovanju tega centra, res pa smo v tej smeri šele zdaj začeli delati s polno paro, Mi smo vsak dan v našem biroju, to poletje bomo kupili računalnik, potrebujemo le še faks, telefonsko linijo imamo. Smo torej lahko del tega turističnega informacijskega centra. Sploh, ker bo nekoropola prešla izpod naše pristojnosti pod muzej in bo tako ena od naših dejavnosti odpadla.«
Savinjčan: Ali hotel sam išče informacije?
Fanika Lamovšek: »Mi goste pošiljamo v Šempeter, poznamo cene. Hotel nikoli ne sme reči, ne vem. Informacije mora poiskati sam in jih posredovati gostu.«
Henrik Krajnc: »Turista zanimajo samo povsem konkretni podatki. Največ bomo naredili zanj, če mu bomo znali prijazno posredovati podatke, kje je pošta, Sa-vinova hiša in podobno. To se mi zdi osnovni problem. Nekdo pa to mora vedeti. Glede turistične ponudbe pa je treba
omeniti še velik neizkoriščen potencial številnih planinskih domov v občini.«
Savinjčan: Turistična dejavnost je v precejšnji meri sezonska. Kako je z ljudmi?
Fanika Lamovšek: »Vsako leto je bolje. Ljudje so spoznali, da je tudi v turizmu kruh in predvsem mladi se odločajo za to dejavnost. Že 25 let spremljam to in lahko rečem, da vsako leto dobimo boljše kadre. Tudi za občasna dela, kot je Žalska noč, zdaj ni več težav dobiti ljudi.«
Nataša Sternad: »Mi imamo nasprotno vsako leto zelo velike kadrovske težave. Nudili smo celo redno zaposlitev za določen čas od marca do oktobra, pa je bil odziv izredno slab. Nato smo dobili ljudi prek študentskega servisa, vendar oni navadno pričakujejo, da bodo delali le nekaj ur na teden, mi pa rabimo človeka za osem ur na dan.«
Henrik Krajnc: »Naša doiina je precej bogata. Tudi zato pri nas ni na primer oddajanja sob turistom. Ljudje navadno rečejo, zakaj bi imel v svoji hiši tuje ljudi.«
Savinjčan: Gre torej tudi za določeno mentaliteto Savinjčanov?
Milan Dobnik: »Gotovo. Nismo tako prijazni, kot mislimo da smo. in ta miselnost se gotovo ne bo spremenila čez noč.«
Savinjčan: Kakšno vlogo naj bi torej imela pri turističnem razcvetu turistična društva?
Dr. Bogomila Krajnc: »Menim, da v prostovoljnem delu ni prihodnosti. Društvo lahko da kakšno idejo, skrbi za ureditev in čistočo kraja, organizira kakšna tekmovanja in s tem spodbuja ljudi. Toda za razvoj turizma je to premalo. Turizem je gospodarska dejavnost, ki se mora razvijati profesionalno. Ljudje morajo v njem videti kruh in v turizmu bi lahko bilo kruha za mnoge. Seveda pa so potrebna tudi začetna sredstva.«
Milan Dobnik: »Poglejte, pred šestimi leti v dolini skoraj ni bilo trgovine. Danes jih je morje, skoraj v vsaki garaži. Res jih bo del verjetno propadel, pa vendar. In tako bo prišel čas, o tem sem prepričan, ko bodo ljudje začeli iskati delo, ko se bodo zavedli, da je s turizmom mogoče zaslužiti. Tudi na tem področju se bo sprožil plaz. Naloga občine je, da vrže prvi kamenček. Čeprav je res, da nima pristojnosti uvesti kakšne davčne olajšave, v tem trenutku pa tudi pridobivanje dovoljenj ni v naši pristojnosti.«
Henrik Krajnc: »Za turistična društva bo še vedno dovolj dela, predvsem vzgoja mladih, svetovanje, sploh pa se lahko že po sedanji zakonodaji društva ukvarjajo tudi z gospodarsko dejavnostjo. Poleg osnovnih sredstev je problem predvsem znanje ljudi, kako se znajti v novih ekonomskih pogojih, kjer ima sicer vsakdo nešteto možnosti.«
□ deli tur smo ' >i
p' ‘	!
V žalski občini je trenutno 83 ležišč v hotelu Žalec, nekaj je še postelj pri zasebnikih, koliko, ni zbranih natančnih podatkov. Trenutno je odprt samo en avtokamp v dolini, Preboldski gaj je zaprt, ker ni nikogar, ki bi bil pripravljen upravljati ga. Celjska občina se še vedno ni odločila, kaj bo storila s hotelom Prebold, malo je manjkalo, pa bi bil letos zaprt tudi letni bazen. Gostinci vsak po svoje skušajo privabiti v svoj lokal čim več gostov, eni bolj, drugi manj uspešno. Podatka, koliko je občina kot celota lani zaslužila s turizmom, ni. Očitno ne veliko. Zakaj ne, je bila tema tokratne okrogle mize. Gostje v našem uredništvu so bili: župan Milan Dobnik, predsednik Turistične zveze Spodnje Savinjske doline Henrik Krajnc, predsednica Turističnega društva Prebold dr. Bogomila Kranjc, strokovna delavka Turističnega društva Šempeter Nataša Sternad, direktorica Hotela Žalec Fanika Lamovšek in svetovalka Kmetijske svetovalne službe Žalec Andreja Žolnir.
Savinjčan: Ali ima občina Žalec izdelano strategijo razvoja turizma in ali tudi Turistična zveza Spodnje Savinjske doline nima podatkov, koliko je dolina lani zaslužila s turizmom?
Henrik Krajnc: »Na državni ravni je sprejet tak dokument - Strategija razvoja slovenskega turizma do leta 2000. Za strokovne podlage gospodarskemu interesnemu združenju oziroma med razpravo o organiziranosti turizma v občini Žalec so bile prav tako pripravljene določene smernice. Skupaj z letnim programom Turistične zveze Spodnje Savinjske doline so bile posredovane ustreznim občinskim organom, to je županu in svetu, ki zagotavlja financiranje programa iz občinskega proračuna, vendar doslej še niso bile obravnavane. Pripravili smo tudi anketo, kaj obrtniki in podjetniki menijo o organiziranosti turizma pri nas, vendar je odziv na anketo izredno slab.
Podatkov, koliko je občina zaslužila s turizmom, nimamo, ker je ponudba tako pestra in razdrobljena, veliko je posameznikov; ki delno zaslužijo s turizmom, tako da je nemogoče voditi evidenco. Razen seveda števila nočitev v hotelu in obiskov nekropole in jame Pekel.«
Nataša Sternad: »Število obiskovalcev spet narašča. Rimsko nekropolo je lani obiskalo nekaj več kot 14.000 ljudi, od tega prek 800 tujih turistov, jamo Pekel pa več kot 22.000, med njimi je bilo približno 300 tujcev.«
Fanika Lamovšek: »Tudi število naših gostov narašča. Skupaj smo imeli v lanskem letu 3.873 gostov, od tega tujih 2.753. Vseh nočitev je bilo 7596, s tem da je bilo število nočitev tujih gostov 5169, domačih pa 2427 Poleg tega opažamo, da se naši gostje vračajo. K temu verjetno prispeva domačnost, ki je pri nas prisotna, vedno isti ljudje, enak sprejem. Gostu pomeni hotel drugi dom in je zato zelo važno, kako ga sprejmeš. Večina so to poslovni gostje, ki ostajajo pri nas dva do tri dni.«
Savinjčan: Vas gostje sprašujejo, kje si lahko kaj ogledajo, kaj počnejo?
Fanika Lamovšek: »Najprej jim predstavimo ponudbo v naši ožji okolici oziroma v občini, kot sta nekropola in Pekel, potem pa tudi Celje in Logarsko dolino.«
Nataša Sternad: »Mi imamo večinoma tranzitne goste, največ pa je med njimi šol. Tako je bilo v nekropoli od prej omenjenih 14.000 obiskovalcev kar 13.000 šolarjev. Individualnih gostov je bilo zelo malo, pa še ti pridejo, pogledajo, večinoma ne potrebujejo nobene razlage, in gredo naprej.«
Savinjčan: Pripravite pred začetkom turistične sezone kakšno posebno promocijo nekropole in jame Pekel?
Nataša Sternad: »Vsako leto obvestimo o naši ponudbi vse šole v Sloveniji, ker
so to naši najštevilnejši obiskovalci, kakšne posebne propagande pa nimamo. Verjetno ste opazili, da so tudi naše table že zelo potrebne obnove, za kar nas zelo kritizirajo. Toda predvidoma bo nekropola v dveh do treh letih prešla pod muzej, zato se nam ta trenutek niti ne izplača postavljati novih tabel.«
Savinjčan: Sodelujete s turističnimi agencijami?
