NOVOTEHNA POPUSTI IN UGODNI NAKUPI V VSEH NOVOTEHNINIH PRODAJALNAH OD 25.8. DO 25.9. 1992 NOVO MESTO, TREBNJE, KRŠKO, KOSTANJEVICA, METLIKA DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST & fr- ač fr— iu O DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLTNJSKI LIST Ameriški poslovneži v Krki NOVO MESTO — Preteklo sredo so bili na obisku v tovarni zdravil Krka ameriški poslovneži, ki se mudijo v Sloveniji v organizaciji ljubljanskega GEA Gollegea. S predstavniki Krke so se pogovarjali o možnostih sodelovanja na področju biotehnološke proizvodnje in marketinga na trgih, ki so zanimivi za obe strani. Krka sodeluje z desetimi močnimi multinacionalnimi družbami & Amerike že več kot dve desedetji. Za Američane je Krka pomemben partner v proizvodnem in marketinškem smislu, posebno sedaj, ko se v Vzhodni Evropi oblikujejo nove države in se rojeva zasebna pobuda. S skupnim nastopom z ameriškimi partnerji na teh trgih nv?**k° Krka še uspešnejša kot doslej. Goisk vplivnih ameriških finančnih poslovnežev, ki so se seznanjali z možnostmi kapitalskega vlaganja in finančne pomoči, naj bi pripomogel k vzpostavljanju novih stikov in finančnih aranžmajev za Krko. SEPTEMBRSKI odmevi KOČEVSKA REKA — Pred kratkim so izšli spet »Snežniški odmevi«, glasilo podjetja Snežnik Kočevska Reka. To je že sedma letošnja številka. Bralec iz njih zve, daje Snežnik v prvi polovici leta posloval kot celota uspešno. Iztržil je 640 milijonov SIT. Na tuja, predvsem zahodna tržišča so izvozili nad 35 odstotkov blaga in zanj iztržili 3,5 milijona DEM. Ni mehke poti v stablizacijo gospodarstva Napovedi mag. Rigel-nika v Novem mestu NOVO MESTO — Kolegija direktorjev iz novomeške občine so se v ponedeljek popoldne v hotelu Metropol udeležil podpredsednik slovenske vlade mag. Herman Rigelnik ter ministri Dušan Sešok, Jožica Puhar in dr. Davorin Kračun. Beseda je tekla o novih gospodarskih ukrepih slovenske vlade. Predsednik novomeškega izvršnega sveta Boštjan Kovačič je gostom nanizal nekaj podatkov, ki kažejo, da je novomeška občina gospodarsko še dokaj zdrava. Od 63.000 prebivalcev občine je zaposlenih 26.000, od tega dve tretjini v industriji, brezposelnih pa je 2.300 ljudi. Povprečna plača je malo nad republiškim povprečjem. V letošnjih sedmih mesecih je novomeško gospodarstvo izvozilo za 300 milijonov dolarjev, kar je več kot 17 odst. celotnega slovenskega izvoza v tem obdobju. Iz novomeške občine pa gre v republiko trikrat toliko denarja, kot ga pride nazaj v občino. Rigelnik je orisal zasnovo ekonomske politike sedanje vlade že daje rezultate. Direktorji so podpredsedniku vlade jasno povedali, da učinkov teh ukrepov še ne čutijo, daje izčrpano gospodarstvo močno preobremenjeno, da je država pogoltno draga, da so posojila oderuška. S tem seje strinjal tudi Rigelnik, ki pa je dejal, da ta vlada v štirih mesecih ni mogla vsega urediti. Zatrdil je tudi, da inflacija v tem mesecu ne bo presegla dveh odst., in povedal, da na področju tečajev ni pričakovati večje spremebe vrednosti tolarja. V zvezi z napovedanimi podražitvami pa je zagrozil, da bodo tisti, ki bi se radi šalili s to vlado, potegnili krajši konec. »V boju z inflacijo nikakor ne bomo popustili, če bi ta boj izgubili, bi bila to katastrofa. Jasno pa je, da ni mehke poti v stabilizacijo gospodarstva.« A. B. 1 Dolenjci v skrbeh za avtocesto Novinarska konferenca županov trebanjske, novomeške, krške in brežiške obči-ne o gradnji avtoceste Ljubljana—Zagreb — Politični vrh nenaklonjen Dolenjski nja cesta je že zdavnaj dotrajana in v vseh pogledih nevarna,« je še dejal Brežičan. Novomeški župan Marjan Dvornik je naravnost obtožil štajerski politični lobi, da skuša na vsak način prikazati pirnsko avtocesto in njeno nadaljevanje v Sloveniji proti Hrvaški kot najpomembnejšo za Hrvaško, kar pa po njegovem sploh ni res, češ da je Zagreb najbolj zainteresiran za povezavo z Evropo preko avtoceste Zagreb—Ljubljana. Eden od županov je navrgel, da ne bi bilo slabo, ko bi okoli martinove-ga na vse te perečejirobleme opozorili z zaporo sedanje cfeste Ljubljana—Zagreb. A. BARTEI 1 NOVO MESTO — Dela pri gradnji avtoceste Ljubljana—Zagreb so že tako in tako v zamudi, poleg tega pa se Dolenjci in Posavci bojijo, da bo potem, ko bo avtocesta zgrajena do Malenc v grosupeljski občini, gradnja sploh povsem zamrla. Sliši se tudi, da če bodo dela že nadaljevali, jih bodo samo do Kronove-ga v novomeški občini. Zato so se pred časom dogovorili, da občine Trebnje, Krško, Brežice in Novo mesto ustanovijo delovno telo, ki se bo ukvarjalo s to perečo problematiko. V ponedeljek so predsedniki teh občin v Kronovem sklicali tiskovno konferenco o problematiki gradnje avtoceste. Na konferenci je bilo slišati veliko sedaj preide mejo 600 do 700 tovomja- pikrih na račun republike in investitorja, Republiške uprave za ceste, predvsem pa je vso zadevo prevevala bojazen, da bo republika Dolenjsko in Posavje ob izdatnem pritisku štajerskega cestnega lobija spet odrinila. Naravnost je bilo rečeno, da sedanji slovenski politični vrh Dolenjski ni naklonjen, odločitve.o taki gradnji, kot je avtocesta, pa seveda ne sprejema stroka, ampak politika. Zato je ena od nalog delovne skupine priprava obiska predsednika slovenske vlade na Dolenjskem v zvezi z gradnjo avtoceste. »Utemeljevati potrebo po gradnji avtoceste je nesmiselno, to je že naredila stroka, in to domača in tuja. Kdor tega ne sprevidi, ne ve nič!« je dejal brežiški župan Teodor Oršanič. On se je tudi zavzel, da se gradnja začne pri največjem slovenskem mejnem prehodu Obrežje, kjer kov na dan; ko bo konec vojne v Bosni • Očitno z usodo te avtoceste Ljubljana—Zagreb v republiki res za hrbtom in potiho nekaj mešetarijo, menda se za to gradnjo namenjeni denar že sedaj preliva drugam. Dokumentacije, ki je že leto dni na ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora, nikakor nočejo obravnavati, njena veljavnost pa poteče v letu dni. Petrol je povsem obnovil svoj motel pri Brežicah ob sedanji cesti, kar bi bilo nesmiselno, če naj bi kmalu gradili pravo avtocesto. * Dolenjci in Posavci se ne bodo dali in bodo vztrajali, naj republika v zvezi z gradnjo avtoceste izpolni sprejete obveze. in ko se bodo razmere na Hrvaškem uredile, pa jih bo še veliko več. »Seda- 4i m VLADNA EKIPA V NOVEM MESTU — Vladna ekipa s podpredsednikom Hermanom Rigelnikom na čelu je novomeškim direktorjem predstavila gospodarske ukrepe in zasnovo ekonomske politike ter njene dosedanje rezultate. (Foto: A. B.) Obljuba, vredna malo več kot nič Obisk ministra Marjana Krajnca Kočevcem ni prinesel zagotovil, da bodo kaj kmalu imeli boljše ceste — Kočevsko ima kar 70 odst, nekategoriziranih cest POZDRAVIL ODBOJKARJE — Milan Kučan, predsednik slovenskega predsedstva, si je v soboto zvečer skupaj z ženo Štefko in članom najvišjega državnega organa dr. Dušanom Plutom v novomeški športni dvorani pod Marofom ogledal promocijsko tekmo slovenske reprezentance, ki je v treh nizih opravila z Madžari »Takšna srečanja so lahko le v miru, kar je dokaz več, da je pri nas resnično mir,« je v uvodnem nagovoru poudaril Milan Kučan. Več o tekmi na športni strani Sindikat zahteva zdravstveno zaščito Belokranjcev Zaradi posledic PCB ČRNOMELJ, METLIKA — Čeprav so rezultati raziskav o vplivu poli-kloriranih bifenilov (PCB) na okolje in ljudi, ki sojih predstavili Belokranjcem, spodbudni, pa je zaskrbljujoče, da se koncentracija PCB v kanjonih rek Krupe in Lahinje povečuje. Ker pa še nobena raziskava ni odgovorila na vprašanje, kakšne bodo dolgoročne posledice za zdravje ljudi, so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije — območni organizaciji Bele krajine zahtevali, naj delavce in prebivalce Bele krajine ustrezno zakonsko zaščitijo. V sindikatu opozaijajo, da bi lahko spreminjajoča se zdravstvena zakonodaja in celoten sistem zdravstvenega varstva zaposlenih v prihodnosti zelo prizadela Belokranjce, če bi bila zaradi posledic PCB potrebna večja zdravstvena zaščita občanov. Zato v sindikatu zahtevajo od republiške vlade, da sprejme sklepe in zakonska določila o dodatni zaščiti in zdravstvenem varstvu Belokranjcev za primer, če bi prišlo do množičnejših obolenj zaradi posledic PCB. V mislih so imeli tudi brezplačne zdravstvene usluge, zdravila in zdravilišča, kot je urejeno za posebne kategorije pacientov s specifičnimi obolenji. V sindikatu od obeh belokranjskih skupščin občin in izvršnih svetov pričakujejo, da jih bodo pri njihovi zahtevi podprli. Od ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo ter ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, kamor so prav tako naslovili svojo zahtevo pa, dajo bodo resno obravnavali ter da bo našla svoje mesto v zakonodajnih predpisih. M.B.-J. ANTIČNI VODOVOD? SEVNICA —r Ob izkopu za nov vodovod so na Petretičevem hribu v Sevnici odkrili zelo star vodovod. Domneve, da gre za vodovod iz rimskih časov, bo potrdila ali ovrgla analiza vzorcev najdenih zelo dobro ohranjenih cevi starodavnega vodovoda, kijih že imajo v rokah strokovnjaki celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišči- KOČEVJE — Po pismu, s katerim je kočevski župan dr. Mihael Petrovič seznanil republiškega ministra za promet in zveze Matjana Krajnca s cestnimi težavami v občini, in že preloženem ministrovem obisku Kočevja so Kočevci minuli četrtek ministra le dočakali. Minister Marjan Krajnc Med posebnostmi je dr. Petrovič v pogovoru poudaril velikost občine in donedavno zaprtost dobršnega dela njenega ozemlja, pri čemer je dodal, da je osamosvojitev Slovenije in vzpostavitev državne meje prinesla dodatne probleme, ki zahtevajo skorajšno rešitev. Kot zgovoren primer, kakšen odnos ima republika do reševanja cestne problematike na Kočevskem, je navedel izgradnjo ceste od Livolda proti Beli krajini, ki sojo pričeli graditi že leta 1977, a še danes ni dokončana. Prav dokončanje te ceste na njenem odseku Rajndol — Brezovica in gradnja ceste od Petrine do Podplanine sta bila deležna največje (Ne)logičert razcvet Tako, na prvi pogled, se zdi marsikaj sprto z logiko. Ko je za šport skrbela država (beri telesnokulturne skupnosti), so bili vrhunski dosežki redki kot spomladanski sneg, danes, ko je šport prepuščen samemu sebi doživlja pravi razcvet Tudi na Dolenjskem. Nogometaši Studia D se na tihem spogledujejo z nastopi na evropskih pokalnih tekmovanjih, odbojkarji Pionirja so z ukrajinskimi okrepitvami na enaki poti v državni vrh in Evropo merijo celo namiznoteniški igralci Novotehne, ki so za to priložnost »najeli« najboljšega slovenskega igralca Robija Smrekarja, kolesarji Krke čakajo drugo svetovno ali olimpijsko medaljo, minule dni smo z Sevničanom Percem dobili svetovnega prvaka v raketnem modelarstvu in še bi lahko kaj dodali Razlaga je enostavna. Šport je v novi državi in novih pogojih postal pomembno orodje gospodarstva, ki si z njim utira pola na trge, v medije, v Evropo. Za to je seveda pripravljeno plačevati za vračilo zahteva rezultate. In ker do njih vodita le strokovnost in dobra organiziranost, se v športu marsikaj obrača na bolje. Ali če postavimo pravilen vrstni red’ dobra organiziranost športnega kolektiva pomeni v prvi vrsti imeti dobro marketinško mrežo, slednja prinaša denar, šele ta pa zagotavlja ustrezno strokovnost ter dobre delovne razmere in s tem tudi rezultate, ki upravičujejo vlaganja. Sklenjen krog torej, ki ga razvizi svet že dolgo pozna pozornosti. V predlogu popravka financiranja cestnih del v Sloveniji za leto 1992 so za dokončanje ceste med Mozljem in Knežjo Lipo namenili le 40 tisoč tolar- • Minister Krajnc je po ogledu dela ceste Livold — Kanižarica Kočevcem obljubil, da se bo zavzel, da bo cesta prihodnje leto dokončana. Žal pa njegova obljuba v času pred bližnjimi volitvami Kočevcem pomeni le malo več kot nič. Izgradnja ceste od Petrine do Podplanine, kije sicer ekološko občutljiva, oziroma od Osilnice do Kočevske Reke, ki ekološko ni vprašljiva, pa ostaja še nadalje odprto vprašanje. jev, gradnja nadvoza pri Liku pa je celo izpadla. Tudi pojasnilo Igorja Stariča, V LISCI ŠE OKROG 150 PREVEČ REŽIJCEV SEVNICA — Na ponedeljkovem daljšem pogovoru z direktorji sevniških podjetij, ki ga je pripravil tukajšnji izvršni svet, so direktorji spregovorili o težavnih razmerah za uspešno poslovanje, ki zvečine ne omogočajo, da bi delavcem zagotovili plače, kot jih predvideva kolektivna pogodba. Direktor Lisce Vili Glas je povedal, da se zaradi izgube proizvodnje oz. tovarn v Srbiji (Babušnica) ter Bosni in Hercegovini v Sevnici kaže za okrog 150 preveč režijskih delavcev. da pomeni 38 milijonov tolarjev, kolikor sojih ob renominaciji namenili za belokranjsko cesto, okoli lOodst. potrebnega denarja za njeno izgradnjo, jih ni zadovoljilo. Predsednik izvršnega sveta Alojz Petek je poudaril, da odobrena sredstva pomenijo, da je za Kočevsko namenjeno le 0,5odst. iz letošnjega cestnega programa. Pripombo ministra Krajnca, da je vsa Slovenija prizadeta in da povsod mislijo, da so prav pri njih najbolj prizadeti, je Alojz Petek izpodbijal z vrsto statističnih podatkov. Ob tem je povedal, da je na Kočevskem kar 70 odst. nekategoriziranih cest. M. LESKOVŠEK-SVETE I Danes v Dolenjskem listu I na 2. strani: • Kapitalisti in brezpra' na 4. strani: • Zlati znak SQ za Krkin m na 5. strani: • Metličan plava, Čmomalji na 7. strani: • Kako preseči krizo v Krškem na 9. strani: • Zgodovina na krilih čebel in na 13. strani: • Šlo je za Trobčevo vai na 15. strani: • Kako bomo volili nove ‘''///////////////////////^^^ \ B.B. r 9 V drugi polovici tedna bo sončno in toplo vreme. STRA ŽANI ZA BIENALE IN POLETNI UTRIP — Pihalni orkester Novoles iz Stražeje v petek zvečer v atriju kapiteljske proštije pripravil koncert g počastitev 2. bienala slovenske grafike in za »Novomeški poletni utrip ’92«. Številne obiskovalce je godba s svojim zahtevnim programom presenetila še posebej pa solistka Mojca Saje (na sliki), žena dirigenta Mira Sajeta, ki poleg učiteljevanja na osnovnih šolah Center in v Bršljinu študira solo petje v Ljubljani (Foto: J. Pavlin) Kapitalisti in brezpravna raja Tudi pri sindikalni pravni pomoči se kaže, da nismo najbolj pravna država — Največ kršitev v novih zasebnih podjetjih — Tudi v vlogi socialnih delavcev NOVO MESTO — Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Dolenjsko, ki pokriva občini Novo mesto in Trebnje, šteje več kot 19.000 članov. Ena od dejavnosti sindikata je tudi brezplačna pravna pomoč, ki je v obeh dolenjskih sindikalnih pisarnah, v Novem mestu in Trebnjem, organizirana poklicno, in sicer deluje v Novem mestu vsak dan, v Trebnjem pa enkrat na teden. Medtem ko je bilo v celem lanskem letu v zvezi s pravno pomočjo na sindikatu le nekaj več kot 700 obiskov, jih je bilo toliko že v osmih mesecih letošnjega leta. »Iz težav, zaradi katerih naši člani hodijo k nam po pravno pomoč, bi lahko sklepali, da ne živimo v najbolj BELA KRAJINA KOT TURISTIČNA DEŽELA METLIKA — Pred nedavnim so se na pobudo Belokranjskega muzeja sestali predstavniki vodstev obeh belokranjskih občin, muzeja ter metliškega turističnega društva. Rdeča nit pogovora je bila Bela krajina kot turistična dežela. Sklenili so, da bodo čim prej poskrbeli za izdelavo tabel, ki bi jih postavili ob pomembnejših vpadnicah v Belo krajino, goste pa bi seznanjale ž deželo ob Kolpi. Hkrati naj bi izdelali zaščitni znak Bele krajine. Seveda bodo morali poskrbeti še za smerokaze k pomembnim spomenikom in turističnim objektom, za propagandno gradivo, izboljšati ponudbo belokranjskih spominkov in gostinsko ponudbo ter obuditi delo turističnih društev. Edini so bili, da bodo za boljše turistično življenje Bele krajine, ki naj bi jo obravnavali kot enotno pokrajino, potrebovali profesionalca, saj zgolj ljubiteljsko vsega tega ne bo moč urejati. pravni državi,« pravi Vanja Vizjak, ki na sindikatu skrbi za praVno pomoč. »Opažamo, da v firmah ne spoštujejo zakona glede postopkov za ugotavljanja presežnih delavcev in v ta postopek ne pritegnejo sindikata.