Nataša Sternad: »Z agencijami smo sicer v stiku, toda vse pričakujejo ne vem kakšen dobiček. Z 10 do 15 odstotki, kolikor jim priznavamo provizije, niso zadovoljni. Tako da večjega interesa z njihove strani ni.«
dr. Bogomila Kranjc: »Po mojem mnenju občina nima nobene vizije razvoja turizma, kar je videti na vsakem koraku. Posamezni dejavniki so popolnoma nepovezani med seboj. Če vzamem kot primer naše turistično društvo - če bi hodili od gostinca do gostinca, bi sicer tudi nabrali nekaj denarja, vendar to ni tisto, kar bi moralo biti. Menim, da je nujna profesionalna organizacija in pristop, da se najprej ugotovi, kaj dolina nudi, kakšne kapacitete in infrastrukturo ima. Iz tega bi morali narediti program, ki bi bil za vse obvezen in predvsem povezovalen. Tako pa drug za drugega ne vemo, kaj načrtuje. Morda bi ustanovil kakšen holding, ki bi se profesionalno ukvarjal z razvojem turizma. Ne smemo pa se zanašati na prostovoljne delavce v turističnih društvih, ker je dejstvo, da smo v njih večinoma upokojenci, to pa ni najbolj inovativen del prebivalstva. Pritegniti bi morali predvsem mlade. Na primer: v Preboldu imamo idealno infrastrukturo za mladinski turizem - igrišča, bazen, kamp, s tem bi lahko oživili turistično dejavnost pri nas. Toda treba je najti nekoga, ki bo začel, in zagotoviti tudi začetna sredstva. Na idealistični osnovi ne gre več. Kamp je zaprt, odkar je zaprt hotel. Ponudili smo ga sedanjemu najemniku bazena, ki pa ga ni želel prevzeti, češ da so z njim preveliki stroški. Treba je namreč zagotoviti tudi varnostnika ponoči, snažilke, vedno odprto recepcijo in podobno. Tako nameravamo to jesen objaviti razpis za najem.«
Henrik Krajnc: »Vse je mogoče narediti, vendar mora biti določen interes, nekdo mora hoteti s tem zaslužiti.«
Savinjčan: Ali torej ima občina kakšen dokument o strategiji razvoja turizma?
Milan Dobnik: »Čisto prave strategije še nima, jo pa pripravlja. Imamo posebno komisijo za turizem, že prej je bil ustanovljen poseben odbor, ki naj bi storil prav to, o čemer je govorila dr. Kranjčeva - povezal naj bi vse subjekte. Težava pa ie v tem, da je šlo v glavnem za prostovoljce, zaposlene drugje, kar je očitno premalo. Zato sem razmišljal, da bi morala občina zaposliti nekoga, ki bi se ukvarjal s turizmom. Glede na to, da je moja vizija oživiti ali na novo razviti turizem na kmetijah, bi bil v občinski upravi zaposlen nekdo, ki bi se spoznal tako na kmetijstvo kot na turizem. Razpis za to mesto je že bil objavljen in prijavili so se kandidati, ki ustrezajo našim zahtevam. Kmetije bi imele različno ponudbo, podatke o tem pa bi imela uslužbenka na občini ali tudi agencija, pri kateri je turistično-informacijski center.
Drugo je hotel v Žalcu. Ob njem je mogoče urediti še marsikaj, tako da bi lahko ponudili gostom še več oblik rekreacije. Športni park je tam, mislim pa, da manjka še bazen. Upam, da bo zgrajen v doglednem času.
Naslednje takšno središče je preboldski bazen, katerega bomo naslednje leto obnovili. Upam, da se bo tudi občinski svet strinjal z mojim mnenjem. Pripravili bomo projekt, po katerem bodo vodne površine večje od sedanjih, tu bodo tobogani, tako da bo Prebold postal znan po tem. Zraven je kamp, glede hotela pa mi je celjski
župan povedal, da se še niso odločili, kaj bo v njem. Ena možnost je dom za starejše, ki pa ne bo klasičen oskrbovanski dom kot na Polzeli ali Grmovje. Sem bi prihajali starejši za kakšen mesec ali dva, zanje pa bi bile organizirane različne dejavnosti. Tudi na Vranskem se je pojavil lastnik hotela, s katerim se strinjava, da je potrebna določena koncentracija ponudbe. Samo ena turistična kmetija je premalo. Če jih bo več, se bodo dejavnosti dopolnjevale, uredila se bo ustrezna infrastruktura in podobno. Turist namreč potrebuje nekaj več kot le svež zrak. Tudi v Letušu namerava zasebnik urediti poletno šolo. Takšnih turističnih točk v dolini je torej kar precej. Prav tako bi kazalo razmisliti, da bi posamezniki oddajali sobe v času celjskega sejma, ko ni prostih hotelskih sob v Celju in bližnji okolici.
Treba pa je začeti. V skladu za razvoj kmetijstva je 80 milijonov tolarjev sredstev iz nadomestil za spremembno namembnost zemljišč zaradi avtoceste. Načelno je že dosežen sporazum, da se večina tega denarja porabi za preusmeritev kmetij, kajti kmetijstvo je pred veljko krizo. Kmetije bodo preživele samo z dodatnim zaslužkom. Kmetijska svetovalna služba lahko s svojim znanjem kmetom svetuje, kako se lotiti tega. Občina pa bp prevzela stroške promocije. Na RGL se bomo tako vse poletje javljali iz Žalca, pripravili bomo televizijski spot, oglašujemo v časopisih, tudi v Kleine Zeitung je že bila objavljena celostranska reportaža iz Žalca. To seveda stane in za to sem si priboril 7 milijonov tolarjev v občinskem pforaču-nu.«
Savinjčan: Ali se kmetje sploh zanimajo za turizem na svojih kmetijah?
Andreja Žolnir: »Zanimajo se, toda tu je vrsta problemov. Najprej naj povem, da v času, ko se je organizirala naša služba, ni bilo govora o kmečkem turizmu v naši dolini, niti ni bil zakonsko opredeljen. Trenutno poznam samo eno takšno kmetijo v občini, ki deluje. Treba je vedeti, da je to zelo velika investicija. Od kmečkega turizma vsi zahtevamo prvo kategorijo storitev, naj gre za ležišča ali samo gostinske obrate, čeprav to sicer ni nikjer zapisano pravilo. Kmet v dolini je toliko zaposlen s kmetovanjem, da na turizem niti pomisli ne, pride pa kmečki turizem v poštev na obrobju. To je en vidik. Drugi pa je ta, da zakonodaja ni dodelana, ni nobenih pravil igre. Občina sicer ima odlok o kmetijah odprtih vrat. Menim namreč, da za naše kmetije ni primeren stacionarni turizem z ležišči, ampak le tranzitni. To pomeni, da se gost med potjo ustavi, poje in gre naprej. Pri vseh teh kmetijah odprtih yrat naj bi šlo le za napovedane goste, ker ne nudijo hrane »a la cart«. Prav tako morajo biti to prave kmetije, ne le hiše, ki imajo na dvorišču gnojišče. Hrana mora biti doma pridelana, ker je to bistvo turizma na kmetijah.
Po drugi strani pa je vprašanje, ali je smiselno kmeta s temi zahtevami tako obremenjevati, če po drugi strani nima nobenih ugodnosti, niti davčnih niti pri investicijah. Gre za dvorezno zakonsko zatišje, poleg tega pa se naziv kmetija odprtih vrat ali turistična kmetija pogosto izrablja, kar mi tudi ni všeč.«
Savinjčan: Po tem odloku nima nobena kmetija v občini tega statusa?
Andreja Žolnir: »Ne.«
Henrik Krajnc: »Prepričan sem, da v občini še nihče ni zaslutil bližajoče se krize v kmetijstvu niti tega, da je lahko turizem dodaten vir zaslužka. Upoštevati je treba tudi to, kakšne težave imajo tisti, ki bi radi imeli kmetijo odprtih vrat. Ni utečenega mehanizma, ki bi jim olajšal pridobivanje vseh dovoljenj. Zanimanje že je, pogosto pa to ugasne že na tej stopnji. Trdno sem prepričan, da pri tem ni največji problem denar.
Če bomo hoteli razviti turizem v naši
In kaj je pravzaprav TIC, zakaj ne deluje?
Marija Dolinar: »Kolikor vem, razen turističnega centra na Ptuju, kjer pa so bili že prej zelo dobro organizirani, ti TlC-i sploh ne delujejo. Tudi na primer v Portorožu ali Bledu ne. Ideja sama ni zgrešena, očitno pa je nekaj narobe z našo turistično politiko, da centri ne delujejo. Vsak tak center bi moral za svoje območje vnesti v računalniški program celotno turistično ponudbo, od nočitvenih kapacitet, naravnih in kulturnih znamenitosti, sproti bi se vnašale vse spremembe, prireditve in novosti. Pogoj je seveda, da turistični delavci in organizatorji prireditev vse te spremembe sproti javljajo na center. Vsi centri v Sloveniji bi bili med seboj povezani, tako da bi lahko turist že v Žalcu izvedel, kaj vse mu je na voljo kjerkoli v Sloveniji. Podatki zdaj sploh niso vnešeni. Že februarja sem Turistično zvezo opozorila, da je treba to urediti pred začetkom turistične sezone, pa so odgovorili nekako tako, da še ni povsem rešeno vprašanje, kdo bo lahko te podatke uporbljal.«
Savinjčan: Ali povsod delujejo TIC -i v okviru turističnih agencij?
Marija Dolinar: »Dejavnosti informacijskih centrov in turističnih agencij sta povsem različni. Prvi je namenjen gostom, ki prihajajo k nam, agencije pa se ukvarjajo predvsem s programi za ljudi, ki živijo tu. Tudi povsod po svetu je tako. TIC je stvar kraja, ne agencije.«
Savinjčan: Kdp pa je zadolžen za to, da privabi sem turiste?