« Prav pri ugotavljanju presežnih delavcev se najbolj kaže, da postopki niso pravilno vodeni. Največji problem je v zasebnih podjetjih, kjer je največ kršitev. Ti novi tako imenovani podjetniki sklepajo slabe pogodbe, potem pa to svoje neznanje in nesposobnost, ki se seveda odraža v slabem dohodku ali celo izgubi, prevalijo na delavce. Nasploh se imajo ti novi povzpetniki, ki so si podjetja ustanovili za 2.000 tolarjev, sedaj bi pa radi čez ZMAGA LESKOVCU — Pretekli četrtek je bilo na Lisci športno in družabno srečanje varstveno-delovnih centrov (VDC), kakor po novem imenujejo bivše delavnice pod posebnimi pogoji, iz Dolenjske, Posavja, Zasavja in Ljubljane. Med 9 ekipami s skupno 193 udeleženci so bili v teku na 50 m (na posnetku), v elementih košarke, kolesarjenju na poligonu, krosu in metu krogle najboljši Leskovčani, nato Zagorjani, Ljubljančani, Novomeščani, Sevničani, Črnomaljci, Mirenčani itd Vrstni red pri mentorjih: L VDC Ig, 2. VDC Leskovec, 3. VDC Zagorje. Sevničani so srečanje vzorno pripravilifFoto: P. Perc) Mariborsko pismo Žalostna štajerska jesen Mariborska agonija MARIBOR - Na mariborskem sejmišču so pred dnevi brez običajnega pompa in svečanih govorov odprli tradicionalno turistično, zabavno in sejemsko prireditev “Vesela jesen”. S tem se letošnja jesen na Štajerskem začenja vse prej kot veselo. V Mariboru in njegovem širšem zaledju je že preko 20 tisoč brezposelnih delavcev, več tisoč delavcev pa so vodstva podjetij poslala s tričetrtinskimi plačami domov na “čakanje na delo”. Tako čaka doma na delo več kot 1.500 delavcev Tovarne timih vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič, nekaj sto delavcev Elek-trokovinc, veliko delavcev Cevovoda, Livarne, Metalne, Tipa in številnih drugih podjetij. V Mariboru, kjer je bilo še pred petimi leti zaposlenih blilzu- 100 tisoč ljudi, dela ali hodi v službo samo še nekaj več kot 65 tisoč delavcev, med katerimi je tudi veliko takšnih, ki v službi nimajo veliko početi. V mariborski industriji, ki je tehnološko iztrošena in v veliki meri zastarela, že nekaj let nezadržno pada proizvodnja. Če bo letos mariborskim podjetjem uspelo proizvesti toliko kot lani, potem bo letos obseg industrijske proizvodnje v Mariboru še vedno za okoli 50 odstotkov manjši kakor pred petimi leti. Vsem težavam v gospodarstvu pa se je na Štajerskem pridružila še katastrofalna suša, ki je skoraj za pol zmanjšala pridelek na njivah in travnikih, v vinogradih in sadovnjakih pa bo, kakor kaže, pridelek manjši vsaj za tretjino. K posledicam suše spadajo tudi gromozanski stroški za prevoz pitne vode. Socialna stiska je tako v Mariboru iz meseca v mesec hujša. Svobodni sindikati in druge sindikalne organizacije zato opozarjajo, da se lahko v letošnji jeseni v Mariboru veliko hujši obliki ponovi 1988. leto, ko so Maribor pretresale prve povojne spontane delavske poulične demonstracije in štrajki, ki so dokončno izpričali nezaupanje delavcev v stari gospodarski in politični sistem. Zaskrbljenost in prazaprav že kar nekakšen strah pred revščino je tako v Mariboru mogoče čutiti na vsakem koraku: na tržnici, kjer so najdaljše vrste pred stojnicami z oporečno zelenjavo in sadjem; v knjigarnah, kjer starši glasno razmišljajo katere učbenike bodo kupili otrokom in katerih ne, in tako naprej. Da začenja socialna kriza v Mariboru počasi “kazati svoj pravi obraz” pa izpričujejo tudi vse javne prireditve. Tako je denimo celo za nogometno tekmo med Mariborom-Branikom in At-letikom iz Madrida, s katero je mariborski nogomet prejšnji teden “stopil v Evropo”, bilo pripravljenih 1.000 tolarjev za stojišče odšteti le okoli 8 tisoč, in ne 15 tisoč privržencev tega na Štajerskem popularnega športa, kolikor so jih v Ljudskem vrtu pričakovali organizatorji in zanje natisnili tudi vstopnice. Prav nič bolj veselo ni na prireditvi Vesela jesen - mimogrede povedano: zanjo letos sploh ni treba plačati vstopnine, ker visoke cene, prazne mize in zdolgočaseni obiskovalci zaokrožajo podobno “štajerske žalostne jeseni”. TOMAŽ KŠELA noč obogateli, za velike kapitaliste, delavci pa so pri njih brezpravna raja. »Na veliko kršijo kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi,« pravi Vizjakova. Nobenih težav pa ni pri večjih obrtnikih, zlasti pri tistih, ki imajo že dalj časa obrt in so navajeni dobro in pošteno delati in pametno sklepati posle. Novi »podjetniki« pa svojim zaposlenim ne dovolijo, da se včlanijo v sindikat, če pa že so člani, marsikdaj nočejo začeti postopka zoper svoje »šefe«, čeprav se jim godi očitna krivica, ker se bojijo šikan. Sicer pa se velika večina primerov konča z nasvetom, pogovorom, s posredovanjem in le manjši del primerov pride pred sodišče, kjer delavca, člana sindikata, zastopa Vizjakova. \ g ODPRT SEJEM MODA POMLAD-POLETJE 93 LJUBLJANA — V torek so na Gospodarskem razstavišču odprli 38. sejem Moda pomlad—poletje 93, ki bo odprt do danes, 24. septembra. Ljubljanski sejem bo odslej v septembru organiziral Modo pomlad—poletje in v februarju Modo jesen—zima. Za tako obliko predstavitve so se odločili skupaj z razstavljala po temeljiti analizi podatkov in izkušenj iz prejšnjih let. Sto podjetij, od teh večina domačih, je predstavilo moško žensko in otroško konfekcijo, modne tkanine, pletenine, usnjeno galanterijo, modne dodatke, kozmetiko in nakit. Modne revije so v festivalni dvorani vsak dan v času sejma ob 16. in 19. uri; z novimi pomladno poletnimi kolekcijami sta se predstavila tudi novomeška Novoteks in Labod. SEJEM TRŽNIH STORITEV LJUBLJANA — Prejšnji četrtek se je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču končalo tridnevno, že četrto sejemsko srečanje ponudnikov in porabnikov tržnih storitev, blaga in opreme. Predstavilo se je 62 podjetij, med njimi prvič letos tudi Dolenjski list. Na izjemen pomen tega srečanja je v otvoritvenem nagovoru opozoril republiški minister za informiranje Jelko Kacin. Kot je dejal Jure Apih, eden od pobudnikov in neutrudnih delavcev Marketing kluba, ponudba, domača in tuja, obrnjena k notranjim in zunanjim trgom, že lahko servisira vsak resen tržni nastop. Ni denarja ne za čuvaje ne za sodne takse S skupščine ribičev SEVNICA — Navkljub temu, da je po besedah predsednika sevniške ribiške družine Slavka Češka čuvajska služba v družini zelo slabo organizirana tudi zato, ker iz članarine njenih stroškov ne morejo pokrivati, ribiči razmeroma dobro varujejo vsaj drstišča. Zaradi pomanjkanja denarja pa bodo sevniški ribiči veijetno morali odstopiti od tožbe in odškodninskega zahtevka zoper tri onesnaževalce, ker ne bodo zmogli denarja za sodne takse. Kot je povedal na zadnji letni skupščini RD Ševnica dolgoletni prizadevni tajnik te družine Boris Mejak, nekateri onesnaževalci, ki povzročajo zavoljo brezvestnosti ali malomarnosti vsaj dva pogina ribjega življa na leto, računajo ravno na to finančno šibkost ribiške družine in si prizadevajo jSimbolj zavleči pravdanje na sodišču. Če pa že ribiči zberejo potreben denar, na sodišču zelo težko uspejo, ker nimajo mnenja inšpektorja, ki so ga že nekajkrat zaman pričakovali ob poginih rib v vodotokih. Med ribiči je nekaj pomislekov, ker so oddali ribiški dom v Lokah v najem zasebniku. Gospodar RD Milan Sušin in drugi iz vodstva zatrjujejo, da so bili prisiljeni v ta korak, ker sami doma še dolgo ne bi zmogli dokončati. Z obnovljeno ribogojnico v Lazah ni bilo prave • Na letni skupščini RD Sevnica so podelil 17 ribiških odlikovanj, med drugim tudi tajniku Borisu Mejaku, ki je bil dolga leta »deklica za vse«, zdaj pa mu skrhano zdravje ne dopušča več tolikšnega angažiranja. Za novega tajnika so izvolili Antona Polutnika, za blagajnika Jožeta Rada-noviča, za gospodarja Milana Bašo, za predsednika RD pa zopet Slavka Češka. sreče, salmonidni potoki so prazni, ribniki pa dostopni predvsem krivolov-cem, a navkljub vsem težavam je sev-niškim ribičem uspelo lani vzgojiti okrog 20.000 postrvi in milijon pod usti. Na pobudo Slavka Šmuca in Dušana Zakrajška iz mirenskega pododbora so na skupščini sklenili, da bodo ustanovili opazovalno službo zaradi proučevanja razmer v ribjih rezervatih ter vendarle pričeli graditi ribnik v Rakovniku, za kar so pripravljene vse potrebne listine, zatika pa se spet pri denarju. P. P. KURIVOTRANSdoa TRGOVINA IN PREVOZNE STORITVE 68340 Črnomelj, Konilorico 41, telefon: 068/52-370, 52-322: fox: 068/52-394 Na podlagi določil 20. člena Statuta podjetja Kurivotrans, d.o.o., razpisuje direktor podjetja naslednje prosto delovno mesto POSLOVODJA TRGOVINE - KOMERCIALIST s pogoji za zasedbo: — v. ste . stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj v blagovnem prometu, — pasivno znanje enega tujega jezika, — usposobljenost za delo na računalniku, — vozniški izpit B kategorije. Zaradi narave dela je delovno mesto primerno za moškega. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poizkusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: KURIVOTRANS, d.o.o., Kanižarica 41, Črnomelj. r~ [3 n it HOTELI NOVA GORICA IGRALNICA • TURIZEM d.o.o. razpisuje izobraževanje za krupieie posebnih iger na srečo za igralnico na OTOČCU. Delo krupjeja je zelo zanimivo, privlačno, dobro nagrajeno in se opravlja v urejenem delovnem okolju, z delovnim časom med 18. in 3. uro zjutraj. K sodelovanju vabimo vse, ki bi želeli spremeniti svoje delo oziroma pridobiti nov poklic, imajo najmanj 4-letno srednjo šolo, so mlajši od 30 let, imajo opravljeno vojaško obveznost in pogovorno obvladajo italijanski ali nemški jezik. Po opravljenih testih o primernosti kandidatov za opravljanje tega poklica bo izobraževanje organizirano v Novem mestu oziroma na Otočcu in bo trajalo cca 3 mesece. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter rojstnim listom, potrdilom o državljanstvu, potrdilom o tem, da niso v kazenskem postopku, do vključno 3.10.1992 na naslov: HIT Nova Gorica, IX. korpusa, 65000 Nova Gorica. naša anketa Kako bomo decembra volili Po mnogih zapletih je slovenski parlament 10. septembra le sprejel temeljna volilna zakona: o volitvah v državni zbor in v državni svet. V prvem bo za blagor slovenskega naroda skrbelo ali pa tudi ne 90 poslancev, v drugem 40. Treba je sicer sprejeti še nekaj zakonov, da bo volitve moč izpeljati, vendar ni dvoma, da bodo še letos. O tem navsezadnje priča tudi predvolilna tekma strank, ki se je že začela. In kako bomo volili? Kandidate za poslance v državni zbor predlagajo stranke ali volilci z zbiranjem podpisov. Slovenija naj bi bila razdeljena na 8 volilnih enot, vsaka od teh pa na 11 okrajev. Ža vsako volilno enoto, v kateri se bo nameravala potegovati za glasove, bo stranka morala sestaviti listo z najmanj 6 in največ 11 kandidati. Vsak volilec bo dal le en glas, in sicer kandidatu stranke, ki jo bo volil. Glas za kandidata se bo najprej štel kot glas za stranko, ki bo dobila toliko sedežev, kolikorkrat 9,1 odst. glasov bo zbrala po volilnih enotah. Poslanci bodo tisti kandidati stranke, ki bodo dobili največ glasov. Delno bodo glasovi razdeljeni na republiški ravni, po nacionalnih listah in številu glasov ter upoštevaje načelo, da mora biti iz vsake volilne enote izvoljenih 11 poslancev; 22 predstavnikov lokalnih interesov v državni svet bo voljeno na neposrednih tajnih volitvah, kandidiranje bo podobno kot za državni zbor. Predstavniki delodajalcev, delojemalcev, obrtnikov, kmetov itd. bodo izvoljeni posredno. Golaž je zagotovljen! VLADIMIR MAGN1K, PRO-MAG trgovina in servis Novo mesto: »Upam, da bo z decembrskimi volitvami konec obračunavanj s komunizmom, saj bomo volilci o stranki in njenem kandidatu odločali na podlagi programov, in ne več po tem, kako se bo kdo od kandidatov upal kritizirati prejšnji sistem. Z decembrom bo konec lahkega političnega prežvekovanja. Potrebno bo jasno povedati, kaj je z denacionalizacijo, privatizacijo, s prebujanjem gospodarstva in podobnim. To ne bo ideologija, ampak stvar strokov- nja^° ALOJZ PLUT, referent na AMZS Črnomelj: »Veliko govorijo o volitvah, natančne razlage o tem, kako bomo volili, pa še nisem slišal. Menim, da so ljudje slabo obveščeni. Pošteno bi bilo, da bi vo-lilcem nekdo, ki pričakuje njihove glasove, razložil kako in kaj. Želim, da tokrat ne bi bilo tako kot na zadnjih volitvah, ko so glasove vseh kandidatov na listi pobrali nosilci liste. Ne bom volil stranke, ampak človeka, ki ga poznam in mu zaupam.« RADMILA LAKNER, blagajničarka na SKB v Metliki: »Za politiko se ne zanimam kaj prida in ne vem, po kakšnem sistemu bodo potekale volitve. Tisti, ki jim je do tega, da pridemo na volišča, se bodo morali potruditi, da bodo informacije o načinu volitev prišle tudi do apolitičnih ljudi, ki smo v Sloveniji v večini. Zdi se mi, da se bodo stranke potrudile potegniti čim več zase, vprašanje pa je, koliko jim bo mar za volilce.