Marija Dolinar: »Načeloma jih moramo vabiti prav vsi. Organizirano vabiti pa jih mora neka profesionalna inštitucija, ki je lahko turistična zveza ali društvo ali tudi kaj drugega. Vedeti pa je treba, da je Žalec upravno-politično središče, ki je zadnje čase sicer lepo urejeno, ni pa turistično atraktivno. Ima dovolj lepih in zanimivih stvari, kot je Savinova hiša, hmeljarski muzej, vrt zdravilnih zelišč, ni pa to dovolj, da bi samo zato prišel turisti sem. Ta dolina je zanimiva samo v povezavi z Zgornjo Savinjsko dolino. Tudi glede kmečkega turizma je treba vedeti, da ta turizem temelji na nekih naravnih danostih, bioprogramih in zato je vprašanje, koliko je lahko turizem dopolnilna dejavnost hmeljarstvu. Tudi dela je na takšni kmetiji preveč.
Kar pa se tiče promocije, je ta veliko predraga, da bi bila samo na ramenih ene agencije. Čeprav smo TIC in smo to prevzeli skupaj z adaptacijo Savinove hiše, pa nismo dolžni za Turistično zvezo opravljati storitev, vezanih s finančno obremenitvijo. Sploh pa doslej od njih nismo do-bii še nobenih podatkov, mi kot agencija in komercialno podjetje pa jih ne moremo sami iskati. Morda bi bilo dobro razmišljati, da bi informacijski center nastal v Šempetru, kjer so že zelo dobro profesionalno organizirani in tudi delajo tako. Imajo naravne danosti in tudi sicer se tam ustavi največ turistov.« K. Rozman
Lidija Korenko in Branko Zagoričnik sta v Bevkovi ulici 8 v Žalcu (v blokovnem naselju) odprla videoteko Hugo. V njej boste našli veliko audio in videokaset. Izposoja kaset za dva dni stane 100 SIT, če plačate tri, lahko vzamete štiri. Posebna ugodnost je vikend paket, kar pomeni, da za eno kaseto, izposojeno od petka do ponedeljka, plačate le 100 SIT. V videoteki Hugo si lahko izposodite tudi videokamere. Povejmo še, da je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 20. ure, pokličete pa lahko tudi po tel.: 712-594.
ep.
Mesto Žalec je zopet bogatejše še za en lep lokal. Podjetje Trapic Caffe Žalec je ob 15. Žalski noči, zabavno-turistič-ni prireditvi uresničilo dolgoletno željo. Na Savinjski cesti 82 na začetku Žalca iz smeri Šempeter so odprli novo pra-žarno in kavni butik. Tako se bo sedaj proizvodnja in prodaja preselila v nove prekrasne prostore. Na novi lokaciji pra-žarne in prodajalne so pripravili odlične pogoje za poslovanje. Darko Sukič, direktor podjetja, je povedal, da bo to prispevalo k še večji uveljavitvi njihove kave tudi na širšem celjskem območju. Kava Trapic caffe je sestavljena iz mešanic kakovostnih kav iz Afrike. Kolumbije in Brazilije. Na sliki: Na dan odprtja novih prostorov podjetja Trapic Caffe v Žal-
cu.
Nova pražarna in butik Tropic Caffe
Velik letni vrt v Matkah
V soboto, 29. julija, bodo ob 18. uri odprli v Matkah velik letni vrt, za zabavo pa bo skrbel ansambel Mix max. Gašper Založnik je tako obogatil sedanjo trgovino in kavo bar še z letnim vrtom, ki bo gotovo popestril ponudbo v kraju. Sicer pa poleg tega Gašper Založnik skrbi tudi za prevoze zaključnih družb s kombijem za osem oseb, prevaža kamp prikolice in lažje tovore. V Šempetra ima tudi sedež strugarske delavnice za izdelavo specialnih drobnih izdelkov v manjših serijah. Za vse informacije lahko pokličete po tel.: 723-605 ali 701-782.
ep
Nova videoteka Hugo v Žalcu
$ SAVINJSKA trgovska družba Žalec
Čas je za nakupe!
Cene so znižane od 30 do 50%.
V času od 20. julija do 2. avgusta 1995
vas vabimo k obisku prodajaln s tekstilom SM Savinjske trgovske družbe Žalec.
MATJAŽ
Montaža J, Zastopanje I Posredovanje |
d.o.o. Petrovče
UDCBNC
63 301 PETROVČE • PETROVČE 232 • Slovenija • Telefon in faks: + 386 63 707-173 • Mobitel: 0609 613-922
GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA Z MOTORNIM POGONOM IN DALJINSKIM UPRAVLJANJEM PRIZNANE NEMŠKE FIRME
Vabljeni na Goro Oljko
Planinsko društvo Polzela obvešča, da je planinski dom na Gori Oljki stalno odprt od 9. do 18. ure.
Vabijo vse planince in ostale, da obiščejo to prelepo goro s čudovitim razgledom.

MARKETING doa
Polzela 38, telefon: 063/720-592 063/720-614 PE Velenje	063/854-391
SUZUKI
ugodni krediti 1-4 let, R 7,5-8,8%. Letna obrestna mera, možnost nakupa brez pologa
ugodna
SWIFT 1,0 GL 5 V
15.990 DEM
BALENO (AIR BAG voznik In sopotnik)
1.3	GL	3	V	21.990	DEM
1.6	GL	3	V	23.990	DEM
1.3	GL	4	V	sedan	23.990 DEM
1.6	GLX 4 V	sedan	26.990 DEM
FIAT
|- krediti 1 do 4 let R+12% letna obrestna mera, možnost nakupa brez pologa
UNO 1,0 i.e. 5 V	14.490 DEM
TtPO 1.4 i. e. S 93	16.990 DEM
PUNTO 55 S 5 V 94	15.990 DEM
TEMPRA 2,0 SW 4X4 SX 93 25.990 DEM
(JD PIVOVARNA LAŠKO
vabi
KMETIJSKE ZADRUGE K NAKUPU
PIVSKIH TROPIN v mesecu AVGUSTU.
Proizvodnja le-teh se je bistveno povečala zaradi izredno povečane prodaje piva.
Vsi interesenti pokličite PIVOVARNO LAŠKO,d.d., oddelek za prodajo pivskih tropin, tel.: 063/731-366 Vljudno vabljeni!
PIVOVARNA LAŠKO,d.d.
Konjski golaž pri Florijanu
Te dni minevata dve leti, odkar sta v Šeščah odprla bistro Florijan Jani in Brigita Privošnik. V tem času se je uveljavil s hišnimi specialitetami in ponudbo kakovostnega odprtega vina. Konjski golaž, giros in domače salame ter odprto vino iz Svečine (Špičnik) so posebnosti, ki jih nudi bistro Florijan v Šeščah, te dni pa so uredili še letni vrt. Bistro lahko sedaj sprejme večje skupine, za posebne priložnosti pa pripravijo tudi pogostitev v dvorani gasilnega doma. Dodajmo še, da je bistro Florijan odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 23. ure. Če se želite najaviti, pokličite po tel.: 702-237	ep
Za ljubitelje rib_______________________________________
V novem trgovsko-poslovnem centru v Žalcu, to je na Mestnem trgu pri avtobusni postaji, so pred dnevi odprli nov gostinski lokal Ribfca, ki ponuja jedi iz sladkovodnih in morskih rib. Ribfcin slogan je: »Zdrav kot riba z ribjimi jedmi«.
Osnovno načelo in želje Ribfce je ponuditi gostom zdravo in lahko hrano. Nudijo tople in hladne ribje jedi. Med toplimi so ribji golaž, postrvji file, ribje kroglice, ribji hambi, lignji, osličev file, morski list in drugo. Med hladnimi jedmi imajo ribje solate, ribji biftek, prekajeno postrv itd. Gostom ponujajo tudi možnost, da hrano kupijo in odnesejo domov. Radi bi, da bi Ribfca izpolnila gostom več želja, kakor pa samo tiste tri, ki jih je zlata ribica izpolnila ribiču iz pravljice. Lokal Ribfca lahko pokliče po telefonu 714-228.	- ep
<¿S^> IVA
AVTODELI
Šempeter 126 b 63311 ŠEMPETER
Telefon:
063/701-252
Avtedeli za vozila:
-	RENAULT,
-	ZASTAVA,
-	ŠKODA,
-	ALFA,
-	LADA SAMARA.
Dodatna oprema:
-	avtoprevleke,
-	avtopreproge.
Nudimo vam tudi:
-	olje, filtre in izpušne cevi,
-	olja elf in maziva.
Na zalogi imamo tudi glave za JUGO 45.
Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Zahvaljujemo se za vaše zaupanje in se še priporočamo!
Šempeter 13A 63311 Šempeter tel.: 701-547
/'Wm
Šentjur
Drofenikova 16 63230 Šentjur
Vam nudi
OPTIKA
• • * *
C7 imana,
-	kontrolo vida v prisotnosti okulista,
-	bogato izbiro korekcijskih očal,
-	sončna očala znanih proizvajalcev z UV-zaščito,
-	tekočine za kontaktne leče s priborom,
-	hitro in kvalitetno izdelavo očal,
-	ugodne plačilne pogoje.
Naredite nekaj za zaščito svojih oči in se oglasite v Optiki Simona v Šempetru ali Šentjurju.
VOŠNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100
VSE, KAR POTREBUJETE VI, IMAMO MI:	.
4
Naš novi odpiralni čas: vsak delovni dan med 7. In 19. uro,
v soboto in dan pred praznikom med
7. in 13. uro
Prepustite probleme z ogrevanjem, vodovodom in elektriko poznavalcem.
Oglasite se v naši trgovini. Brez popustov, izjemno ugodni!