« ROMAN BATINIČ, delavec v ribniškem Riku: »Človek pravzaprav ne ve, koga bi volil. Nihče ni naredil nič konkretnega. Pri volitvah gre le zato, kdo bo spet na položajih. Medtem ko se politiki preganjajo za stolčke, je večina ljudi že na robu preživetja. Ljudje hočejo delo in kruh in jim je malo mar, kdo jim bo to dal. Na položaje morajo priti strokovnja- ________________ ki, ne glede na strankarsko pripadnost.« MARJETA OREL, glavna sestra v Zdravstvenem domu Kočevje: »Znano mi je, kaj je bilo sprejeto in kako naj bi volili. O ostalem bomo še obveščeni. Splošno stanje v naši državi me ne preseneča, SDP, katere članica sem, pa me ni razočarala in volila bom v skladu s tem. Seveda ni rečeno, da ne bom volila tudi kandidatov kakšne druge stranke, tudi SKD. Važen je le človek in tisto, kar lahko prispeva k izboljšanju sedanjih raz- mmFRANC PRAŠNIČKI, elektrotehnik iz Krškega: »O bodočih volitvah sem veliko poslušal po TV in bral v časopisih. Pl "^1 Kdor redno sledi dogajanjem, že precej ■inK . Jj ve, natančen sistem volitev pa večini še ni P*"/ vflB poznan. Do volitev jc še veliko časa, tako JPJ da bodo ljudem lahko obrazložili, kako ■SBl in kaj. Sicer pa menim, daje mnogim po-časi politika že vrh glave, /ato udeležba na volitvah verjetno ne bo tako velika kot na zadnjih.« ANDREJ HORŽEN, vodja klavnice z mesnicami pri brežiški Agrarii: »Mislim, da po sprejemu zakonodaje občani še nismo dobro seznanjeni z načinom volitev. Sam sem bil zadnje čase zelo obremenjen v službi, zato nisem spremljal dogajanja v skupščini in še ne vem, kako bomo volili. Mislim, da bo treba pred volitvami v dnevnem časopisju in drugih medijih posvetiti tej temi še veliko pozornosti.« EMILIJA NOVAK, trgovka iz Velikega Gabra: »Na prvih demokratičnih volitvah sem za predsednika volila pokojnega Krambergerja. Navado imam, da tisto, kar imam na jeziku, tudi povem; ne vem, zakaj bi to skrivala. Upala sem, da bodo volitve za skupščino tokrat bolj preproste kot zadnjikrat, a prav nič ne kaže na to. Zato razmišljam, da bi sicer šla na volišče, a iz protesta ne bi volila nikogar, ampak bi oddala prazno glasovih . nico.« DUŠAN KLENOVŠEK ml., elek-tromonter iz Sevnice: »S tem, kako bomo volili, sem zelo slabo seznanjen. Menim, da bi morali po sprejemu volilne zakonodaje v slovenskem parlamentu precej več narediti za boljšo obveščenost volil-cev o tem, kako naj bi letos potekale volitve. Tudi ko se pogovarjam z drugimi, prav malo vedo o proporcionalnem in večinskem načinu volitev, o mešanici obeh sistemov pa še toliko manj.« & • šSj! Dolenjci med najboljšimi orači Dnevi kmetijske tehnike in prvo državno prvenstvo oračev Slovenije — Na sve tovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Švedskem, gre tudi Janez Miklič TRŠKA GORA — Pretekli konec tedna je bil na kmetijski šoli Grm v Sev-nem pod Trško goro v znamenju dnevov kmetijske tehnike in prvega državnega tekmovanja oračev Slovenije. Ni naključje, da so za prizorišče prvega tekmovanja pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo izbrali prav Novo mesto, saj je bilo pred 34 leti tukaj tudi prvo jugoslovansko tekmovanje oračev. Prvo samo slovensko tekmo oračev o ekologiji in kmetijski mehanizaciji. V Lastniki gozdov Letošnje semensko leto in suša pa od primera do primera malomarnosti pri izvajanju gozdnega reda so vzrok za povečane populacije lubadaija. To se že pozna v povečanem številu posameznih lubadark in tudi številu večjih žarišč lubadaija. Nevarnost je, da bo spomladi še huje, če ne bodo lubadarke dosledno in skladno s strokovnimi navodili izdelane. Gozdarska strokovna služba ima navodila, da področju varstva gozdov nameni največjo pozornost. Zdaj je čas, da morebitna nesoglasja stopijo v ozadje in da se z združenimi močmi naredi vse v korist gozdov. Prepričani smo, daje to vaš in tudi javni interes. Gozdarska služba vam bo za primere varstva gozdov posredovala dodatna navodila, kijih dosledno upoštevajte. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO so organizatoiji obogatili z bogato razstavo traktoijev in drugih kmetijskih strojev, praktičnim prikazom njihovega delovanja in strokovnim predavanjem Krompir rešuje Kastelčevim iz Trnovice 22-kratni pridelek krom-pirja sorte sante LJUBLJANA — Kljub hudi suši je letos krompir dobro obrodil in ga bo dovolj za vse slovenske potrebe. Prodajna cena jedilnega se giblje med 1S in 20 tolaijev za kilogram, to pa je plačilo, s katerim so dobri poljedelci zadovoljni, še več: na Dolenjskem je mnogim celo žal, da niso s krompiijem zasadili več njiv, kar pa je bilo po lanski slabi izkušnji mogoče pričakovati. Da je cena primerna, dokazujejo tudi modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je izračunal, da znaša pri pridelku 200 stotov na hektar lastna cena kilograma krompirja 16,43 tolaija, pri pridelku komaj 85 stotov pa 24,56 tolaija. V velikosti pridelka obstajajo še velike rezerve, zlasti z uvajanjem novih sort, med katerimi seje pri nas najbolj izkazala sorta sante. Kmet Franc Kastelic iz Trnovice pri Hrastovem Dolu v grosupeljski občini je imel z njim kar 22-kraten pridelek. Z NOVOMEŠKE TRŽNICt Knjiga za odgovor Na tržnici je bilo ta ponedeljek največja izbira paprike. Ponujali sojo v vrečah po 70 do 80 tolaijev kilogram. Prodajalci so povedali, da je uvožena iz Makedonije, sem pa jo spravijo prek Albanije z ladjo do Kopra, kar velja naročnika 1800 nemških mark. Sicer pa je ostala paprika na drobno ta ponedeljek veljala 100 tolaijev, enako ceno je imela tudi rdeča paprika roga. Ostale cene: solata 100, paradižnik 100, čebula za ozimnico 50, česen 200, banane 100, slive 40—50, grozdje 50, jabolka 40, hruške 70, melancane 150, jajca 12 do 15, zelje 60, črna redkev 80, sirček 200 tolaijev. Pod stojnico Sadja in zelenjave je solata veljala 189, zelje 46, paradižnik 128, paprika 97, breskve 144, čebula za ozimnico 45, grozdje 96, lešniki 700 in orehi 1400 tolaijev. Pri Deladiniju so bile banane po 80, breskve po 100, hruške 70, jabolka 80, suhe slive 200, grozdje 100, čebula 50, česen 300, paprika po 75 tolaijev. Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 178 do tri mesece starih in 89 starejših prašičev. Prvih so prodali 84 po 300, drugih pa 37 po 200 do 230 tolaijev kilogram žive KNJIŽNE NAGRADE ZA NAJBOLJ TOČEN ODGOVOR - Štefka Kotar, Ulica Cankarjeve brigade 21, Trebnje, Nataia Planinc, Svibnik 15, Črnomelj, in Darinka Tomažin, Kalce 4, Krško, so dobitniki knjige Marjana Tomšiča, Šav-rinke, ki jo bodo prejeli po pošti kot nagrado za najbolj točen odgovor na vprašanje, koliko naročnikov na Dolenjski listje v novomeški občini Čeprav so vsi trije skupaj zgrešili odgovor kar za 10.000 izvodov, jim že zato, ker se potegujejo za knjižno, darilo a srca privoščimo. Vprašanje tega tedna je: koliko naročnikov je v trebanjski občini? Za najbolj pra vilne odgovore, ki jih sporočajte od četrtka naprej po tel 23-610, bomo podelili knjigo Ignaca Jereba, Prekletstvo. Kmetijski nasveti Nad plevel bolje že jeseni Je v ozimnem žitu bolje uporabljati herbicide jeseni mladi? Na to vprašanje ni tako lahko odgovoriti, saj it x~" uporabe svoje hibe in svoje prednosti. Konec koncev je jeseni cbno večje tveganje, ker plevelov še ni videti in vnaprej nčno ne vemo, kolikšna sploh bo zapleveljenost. Ima pa zato ali spo-ima vsak čas up potreb natančno ne vemo, kolikšna sploh bo zapleveljenost. Ima pa zato jesenska uporaba nekatere odlike, ki prinesejo izjemno dobre rezultate. Jeseni uporabljeni herbicidi imajo boljši učinek na travne plevele. Zgodnje zatiranje plevela, zlasti širokolistnih vrst, pomaga kulturni rastlini, da se v rasti hitreje opomore in okrepi, saj se zmanjša konkurenca pri hrani, vodi in svetlobi. V začetku rasti zahteva uporaba herbicidov tudi manjše gaženje po njivi, kar v bolj mokrih letih ni tako nepomembno. Vprašanje je tudi, če je spomladi zaradi prevelike moče sploh mogoče s traktorsko škropilnico na njivo, ne da bi kolesnice delale večjo škodo. Eno z drugim je pripomoglo, da je jesensko zatiranje plevelov bolj priporočljivo. Da bi herbicid dobro deloval, mora biti uporabljen, če je le mogoče, še pred vznikom žita, setvena pos-*■'■**■ ' '■— — “■‘ve enakomerna, pride do učinka, natančen, saj se tedaj izgubi več škropiv v okolje in se s tem dela večja naravnovarstvena škoda. Med priporočenimi herbicidi, ki jih je moč uporabljati jeseni ali spomladi, proizvajalec in trgovina posebej priporočata dicuran forte, pa tudi nekatere druge pripravke, kot so quartz, quartz super, igran, arkade, illoxan idr. Dicuran forte, ki se zelo dobro obnese proti travnatim plevelom, kot so srakoperec, ljuljka, '■* ’ .......... ' ‘ *»—•—«—plevele latovka, pa tudi proti nekaterim širokolistnim plevelom, med katerimi je zlogasni smolcncc, je potrebno uporabiti pred vznikom v količini 2 kg na hektar, po vzniku pa 1,5 kg. Podobne razjike je treba upoštevati tudi pn drugih pripravkih, ki niso poceni :" ki jih ic zavoljo lega in iz ekoloških razlogov potrebno kar da skrono uporabljati. Inž. M. L. soboto dopoldan je pritegnila tekma na njivah posestva Graben, kjer seje zbralo 22 najboljših slovenskih oračev iz 11 regije, ki so svoje znanje in spretnost v oranju dokazali že na domačih njivah. Ocenjevalna komisija je pisala točke za pravilno odpiranje in zapiranje brazde, začetek in konec oranja, način drobljenja, zakrivanje rastlinskih ostankov, na-Ieganost brazd, globino oranja, splošen vtis ter čas oranja. Državni prvak je postal Prekmurec Jože Režonja, le slabih sedem točk za njim je zaostal Janez Miklič iz Gornjih Kamene pri Novem mestu, četrto mesto je zasedel Belokranjec iz Gribelj Anton Filak, učenec Kmetijske šole Grm Jože Habjan je osvojil šesto mesto, takoj za njim pa se je uvrstila edina predstavnica nežnejšega spola Mojca Krnc iz Novega mesta. V spretnostni vožnji, ki ni štela za državno prvenstvo, pa dolenjski predstavniki niso želeli posebnega uspeha, saj je bil najboljši Belokranjec Anton Filak šele na osmem mestu. V ekipnem tekmovanju je največ točk osvojila skupina iz Pomuija, pred Dolenjsko, Celjem, Belo krajino in Srednjo kmetijsko šolo Grm. Jubilejno 40. svetovno prvenstvo najboljših oračev bo 20. septembra 1993 na Švedskem. Slovenijo bosta zastopala Jože Režonja in Janez Miklič iz Novega mesta. J. PAVLIN TAKO JE ORAL MIKLIČ —- Oranje si je ogledalo veliko število kmetov. Še posebejje bilo zanimanje za tekmo predstavnikov Dolenjske, med katerimi je bil Janez Miklič na prvem mestu. (Foto: J. Pavlin) Izjave najboljših JANEZ MIKLIČ z Gornjih Kamene je po sedemnajstih letih tekmovanj med najboljšimi orači le dočakal kot udeleženec svetovnega prvenstva. Doslej je bil večno drugi in tudi tokrat mu to mesto ni ušlo. »Takšna tekmovanja v mnogočem prispevajo, da so njive tudi doma bolje orane, kar je zagotovo pogoj za boljši in večji pridelek. ANTON FILAK iz Gribelj pri Črnomlju je zmagal že med dolenjskimi in belokranjskimi orači, tokrat je bila njegova parcela po mnenju mnogih strokovnjakov najlepše in najbolje zorana, pa vendar mu je strokovna komisija dodelila le četrto mesto. »Imel sem precej slabši plug od ostalih. Bilo je tako, kot bi se sam vozil s stoenko, ostali pa v mercedesu.« JOŽE HABJAN, učenec 3. letnika Srednje kmetijske šole, doma iz Vrha pri Višnji Gori, je bil eden od osmih učencev, ki jih je za oranje pripravila inštruktorica Slavka Zalokar, udeleženka svetovnega prvenstva oračev v Angliji. »Mladi težko zmagamo, saj z nami tekmujejo 'stari mački’, ki že deset, dvajset in celo trideset let tekmujejo v oranju. Tudi sam bom poskušal toliko časa, da bom zmagal.2 NOV IZDELEK IZ MLEKA — BIFIDUS VIPAVA — Slovenija se utaplja v preobilici mleka, zato se mlekarne skušajo tudi s Siljenjem predelave znebiti velikih zalog. Tako je mlekarna v Vipavi postavila na tržišče nov izdelek z imenom bifidus in zanj na letošnjem radgonskem sejmu prejela zlato medaljo za fermentirane izdelke. Bifidus je fermentiran, tudi po okusu jogurtu podoben izdelek, ki ima manj mlečne kisline in je brez konzervansov ter dodanega sladkoija, kar mu daje blagodejen in celo zdravilen učinek. Štejemo ga med dietoprofilaktične izdelke, posebno primerne za ljudi, ki nimajo dosti časa za pravilno prehrano oz. za pripravo zdrave hrane. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič v Ze trgatev Zgodnje sorte smo v glavnem že potrgali. Z izkušnjami, dobro organizacijo in znanjem lahko uspešno spreminjamo grozdje v vino. Za osvežitev znanja, kako čimbolje kletariti, je zelo dobro imeti nekaj malega zgodnjih sort, da se lažje spomnimo kaj smo pozabili pripraviti za glavno trgatev in kje smo ga morda polomili. Toda v zidanicah, kjer je letos že teklo alkoholno vrenje, moramo računati z milijardami kvasovk in bakterij, ki so povsod tam, kjer je padla kapljica mošta, grozdna jagoda, pecelj itd. Letos je ta drobni svet posebno številen, ker so zidanice zelo tople, iz vinograda pa je prihajalo toplo grozdje. Če smo po uporabi vso posodo in kletarske pripomočke dobro pomili, smo lahko mirni. Zelo težko je pomivati robkalnik, stiskalnico in orodje, kjer so razni “žepki”, iz katerih je težko izbezati jagode. Takšna gnezda so polna bakterij, ki povzročajo ocetni cik, mlečni cik in še kaj. Čistemu kletarju zato ni treba toliko žveplati, da bi zavaroval pred kvarjenjem svoje vino. Toda nihče ne more biti tako čist, da bi se lahko odpovedal žveplu. Vidna umazanija je res najbolj nevarna, toda mikroživke so tako majhne, da jih ne vidimo na čistih, gladkih površinah, so pa tudi tam. Spomnimo se, da kvasovke omrtvičimo s temperaturo 50° C, bakterije pa šele s temperaturo 80° C. AJco bi hoteli pregnati neželjene divje kvasovke, bi morali vse pomivati z vročo vodo. Za tako natančnost ni potrebe, če vzdržujemo red. Zelo nevarno je lahko že orodje, kot je grebljica za potapljanje “klobuka tropin”. Redki so tisti, ki jo po vsaki uporabi operejo. Na zraku osušena, mokra od mošta, je polna bakterij, ki jih pri naslednjem potapljanju tropin lepo razdelimo po kadi. Pri pravilno napolnjeni kadi je najboljše, da jo med potapljanjem tropin položimo kar na tropine in v atmosferi ogljikovega dioksida ne teče proces cikanja. Samo ta drobni detajl bi rešil marskikateri cviček ali metliško črnino pred mlečnim cikom. Letos je mnogo vprašanj, ali je treba razsluziti beli mošt. Ta poseg bi moral biti obvezen, ker z razsluzenjem veliko pridobimo na kakovosti in stanovitnosti vina. Letos je pa razsluzenje sploh nujno. Ponavadi ga utemeljujemo s tem, da z njegovo pomočjo odstranimo blato, ki diši po gnilobi. Letos gnilobe skoraj ni, vsaj do zdaj ne. Huda suša je povečala količno taninov v jagodnih kožicah, zato bodo vina, ki bodo vrela na tropu, zelo trda. Usedline v moštu letos ne bodo majhne, ker je od sonca opečena jagodna kožica krhka. Te usedline bodo pustile vinu veliko tanina, ki nas bo zelo motil pri pitju, kaj šele pri pokušanju in ocenjevanju vina. Tudi jagodni sok bo letos bogat s tanini, zato je vsako vrenje ali zadrževanje na tropu nevarno za pitnost in lepoto belega vina. Svetujem, da si organizirate trgatev belih sort v vročem dnevu zgodaj zjutraj ah kasno popoldne. Mošt nižje temperature bo z nekaj žvepla vzdržal čez noč, zjutraj pretočimo in dovolj se bo odstranilo usedlilne iz mošta, da ne bo posledic v okusu. Kvasni nastavek, ki ga moramo imeti pri roki, bo vrenje takoj pognal, da se izognemo negativnemu alkoholnemu vrenju s kvasnicami, ki so iz našega grozdja. Letošnja suša, nič dežja, ostanki škropiva na grozdju, vse to je škodilo kvasnicam v vinogradu, da se niso normalno razvile. mag. JULIJ NEMANIČ Mešetarjenje za odstotke Brežičani se počutijo ponižane ob ocenjevanju Posebna komisija ministrstva za kmetijstvo je v minulem tednu opravila ponovni pregled na območjih, ki jih je prizadela suša Po vrsti posameznih ogledov raznih državnih funkcionarjev in strokovnjakov ministrstva je tokrat komisija dobila nalogo, da zaradi čimbolj nepristranske ocene obišče prav vse prizadete občine Ob informaciji o obisku v brežiški občini ne morejo pregnati misli, da ima komisija še drugačno nalogo. Brežičani se počutijo ponižane, ker so se morali tako trdo pogajati za odstotke nastale škode. Čeprav so »na jugu«in na podeželju, imajo tudi sami nekaj kmetijskih strokovnjakov. Kljub temu so morali pri »glihanju«, kot so opisali ocenjevanje republiški komisiji dokazovati škodo, ki ODKUP GROZDJA METLIKA — V tukajšnji vinski kleti so od ponedeljka do srede odkupovali beli, sivi in modri pinot, šardone ter rumeni muškat, in sicer pretežno iz zadružne proizvodnje. Od danes bodo odkupovali kraljevino, mešano belo in laški rizling, ki ga je prizadela suša. V začetku prihodnjega tedna naj bi predvidoma začeli odkupovati laški rizling, konec tedna modro frankinjo, odkup pa naj bi zaključili okrog 12. oktobra z žametno črnino. je že bila strokovno ocenjena in, nenazadnje, ki sojo skupaj neposredno videli na poljih in v nasadih. Čeprav v Brežicah ugodno ocenjujejo rezultate tega mešetarjenja za odstotke, pa jim bo grenak priokus ostal prav tako tudi sum, da komisija želi doseči vnaprej določeno in omejeno oceno višine škode. Kako bi si sicer lahko razlaga primer, ko jim ni hotela priznati nekega jasno vidnega odstotka škode samo zato, ker je enako stanje na polju v Lendavi že ocenila nižje! Statistika in števUkeo pobranih in o pričakovanih pruKjBh. bi vendarle morale nečemu služit^vprvi vrsti oceni o nastali škodi Ta nikakor ne bo manj pristransko ocenjena, če jo bo komisija presojala na °k°' B. DUŠIČ-GORNIK I HELENA MRZLIH IR |gospodinjski kotiček Grozdje - najstarejše sadje Kmečka zadruga Kostanjevica, z.o.o. Krška cesta 2 a Kostanjevica razpisuje delovno mesto vodje komercialnih del zadruge za nedoločen čas Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo na gornji naslov v 10 dneh po objavi. O izbiri bodo pisno obveščeni v 30 dneh po dnevu objave razpisa Grozdje se omenja že v svetopisemski zapisih, torej sodi med najstarejše znane vrste sadja. Največ grozdja predelajo v vino in sok, nekaj pa ga posušijo za rozine in korinte. Na trg prihaja črna in bela sorta grozdja. Luščina grozdne jagode ima ponavadi še mokasto voščeno prevleko, to je meglena rosa ali film. Ta se nabere, ko se zgosti vlaga v zraku, in jo nato s pranjem odstranimo. Večina vrst namiznega grozdja ima pečke, poznamo pa tudi t. i. slip-skin sorte, katerim z lahkoto oastranimo luščino in so primerne za pripravo želejev. Luščino z lahkoto odstranimo, če jagode nekaj sekund blanširamno v vreli vodi. Hranilna vrednost grozdja je predvsem v visoki vsebnosti sladkorja, ki ga je v jagodah 17 odst., v samem grozdnem soku pa 23 odst. V 100 g grozdja je 73 Kkal ali 306 KJ, 1 g beljakovin, 3 mg natrija, več pomembnih mineralov, vitaminov, taninov, pektinov in organskih kislin. Ne vsebuje pa maščob in holesterola. Grozdje je dobro dopolnilo mnogim živilom. Po okusu se ujema z ribami in morskimi sadeži, s siri, teletino, perutnino, z orehi in mandlji. Za pripravo grozdnega želeja potrebujemo 1 kg belega grozdja, 650 g sladkoija in 3 dl vode. Grozdne jagode operemo in pretlačimo skozi sito. Iz vode in sladkoija skuhamo gost sirup, dodamo grozdni dok, zavremo m kuhamo še 20 minut. Peno odstranimo in zmes nalijemo v čiste segrete kozarce in nepredušno zapremo. Zaradi boljšega zgoščevanja dodamo še želimo sredstvo po navodilu z vrečke. Če želimo grozdne jagode zamrzniti, uporabimo rdeče sorte grozdja, kot sta žametna črnina in modra frankinja. Bele grozdne jagode niso primerne, ker pri odtaljcvanju porjavijo. Pred zamrznitvijo jagode potresemo s sladkorjem in C vitaminom. Takšno grozdje uporabimo za oblogo slaščic, tort, sladoleda in sadnih solat. Grozdje je v zamrzovalniku obstojno 8 do 10 mesecev. Zamrzne pa lahko tudi grozdni sok, ki ga sladkega ali nesladkega natočimo v plastične posode in zamrznemo. 1 IZ NKŠIH OBČIN lliiiil IZ NtsŠIH OBČIN ii Zlati znak SQ za Krkin novoterm Krka Novoterm je na nedavnem kranjskem sejmu slovenske kakovosti prejela zlati znak SQ za mednarodno priznano kakovost — Na tuje že 60 odst. NOVO MESTO — Lani so bili Krkini izolacijski materiali v izbrani družbi izdelkov, ki so na prvem sejmu slovenskih izdelkov dobili dovoljenje za enoletno uporabo znaka kandidata za slovensko kakovost. Pogoj za pridobitev znaka je bil najmanj polovičen delež domačega znanja v izdelku, lastna blagovna znamka, uveljavljenost izdelka doma in v tujini, spričevala in certifikati o kakovosti. Na letošnjem sejmu Slovenski proizvod — slovenska kakovost, kije bil nedavno v Kranju, seje Novoterm znašel v še bolj izbrani družbi: bilje med 23 izdelki 12 podjetij, ki so prejeli zlati znak SQ, ki pomeni kakovost, potijeno v mednarodnih laboratorijih. Novotermova kakovost ni naključna. Že pred leti so se v precejšnji meri usmerili na Zahod, kjer so, posebno v germanskem svetu, predpisi za kakovost izolacijskih materialov kot del gradbeništva zelo zahtevni. Na Zahod, v Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Grčijo, Krka Novoterm sedaj izvaža že 60 odst. ni bila tako velika in čeprav smo zaradi izgube trgov do poletja delali le z okrog 86 odst. zmogljivosti, smo prvo polletje zaključili pozitivno. Čeprav je gradbeništvo, katerega del vendarle smo, v težavah in ni skoraj nobene investicije, pa že dobra dva meseca spet proizvajamo s polnimi zmogljivostmi in vso proizvodnjo tudi sproti prodamo,« pravi direktor Krkinega Novoterma inž. Janez Bulc. Z. L.-D. Do kandidata s konvencijo Novomeški krščanski demokrati pripravljajo konvencijo za volitve predsedniškega kandidata — jo biti jasno prepoznavna stranka. Nimajo pa nič proti koalicijam po volitvah, ki bodo pokazale realno moč posameznih strank. Pri tem se nimajo namena držati samo desnih strank, saj jim je jasno, daje slovensko volilno telo večinsko sredinsko usmeijeno. Predvolil- Ini. Janez Bulc svoje proizvodnje. Ostalo proda doma in deloma na Hrvaškem, tam zaradi varnosti plačil le toliko, kolikor uvozi repromaterialov in surovin. V Sloveniji polovico proizvodnje prodajajo tovarnam, ki novoterm uporabljajo v svojem proizvodnem procesu, na primer Trimo in Avtoradgona za bivalne kontejnerje. Takih kupcev so zelo veseli, saj je zago- • V prihodnje nameravajo v Novo-termu še nekolikanj povečati proizvodnjo izolacijskih materialov, od 12 tisoč na 15 tisoč ton letno. To bodo uresničili v povezavi s tujimi partnerji, ki so pokazali za Novoterm precejšen interes. Medtem ko je bilo še ne tako dolgo nazaj v Novotermu zaposlenih 232 delavcev, danes daje kruh še 175 ljudem. tovljena stalna in precejšnja dobava novoterma, medtem ko so razmere v gradbeništvu dokaj kritične. »Čeprav v zgodovini te tovarne zaradi zadrževanja rasti tečaja marke razlika med tujo in domačo ceno še nikoli NOVO MESTO — 4. oktobra bo v Novem mestu konvencija slovenskih krščanskih demokratov, na kateri bodo elektorji iz osmih dolenjskih, belokranjskih, posavskih in kočevske občine med tremi imeni — Ivan Oman, Ivan Bizjak in dr. Andrej Capuder — izbirali kandidata za predsednika države na naslednjih volitvah. Novomeška konvencija bo ena od osmih v Sloveniji, kandidat za predsednika pa bo na koncu tisti, ki bo na vseh zbral največ glasov. Predstavili ga bodo 17. oktobra na tretjem taboru stranke v Ljubljani. Na tiskovni konferenci pretekli torek je predsednik novomeškega odbora SKD Marjan Dvornik povedal, da bo novomeški odbor imel na novomeški konvenciji 12 elektorskih mest. Petjih ima kot vsaka občina, sedem pa na račun števila članov stranke. Na vsakih sto članov nad dvesto pripada odboru eno elektorsko mesto in novomeški odbor trenutno šteje 900 članov. Poskrbeli bodo, da bo vsaj en elektor iz vrst mladih krščanskih demokratov, eden pa iz ženske zveze. Konvencijo so si zamislili ne le kot predstavitev stranke in kandidatov ter volitve, ampak kot prireditev s pisanim kulturnim in zabavnim programom, tako da bi pritegnila čim več članov stranke in drugih ljudi. SKD se tudi v novomeški občini intenzivno pripravlja na volitve. Hitijo z ustanavljanjem krajevnih odborov. Teh je zaenkrat 16 in še pet iniciativnih. Analiza rezultatov zadnjih volitev jim je osnova za organizacijske in vsebinske prijeme posameznih območij. V teku je tudi postopek evidentiranja možnih poslancev. Imena bodo povedali na konvenciji, znano pa je, da je Marjan Dvornik že pristal na kandidaturo. V novomeški občini krščanski demokrati sicer pričakujejo, da bodo dobili na volitvah 25 (v samem mestu) do 30 odst. glasov, s čimer bodo — tako so prepričani — najmočnejša stranka. Pred volitvami se ne mislijo povezovati, saj želi- Počasno vračanje premoženja Denacionalizacija ne gre, kot je bilo pričakovati i-v »■» ^ KMEČKI TURIZEM PRI PUCUEVIH — Obiskovalcev ne manjka, saj imajo Pucljevi domačim in tujim obiskovalcem kaj ponuditi (Foto: J. P) Od čuvaja do kmečkega turizma V Žužemberku še na levem bregu Krke ŽUŽEMBERK — »Najbolj sem vesel, če se naši gostje vračajo in povedo drugim, daje pri nas lepo,« pravi Franc Pucelj, ki je pričel s kmečkim turizmom »Pod gradom« v Žužemberku. Loka ob Krki je bila že od nekdaj shajališče vaških otrok, nenazadnje pa v poletnih mesecih tudi glavno žužemberško kopališče. »Tudi danes ni nič drugače. sprememba je le v tem, da v te kraje prihajajo tudi turisti in tem je potrebno ponuditi kaj več. Tudi Suha krajina ima danes več, kot je imela, zato sem se tudi jaz v teh časih, ko je potrebno poiskati kruh, odločil, da pustim službo čuvaja v Novolesu in pričnem na svojem. Naša kmetija je velika in marsikaj pridelamo doma. Zgradili smo brunarico in sanitarni objekt in to je bilo že nekaj, da smo pristojne na občini zaprosili za ponudbo kmečkega turizma in zanj dobili potrebna dovoljenja,« o novi zaposlitvi pripoveduje gospodar Franc Pucelj. V krušni peči pripravijo razne domače specialitete. Najpogosteje ljudje naročijo domače klobase, odojka in postrvi. Vselej je na mizi domač kruh, obiskovalci pa radi kot prilogo pojedo tudi ajdove žgance. Kmečki turizem »Pod gradom« je zanimiv tudi za tiste, ki radi jezdijo konje v naravi, čolnarijo ali pa brcajo žogo. Tukaj je na svežem zraku mogoče resnično najti za vsakega nekaj veselja. »Radi bi obnovili še staro hišo in pripravili prenočišča za naše goste. Nekateri bi radi kar nekaj dni ostali pri nas, pa jim zaenkrat tega ne moremo ponuditi. To soboto bo v poldanskem času k nam prijahalo 15 konjenikov iz Grosupljega. To srečanje z Žužem-berčani bo zanimivo in vsi se ga veselimo«, pravi Franc. J. PAVLIN • Na predlog krajevnega odbora iz Žužemberka je novomeški odbor krščanskih demokratov odobril družini Zupančič iz Stavče vasi v tolarski protivrednosti tisoč mark pomoči. Zupančičevim je namreč pogorel kozolec, v katerega je udarila strela. Pomoč jim je izročil novomeški župan Marjan Dvornik. ni čas bodo izrabili tudi za testiranje nove grafične podobe stranke, v kateri prevladujeta bela in pariško modra barva. Z. L.-D. NOVO MESTO — Sekretariat za kmetijstvo novomeške občine je doslej prejel 118 zahtevkov za vračilo odvzetega premoženja, od tega je 29 še nepopolnih. Opravili so že 48 ustnih obravnav, 4 pa so še razpisane, napisali 41 poročil o ugotovljenem dejanskem stanju in izdali 36 odločb o denacionalizaciji, od tega je 14 že pravnomočnih. V 10 primerih ne morejo izdati odločbe, ker še ni ustanovljen Slovenski odškodninski sklad kot zavezanec za vračilo premoženja. Med zahtevami za vrnitev premoženja so tudi tri popolne vloge cerkve. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora pa je doslej prejel 48 zahtev za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, od tega 44 popolnih. Z izjemo dveh primerov se zavezanci za vračilo negativno opredeljujejo do vračila in niso pripravljeni sklepati poravnav. Doslej so opravili 15 ustnih obravnav, izdelali 11 poročil o dejanskem in pravnem stanju ter izdali 6 odločb o denacionalizaciji, od katerih so 4 že pravnomočne. Ugotavljajo, da je reševanje zahtev za denacionalizacijo izredno zahtevno delo, saj obstaja vrsta nerešenih vprašanj v zvezi z izvajanjem zakona. Rigelnik o Adrii NOVO MESTO — Na obisku v Novem mestu se je podpredsednik slovenske vlade Herman Rigelnik s sodelavci pogovarjal tudi z vodstvom Adrie Caravan in predstavniki novomeške občine o težavah te novomeške firme. Po pogovorih je Rigelnik izjavil: »S problemom Adrie Caravan seje vlada seznanila 24. julija. Od takrat smo se večkrat pogovarjali o možnih rešitvah. Mislim, da je treba rešitev iskati med Adrio Caravan ter Ljubljansko in Dolenjsko banko. Čudno se mi zdi, da ti dve banki, ki sta največji upnici, ne moreta najti ustreznega načina za rešitev Adrie. Vsekakor je Adria Caravan ena najbolj uglednih slovenskih blagovnih znamk v tujini. Vladna agencija za prestrukturiranje je za reševanje tega problema odobrila 6 milijonov mark kredita, banke pa morajo dati garancijo. Tudi na današnjhem pogovoru smo iskali možne poti za rešitev Adrie. Vetjamem, da te poti so, in sem optimist.