Rib’ca
gostinski lokal Mestni trg te!.:063 /715-622 Fax: 063/715-481 63310 ŽALEC

ribst z.

ERNEST ŽOLNIR
Šempeter 69b	tel./fax: 701-609
Zastopstvo in prodaja uvoženih sadnih sokov Yoga iz Italije:
-	prodaja naravnih sadnih sokov brez dodatnega sladkorja, primernih tudi za diabetike,
-	13 vrst sokov v dvodecilitrskih steklenicah (nepovratna embalaža),
-	litrska embalaža sokov v tetrapaku. Sg priporočamo!
Moč
pesmi
NAGRADNA KRIŽANKA
Bila je lepa prireditev, ki bi v srcih mladih pevcev, zborovodkinj, vseh obiskovalcev in v očeh javnosti taka tudi morala ostati.
Žal v trenutku, ko se javno začenja razkrivati zakulisje, kakršno spremlja vsako večje delo, ni več tako. Organzatorji niso mislili na to, da se umazano perilo pere doma. Tako moramo svoje pojasnilo dodati tudi mi.
V prispevku Moč pesmi, ki ga je v dogovoru z Aktivom učiteljev glasbene vzgoje občine Žalec zapisala gdč. Valerija Dolar, je prišlo do neprijetne površnosti, ki je ni zagrešilo uredništvo Savinjčana (podatek smo preverili). Med dirigentkami ni imenovana ga. Zdenka Markovič, ki je zaradi uspešnega vodenja zborov znana vsej slovenski javnosti in je tudi za ta nastop pripravila petino vseh pevcev (mlajši mladinski in mladinski zbor OŠ Žalec ter otroški pevski zbor podružnične šole Go-tovlje).
Ker je bila avtorica sicer v naštevanju sodelujočih na prireditvi zelo natančna, bi najbrž morala povedati tudi, kdo je sestavil in bral vezno besedilo. Tudi to je bilo pravzaprav vredno omembe in je tudi nastalo na OŠ Žalec.
Prav je, da cenimo svoje delo, ravno tako pa moramo spoštovati tudi delo kolegov.
Ravno zato se oglašamo: ker spoštujemo delo kolegov.
Oš Žalec
avtor JANEZ KORENI	LIČINKA Z GRIZALOH	ZNAK ZA PREPLAH	ZOPRNOST, NEPRI- JETNOST	PODOBA GOLEGA TELESA	risbo KIH	DEJAV- NOST POKRO- VITELJA	RADIJ	BALKAN. OEZELA	USNJEN RUSKI BIC Z BODICAMI	SKLAD. COPLAND
VELEBLAGOVNICA V ŽALCU	O				IVER,	V				
					SLAST, APETIT					
ENER- GETSKI OBJEKT										
PODALJŠANJE Z VLEČENJEM							NIZOZ. POTOMEC V JAR			
							MESTO V OREGONU			
GORA V POSOČJU				DEL KONJSKE NOGE						
										
				IGRALKA FURLAN						
DRŽAVNI BOG STARIH EGIPČANOV					FILOZOF RUS					
										
					TANTAL					
SAVINJČAN	MAJHNA POTICA	ZBAD- LJIVKA							ENEJEVA LJUBEZEN	REKA V MONGOLIJI
		APOSTOL. PISMO								
NASPROTJE, PAR K ČEMU								PREDLOG		
								SlPTAR		
STANJE UGODJA					IGRALEC DELON					
IGLAVEC					NAJMANJ. KROGLA PRI BALINANJU	ŽANA MARKET	>			
						AH. PEVKA (KOKO)				
MANJŠI JADRAN. OTOK			/	SLAD- KORČEK				•		
				MESTO V ITALIJI						
ČUFAR TONE			AZIJSKI MEDVED						DALN. Z. IME	ZMIKAVT
			ŽANA MARKET							
OBEO			V				PEVEC KING COLE			
							LIDIJA OSTERC			
FR. DIRKAČ FORMULE 1 (JEAN)						PRODAJNI CENTER V LEVCU	>			
ŽANA ŽALEC	IGRALEC BATES					KIS				
NAGRAJENCI JUNIJSKE ŠTEVILKE SO:
Nagrade junijske številke: darilni paketi podjetja Caffe Troplc Iz Žalca v vredosti 3000 SIT, 2000 SIT In 1000 SIT prejmejo:
1.	nagrada: Ana Simončič, Doberteša vas 105, Šempeter
2.	nagrada: Tilka Posedel, Ločica 30, Polzela
3.	nagrada: Janja Blatnik, Stopnik 10, Vransko
Nagrajenci dobite darilne pakete v pražarni Caffe Tropic, Savinjska cesta v Žalcu.
Pokrovitelj julijske križanke je Trgovsko podjetje ŽANA, Id podeljuje darilne bone v vrednosti 5000 SIT, 3000 SIT in 2000 SIT.
Rešitve pošljite na uredništvo Savinjačana, Heroja Staneta 1, najpozneje do 10. avgusta.
Mag. sc. Franjo Velikanje, dr. med.
Novi recepti - nove omejitve
Lepe noge, lepa stopala
Pred meseci sem obljubil, ko sem razlagal Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, da boste z dodatnimi novostmi takoj spet seznanjeni. Tu so spet novosti!
1. julija je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije uvedel nove receptne obrazce. Na videz nič posebnega, le drugačen papir. Toda to, kar marsikdo ne ve, je dejstvo, da smo prejšnje recepte kupovali v neomejenih količinah, nove pa smo v ordinacije dobili le v natančno določenih količinah. To pa lahko za posamezne zdravnike pomeni hudo omejitev pri delu.
Kaj pomeni novost za zavarovalnico?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je z novimi recepti dobil natančen pregled nad razdeljevanjem teh obrazcev in tudi obsegom pisanja zdravil na njihove stroške. Pregledali so dosedanjo potrošnjo zdravil in izračunali, da je v Republiki Sloveniji povprečno primerna količina receptov, ki jih smejo predpisovati zdravniki v osnovnem zdravstvu - to so Vaši izbrani zdravniki - 4,72 receptov na pacienta na leto. Nekateri občani sicer ne potrebujejo nič, drugi pa mnogo receptov.
Omenjeni zavod je upošteval tudi dejstvo, da otroci do 6 let starosti potrebujejo več zdravil (v povprečju 5,3 receptov letno), zavarovanci v starosti od 7 do 64 let manj -3,75 receptov na leto - in sta-
rejši od 65 leti 11 receptov letno. To seveda velja za tiste, ki ste se že opredelili za določenega osebnega zdravnika. Če bo zdravnik potreboval več receptov, bo seveda moral prositi Zavod za zdravstveno zavarovanje zanje in to seveda ustrezno obrazložiti. Tu pa težav gotovo ne bo manjkalo.
Kaj pomeni novost za zdravnika v naši občini?
Pregledali smo dosedanji obseg predpisovanja zdravil z recepti v žalskem zdravstvenem domu in pošiljko novih receptov in ugotovili, da je število novih receptov več kot za tretjino (38%) manjše od števila predpisanih zdravil v zadnjem obdobju. To pomeni, da bo ob vsakem tretjem receptu zdravnik razmišljal, ali ga sme in mora napisati. Obstaja nevarnost, da mu bo receptov prehitro zmanjkalo in ob koncu meseca le-teh ne bo več mogel pisati, ker jih ne bo imel. Delal bo pod stalnim psihološkim pritiskom, kar bodo morali njegovi pacienti upoštevati.
Kaj pomenijo novi recepti za bolnike?
Po povprečnem številu napisanih receptov so žalski zdravniki kar prijazni do pacientov in uslišijo skoraj vse želje po zdravilih. V bodoče jih bodo omejitve, ki jih predpisuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v tej dobroti omejevale. To pa bodo morali pacienti upoštevati. Zavedati se bodo morali, da je izbrani zdravnik tisti, ki bo določil na podlagi izvidov in pregleda, katera zdravila so pacientu potrebna. Pogosto je bi-
lo tako, da je pacient izražal želje po zdravilih, zdravnik pa jih je izpolnjeval. Sam poznam paciente, ki si radi ob koncu pregleda zaželijo še kakšen recept za tabletke kalcija, pa kakšen aspirinček »za vsak slučaj«, morda pa kdaj ne bo mogel spati, ja, takrat mu krasno pomaga apaurin-ček. Ja, pa na dopust grem, če zbolim na morju, bo potreben še kak antibiotik!
Časi za tak način »poslovanja« so, žal, mimo in zaposlenim v zdravstvenih zavodih, pa tudi zdravnikom zasebnikom bi bilo res prijetno, če bi se bolniki in »bolniki« tega počasi ali pa kar hitro zavedali. Zdravnika boste prisilili, da bo pisal samo še recepte, ki jih bo treba plačati. S tem boste prizadeli druge, ki morda bolj potrebujejo zdravila od vas.
Pa še to. Če vam zdravila ne bo predpisal izbrani, pooblaščeni ali nadomestni zdravnik, pa niste življenjsko ogroženi, bo recept bele barve, kar pomeni, da ste za zdravilo samoplačnik. Enako je tudi, če nimate potrjene zdravstvene izkaznice. Na bele recepte bodo zdravniki morali pisati tudi zdravila z negativne liste, torej bo tudi za taka zdravila treba plačati polno ceno.
Pa ne hudujte se na zdravnika ali sestro; ravnati se morata po predpisih, sicer sta lahko kaznovana, jezite se lahko le nase ali na »državo«.
Pa zdravi ostanite!