« SDP ponuja pošteno roko Predvolilni shod SDP — Gospodarska prenova za dvig kvalitete življenja — Karieristi so zdaj drugje NOVO MESTO — Novomeška občinska organizacija Socialdemokratske prenove (SDP) Slovenije je v petek pripravila predvolilni shod za člane in simpatizerje SDP. Vrt kandijskega hotela je bil nabito poln, čeprav na vabilu ni bila omenjena pogostitev in domača glasba. Obiskovalcev niso obremenjevali z dolgimi govori, ampak je podpredsednik stranke Borut Pahor, ki je bil, resnici na ljubo povedano, ena redkih nesivih glav na srečanju, kratko in jedrnato predstavil strankine cilje. V SDP poudarjajo, da bo od tega, kdo bo na naslednjih volitvah zmagal, odvisni: položaj zaposlenih, upokojencev in mladih, odpiranje novih delovnih mest, lastninjenje, vpliv tujega kapitala, gospodarjenje z gozdovi in še marsikaj drugega. SDP je na strani razvojno uspešne in socialno pravične države. Pahorje poudaril, da SDP ponuja realen program gospodarske prenove Slovenije, ki je pogoj za dvig življenjske ravni. »Smo vneti zagovorniki tržne ekonomije, ki naj bo uravnotežena. Zato veltko pozornost posvečamo socialnemu paktu. Breme prenove se ne sme opraviti na ramenih delavcev, ampak se mora porazdeliti. Smo državotvorna stranka, ki postavlja v ospredje prihodnjega mandata prav vzpostavitev gospodarskih okvirov za razcvet slovenskega podjetništva in njegovo vključevanje na svetovne trge. Žavračamo socialno demagogijo, ponujamo pa koncept uravnotežene razvojne politike. Zelo dobro vemo, da bo o dejanski suverenosti narodov v bodoče odločala njihova ekonomska moč,« je rekel Pahor. SDP na decembrskih volitvah ponuja volilcem, ki se bodo po lastni vesti odločali, komu dati svoj glas, pošteno roko, brez laži. »Politike ne razumemo KRKA IZOBRAŽUJE SODELAVCE IZ TUJINE OTOČEC — Konec avgusta so bili na enotedenskem usposabljanju na Otočcu Poljaki, ki jih je Tovarna zdravil Krka zaposlila v svojem predstavništvu, da bi lažje obdelovala to tržišče. Poljska je za Krko pomemben partner, letos naj bi tam prodala za okrog 18 milijonov dolaijev izdelkov. Zaradi sistemskih sprememb, decentralizacije in privatizacije pa je obvladovanje tržišč v vseh državah Vzhodne Evrope mnogo zahtevnejše kot včasih, ko seje dalo vse dogovoriti na enem mestu, zahodne konkurence pa ni bilo. Danes zaključuje marketinško izpopolnjevanje na Otočcu, ki ga pripravlja oddelek za medicinsko informatiko in propagando, še skupina Krkinih strokovnih sodelavcev iz Rusije, Ukrajine, Madžarske, Češke in Slovaške, ki so za Krko in njeno široko proizvodno paleto vse sama pomembna in perspektivna tržišča. kot boja za oblast in privilegije, ampak kot odgovornost za upravljanje javnih zadev. Karieristi so nas zapustili in na srečo s seboj v druge stranke odnesli boljševistične manire. V naši stranki so ostali ljudje, ki so verjeli in veijamejo v politično etiko in v etiko politike, zato bomo najodločneje obsojali vsako korupcijo, mafijastvo vseh vrst, privatizacijo politične moči,« je obljubil Borut Pahor. Z .L.-D. POLN KANDIJSKI VRT—Na petkovem predvolilnem shodu SDP v Novem mestu je program stranke in njene cilje na volitvah kratko in jedrnato predstavil podpredsednik Borut Pahor (desno). Sledil je sproščen klepet ob okusni obari in domači muziki (Foto: Z.L.-D.) NAČRT ZA POLICIJO SPREJET NOVO MESTO — Na seji 15. septembra je novomeški izvršni svet potrdil poročilo ocenjevalne komisije za javni anonimni natečaj za kompleks policije ob Roški cesti v Novem mestu. Novo policijsko stavbo v Novem mestu bodo zidali po načrtu, ki so ga izdelali v Arhi-tektnem ateljeju v Ljubljani. Potreben bo le nekaterih popravkov. Natečajni elaborat Vrata je prejel nagrado 600.000 tolaijev. Tudi drugo- in tret-jeuvrščena elaborata, nagrajena s 450.000 in 250.000 tolarji, sta nastala v Ljubljani. Prvega je prispeval Miloš Bonča, drugega pa Jurij Kobe. Še štiri natečajne elaborate so odkupili. Skupaj je na javni razpis prispelo kar 21 natečajnih elaboratov. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 26. septembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Market, Kristanova trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 7. do 21. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto • Šentjernej: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: Mercator— Standard, Prodajalna Rog • Žužemberk: Mercator—KZ Krka, Samopostrežba • Straža: Dolenjka, Market • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11 ure: Mercator—KZ Krka, Prodajalna Glavni trg 4 od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi Perko, market v Šentpetru od 8. do 17. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto Cvetoče finančno svetovanje V novomeški občini deluje 267 zasebnih podjetij — Največ novih nastaja za finančne storitve in trgovino NOVO MESTO — Žal bi bilo težko reči, da gre za zadovoljiva gibanja na področju prestrukturiranja gospodarstva, drži pa, da se število zasebnih podjetij v novomeški občini dokaj hitro povečuje in da se zlagoma povečuje tudi njihov delež v skupnih gospodarskih rezultatih občine. Leta 1990je bilo 148 takih zasebnih podjetij, ki so imela omembe vreden promet, lani 229, v letošnjem prvem polletju pa 267. Registriranih zasebnih podjetij je v občini precej več, in sicer 462. Vendar jih je po podatkih SDK polletni obračun predložilo le 267, 39 jih je dalo izjavo, da niso imeli prometa, 156 podjetij pa je bilo povsem tiho. Med delujočimi je največ podjetij v dejavnosti trgovine in finančno-tehničnih storitev, vsakih po slabo tretjino. Na teh dveh področjih, podobno pa tudi v gradbeništvu, prometu in zvezah, sta-novanjsko-komunalni dejavnosti ter osebnih storitvah, se število zasebnih podjetij tudi najbolj povečuje. V industriji, kmetijstvu in gozdarstvu ter gostinstvu in turizmu pa je stanje nespremenjeno. Deluje 33 industrijskih, 4 kme-tijsko-gozdarska in 9 gostinsko-turistič-nih zasebnih podjetij. Zasebna podjetja so v prvem polletju ustvarila dobri dve milijardi tolaijev skupnega prihodka, od tega desetino na tujem trgu. Izkazala so 91 milijonov tolarjev bruto dobička, za akumulacijo pa razporedila 81,5 milijona tolaijev, kar je petkrat več kot lani. Izgubo v višini 26.6 milijona tolarjev, kar je skoraj desetkrat več kot lani, je imelo 65 zasebnih podjetij. Več kot podvojilo seje število zaposlenih v zasebnih podjetjih, vendar pa je 432 ljudi glede na ves trud in tudi konkretno pomoč za razvoj po djetništva dokaj nizka številka. Pomoči iz programa PHARE za pospeševanje malega gospodarstva pa Novo mesto ne bo deležno. Za to so bile izbrane gorenjske občine, češ da imajo že jasno strategijo razvoja in usklajen program. Kot rečeno se delež zasebnih podjetij v gospodarskih občinskih rezultatih vztrajno povečuje. Posebno opazen je njihov četrtinski delež v bruto dobičku in 29-odstoten v akumulaciji. Take rezultate je ustvarilo 2 odst. zaposlenih, ki so v davkih in prispevkih udeleženi z 1.6 odst., v obračunanih bruto plačah pa še z dvema desetinkama manj. Po prikazanih podatkih so bile plače v zasebnih podjetjih kar za 30 odst. nižje od povprečja občinskega gospodarstva. Z. L.-D. Novomeška kronika CESTA - V krajevni skupnosti Birčna vas so se že leta 1984 lotili asfaltiranja poti med Starim in Novim Ljubnom. Vsi, ki “tangirajo” na to pot, so takrat dali enako vsoto denarja, s katerim pa so od 1.200 metrov lahko urediti le 800 metrov ceste. Sedaj so se odločili uredili še preostanek. A glej ga zlomka, tisti, mimo katerih je pot že asfaltna, o plačilu nočejo nič slišati, četudi se je gradbeni odbor omehčal in predlagal različen prispevek: za srečneže, ki že leta vozijo po asfaltu 200, za ostale pa 500 mark. Če prvih ne bodo omehčali, nameravajo drugi - jezni, ker so takrat pustili, da se je začela cesta urejati na napačnem koncu - oz. predsednik gradbenega odbora zapreti del nove ceste, za katero je zemljo odstopil zastonj. Pa naj se vozijo po starem ovinku! PROTOKOL - Na sobotno prvo promocijsko tekmo slovenske državne odbojkarske reprezentance z Madžarsko se je v Novo mesto, kot ie obljubil, pripeljal tudi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Ve se, da si kakšne posebne časti ne želi, a red je red in predsednik države si zasluži primeren sprejem, četudi pride “le” na tekmo. V Novem mestu pred športno dvorano ni bilo nikogar od oblasti, zato je zadrego popravljal urednik Studia D Sandi Pirš. S polurno zamudo, ko je Kučan že sedel • v dvorani, sta prispela piva novomeška moža, Marjan Dvornik in Boštjan Kovačič. Očitno ju je tekma z direktorji na Otočcu, ki so jih Občinarji tudi ugnali, tako zaposlila, da sta pozabila na obveznost in manire. MANIRE - Sicer pa protokol in osnove čisto navadnega lepega vedenja novomeški oblasti niso prvič povzročile težav. Župan Marjan Dvornik se od volitev sem vztrajno trudi, da ga tisti del občanov, ki m posebno goreč pristaš SKD in podobnih strank, ja ne bi imel tudi za svojega župana. Medtem ko je pripravljen priti na vsako prireditev “svojih” in mirno čakati vse zamude, ga drugi zaman vabijo. Tudi na petkovem shodu članov in simpatizerjev SDP se niti slučajno ni pojavil. ZABAVA - Sicer pa si bosta Milan Kučan in njegova soproga novomeško soboto verjetno zapomnila. Po tekmi so ju peljali na Otočec, kjer je bilo vzdušje že zelo lepo ogreto, pa ne le zaradi popoldanskega merjenja direktorskih in občinarskih sil v nogometu, kolesarjenju in lokostrelstvu. Visokega gosta ali vsaj soprogo si je za tisti večer hotelo prisvojiti kar nekaj direktorskih osebkov. Na koncu je bilo tako, da se je Bramacov šef jezil, da bo z direktorjem Novotehne komuniciral le še preko Kučana. Ta se je znašel in se pridružil pevsko razpoloženemu delu družbe. PIKNIK - Tisti, ki poslušajo novomeški radio Studio D, so se v soboto zjutraj načakali. Namesto ob petih, kot običajno, se je program pričel ob osmi uri. Reševali so se z iskrenim opravičilom: v petek je radijska ekipa pač imela piknik, ki se je malo zavlekel, vsi so bili v rožicah in so zjutraj zaspali. Točno se je zbudil le tehnik, ki pa sam ni mogel nič. SLOVENEC - V ponedeljek je novomeško občino obiskala delegacija slovenske vlade s Hermanom Rigelnikom na čelu, ki je lepo potrostal Dolenjce: avtocesta bo, ko se bo povrnilo zaupanje v sanirane banke in bodo ljudje spet bolj varčevali. Kaj, ni povedal, povedal pa je, da imamo previsoke plače. Dobimo 600, šlo bi nam pa le 400 mark. Sicer pa je ponedeljkov obisk dnevnik Slovenec v torek napovedal za “pojutrišnjem”. //> Ena gospa je slišala, da iz Slovenije izgnani italijanski podjetnik Faust« B. še naprej veselo sklepa pogodbe po Novem mestu in širši okolici. Z denarjem, ki naj bi sledil podpisu, pa je bo(j žalostno. NOVOMEŠKE PLAČE NAD REPUBLIŠKIMI NOVO MESTO — Delavci v novomeški občini — bilo jih je 23.364 ali 5 odst. manj kot pred letom — so junija prejeli v povprečju 30.319 tolaijev neto mesečne plače. To je bilo za 4 desetinke nad državnim povprečjem. Najbolje so bili plačani zaposleni v financah in drugih poslovnih storitvah, v družbenih organizacijah in skupnostih, v prometu in zvezah ter gozdarstvu. TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA NOVO MESTO — Interesente obveščamo, da bo informativni sestanek za tečaj krojenja in šivanja v petek, 2. oktobra, ob 16. uri v avli osnovne šole Grm v Novem mestu. Informacije na tel. 21-784. Vabljeni! Črnomaljski drobir MARIJA - V črnomaljski občini tarnajo, kako gre marsikje, zlasti pa v gospodarstvu, vse navzdol. Nekateri pravijo, da jih ne bi mogel rešiti niti bog. Zato pa ne bi bilo odveč, če bi si katera od strank, ki jih v občini ne primanjkuje, omislila kot stalno nalogo prikazovanje Marije. Znano je namreč, da so kraji, kjer se je domnevno prikazovala Marija, doživeli pravi razcvet. SVINJARIJA - Delegati občinske skupščine so na nedavnem zasedanju pri točki o posledicah suše poslušali tudi dolg ekspoze enega od ribičev, poplaknil našo svinjarijo v reki proti Metliki!” je bilo slišati vzdin iz delegatskih klopi. Kot protiukrep takšnim željam pa se je že začelo šušljati, da bodo morali osnovati delegatski klub Metličanov na začasnem delu in bivanju v Črnomlju ter metliških snah in zetov, ki se bodo v črnomaljski skupščini borili tudi za pravice Metličanov... ZBORI - Sedemurno zasedanje skupščine ter nenehna bojazen, ali bodo zbori, ki so bili na meji sklepčnosti, naslednji hip sploh & sklejrčni, sta pustili posledice tudi pri županu, ki je sejo vodil. Tako ob enem od glasovanju ni in ni mogel priklicati v zrak niti ene roke. Razumljivo, ko pa je h glasovanju pozival delegate zoora občin. Nekateri so to razumeli že kot začetek razpada črnomaljske'občine na tri dele. Sprehod po Metliki SPUSTA PO KOLPI s Krasinca do Metlike se je udeležil samo Nenad Je-lenčič, učitelj iz podzemeljske osnovne šole. Akcija je bila pripravljena v okviru tedna športa države Slovenije. Sklepati je, da je bila premalo razglašena, čeprav hudobneži pravijo, da se je Jelenčič lotil resnega veslaškega treniranja. Doslej se je namreč vozil v šolo s kolesom, računi pa da so pokazali, kako je čolnarjenje veliko cenejše. MILAN PAVLOVIČ iz Križevske vasi še vedno potrpežljivo čaka, da mu bo kdo povrnil škodo, ki je nastala ob letošnji Vinski vigredi. Z zapravljivčkom se je v njegov avtomobil zaletela konjska vprega, ki je prevažala po mestu obiskovalce te majske veleprireditve. Voznik kočije pravi, da ga je za “posel” najel Konjeniški klub Bela krajina. Vodstvo tega kluba se izgovarja na prireditveni odbor Vinske vigredi, le-ta pa, da res ne more odgovarjati za vsakega udeleženca v prometu. Zamotan krog, ki je vsekakor težko rešljiv, najbolj pa je prizadel in udaril po žepu imenovanega Križevčana, sicer živečega v Ljubljani. Za jropravilo svojega železnega konjička je odštel že pred meseci nekaj več kot 70.000 tolarjev. Vsekakor malce predrag spomin na letošnjo vinsko vigred. KIPAR MARTIN SKOUBER bo 3. oktobra predstavil svoje izvirne kozarce v gostilni Petra Badovinca na prišli znani Belokranjci ... Slovenci. Težko se je namreč odreči skušnjavi videti čašo, ki je ni mogoče odložiti, dokler je v njej le kapljica mjnega vina. Trebanjske iveri ŠČUKA - Član mirenskega pododbora sevniške ribiške družine Slavko Smuč bi pri priči prenehal kupovati krape, kvečjemu bi svetoval nakup plemenskih krapov. Šmuc pravi, da imajo s krapi, posebno s tistimi v ribniku v Lokah, nenavadne izkušnje. Neki Sevničan, visok ribiški funkcionar v RD, je namreč ves čas zatrjeval, da je v ribniku vsaj 1000 krapov, ko Pa so ribnik spraznili, so našteli komaj 150 primerkov. Sevničan še zmeraj zagotavlja, da ni šlo pri njegovi izjavi o številu krapa v ribniku za nikakršno ribiško sprenevedanje ali pretiravanje, P' njegovem je krape požrla ščuka, ki .so jo našli v