Topli sončni žarki, sveža zelena barva in nežen vonj cvetlic nas vabijo na prosto. Naše noge potegnemo iz dolgih hlač in težkih čevljev-zopet lahko razkazujemo noge in stopala. Toda pogled v ogledalo v lahni poletni obleki in sandalih razkriva majhne grehe zimskega časa: naša koža je ble- -da, siva, poleg tega se pogosto lušči. Še posebej noge in stopala smo v zimskem času zelo zapostavljali. Zadnji čas, da z intenzivnim programom nege pridobimo svojo poletno kondicijo.
Najprej velja, da moramo predramiti zaspani krvni obtok, najbolje z veliko gibanja na svežem zraku. Redno kolesarite, hodite na daljše sprehode ali tekajte po mehkih gozdnih poteh, to krepi mišice nog in vrača lepo obliko stegen in meč. Če je le mogoče, hodite bosi po naravnih tleh, kar pospešuje prekrvavitev in krepi mišice stopal. Idealna je hoja po obali. Če nimate vedno dovolj časa za redne sprehode in športne aktivnosti, si privoščite vsaj redno gimnastiko stopal. Nekaj vaj, ki vam jih bomo predstavili, lahko delate brez problemov tudi v pisarni ali trgovini. In še nekaj, kar lahko mimogrede upoštevate: odpovejte se uporabi dvigal in tekočih stopnic, pojdite rajši peš! Če vam v začetku manjka spodbuda za športne aktivnosti, opravite vaš poletni program skupaj s kakšno prijateljico. V skupini je to mnogo prijetnejše in napor boste lažje premagali.
Najbolje da kar pričnete: pričnite dan z izmeničnimi prhami in odstranite pri tem suho kožo na nogah in stopalih s pomočjo masažne rokavice. Pazite, da se ne boste tuširali s pretoplo vodo (32°Q in usmerjajte vodni curek v smeri proti srcu. Na koncu otri-te kožo z brisačo iz frotirja, kar še pospeši krvni obtok. Pod kratkimi hlačami in krili delujejo porjavele noge in negovana stopala še
posebej atraktivno. Vendar ne pozabite, da deli kože, ki so bili skriti pred soncem, potrebujejo zadostno zaščito. Če želite noge depilirati - vseeno ali z električnim brivnikom ali z drugimi sredstvi, ne obremenjujte kože z dodatnim draženjem, npr. z nanašanjem
parfuma ali tonika z alkoholom. Privoščite sprostitev vaši koži s kremo GEHWOL FUSSKRAFT Bein-Vital; mehka masaža z balzamom odstranjuje nečistoče v koži in ob redni uporabi krepi vene.
Poleti posvečamo posebno pozornost tudi stopalom. Če se je pojavilo več trde kože, jo lahko z lahkoto odstranite z gobico GEHWOL, po predhodni uporabi zeliščne kopeli GEHWOL FUSSKRAFT Kraterbad. Po napornem dnevu bo
to sprostilo vaše noge, saj ta kopel istočasno tudi poživlja prekrvavitev. GEHWOL nožna kopel kožo tudi dezinficira.
Načeloma pa se morate navaditi, da mesta med prsti temeljito obrišete, kajti ravno tu lahko hitro nastane ugodno vlažno-toplo okolje, ki je primemo za razvoj glivic. K negovanim stopalom pa sodijo tudi negovani nohti. Nohti brez leska in s spremejeno barvo bodo z redno uporabo kreme GEHWOL med, ki ščiti nohte in kožo, dobili zopet naraven, bise-rovinast lesk. Potem jih lahko po mili volji zopet lakirate. Če želite vašim nogam dodatno privoščiti nekaj dobrega, potem se odločite za obisk pri pedikerju. Po takšni terapiji ste si tudi vi zaslužili sprostitev: položite noge v višji položaj, poslušajte vašo priljubljeno glasbo, pred tem pa si pripravite osvežujočo solato.
(povzeto po reviji GEHWOL-JOURIAL1/95)
Z izdelki GEHWOL delamo v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec, tel. 711-305,715-686. Izdelke prodajajo v lekarnah in specializiranih trgovinah.
Iščete prestižne izdelke, lepe oblike, privlačne barve za vaš lokal ali stanovanje.
STRUGARSTVO PASARSTVO REHAR s. p
Zaloška Gorica 12, Petrovče tel. in faks: (063) 708-056
IZ MEDENINE IN OSTALIH KOVIN IZDELUJEMO
-	karnise
-	vitražne palice,
-	ograje,
-	stopniščna oprijemala,
-	dekorativne ograjne vrvi,
-	ročaje,
-	držala in letvice za pritrditev pfreproge,
-	dekorativne dodatke po vaši zamisli in željah.
ELEIKTEO instalacije
Marjan MEŽNAR s. p.
Velika Pirešica 5/b
telefon: 063/728-033
elektroinstalacijska in vzdrževalna električna dela montaža oljnih gorilnikov
Priporočam se za obisk.
r.............................
"center SANA"
•	prodajalna sanitetnega
materiala in ortopedskih pripomočkov
•	svetovanje pri negi in nega stom
•	vse za inkontinenco
^------------------------------;
Na vašo željo vam pripomočke
Delovni čas: od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Žalec
Šlandrov trg 21 tel.:715-610
Celje
Razlagova 13 tel.: 26-035
\km ll'	^	^
Nov pripomoček za zmanjševanje nevarnosti okužbe
s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi.
ODSTRANJEVALEC KLOPOV
uvoznik in prodajalec
T
I
I
I
I
I
I
I
I
¡L
ja dcy
I m Sas» jPm Prečna pot 4,63312 PREBOLD tel. & faks: 063 723 034
Odstranjevalec klopov lahko dobite tudi v Zeliščni drogeriji PUR v Žalcu, zasebnih zdravstvenih ambulantah v Libojah in na Polzeli.
KOZMETIČNI KOTIČEK
Nega kože poleti
Že kratkotrajno izpostavljanje svetlobi je za kožo škodljivo. Telo lahko s svojim lastnim mehanizmom samo popravlja te poškodbe, vendar je sčasoma vse manj uspešno. Tudi stresi in onesnaženost okolja prispevajo k prezgodnjemu staranju kože. Zaradi vpliva okolja je lahko koža zelo suha in občutljiva. Taki koži pa je treba posvetiti več pozornosti. Kožo je potrebno redno čistiti s čistilnim mlekom ali bolje z geli, ki so za občutljivo tanko kožo bolj primerni, saj kožo tudi nežno zmasiramo. Za osvežitev pa uporabimo brezalkoholni tonik. Koža je tako pripravljena in lahko jo nahranimo še z dobro kremo. Pod kremo lahko nana-
šamo še posebne serume ali globinske vlažilce, saj koži vrnejo vlago, še posebno po sončenju. Enkrat tedensko pa na obraz nanesemo še dobro masko, da jo še dodatno osvežimo. Izogibajmo se premočnemu soncu, saj se tanka in občutljiva koža hitro postara.
S proizvodi kolekcij Sans sou-cis, Lierak, Shisheido in drugimi, ki jih dobite v naši trgovini, boste svojo kožo uspešno zaščitili pred prezgodnjim staranjem ter si zagotovili svež in mladosten videz še dolgo let.
Prijeten dopust in srečno vrnitev domov vam želi
kolektiv Drogerije CHARLIE, Jožica Novak
Bevkova 9, Žalec tel.: 715 -043
Market ENI
Ni vsak MARKET market ENI!
Po posebno ugodnih cenah nudimo: TOALETNI PAPIR 8/1 MEHČALEC 4 lit.
KAVA BAR 100 g
LAŠKO PIVO V PLOČEVINKAH
195 SIT 349 SIT 145 SIT 85 SIT
Plačilni pogoji:
-	s kartico ENI-zamik plačila za 30 dni (garancija ček),
-	pri nakupu nad 8000 SIT plačilo na dva obroka. 	Vabimo vas v novo trgovino MARKET ENI.
Roman
pekama- slaščičarna- trg<wfna -bistro Vransko 17. 63305 Vransko
pekama In trgovina Vransko, tel. 725-104, skliči čarna Žalec tel. 712-105. pekama Velenje, tel. 854-181
sir gauda, 1 kg	700,00 SIT
moka TIP 500, Žito, 25 KG 1425,00 SIT sladkor, 2 kg	234.00 SIT
olje Zvezda, 1 1	165,00 SIT
juice BRAVO, 2 1	251,70 SIT
prašek Ariel, 2,4 kg	724,90 SIT
prašek Ariel, 4 kg	1128,40 SIT
ZA VROČE DNI
hladilne torbe, 27 1	2127,60 SIT
ZA DEŽEVNE DNI
dežniki nem. podjetja GREMO od 662,80 - 2633,50 SIT SPREJEMAMO NAROČILA ZA TORTE VSEH MOŽNIH OBLIK IN OKUSOV!
Prodaja tort tudi po kosih. Cena 100,00 SIT za kos. Ugodna ponudba keksov lastne proizvodnje-NA DEBELO ali v embalaži po S00 g.
KMALU NOVA NAGRADNA IGRA ZA ZVESTOBO!
Tudi čez poletje bodo vaši nakupi zadovoljstvo, saj boste lahko, tako kot doslej, uživali ob kavici in slaščicah v našem bistroju. Če boste kupili več kot za tri oz. šest tisoč tolarjev, pa je to že običajna nagrada za zvestobo.
Prijetno dopustovanje in veliko sončnih dni ter hvala za zaupanje!