ribniku... ŠPAGETI - Naš zvesti bralec nam sporoča, da je v vse bolj skromni gostinski ponudbi v trebanjski občini >zbor italijanske hrane s špageti in tortelini v gostilni Pri Ivki na Rakovniku prava osvežitev. Bralec Pravi, da sc je sicer tamkajšnja glavna kuharica vsestransko izobrazila v Italiji, a kaj, ko je hitrost postrežbe ostala balkanska. PETROL - Bralec, ki pogosto potuje v našo metropolo, je zvedel, da so pri Petrolu dobili namig, da bi bilo potrebno dodatno šolanje njihovih delavcev. Poučili naj bi jih o tako nepomembnih zadevah, kot je prijaznost do strank, p pranju šip, polnjenju zračnic itd. Med prve udeležence tečaja, ki naj bi potekal na bencinskem servisu na Rudniku pri Ljubljani, kjer te stvari že dobro obvladajo, naj bi uvrstili trebanjske črpalkarje. • Ženska je kol uganka: ni nam več všeč, ko smo jo enkrat odkrili. (Francoski pregovor) • Nič ni lepšega od kikirikanja na lastnem kupu gnoja. (Slovenskipoli tik) IZ NKŠIH OBČIN J ' . ' • * * 4 & - ■%£. -.V-,- s.; . IZ NKŠIH OBČIN L Metličan plava, Črnoma jec tone Belokranjski svobodni sindikat o razmerah v gospodarstvu — Zatevajo obisk podpredsednika vlade — Zaradi bornih plač sindikat nudi ugodnosti METLIKA, ČRNOMELJ — Medtem ko gospodarstvu v metliški občini še nekako uspeva obdržati se na površju, pa črnomaljsko vse bolj tone, je bilo slišati pretekli teden na seji belokranjskega območnega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Zato so zahtevali, naj podpredsednik republiške vlade nemudoma obišče Belo krajino. Sindikalne poverjenike zanima, kakšno je razmeije med zaposlenim v gospodarstvu in negospodarstvu, kakšne so plače in stroški na zaposlenega ter presežki delovne sile. Znano je namreč, da odhajajo na čakanje predvsem delavci iz gospodarstva. Opozorili so, da bi se marsikatero podjetje lahko rešilo iz krize, če bi bila država bolj poceni. Tako pa imajo marsikje komaj dovolj za 80 odst. plače po kolektivni pogodbi. Tudi zaradi tega se sedaj odločajo o tem, ali bi se sindikati v elektrokovinski in tekstilni industriji pridružili generalni stavki. Medtem ko so v prvi dejavnosti v Beli krajini mnenja deljena, pa se tekstilci še niso opredelili. Toda po besedah sindikalistov povsod tam, kjer imajo plače nižje od 80 odst. kolektivne pogodbe ali • Delegati črnomaljske občinske skupščine so na nedavni seji sprejeli sklep o tem, da občina vloži v Belt za 500.000 DEM občinskih obveznic. Kot je ob tem dejal v.d. direktorja Belta Zvonko Ivanušič, se povpraševanje po Beltovih izdelkih povečuje, a zaradi likvidnostnega šoka nimajo denarja za nakup materiala. Zato bodo ta denar namenili tudi za plačilo repromateriala. tudi o sindikalni trgovini, ki naj bi jo odprli prihodnje leto. Sicer pa je bilo iz Belta slišati, da so jim od zunaj obljubili pomoč pri reševanju podjetja, ko bodo zamenjali vodstvo. Toda ko so to letos poleti storili, ni bilo kaj prida pripravljenosti za pomoč. Z ministrstva za delo so sedaj obljubili plačilo odpravnine za 100 presežnih delavcev, čeprav je res, da je pred časom denar z republike za ta namen v Belt že prišel, a so se vodilni v podjetju ustrašili odpuščanja delavcev. Da bi ohranili socialni mir, so denar za odpravnine raje namenili za plače. Sindikalni delavec je opozoril tudi na pomanjkanje strokovnjakov, zastarelo tehnologijo ter zamudo pri izplačilu plač, saj so julijsko dobili šele 15. septembra. Vendar so v mehanski obdelavi prav zaradi te plače poldrugo uro stavkali, saj ne dosega niti 60 odst. kolektivne pogodbe. Sindikat v Beltu ne more več opravljati svoje vlo- ge, ker je le še »gasilec«. Težave imajo tudi v Lesoju, kjer so pretekli teden dve uri stavkali zaradi neizplačanih julijskih plač, območni sindikat za Belo krajino pa od matičnega podjetja Adrie Caravan zahteva zagotovitev socialne varnosti za hčersko podjetje. V Iskri sicer imajo delo in plače, vendar jih tepe precenjeni tečaj tolaija, saj skoraj 90 odst. proizvodnje izvozijo. Zato se boje, kaj bo prineslo prihodnje leto. M. BEZEK-JAKŠE PRORAČUNU GROZI PRIMANJKLJAJ ČRNOMELJ — V razpravi o polletni porabi denaija iz občinskega proračuna so na zasedanju skupščine ugotovili, da ob koncu leta grozi primanjkljaj. Zato so naložili izvršnemu svetu, naj stori vse za povečanje dopolnilnih sredstev iz republike. Črnomaljci tudi niso zadovoljni z razdeljevanjem denarja za demografsko ogrožna in obmejna območja, saj bi morala dati država več za oživljanje krajev ob meji. so brez perspektive, ne bi smeli imeti pomislekov. Prav zaradi vse večjih stisk ljudi pa sindikat nudi svojim članom vrsto pomoči in ugodnosti. Tako je v zadnjih desetih mesecih več kot 500 članov prejelo ugodne kredite ali denarno pomoč, omogočili so jim nakup ozimnice ter ugodnosti pri nabavi različnega blaga in pri obrtniških storitvah, razmišljajo pa Jadranka Rožič Dobrodošla pomoč • Sem proti temu, da seje republiške skupščine sklicujejo ob polni luni (Partljič) • Krščanstvo ni edini temelj naše civilizacije. (Gaber) • Cinizem je lahko predigra prave morale. (Marcuse) Človek nima kompleksov, ampak imajo kompleksi človeka. (Jung) Jadranka Rožič preko javnih del pomaga sta-rejšim Metličanom METLIKA — Jadranka Rožič iz Metlike po končani administrativni šoli ni mogla dobiti službe. Leto dni je nadomeščala delavko v zdravstvenem domu, sicer pa je kar poltretje leto čakala na zavodu za zaposlovanje. »Pripravljena sem bila poprijeti za vsako delo, a možnosti tako rekoč ni bilo. Zato so bila zame dobrodošla priložnost javna dela za pomoč starejšim in invalidnim v gospodinjstvu,« pravi Jadranka. V Metliki so ta dela stekla aprila letos. Ker je bila to novost, so bili ljudje, potrebni pomoči, v začetku nezaupljivi. Nekateri so pomoč celo odklonili. Kaj kmalu pa so spoznali, da je ta zamisel še kako dobra. »Seveda sem se morala ljudem povsem prilagoditi, prisluhniti vsaki njihovi želji. Vesela sem, da smo postali pravi prijatelji, in kot sami povedo, so z mojim delom zadovoljni. Ko sem bila na bolniškem dopustu, so se ustrašili, da me ne bo več k njim, in so rekli, da druge ne marajo,« pripoveduje Rožičeva. Jadranka je v začetku skrbela za sedem ljudi, odkar pa to delo opravljata dve, pomaga štirim. »V začetku so mi še povedali, kaj naj naredim, sedaj pa, ko pridem k hiši, že sama vidim, kaj me čaka. Menim, da bi morali na ta način pomagati še več ljudem tako v Metliki kot po vaseh. Ne razumem pa, da se kljub temu, da jih toliko čaka na zaposlitev na zavodu za zaposlovanje, noče nihče več odločiti za to delo. Saj ni prav nič sramotno. Gre za opravila, kijih tudi sicer delam doma,« pove Jadranka. M.B-J. POGINI RIB ZARADI AMONIAKA ČRNOMELJ — Kar za dve toni ribje poginilo v letošnjih treh poginih v Lahinji avgusta in septembra. Kot so pokazali izsledki raziskav, je v reki preveč amoniaka, krivec pa je seveda črnomaljska kanalizacija, ki se izteka v reko v središču mesta. Medtem ko je še dovoljena količina amoniaka pri iztoku fekalij v reko 0,1 miligrama na liter vode, pa je bilo ob drugem poginu konec avgusta tri kilometre od iztoka kanalizacije v Lahinjo v litru vode kar 1,2 mg amoniaka. To je bil tudi vzrok za tretji pogin rib, ki je bil pretekli teden, zadušitev in zastrupitev zaradi prevelikih količin amoniaka. NOV MOST NAD OBRHOM — Leseni most nad Obrhom na cesti, ki vodi od Metlike proti Rosalnicam, je bil dolgo tarča številnih kritik, sajje grozilo, da se bo podri Do konca oktobra pa bo črnomaljski Begrad zgradil nov, trden betonski most, ki bo veljal 6 milijonov tolarjev, denar zanj pa bo prispevala metliška občina. Ob tem je vodnogospodarska uprava tudi regulirala potok, denar za ta dela pa je zagotovilo ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. (Foto: M.B.-J.) 0 smeteh, ki jih ni, čeprav so Predlog Komunale, da bi odvažala smeti iz več naselij kot doslej — Kmetje res brez smeti? — Zgovorna črna smetišča — Nekatere »tišči« cena_________________ ČRNOMELJ — Črnomaljska Komunala sedaj odvaža smeti iz Črnomlja in 20 ostalih naselij za nekaj več kot 9.000 ljudi ali polovico prebivalcev občine. Na leto tako odpeljejo 15.000 prost, metrov odpadkov. Ker pa zatrjujejo, daje na deponiji pri Vranovičih dovolj prostora še za večletno odlaganje smeti, v Komunali pa imajo potrebna vozila in osebje, so se odločili odvoz razširiti na več naselij, tako da bi smeti odvažali še okrog 3.300 krajanom. Ta odločitev pa je naletela na različne odmeve tako pri krajanih kot pri delegatih občinske skupščine, ki so pretekli teden razpravljali o dopolnitvi odloka o ravnanju z odpadki. Znano je, da so že po odloku, kije bil sprejet leta 1989, imeli v Komunali precej težav pri izterjavi plačil za odvoz smeti, ker se prebivalci nekaterih vasi z odvozom niso strinjali. Svojo odločitev so utemeljevali s tem, da kmečka gospodinjstva nimajo komunalnih odpadkov, ki bi jih bilo potrebno voziti na občinsko deponijo. Drži sicer, da kmetje veliko odpadkov koristno porabijo, da pa jih mnogo tudi zavržejo, dokazuje 80 črnih smetišč v občini. Nekatera med njimi so celo na območju vodnih virov. Samo lani so delavci Komunale na komunalno deponijo odpeljali okrog tisoč prostorskih metrov gospodinjskih in kosovnih odpadkov, zlasti iz naselij v okolici Črnomlja. Opozarjajo pa, da bodo ljudje zagotovo prav na očiščena odlagališča znova odlagali smeti. Sicer pa je večina delegatov, ki so razpravljali o dopolnitvi odloka menila, da bi morali uvesti odvoz smeti za vsa gospodinjstva v občini. Komunali so očitali, da pobira smeti predvsem tam, kjer ima sama interes, ne ozira pa se na želje krajanov. Predstavnik semiške krajevne skupnosti je navedel vrsto vasi, kjer je dostop s smetarskim avtomobilom mogoč, a Komunali očitno ni do tega, da bi tja vozila po smeti. Drugi delegat, prav tako iz Semiča, pa je zahteval, naj določijo kar rok, kdaj bodo začeli voziti smeti iz vseh naselij v občini. Slišati je bilo tudi predlog, naj bi še enkrat napisali odlok o ravnanju z odpadki za prihodnji, in ne pretekli čas. M. BEZEK-JAKŠE Turistični obračun Preslaba osveščenost ČRNOMELJ — Leto se nagiba h koncu in v Črnomlju zopet delajo obračun, kaj so naredili v turizmu ali bolje, kaj so zamudili Nepravičen bi bil tisti ki bi trdil da ni bilo prav nič storjenega, saj sta bila izdelana prospekta Bele krajine in gostinske ponudbe, vodič po gozdni učni poti Planina-Mirna gora, v izdelavi sta vodnik po krajinskem parku Lahinja in karta mesta Črnomlja Posneli so videokaseto, pet se jih je odločilo, da bodo gostitelji ob vinski cesti, bilo pa je tudi nekaj predstavitev krajev ob Kolpi na sejmih v Ljubljani Spodbudno, bi rekel optimist, pesimist pa bi pristavil, češ kaj pomagajo prospekti, kaj kmečki turizem ob vinski cesti, kaj gostinska dejavnost, čepa vsega tega ni moč nikomur ponuditi Zanimiv bi bil podatek, koliko turistov je letos obiskalo črnomaljsko občino, vendar ga najbrž, vsaj točnega ne, nimajo nikjer. Za Belokranjce pa ni potrebno izdajati ne prospekta v ne snemati kaset, saj Belo krajino tudi brez tega očitno dobro poznajo. Celo tako dobro, da raje kot na izlet po deželici ob Kolpi krenejo na potovanja okraj Gorjancev ali še raje kar onkraj severne in zahodne slovenske meje. Dovolj zgovoren podatek, koliko dajo Črnomaljcem zaslužiti turisti, pa je, da je znašal delež gostinstva in turizma v družbenem proizvodu črnomaljske občine leta 1990 komaj 3,3 odst Vprašanje je, ali bo, ko bodo čez dve leti (!) ugotavljali letošnji delež, kaj večji Še vedno namreč drži da Črnomaljci turistično niso ravno najbolj osveščeni, kar potrjujejo tudi s tem, da jim v Črnomlju kljub nekajkramim poskusom ni uspelo sestaviti niti upravnega odbora turističnega društva, kaj šele, da bi našli predsednika. M. BEZEK-JAKŠE VRSTA POSODOBITEV METLIKA — V Metliki poteka vrsta del, ki bodo prispevalavk lepšemu iz-gledu in urejenosti kraja. Že lani so se v okviru javnih del lotili urejanja struge in obrežja Obrha, popravili kamnito ograjo nad izvirom Obrha, uredili pot proti pokopališču. Ta dela so bila ugodno ocenjena, zato se letos nadaljujejo. Tako pravkar urejajo kanalizacijo, mostiček in stopnice od CBE proti Mestnemu trgu, pa okolico vrtca, čaka pa jih še ureditev okolice v novem blokovskem naselju. Metlika je ali pa bo letos dobila še nekaj pločnikov. Največji metliški naložbi pa sta v letošnjem letu filter za čiščenje pitne vode na Veselici ter ureditev mosta čez Obrh pri Rosalnicah. Lesenega bo zamenjal trdnejši most, še prej pa bodo morali delno regulirati strugo potoka. Seveda s tem metliških načrtov še ni konec, saj naj bi letos med drugim stekla tudi gradnja nove avtobusne postaje. ALESSI ZA ČAJ IN KAVO LJUBLJANA — V galeriji Ars so v torek, 22. septembra, odprli zanimivo razstavo Tea & Coffee, se pravi Čaj in kava, predstavljena je namreč kolekcija posod za čaj in kavo znamenite italijanske družbe Alessi, ki že več kot 70 let izdeluje drobne namizne predmete in predmete za hišno uporabo, predvsem v bakru, medenini in alpaki. Alessi je postal svetovni pojem vrhunskega oblikovanja, proizvodi te družbe so v mnogih muzejskih in galerijskih zbirkah, od Metropolitanskega muzeja v New Yor-ku do Narodnega muzeja modemih umetnosti v Kyotu. Cekinček spet delali na Mirni? V trebanjski občini in kmetijski zadrugi bi radi poskrbeli za letno okrog 3000 ton presežkov krompirja, ki naj bi ga 40 delavcev predelalo v čips_ TREBNJE — »Kot občina smo zainteresirani za krompir oz. za predelavo 3000 ton krompirja v krompirjev čips,« je dejal predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj in na seji izvršnega sveta svetoval direktorju podjetja SMER-KO, dipl. inž. Antonu Kotarju, ki proučuje možnosti za postavitev linije za krompirjev čips Cekinček, naj se poveže s Kmetijsko zadrugo Trebnje in Kolinsko. Kotar do obisti pozna vse tovarne, ki naredita letno po okrog 1000 ton čipsa, GDSTRAŽBERKZMAGOVALEC3. SMODEJEVEGA MEMORIALA — Občinska gasilska zveza Trebnje in gasilsko društvo Veliki Gaber sta se v soboto izkazala kot dobra gostitelja ženskih in moških gasilskih ekip ter veteranov iz 7 občin dolenjske, posavske in zasavske regije. Gasilci so se na 3. srečanju za plaketo Jožeta Smodeja pomerili v metu torbice v cilj, hitrem oblačenju in vaji z vedrovko (na posnetku članice GD Bela Cerkev iz novomeške občinske gasilske zveze). Konkurenca je bil naj hujša pri članih, kjer so že drugič zmagali gasilci iz Stražberka (OGZ Trebnje), 2. je bilo GD Trnovec (OGZ Sevnica), 3. GD Kamence (OGZ Novo mesto), 4. GD Brežice - okolica 5. GD Radeče (OGZ Laško) itd. Pri