Kolektiv pekarne, trgovine, slaščičarne in bistroja BRGLEZ
Simon Gaberšek
Letošnji cilj - New York
Simon Gaberšek iz Šempetra se s športom ukvarja že od osnovnošolskih let. Po odbojki in košarki se je posvetil duatlonu šn triatlonu, v tem letu pa se je odločil še za treniranje maratona. Včlanil se je v klub Maraton Team Slovenija iz Velenja in novembra bo v skupini nekaj več kot dvajsetih Slovencev, ki se bodo udeležili najbolj množičnega maratona na svetu v New Vorku.
Čeprav je začel trenirati maraton šele v tem letu, je Simon Gaberšek že dosegel vidnejši rezultat v tej športni disciplini. Na letošnjem mednarodnem maratonu Treh src v Radencih se je med 180 tekmovalci na 42 kilometrov uvrstil na 27 mesto. Do 30. kilometra je bil celo na 7 mestu. Kot pravi sam, je vročina naredila svoje, pa tudi priprav in treningov še ni bilo dovolj. Že te dni pa se začenja intenzivno pripravljati na newyorški maraton. Vsak teden namerava preteči od 80 do 130 kilometrov. Program treninga je izdelal njegov klubski trener Hinko Jerčič. Potovanje prek Atlantika bodo omogočili tudi pokrovitelji. Med njimi sta Pivovarna Laško in Emkor Gorenje iz Rogatca, sicer pa pokrovitelje še išče.
Poleg maratona se bo Simon, ki je kot diplomirani inženir metalurgije zaposlen v Ferralitu, septembra v Kamniku udeležil tudi državnega prvenstva v duatlonu in triatlonu. Njegov cilj je biti med prvimi desetimi v duatlonu in vsaj med
dvajsetimi v triatlonu. Že leta 1992 je bil v duatlonu šesti v skupni razvrstitvi na slovenski lestvici. Nič manj skromni niso njegovi cilji v maratonu. V skupni razvrstitvi namerava naslednje leto doseči peto do deseto mesto, želje pa so velike tudi za letošnji newyorški maraton - uvrstitev vsaj med prvih 200.	K. R.
V organizaciji Karate kluba Žalec je bilo v dvorani Osnovne šole Žalec državno prvenstvo v karate borbah. Nastopilo je kar 27 ekip iz 12 slovenskih klubov. Žalčani so bili odlični. Pri članih je ekipa v sestavi Šuster, Vrbanič, Hudovernik in Miklavc (na sliki jih vidimo ob podelitvi kolajn) osvojila prvo mesto, potem ko je v finalu gladko, s 3:0 premagala ekipo Kranja. Žalčani so se na tem državnem prvenstvu izkazali še v kategoriji dečkov, mladincev in mladink, kjer so osvojili drugo mesto. Državno prvenstvo je žalski karate klub pripravil vzorno. Po tekmovanju pa je predsednik KK Žalec Silvo Marič povedal: »Mislim, da smo na tem državnem prvenstvu dosegli enega od naših največjih uspehov. Čestital bi vsem našim tekmovalcem, ki so se zares odlično borili. Seveda pa smo najbolj veseli naslova članskega prvaka.«
T. TAVČAR
Odlični žalski karateisti
Balinarski turnir
V pkviru 15. žalske noči je Balinarski klub Žalec pripravil meddruštveni balinarski ekipni turnir, na katerem je sodelovalo osem ekip s celjskega območja. Največ uspeha je imela ekipa Rudnika lignita iz Velenja, ki je osvojila prvo mesto, tretja je bila druga ekipa Žalca in šesta druga ekipa Žalca. Tekmovanje je potekalo ves dan na balinišču Balinarskega kluba Žalec.
T. TAVČAR
SERVIS BELE TEHNIKE
in
ELEKTROINSTALACIJE
Dani PIKI, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070
Popravila pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev, servis in meritve oljnih gorilcev.
»Mokri«
teniški
turnir
Občinski odbor LDS je v Šeščah pripravil tradicionalni teniški turnir v dvojicah. Organizatorji so tudi letos imeli težave z vremenom, saj so morali turnir kar dvakrat preložiti zaradi slabega vremena, pa tudi sedaj so morali zaradi dežja zmagovalca določiti z žrebom. Tako se je tega turnirja že prijel vzdevek mokri turnir. Zmagovalca turnirja sta Stane Novak in Vojko Zupanc, druga sta bila Janez Kopač in Matjaž Diklič, tretja pa Alojz Posedel in Gvido Hribar.
jk
r'
n
Na sliki tekmovalci iz Žalca s spremljevalcem Arzenškom.
Maraton v Bielu - Švica
Naj 5portmca,š|»oj,ti«ik in ekipa v občini Žalec
Med prispelimi glasovnicami smo izžrebali tri, teniške majice pa prejmejo:
Manueia Mlakar, Podvin pri Polzeli 34/b, Metoda Veleči?, Migojnice 102 in Jože Hrvatin, Liboje 6.
Nagrajenci lahko nagrade dvignejo v uredništvu Savinjčana.
Meseca junija so dobili največ glasov: rokometašice ŽRK Ža-. lec Vanja Dolar (sledita ji Ines Udrih in Tina Randl), športnik meseca junija je košarkar Veljko Petranovič (sledita mu smučar Nejc Lovec in košarkar Jure Stavrov). Med ekipami si delita enako število glasov Kovinotehna Polzela in OK Spodnja Savinjska dolina, sledi pa SK Gozdnik.
Z akcijo nadaljujemo tudi v naslednjem mesecu, glasovnice pa nam pošljite na uredništvo Savinjčana do 10. avgusta.
Letošnjega 37 stokilometrskega maratona v Bielu se je udeležilo več kot 3800 tekačev iz vse Evrope.
Kvalifikacijski turnir za EP
Evropska košarkarska zveza je organizacijo
za evropsko prvenstvo kadetov v košarki prihodnje leto zaupala KK Kovinotehna Savinjska
Polzela. Turnir bo pri-
aprila. Poleg slovenske reprezentance bodo na turnirju nastopile še štiri, katere, pa bo določil žreb s prihodnjih dneh.
T. T,
Povečana dvorana za 2300 gledalcev
KK Kovinotehna Savii ska Polzela, ki vse svo, prvenstvene in pa tui meddržavne tekme igr.
Polzela, se je bo dvorano povečal. In sicer zaradi (ejp, da bodo v prihodnji sezoni lahko vsi ljubitelji košarke spremljali tekme. Večkrat se je namreč zgodilo, da je bila dvorana že pol ure pred tekmo polna in tako je precej ljubiteljev košarke ostalo zunaj. Dvorano bodo povečali še za dodatnih nekaj več kot tisoč sedežev in ho nared
Slovenska ekipa je bila najbolj številna. V Biel je odpotovalo 84 tekmovalcev in spremljevalcev. Odhod v Biel je organiziralo Društvo maratoncev In pohodnikov iz Celja. Stokilometrsko razdaljo je opravilo 49 tekmovalcev Iz Slovenije. Iz občine Žalec se je maratona udeležilo pet tekmovalcev, ki so zasedli naslednje mesta: Dušan Kuserbanj 37 mesto v svoji kategoriji, Milan Vrečar 33. mesto, Odon Simonič 143. mesto, Dragica Tratnik 22. mesto in Franc Tratnik 241. mesto - vsi v svoji kategoriji.
Savinjčan
Za najuspešnejšo športnico.
Za najuspešnejšega športnika.
Za najuspešnejšo športno ekipo.
Moj naslov:
L.
.J
Andreja Vodeb, Simona Zagožen, Jelka Pečnik, Petra Ambrož, Ana Bojinovič in trener Dragan Bojinovič
Rozalija Štorman, Elizabeta Štorman, Ines Udrih, Veronika Jelen, Urška Kač in Katarina Kač. Manjkajo Mojca Hrnčič, Ana Mllakar in Marjeta Radišek.
Uspeh savinjskih odbojkaric
Ženski odbojkarski klub Spodnja Savinjska iz Šempetra je po dveh tekmovalnih sezonah v 3. DOL. napredoval v 2. DOL. V kvalifikacijski tekmi so premagale ekipo Mežice ter bodo kot najmlajša ekipa (kadetinj) v prihodnji sezoni tekmovale v 2. DOL. V klubu se lahko pohvalijo z vzgojo mlajših, saj aktivno vadi 80 deklic. Za uspehe se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri vzgoji spodnjesavinjskih odbojkaric, posebej pa generalnemu pokrovitelju gostišču Štorman.
Zaljubljena v rokomet
V naši občini imamo kar nekaj odličnih mladih športnikov in športnic. V naši rubriki Predstavljamo jih bomo tokrat predstavili štirinajstletno rokometašico iz Žalca Katjo Majerle.
Kdo te je navdušil za igranje rokometa, kako dolgo že treniraš in igraš?
»Že ko sem bila majhna, mi je bil rokomet od vseh športov najbolj všeč. Ko smo ga igrali pri urah telovadbe, me je moja prijateljica, ki je trenirala rokomet pri Ženskem rokometnem klubu Žalec, opazila in mi predlagala, naj začnem trenirati v klubu. Sistematsko sem začela trenirati oktobra 1993. pod vodstvom trenerja Matjaža Gučka. Le-tega je po nekaj mesecih zamenjal trener Milan Ramšak. Sedaj je moj trener Aleš Filipčič.«
Kakšni so do sedaj tvoji največji uspehi?
»Bila sem najboljša igralka na državnem prvenstvu za mlajše deklice lani v Škofijah, najboljša strel-
ka na mednarodnem turnirju Di-jete mira v Varaždinu, najboljša Igralka šolskega državnega prvenstva letnik 1980 v Žalcu in najboljša strelka na turnirju za Demšarjev pokal v Izoli in za Kurentov pokal na Ptuju. Oba zadnja turnirja sta bila letos junija.«
Kdo je tvoj vzornik?
»Rokomet je kolektivni šport, zato en sam dober igralec ne more
igrati brez podpore svojih soigralcev. Zato moj vzornik ni en igralec, ampak celotna ekipa. Vzglede za igro iščem predvsem pri nekaterih članicah iz našega kluba in drugod. Med moškimi ekipami pa so zame najboljši Celjani.«
Šport vzame veliko prostega časa. Kako usklajuješ učenje, treninge, priprave?
»Ker smo imeli treninge šele zvečer, Iz šole pa sem prišla že zgodaj popoldne, sem vse potrebno za šolo lahko naredila, še preden sem odšla na trening. Če pa sem Imela za šolo več dela, sem to opravila po treningu. Priprave in tekme pa so ponavadi med vikendi in med počitnicami.«
Kako je bilo v rokometni šoli v Piranu?
»V rokometni šoli sem bila že drugič. Sodelovalo je veliko igralk iz vse Slovenije (letnik 79 in mlajše). Tam smo bile pet dni in trenirale dvakrat dnevno. Ker je igralk zelo veliko in mnogo manj trenerjev, se ne da de-
lati z vsako igralko posebej, zato je teh pet dni namenjenih bolj oddihu in spoznavanju igralk iz različnih klubov.«
Kdaj se boste pričele pripravljati za novo sezono in kdaj bodo prve tekme?
»S treningi oziroma pripravami bomo pričele v začetku avgusta. Prve tekme se za prvo ligo začnejo v sredini avgusta, mlajše selekcije pa bodo imele prve prvenstvene tekme šele septembra. Prijateljske tekme pa bodo seveda prej. Teh odigramo pred prvenstvom kar precej.«
Sedaj si končala osnovno šolo v Žalcu; kam sedaj?
»Vpisala sem se na gimnazijo Ce-Ije-Center na naravoslovno smer. Kljub temu da mi bo šola verjetno vzela več časa kot osnovna šola, pa rokometa ne mislim zanemarjati.
T. T.
dobava cvetja
Vrečerjeva 2, 63310 Žalec,
mmmm
pogrebna oprema - pogrebne storitve ureditev pokopališč - dobava spomenikov
Tel: 063/715-605,714-686 Mobitel 0609 615-427
MIHAEL
ANTONIČ
iz Ločice pri Polzeli.
MALI OGLASI
Oh, dragi sin, kako želimo spet enkrat te objeti, v oči ti noje mile se zazreti. Oh, dragi sin, kako si to želimo. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. OdSel si tiho brez slovesa, tja, kjer ni več trpljenja ne gorja.
BOLEČ JE SPOMIN.
6. 7. 1995 je minilo leto dni žalosti, ko smo te v cvetu mladosti za vedno izgubili, dragi sine
ROBI KOPRIVA
Najlepša je ljubezen do sina, izguba tebe najhujša in večna bolečina. Oko se še posušilo ni, a v srcu vedno bolj boli.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se ga spominjate, se ustavite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižigate svečke in v mislih preletite njegovo kratko življenje.
Vedno tvoji: ate, mama, sestra
KRVODAJALSKA
AKCIJA
00 RK Žalec vabi občane, da se udeležijo krvodajalske akcije
3. a 1995 od 7. do 12. ure v
Zdravstveni postaji Vransko in 18 a 1995 od 7. do 13. ure v
Zdravstveni postaji Polzela.
Če želite objaviti zahvalo ali oglas v Savinjčanu, vam sporočamo, da Imamo sedež v žalskem gasilskem domu, poleg policije. Nova telefonska številka 715-200!
Natakarico v bistroju zaposlim redno ali honorarno, telefon: 702-237.
PRODAMO koruzo v zrnju, telefon: 063/722-535.
Iščemo dobre plesalce na techno glasbo. Informacije po tel.: 063/ 725-518.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
LJUDMILE
DOLINŠEK
roj. Kolar, iz Dolenje vasi pri Prebolda,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvaležni smo za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala velja tudi pevskemu zboru, godbi na pihala TT Prebold, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
Ljubljana, Kumane, Velika Gorica, Grajska vas, Prebold
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre in tete
LEOPOLDINE
ZAGOŽEN
iz Matk (Hom)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja. Zahvaljujemo se tudi govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku Francu Serecu za lep cerkveni obred. Enako se zahvaljujemo pevcem in godbi Prebold.
Vsem iskrena hvala.
Vsi njeni žalujoči
IZDELAVA IN POPRAVILO NAGROBNIH SPOMENIKOV
IGOR VOGRINEC s p
MALE BRASLOVČE 29/b, 63314 Braslovče Tel.: 063/ 720-390
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame in sestre
MARIJE
GRAČNAR
iz Griž
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam osebno in pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvaljujemo se ga. Valčki Gnus za izrečene poslovilne besede, godbi na pihala Zabukovica in g. župniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nam je umrl ljubi mož, oče, dedek, pradedek, brat in svak
LEOPOLD
VIRANT
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v trenutku naše žalosti počastili spomin nanj s svojo prisotnostjo. Hvala za vsestransko pomoč, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala g. dr. Džuriču za nesebično pomoč v času bolezni, g. Mlinariču za poslovilne besede, zvezi borcev, rudarjem iz Zabukovice, godbenikom iz Liboj, g. župniku iz Galicije za opravljen obred in vsem ostalim.
Žalujoči: žena Anica, hčerka Božena, sinova Roman in Jože z družinami
V S P O MIN
5. avgusta bo minilo deset let, odkar nas je zapustila naša ljuba mama
ELIZABETA
VITANC
iz Zg. Grnšovelj, Šempeter.
Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, ljuba mama. nam ne more nihče več vrniti.
Vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate svečke, se iskreno zahvaljujeva.
Hčerki Anica in Eiza
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
MARIJE PINTAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njeni
Čas teče, bolečina ostaja.
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Hilda in sin Riki z družino
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila mnočnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame. stare mame in tašče
IVANKE PERC
roj. Bromše, iz Malih Braslovč 27/c
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, za vsa izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala g. župniku Viktorju Arhu za lepo opravljen obred, gospe Ani Cvelbar za ganljive poslovilne besede in družini Melavc za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Pogrebni službi Morana hvala za korektno opravljeno storitev.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: mož Vinko, sinova Cvetko in Franci z družinama
ZAHVALA
V 70. letu življenja nas je za vedno zapustil dobri mož in oče
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, številnim sodelavcem iz MIK Prebold, učencem 3. c razreda Gimnazije Celje in vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, mu darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Posebno hvala družini Maskalan, družini Šepec, sodelavki Miri Jager in vsem sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam vsestransko pomagali.
Iskrena hvala gasilcem iz Ločice za častno stražo in organizacijo pogreba, članom ZB NOV Polzela, ki ste ga s praporjem - njemu najdražjim znamenjem - spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se g. Pungartniku, g. Ogrizu in g S. Vaši za ganljive besede slovesa, spoštovanemu g. župniku Kovačecu za lepo opravljen obred in pevcem »Lastovke« za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči:
žena Marija, hčerka Lidija in tašča Ida
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, brata in starega ata
Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. (Tone Pavček)
12. 7. 1995 je minilo leto žalosti in samote, leto, ki smo ga morali preživeti brez tebe, naš dTagi
RIKO DERŠEK
VINKA
PODBREŽNIKA
iz ul. Rista Savina 3, Žalec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem sosedom iz Žalca, posebno družini Štorman, sosedom iz Govč in sosedom iz Marija Reke - posebno Kondiju Kosu za pomoč.
Zahvaljujemo se tudi kolektivu Juteks Žalec, sodelavcem iz SIP Šempeter in iz IGM Gradnja Žalec.
Hvala govorniku iz Juteksa in gospodu Valterju Vrhovšku za govor, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, vsem zastavonošem, Zvezi borcev, gospodu Rasievviczu za odigrano Tišino in pevcem za odpete žalostinke.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mimi, sin Vinko z družino, sestra Fanika z družino ter drugo sorodstvo
'6W3j
nnnnn	
	;
II |T| 11	
m	g,j
stanovanj. Stanovanja bodo v prosit prodaji. Na voljo bo še-jtenosobnih; IB dvosobnih in Jest dvoinpolsobnih stanovanj. V pritličju bodo tudi trj-|« poslovni prostori v velikosti 40 mž. Podrobnejše infor-
macije lahko interesenti tkM
bijo po tel.; 451-875,
Blok bodo predvidoma

KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM!
Odprta vrata policijske postaje
Zvone Šmid: »Javnost si lahko mnenje o policiji ustvari samo, če pozna njeno delo«.
Ker je bila osrednja regijska proslava dneva slovenske policije 21. junija v Žalcu, so tega dne žalski policisti pripravili tudi dan odprtih vrat policijske postaje. Občani so si iahko ogledali prostore postaje, opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu, se seznanili z varnostno problematiko na območju občine Žalec, policisti in kriminalisti pa so jim tudi svetovali, kako se zaščititi pred posameznimi kaznivimi dejanji.