članicah so zmagale Studenčanke (OGZ Sevnica), pri veteranih pa TrebanjcL (Foto: P. Perc) so se ukvarjale oz. se še ukvarjajo s predelavo krompirja v nekdanji Jugoslaviji, saj je imel pri vseh prste vmes, seveda tudi pri mirenski Kolinski. Pravi, da srbska tovarna čipsa v Čačku zaradi blokade vsaj zaenkrat ne bi pomenila resne konkurence že leta 1965 v Mirenski dolini rojeni blagovni znamki Cekinček, da pa je izdelovalec čipsa iz hrvaške Garešnice zelo agresiven in si očitno tudi z dumpinškimi cenami hoče pridobiti večji kos pogače na slovenskem tržišču. Kako si sicer razložiti poslovno potezo Hrvatov, ki so še v začetku tega leta prodajali čips po 50 do 58 tolarjev, zdaj pa so ceno spustili na 27 do 37 tolarjev! Oba tuja proizvajalca študija, ki stajo podprla trebanjska vlada in tukajšnja kmetijska zadruga pa je pokazala, da bi v Sloveniji lahko prodali letno vsaj 425 ton, možnosti pa so tudi v izvozu. »V Sloveniji še ogromno govori o krompirju in vsi bi delali pomfri, bodisi da gre za tistega v Velikem Gabru ali mizarja s Trojan ali onega interesenta iz Prekmurja. Tako preprosta pa krompirjeva tehnologija le ni, da bi si že vsak lahko omislil njegovo predelavo kar v garaži, kakor da bi imeli opravka s kakšno stiskalnico ali stružnico. Tovarna na Češkem, s katero sodelujem pri izdelavi Cekinčka, ima skladišče za 22.000 ton krompirja. Naložba v linijo čipsa z vso infrastrukturo je za nas nedosegljiva, saj za to niso pravi časi in niti ne vemo, kdaj bodo. Kakršnekoli načrte že imajo v Kolinski, menim, da je edina stvarna inačica, ki bi jo kazalo natančno proučiti, postavitev linije za čips v tovarni Kolinske na Mirni. Uporabili bi skladišča za krompir, ki sicer kljub raznim predelavam, ne bodo najbolj funkcionalno služila drugim namenom. Izkoristili bi t.i. 1. in 2. linijo v predelavi krompirja, to je do prebiralnega traku po lupljenju. Za tem trakom bi namestili dodaten rezilni stroj. Za samo predelavo, od blanširanja naprej do friteze, bi naredili nov prizidek z okrog 160 m2, pakiranje izdelka pa bi lahko združili z ostalimi izdelki v sedanji pakirnici. V Kolinski so tehnologi precej bolj navdušeni nad takimi rešitvami kot ekonomisti,« je povedal inž. Kotar. P. PERC [fl Lil IZ NKŠIH OBČIN rsm iiJ.iiit IZ NNŠIH OBČIN LJi Za prizadete se mora zavzeti skupščina Strokovni posvet o du-ševno prizadetih RIBNICA — 11. septembra je bil v Miklovi hiši v Ribnici strokovni posvet o problematiki Ribniške osnovne šole s prilagojenim programom Jožeta Petka in dela z duševno prizadetimi v ribniški občini. Sklicala ga je ravnateljica šole Olga Čeme z namenom, da bi se razrešile nekatere dileme v zvezi z novim statusom, ki naj bi ga dobila šola oziroma njena dosedanja dejavnost po ukinitvi samostojnosti. Posveta so se udeležili tudi svetovalec direktorja Zavoda za šolstvo dr. Darko Opara, predsednik Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Tomaž Jereb in pod,-predsednik zveze ter donedavni dolgoletni direktor delavnic pod posebnimi pogoji v Mengšu Bruno Kocbek. Utemeljitvam ravnateljice, da bi bilo s strokovnega vidika bolje, če bi delavnice pod posebnimi pogoji ostale v sklopu šole, je prav s stališča stroke oporekala direktorica Centra za socialno delo Majda Vrh, podprl pa jo je tudi Tomaž Jereb.« Šolski sistem v življenju normalnih ne predstavlja nekaj, kar bi jih spremljalo od rojstva do smrti, in če si prizadevamo, da bi tudi prizadetim omogočili čim bolj normalno življenje, jim je potrebno omogočiti tudi drugačno, ne le šolsko skrb,« je dejal Jereb. Dodal je še, naj zaposleni v šoli Jožeta Petka svojih kadrovskih težav in problemov ne rešujejo pod krinko stroke. Vrhova je ob tem povedala, da kadrovskih problemov pravzaprav ne vidi, saj v Ribnici obstaja potreba po organiziranju mobilne službe, prav tako pa tudi oddelka za delovno usposabljanje. Prav zaradi slednjega so si bili razpravljala enotni, da bi v Ribnici morala biti vsaj dva oddelka s prilagojenim programom, kar bi glede na število otrok lahko bilo že sedaj. Zato se Vrhova tudi ni strinjala s sklepno oceno strokovnega posveta, ki jo je podal predsednik ribniškega izvršnega sveta Janez Henigman, da bi za letos ostalo tako, kot je določilo ministrstvo za šolstvo. Dr. Opara je menil, da bi ministrstvo lahko spremenilo svojo odločitev, da je v Ribnici lahko samo en oddelek s prilagojenim programom, še med tem šolskim letom, če bi se za to dovolj odločno zavzeli poslanci ribniške skupščine. M. LESKOVŠEK-SVETE Miro Ferlin 0 grobovih največ vprašanj KOČEVSKA REKA — Podjetje Snežnik iz Kočevske Reke ima več dejavnosti. Ustanovili so tudi poslovno enoto za turizem, ki jo vodi Miro Ferlin. Zdaj, po odprtju območja Kočevska Reka, pa je zanimanje za to dejavnost kar precejšnje. Miro Ferlin nam je o tem povedal: »Območje Kočevske Reke obišče v zadnjem obdobju na dan povprečno po dva avtobusa turistov, ob vikendih pa tudi več. Prihajajo iz vse Slovenije. To so enodnevni izleti, ker nimamo dovolj prenočišč. Ko bodo prenočitvene zmogljivosti zgrajene, pa bomo lahko organizirali dvo- ali večdnevne izlete in razširili našo ponudbo še na sosednja območja. Avtobuse s turisti sprejmejo naši vodiči že v Ribnici, kjer jim pokažemo ribniške zanimivosti. Potem jih preko Rakitnice in Grčaric peljemo do Gotenice in Kočevske Reke, kjer jim na kratko predstavimo občino Kočevje in podrobneje krajevno skupnost Kočevska Reka.« Na vprašanje, kaj izletnike najbolj zanima in po čem sprašujejo, je Miro Ferlin odgovoril, daje največ vprašanj o povojnem obdobju, ko je bilo območje Kočevske Reke zaprto. Številni vprašujejo, če so tu delali zaporniki, ki so bili obsojeni na dachavskih procesih oz. če so tu na smrt obsojene postrelili, pa tudi o povojnih pobojih domobrancev in drugih, prt čemer se izkaže, da večina izletnikov ne razlikuje Kočevskega Roga in Kočevske Reke. J. PRIMC Razsipno se ne sme obnašati nihče Predlog renominacije ribniškega občinskega proračuna je povzročil razpravo RIBNICA — Minuli četrtek so na seji ribniškega izvršnega sveta obravnavali skupščinsko gradivo. Razpravo je zaradi nestrinjanja z dodeljenimi sredstvi povzročil predvsem predlog renominacije občinskega proračuna. Člani izvršnega sveta so zavzeli tudi stališče do nekaterih »spomejših« zadev, tako denimo do preimenovanja nekaterih ulic v Ribnici in do predloga izgradnje ribniške obvoznice. - Delavci mariborskega Gradisa—Nizke gradnje so z manjšo zamudo prejšnji teden pripeljali na nasip podprosluli savski most, oz. uradno brv za pešce, ki je zanihal(a) ob otvoritvi in gaje sevniška občina zato takoj zaprla, dva 28-tonska armiranobetonska pilota. Najpozneje v 14 dneh naj bi s tem posegom po večali potrebno togost sredinskega stebra. Za pešce bodo uredili na vsaki strani ojačanega stebra manjši razgledni ploščadi, podobni tistim na novomeškem mostu čez Krko. Pozneje bodo vgradili še dušilne elemente, za kar pa ne bodo več potrebovali tako lepega vremena oz. nizke Save. Na posnetku: z dvigalom približujejo pilot k problematičnemu stebru.(Foto: P. Perc) Vode ni za požare niti za živino Bodo vaščani Kamenice kmalu prišli do vodohrama, ki bi jih rešil kroničnega pomanjkanja pitne vode iz dotrajanega vodovoda Šentjanž—Krmelj? Janez Mihelič je kot šolnik in zadolžen za šolstvo na občinski upravi skušal za šole iztržiti nekaj več, kot jim je po predlogu renominacije občinskega proračuna do konca leta namenjeno. Menil je, da so materialni stroški za šole problematični, motila pa so ga predvsem izhodišča za'šole. Načelnik oddelka za gospodarstvo Peter Levstek je dejal, da so prav šole dobile za materialne stroške v letošnjem letu bistveno več kot drugi občinski porabniki, in zatrdil, da je za materialne stroške v šolah namenjenega denarja dovolj. Mihelič je menil, da bi potrebovali vsaj še milijon tolaijev, vendar na predlog ostalih članov izvršnega sveta, naj pove, komu naj na račun šol denar odvzamejo, tega ni hotel storiti. Razpravo so zaključili z ugotovitvijo predsednika izvršnega sveta Janeza Henigmana, daje občinski proračun zelo omejen in da se zato nihče ne more obnašati razsipno. Člani izvršnega sveta so se odločili, da bodo skupščini predlagali, naj pod- ŠIFRER GOST »VRTILJAKA 92« SEVNICA — Vzgojno-varstveni zavod Ciciban, Osnovna šola Sava Kladnika in Zveza kulturnih organizacij Sevnica vabijo v soboto, 26. septembra, ob 14. uri na kulturno-zabavno prireditev Vrtiljak 92. Prizorišče te pestre in zlasti med otroki, ki jim je predvsem namenjena, priljubljene prireditve bo okolica sevniškega vrtca in njegovi prostori. Na ogled bo modna revija Biba vi-ja, za zabavo pa bodo poskrbeli kantav-tor Andrej Šifrer, plesna skupina s Senovega, ansambel Melanie, čarovnik Niko, sevniška godba na pihala in drugi. MERKATORJEVA NAGRADNA IGRA SEVNICA — V soboto, 3. oktobra, bo sevniški Merkator, ki letos praznuje 15-letnico, z žrebanjem srečk, modno revijo in zabavnim programom zaključil veliko nagradno igro za svoje kupce. Eden izmed kupcev Merkatoija, ki je naenkrat kupil v njihovih trgovinah vsaj za 500 tolarjev, bo dobil za prvo nagrado avtomobil R 4, druga nagrada za kupce je motorno kolo, tretja pralni stroj itd. »Katrca« za prvonagrajenca oz. tistega, ki bo imel pri žrebu največ sreče, je na ogled v blagovnici Sevničanka. OBNOVA CESTE NA VELIKI CIRNIK ZAMUJA ŠENTJANŽ — Sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora pri sevniški občini, inž. Jože Kolar, ni zadovoljen z izvajalcem del Marjanom Kotarjem iz Male Ševnice, kije nedavno dal najboljšo ponudbo za posodobitev makadamske ceste od Podboršta do Velikega Cirnika. Kolarje tudi vodstvu KS Šentjanž povedal, da se ta obrtnik s svojim odnosom norčuje iz krajanov in Občinarjev. KAMENICA — Huda suša ni le povzročila veliko škode v kmetijstvu in nevšečnosti v številnih gospodinjstvih, ampak njene posledice ponekod še močno občutijo. 15 gospodinjstev vasi Kamenica je praktično brez vode že dva meseca in prav nič ne kaže, da bo kmalu kaj bolje. »18 let je že, odkar je bil zgrajen vo- Pred 18 leti smo zahtevali svojo vodovod od Šentjanža do Krmelja. Od do, kerješentjanška voda ob dežju kal- Šentjanža, ki seje pozneje odcepil, smo zadnje krilo. Žal krajani ugotavljamo, da je vzdrževanje vodovoda, za kar je dolžna skrbeti krajevna skupnost Krmelj, zelo slabo. Nazadnje so v odročnih vaseh pobirali vodo lani avgusta. Po besedah predsednika KS Krmelj je vode v zajetju nad Šentjanžem dovolj, da teče čez. Problem pa je dotrajani vodovod, ki veijetno ni bil dovolj strokovno narejen, zato so izgube vode velike in smo pogosto brez nje. V zadnjih letih kar pri dveh požarih od treh ni bilo vode niti za gašenje. Tako seje zgodilo tudi na kmetiji Goletovih, kjer redijo 30 do 35 glav živine in smo krajani pred štirimi leti pomagali v enem mesecu pokriti pogorelo največje gospodarsko poslopje v KS Šentjanž. na; kako je z njeno (ne)oporečnostjo pa naj svoje povedo inšpektoiji. Če KS Krmelj ne zmore upravljati vodovoda, pre odločitev stanovalcev Trga Veljka Vlahoviča o preimenovanju njihove ulice. Odločitev o tem, kakšno ime naj bi v bodoče trg imel, so prepustili skupščini. V zvezi s projektom gradnje ribniške obvoznice so se, kljub temu da podjetje PRITISKI SVOJCEV KOČEVJE — Pred kratkim je iz Kočevja odšlo 66 beguncev, tako da jih je bilo konec prejšnjega tedna prijavljenih skupno 688. V občini pa je tudi precej neprijavljenih beguncev. Na občinskem odboru Rdečega križa seje samo v zadnjem času oglasilo okoli 50 ljudi, ki bi želeli dobiti status begunca. Dnevno pa se pri njih oglašajo tudi ljudje, ki bi želeli pripeljati svojce iz Bosne. Zanima jih, kako bi jih lahko spravili iz taborišč in ogroženih območij. Rdeči križ prosijo tudi za pomoč pri iskanju in izdaji dokumentov, s katerimi bi njihovi svojci dobili pravico do bivanja v Sloveniji, vendar jim Rdeči križ pri-tem ne more pomagati, saj nima takšnih pooblastil. Pritiski svojcev so občasno izredno močni, zlasti tedaj, kadar agresor v Bosni etnično čisti obsežnejša območja, tako kot denimo pred kratkim območje Sanskega Mosta. Hrvatom je huje Doklej zagate z domači-mi sezonskimi delavci? SEVNICA — S sezonskimi delavci, ki jih dobi sevniški Merkator s spiska nezaposlenih pri zavodu za zaposlovanje za obiranje hmelja pa tudi jabolk in hrušk, imajo neprimerno več težav kot s sezonci iz Hrvaškega Zagorja. Za obiranje hmelja so tako letos potrebovali okrog 80 sezoncev. Prijavilo seje 44 nezaposlenih, k podpisu pogodbe jih je prišlo 33, do konca pogodbenega dela jih ie zdržalo komaj 19! Če gre za obiranje jabolk ali hrušk, se takšen primanjkljaj delovne sile niti ne pozna, povsem druga pesem pa je, če za strojem za obiranje hmelja, ki se vrti dan in noč, naenkrat umanjka kar peterica delavcev. Tako neodgovorne domačine so reševali Zagorci, ki so pripomogli, da so količkaj normalno spravili v sušilnico že tako zaradi suše za okrog 40 odst. okrnjeno količino pridelka. Kriza pri nas očitno še ni tako hudo prizadela standarda naših državljanov, kot jo občutijo sosedje prek Sotle, sicer bi veijetno precej bolj resno izkoristili sleherno priložnost za zaslužek, četudi ne ravno najboljši. P. P. Meles njeni izgradnji nasprotuje, odločili za eno od treh predlaganih možnosti izgradnje. Odločili so se za varianto C, ki ni nujno, da bi tudi obveljala, saj je v tem trenutku pomembno predvsem to, da bi se gradnja obvoznice lahko pričela. Gradili naj bi jo etapno, s tem da bi pričeli delati od Partizanske ceste preko Male Hrovače. M. LESKOVŠEK-SVETE PONOVNO NESKLEPČNI KOČEVJE — Prvi sklic kočevske občinske skupščine po počitnicah se je končal ravno tako neslavno kot pred-hodnji. V zadostnem številu so se zbrali le poslanci družbenopolitičnega zbora. O razlogih ponovne nesklepčnosti zbora krajevnih skupnosti pa tudi zbora združenega dela tokrat niso razpravljali. Župan dr. Mihael Petrovič je pripomnil, da bi bilo morda bolje, če bi bila seja v delovnem času, s čimer seje večina strinjala. Skupna seje bo tako ponovno sklicana, bila pa naj bi že prihodnji torek ob 13. uri. VSE POGOSTEJŠE KRŠITVE RIBNICA —11. septembra je bila v prostorih Obrtne zbornice Ribnica razširjena seja izvršilnega odbora zbornice in odbora gostinske sekcije. Povod za sklic so bile vse pogostejše kršitve odloka o poslovnem času v gostinskih lokalih. Zaradi tega so ribniški policisti v letošnjem letu dali že 36 prijav zoper lastnike gostinskih lokalov v Ribnici. Udeleženci seje so ugotavljali, da si zakona o javnem redu in miru in odloka o poslovnem času ne