Kot je ob koncu dneva odprtih vrat povedal komandir PP Žalec Zvone Šmid, jih je obiskalo precej občanov. »Bili smo zelo prijetno presenečeni nad obiskom, saj nismo pričakovali tolikšnega zanimanja za naše delo. Ob dnevu odprtih vrat nas je obiskalo približno 400 otrok iz osnovnih šol in vrtcev ter približno 150 občanov. Otroke je najbolj zanimala oborožitev, ki jo uporabljajo policisti, vozila, zelo zanimv pa
llillk«.
Na posnetku del novega letnega bazena tik pred zaključkom gradnje, gradbena dela je opravljalo žalsko podjetje VCI.
Nove pridobitve Atomskih toplic
Odprli so nov letni bazen, hotelski prizidek in
Na povabilo izvajalca gradbe- Vrednost omenjenih naložb je 15
nih del Vinka Vučajnika, direktorja Atomskih toplic in župana Podčetrtka so predstavniki žalske občine obiskali Atomske toplice. Ogledali so si nove naložbe v tem zanimivem zdravilišču, ki se v zadnjih letih zelo hitro razvija in ki ga tudi Savinjčani radi obiskujejo. Pred dnevi so namreč odprli nov in najsodobnejši letni bazen, hotelski prizidek s sto posteljami in 80 mest v kampu.
milijonov DEM.
Letni bazen lahko sprejme kar tisoč kopalcev in je s 120-timi različnimi vodnimi igricami gotovo največja masažna bana, v njem bodo lahko žejnim postregli tudi s pijačo. Sedanji hotel z 200 posteljami so prenovili, v prizidku pa bodo sobe večje in z višjim bivalnim standardom. V kampu so uredili nove parkirne prostore, pa priključke za vodo,
razširjen kamp
elektriko, kanalizacijo, telefon in kabelsko televizijo.
Direktor Atomskih toplic Boris Završnik že za jesen napoveduje nove investicije, med katerimi omenimo gradnjo stotih apartmajev za trg, dokončno obnovo kampa z bazenoma in restavracijo. Zdravilišče Atomske toplice je v teh dneh pravo mravljišče in vredno obiska in ogleda.
je bil tudi prikaz dela s službenimi psi. K sodelovanju smo pritegnili tudi strokovnjake UNZ Celje, ki so ljudem svetovali, kako se zaščititi pred vlomi in tatvinami, saj število teh dejanj skokovito narašča.«
Oborožitev slovenske policije je predstavil policist Igor Orešnik.
Tudi žalski policisti se pri svojem delu srečujejo s številnimi problemi. »O teh problemih bi lahko govorili zelo dolgo, vendar bi opozoril le na nekaj od njih. Zelo pereč problem je nezadostno število policistov na naši postaji. Kljub velikemu porastu deviantnih pojavov in pojavu novih oblik le-teh, predvsem organiziranega kriminala, kar zahteva več časa in ljudi, ostaja število naših delavcev nespremenjeno. Poleg tega naši policisti sodelujejo tudi pri varovanju zelene meje, kar še dodatno slabi kadrovsko zasedenost postaje in policiste bremeni z dodatnim delom. Nadalje bi omenil našo opremo, katere del je že zastarel, predvsem naš vozni park. Ugotavljamo namreč, da storilci kaznivih dejanj uporabljajo veliko boljša in predvsem hitrejša vozila.
Eden večjih problemov je vedno več pritožb nad delom policije, čeprav ugotavljamo, da je med njimi le malo res utemeljenih. Prav tako so moge pritožbe posledica tega, da ljudje niso dovolj seznanjeni z varnostno problematiko in delom policije, od nas zahtevajo pomoč in ukrepanje tudi v primerih, ko nimamo zakonske osnove za to. Prav zaradi tega se bomo še naprej trudili, da bomo javnost seznanjali z našim delom.«	K. R.
Mnogi uspehi Tine Zbašnik
Mnoge šole imajo res nadarjene in pridne učence. Preveč, da bi jih zdaj, ob koncu šolskega leta, vse našteli. Pa vendar naj vam tokrat predstavimo izjemne uspehe še ene učenke osnovne šole iz Griž, ki pa je skoraj že srednješolka. To je Tina Zbašnik, ki je letos končala 8. a razred.
Vseh njenih občinskih priznanj in nagrad se je tudi v tem šolskem letu nabralo mnogo, omenimo samo srebrno Vegovo priznanje v matematiki in drugo mesto v Veseli šoli. V regiji je dosegla petnajsto mesto pri nemščini, deseto pri fiziki in pri kemiji četrto mesto. Na državnem tekmovanju v kemiji pa je bila celo druga v Sloveniji in je prejela zlato Preglovo priznanje. Prav tako pa je osvojila drugo mesto z raziskovalno nalogo na državni ravni Gibanje za znanost mladini v Ljubljani. Tina pa je tudi uspešna šahist-ka in regijska prvakinja._______________________K. R.

sabo prej ni poznala in tudi ni bila natančno seznanjena s programom. Toda izkazalo se je, da je bila začetna negotovost povsem odveč. Otroci so pomagali starim, mladostniki in starši-rejniki tako otrokom kot starim. Dveletna Maja je bila najmlajša in ves čas v varstvu vseh, najstarejšemu je bilo 84 let. Med njimi so se spletle nepozabne vezi in vsi si želijo, da bi se naslednje leto spet srečali v Fiesi.
K. R.
Udeleženci medgeneracijskega tabora se zahvaljujejo TT Prebold za tekstilne barve, KILI Liboje za krožnike in gostišču Štorman za finančno pomoč. Upajo, da jim bosta naklonjena tudi republiški in občinski proračun.
Medgeneracijski tabor v Fiesi
Da je med počitnicami najlepše v družbi vrstnikov, ni nujno res. O tem so se prepričali udeleženci medgeneracijskega tabora v Fiesi, ki ga je ob pomoči dveh zunanjih sodelavcev organiziral Center za socialno delo Žalec. Center sicer ob vsakem zaključku šolskega leta pripravi večdnevno srečanje z rejniki, rejenci in drugimi otroki in mladostniki, toda letos so prvič medse povabili tudi stanovalce Doma upokojencev Polzela.
Štiri dni junija so preživeli v počitniškem domu za otroke občine Slovenj Gradec v Fiesi. Prvi dan so uživali na ladji Zlatoperki med vožnjo ob slovenski obali, drugi dan so izdelovali plakate, na katerih so se predstavili z risbami, fotografijami, verzi in domiselnimi teksti. Zvečer sta jih zabavala igralca in pevca Miro No-
vak in Miran Juvan. Tretji dan so barvali majice in krožnike, obiskala pa jih je tudi skupina za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose z Obale.
Po besedah direktorice centra Irene Pražnikar je bil namen tabora povezati življenje treh generacij v harmonično celoto. Večina udeležencev tabora se med
Tudi to se zgodi
Četvorčki pri kmetu Zagožnu
r
Ir
Kmetija Jožeta Zagožna in njegove družine iz Matk je dna večjih kmetij v naši dolini. Največ pa se uvkarjajo s roizvodnjo mleka. Tako so lani oddali več kot 80 tisoč itrov mleka, v hlevu pa imajo 23 krav molznic. Pred dnevi se je Jože razveselil, ko je videl, da je njegova štiri leta stara črnobela krava telila četvorčke. Eden od njih je kmalu po rojstvu poginil, medtem ko so ostali trije prav živahni. Štiriletna krava je bila umetno oplojena, osemenil pa jo je veterinarski tehnik Tomaž Fabjan. Kot je povedal, so takšni primeri zelo redki, v njegovi petnajstletni praksi je to drugi primer, vendar so bila teleta ob rojstvu prvič mrtva; sedaj pa so tri živa, kar je nekaj izjemnega. Na sliki: Družina Zagožen s telički trojčki in veterinarski tehnik Tomaž Fabjan.	T. TAVČAR
TRGOVINA dobertcša m 461, Šempeter a
TELEF0H: 702-131	Z.
AKCIJA
>o
ZABOJNIKI ZA SMETI 160 I 15.000 SIT ©
UGODNE CENE!
BETONSKE PLOŠČE SANITARNA KERAMIKA
Na zadnji seji občinskega sveta smo bili priča novodobni kadrovski politiki. Razumljivo je seveda, da je novi svet odpoklical vse stare predstavnike občine v svetih javnih zavodov In skladih. Tudi to, da so novi predstavniki strankarsko »uravnoteženi«. Toda to, da namesto že določenih svojih kandidatov stranke pomladi na sami seji imenujejo nova imena, ki imajo po vrhu vsi enak priimek, in da je eden izmed njih imenovan v upravni odbor sklada za razvoj obrti in podjetništva, čeprav si kot podjetnik že dolga leta išče službo, je samo dokaz več, kaj šteje pri izbiri kandidatov.
,	■ \	h l - ' i
V hudi poletni vročini se človek vsega naveliča, kaj šele politike. In gre na veselico, v hlad pred jamo Pekel. Ekološko zaveden kot je (moda gor ali dol), doživi šok. Po strugi Peklenščke, ki že pri izhodu iz jame precej zaudarja in je kalna, vozijo avtomobili kot po magistralki. Od začudenja nad brezmejno arogantnim odnosom do narave pozabiš zapreti usta. Škoda, da potok nima tako demoničnega učinka, kot bi lahko sklepali po njegovem imenu, in se niso v hipu stopile gume vsem, ki ne doumejo, da je veselica v naravi nekaj drugega kot veselica sredi mesta. Pa še tam plačaš kazen za napačno parkiranje.