razlagajo vsi enako. Po odloku bi morali biti gostinski lokali ob 23. uri zaprti in izpraznjeni. Gostil-ničatji so zatrjevali, da jih ob navedeni uri zapirajo, da pa je težava v tem, ker gostov ne morejo spraviti iz lokalov. V razpravi je bilo poudaijeno, da se bodo morali gostje in gostinci privaditi na spoštovanje odloka. S soglasjem sosedov in krajevne skupnosti ter privolitvijo ribniškega izvršnega sveta pa bi bile lahko v poletnem času gostilne odprte do 24. ure. ZA PRIZADETE V SUŠI RIBNICA — V ribniški občini so iz proračunskega denaija, namenjenega za pospeševanje proizvodnje hrane, namenili 800 tisoč tolaijev za odpravo posledic suše. V sodelovanju s kmetijsko zadrugo in pospeševalno službo bodo kmetom nudili pomoč pri nakupu koruze, ječmena in krmil. Osnova za dodelitev pomoči je število glav živine. Po 70-odst. prodajni ceni bodo lahko nabavili po 50 kg krmil na eno govedo. Pod ugodnimi pogoji bodo kmetom že v kratkem ponudili v nakup zaenkrat skupno okoli 90 ton koruze, ječmena in krmil. Milan Jamšek naj ga prevzame sevniška Komunala, čeravno se vsi zavedamo, da bi bilo to bržda dražje. Stanje ne bi bilo tako kritično, če bi velik porabnik te vode in v zadnjem času zelo slabi plačnik, krmelj-ska Metalna, dokončala svoj rezervoar za vodo. Imajo tudi potopno črpalko, da bi lahko za hlajenje kompresorja uporabljali industrijsko vodo iz Hinje namesto iz vodovoda. Pogovaijamo se, da bi nad našo vasjo zgradili vodohram za 90 do 100 m3 vode. Mogoče bi bil potem Krmelj občasno ponoči brez vode. Zdaj se nekako za silo rešujemo z vodo iz izvirov, ki so nam jih odsvetovali ob gradnji zdajšnjega vodovoda. Upamo, da nam bo občinski sekretariat za varstvo okolja, kot so nam obljubili sevniški občinski možje, pomagal pri dogovoru med krajevnima skupnostma Šentjanž in Krmelj, da bi končno odpravili našo stisko,« je povedal Milan Jamšek. P. P. Čevelj ima dušo, država pa davke Obrt: čevljarstvo SEVNICA — Čevljarji so čudni tiči: več ko imajo dela, bolj sedijo. No, za kazen ves čas sami sebe tolčejo po kolenu. Včasih je prav gotovo bilo tako, dandanašnji pa je malce drugače. Kemija je dala lepila, ko jih še ni bilo, so zbijali čevlje z brezovimi »klinčki«. In tako dalje. Vse razlike med nekdanjim in sedanjim čevljarstvom bi naštel kvečjemu kak star čevljar. Stoparjev rod iz Sevnice ga premore; čevljarski obrti je dal Franca, kijih ima danes že triinosemdeset. Stoparjev, ki so se doslej »tolkli po kolenu«, je več, saj govori družinsko ustno izročilo, a tudi papirji, da so ti čevljarili že sredi prejšnjega stoletja. »Dolgo že traja, vendar najbrž ni bilo za tako rokodelstvo, kot je naše, nikoli težje, kot je zdaj. V socializmu so nas davkarji pustili kolikor toliko pri miru. Zdaj pa kar naenkrat take dajatve, da jih čevljar nima odkod plačati,« pravijo Fran-čevi potomci, ki jih ob tem kar mine, da bi kdaj nadaljevali hišno obrt. Prepričani so, da so obljube o pomoči t.i. deficitarnim dejavnostim malo več kot čvek. Kljub temu Stoparji iščejo možnosti. da bi čevljarili še naprej. V Sevnici obnavljajo in posodabljajo delavnico. In ker »ne moreš samo na stare čevlje čakati«, so že skoraj ČEVLJAR — Za Sloparjeve je bolje, da jim ljudje nosijo popravljat kovčke (kot na fotografiji), kakor da bi po toliko letih, kot čevljarji, oni sami »spakirali kovček« in se nehali ubadati z obutvijo. trdno odločeni, da bodo čevlje ne samo popravljali, ampak tudi delali. Ko tako razgrinjajo misli in načrte, se zazdi, da so pravi čevljarji, takšni, da ima zanje čevelj dušo. Posebej se to zdi ob pogledu na stari del delavnice. Spominja na hitro urejen muzej, toliko je v njej starega orodja in listin, ki izpričujejo hišno tradicijo. »Muzealije« pa so ob koncu dvajsetega stoletja žal premalo za uspešen posel v toliko zapostavljeni panogi, kot je čevljarstvo. Zato bodo Stoparjevi kmalu začeli izdelovati z obnovljenim strojnim parkom copate in pozneje čevlje. L. M. Drobne iz Kočevja ODPADLA SEJA - Minuli četrtek sklicane seje kočevskega izvršnega sveta ni bilo. Tisti, ki so zaprosili za posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, bodo zato še malce dlje v negotovosti, potrpeti pa bodo morali tudi vsi tisti, ki jih zanima, kako bo s šolo v Stari Cerkvi. OBČINSKI PRAZNIK - V dneh od 1. do 3. oktobra bodo v Kočevju potekale številne kulturne in športne rireditve v počastitev praznika občine Ločcvjc. Osrednja prireditev bo na predpraznični dan, 2. oktober. Za slavnostnega govornika so povabili iredsednika republiške vlade dr. aneza Drnovška. ZAHTEVA PO POJASNILU - Od obiska ministra za promet in zveze Marjana Kranjca, Kočevci niso pričakovali veliko. Kočevski župan dr. Mihael Petrovič je razgovor z ministrom označil za uvod v agresivnejšo politiko občine do republiške uprave za ceste. Da je mislil resno, je dokazal že naslednji dan po ministrovem obisku. Na republiško upravo za ceste je naslovil pismo, v katerem zahteva, da se mu odgovori na vprašanja, kje je denar, ki je bil namenjen za izgradnjo nadvoza pri Liku. Odgovor na to vprašanje je zelo jromemben, od njega pa je tudi odvisno, ali se ne bodo prebivalci Poljanske doline, ki že dve leti groze s protestno akcijo, slednjič morda zanjo le odločili. Ribniški zobotrebci NOVI STARI PROBLEMI - Reševanje romske problematike je vse prej kot lahko delo. Ko se zdi, da je z določitvijo lokacije romskega naselja problem vsaj delno rešen, se slej ko prej izkaže, da je bilo vse skupaj brezplodno delo. Tako je tudi z romskim naseljem v Goriči vasi. Lokacija Romov v Goriči vasi je zato večkrat predmet razprav na sejah sveta krajevne skupnosti Ribnica. Vaški odbor Goriča vas je že pred časom zahteval, naj se obstoječa lokacija sanira ali vsaj omeji. Danes lahko ugotavlja, da kljub rednemu tedenskemu preverjanju ribniških policistov ni možno zagotoviti učinkovitega nadzora nad priseljevanjem Romov in širjenjem naselja. preselili, je težko reči, pa bo menda tudi to kmalu znano. PLAKATNA MESTA - Tisti, ki že resno razmišljajo in se pripravljajo na bližnje volitve, ne morejo mimo tako pomembne zadeve, kot je obveščanje občanov. Razmišljanja o določitvi plakatnih mest in postavitvi dodatnih panojev za plakate tam, kjer bi bilo to potrebno, zato niso prcuranjcna. Ker v ribniški občini le redka vabila, obvestila, razglasi, plakati in podobno obstanejo več kot le dan ali dva, tudi razmišljanja SKD iz Sodražice o jrostavitvi zastekljenih panojev niso odveč. UGODNEJE ZA STARŠE RIBNICA — Z avgustovskim povišanjem ekonomske cene za ribniški vrtec seje razmerje v deležu, ki ga v ekonomski ceni pokriva proračun, in deležem, ki ga plačujejo starši, močno prevesilo v prid staršev. Prispevek staršev je namreč ostal nespremenjen in znaša za vrtec 3.842 tolaijev in za jasli 5.053. Nova ekonomska cena za vrtec je 8.959,40 tolaijev in za jasli 12.563,60 tolarjev. ( Sevniški paberki BIFE IN ŠPORT - Že ko so predstavniki sevniškega TVD Partizan in Športne zveze napovedali, da bodo (Kidali prostor ob rokometnem igrišču zasebniku, lastniku trgovine Maxim> da bi tamkaj uredil bife, so tudi na seji sevniške vlade izrazili pomisleke o (nc)združljivosti športa in alkohola. Najbolj odločno je bil proti takemu načinu zagotavljanja denarja za dejavnost TVD Partizan dr. Jurij Pesjak. Zdaj, ko se prenova prostorov vleče kot jara kača, prihajajo tudi iz vrst tclcsnokulturnih delavcev vse bolj glasni protesti, češ da je TVD Parti; zan sklenil z zasebnikom pogodbo, ki ga ne priganja k zaključku del, ampak prej nasprotno. Športnike moti tudi razbita steklenina na igrišču, ki jc posledica nenavadne komercializacije in (začasno?) spremenjene namembnosti športnega igrišča. Bo kdo jKrskrbcl za ustrezen red ali semkaj spada le ugašanje reflektorjev? RIBIŠKA - Eden najstarejših ribičev v sevniški družini, Bine Zakšck, sc jc na letni skupščini RD Sevnica znebil kar nekaj ‘uiserov.” Na retorično vprašanje, kdaj bodo spet čiste vode, si jc odgovoril, zakaj ne prepovedo ribolova, če so ribe strupene. Tajnik Boris Mejak je odvrnil, cla so naročili že vsaj 10 analiz in vedno so dobili pavšalen odgovor: “Cc poješ eno ribo na teden, ne boš umrl!” B|nC jc dodal, da poje tri ribe na teden-Njegovi kolegi so sc lahko prepričan, da jc še pravi kerlc. • Enostavno je prenehati kaditi: j02 sem to že večkrat naredil. (Twain) Krške novice ja V: KJE SI? - Občinski odbor Demokratske stranke iz Krškega pripravlja za jutri ob 17. uri v sejni sobi kulturnega doma aktualno okroglo mizo z naslovom Kultura v kriki občini - kje si? Iz vabila ni preveč jasno, o kateri kulturi bo govor. 'sekakor lahko upamo, da jo bodo našli, še preden jim bo uspelo priti v parlament. Ostale krške parlamentarne stranke je doslej še niso našle, vsaj politične ne. PREDVOLILNA - Več kot očitno je, da so tudi krške stranke spet začutile predvolilni vonj. Čeprav morda še ne uradno, so se vendarle v praksi že spustile v trd boj. Začela so se srečanja in pred vrati je vrsta razprav, okrolih miz in ostalih debatnih oblik, s katerimi bodo stranke želele pokazati, kako mislijo in kaj vse bodo naredile. Ljudje pa niso neumni, da bi verjeli predvolilnim floskulam. Stranke so svoje obraze pokazale že doslej in če bi sklepali po njihovih rezultatih v skupščini, se bo Krčanom zelo težko odločiti, koga naj obkrožijo na volilnih lističih. SVINJSKO DRAGO - Tako nekateri ocenjujejo svinjsko meso s farme pitancev na Pristavi pri Krškem. Če so še nedavnega tarnali, da ne morejo poskrbeti za ekološko sanacijo farme, ker zaradi konkurence z juga ne morejo v ceno všteti tako velikega stroška, imajo zdaj proste roke. Svinine v državi primanjkuje, zato si jahko privoščijo visoko ceno (kupci si je ne morejo, a to je že druga zgodba). Ob priložnosti bomo morali na obisk na farmo, da nam bodo razložili, koliko odstotkov od povišane cene bo namenjeno za ekološko sanacijo. Novo v Brežicah VIŠJA SILA - Posjance v brežiški skupščini je udarila elektrika. Ne sicer v glavo ali kam drugam v telo, ampak v električne naprave. Ko so želeli najbolj vroče razpravljati o tem, kaj je renominacija in kaj rebalans proračuna, je zmanjkalo elektrike. Zapletlo se je, ker tehnika razprav ni Poslanci na škode mogla snemati za zapisnik. Posla so dobili odmor, čeprav bi, resnici '"■u~ nekateri lanko *---------- ” ljubo, nekateri lahko brez razpravljali naprej. V zapisniku ne bi bilo velike škode, mnogi v skupščinskih klopeh pa niti opazili ne bi, da mikrofon ne dela. DVAKRAT - Tudi v brežiškem izvršnem svetu se včasih držijo rekla, da je “bolje dvakrat kot nikoli”. Tako so v delovni vnemi dvakrat imenovali člane gradbenega odbora za večnamenski prostor v KS Globoko. Napake so se hitro spomnili in jo koristno uporabili: preklicali so prvi sklep o imenovanju in sprejeli drugega, z drugimi imeni. “CORPUS DELICTI” - Tožilstvo ima to smolo, da mora hraniti nekatere dokazne materiale. Včasih se zgodi, da ti niso samo v mapah in skrbno zloženi na policah, ampak zahtevajo precej več prostora. Med dokaznimi predmeti so namreč tudi sekire, noži in druge, v določenih razmerah usodne reči. Tožilstvo se je nedavno pritožilo, ker je občina dal; y najem enega izmed prostorov, ki ga je včasih uporabljalo samo. Menda bi ga spet potrebovalo. Občani Brežic upajo, da ne za nove dokazne predmete. 11 BR€EISK€-minske plošče znanemu slovenskemu botaniku in krškemu rojaku Alfonzu Pavlinu. V okviru tega simpozija, ki mu pripisujejo mednarodni pomen, je bilo v krškem kulturnem domu že včeraj popoldne predavanje z barvnimi diapozitivi na temo »Znamenitosti slovenskega rastlinstva«. Posavje na poti k enotni regiji Pobuda republiki POSAVJE — Brežiška, krška in sevniška občina že dalj časa iščejo stičišča svojih skupnih interesov, ki bi vzpodbudila tesnejše sodelovanje in skupne akcije. Regija je bila v svoji, politično sicer kratki zgodovini vedno nekako razdeljena, čeprav zemljepisno nedvomno sodi skupaj. Posavske občine so pogosto vezali na povsem različne območne ustanove. Zdaj so Posavci vse bolj prepričani, da mora regija ostati celota, še posebno v sistemu bodoče lokalne samouprave. Pred kratkim so se na seji Sveta posavskih občin opredelili za lastno območno enoto zdravstvenega in invalidsko pokojninskega zavarovanja. Sevničani in Brežičani trenutno urejajo zadeve s tega področja v Celju, medtem ko morajo Krčani po usluge v Novo mesto. Ob tem je treba omeniti zapravljen čas in pome stroške, navrh vsega pa še manjšo kakovost uslug in daljšo čakalno dobo zanje. Svet Posavskih občin se zavzema tudi za to, da bi regija imela svojega lastnega jjogajalca pri sklepanju jjogodb s jjodročja otroškega varstva in lastno enoto zgodovinskega arhiva. Zaradi tega so člani sveta sklenili na ustrezna ministrstva poslati pobudo za ustanovitev skupnih posavskih služb. BRANKO VODOPIVEC, SKZ — LS: »Naša stranka ugotavlja, da je zahteva po glasovanju o nezaupnici izvršnemu svetu čista politična želja po oblasti brez kakršnegakoli zagotovila o izboljšanju gospodarskega stanja v občini. Podprli bomo le tisto pobudo glasovanja o nezaupnici IS, ki bo istočasno predložila novega mandatarja z boljšim programom.« VILI JUREČIČ, SDP: »Vzroki sedanje krize so v neučinkovitosti IS v preteklem obdobju, v neodzivanju na opozorila za ukrepanje (SOP, Novo-les). V skupščini ne moremo priti do glasovanja, česar se v Demosovih strankah dobro zavedajo, vendar se niso pripravljeni soočiti s posledicami takega ravnanja. Za trenutek bi morali vsi pozabiti na stranke in glasovati po svoji vesti. Možni so tudi posamični odstopi ali pa v skrajni sili razpust skupščine in razpis predčasnih volitev. Predsedstvo skupščine je že sklicalo medstrankarske sestanke, vendar se nekateri dogovorov ne držijo.«-IVAN MIRT, LDS: »Poslanci LDS smo med podpisniki predloga o nezaupnici vladi, ker nismo zadovoljni s padcem kvalitete življenja občanov. Ker bi to morala biti glavna skrb IS, je potrebno preveriti, koliko zaupanja še ima pri poslancih. Preveijanje ni sramota, ampak je osnovni prijem demokratične družbe. Kako dalje? Treba je vzpostaviti dialog med strankami, o OBČINA BREŽICE SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA Cesta prvih borcev 18 68250 BREŽICE na podlagi sklepa Izvršnega sveta SO Brežice objavlja natečaj za oddajo v najem: poslovne prostore v pritličju stavbe Cesta prvih borcev 11, ki obsegajo 87,28 m2 POGOJI NAJEMA: — mirna storitvena dejavnost — redno plačevanje najemnine — predplačilo za 6 mesecev — sklenitev pogodbe v 8 dneh po prejemu obvestila o izboru Interesenti lahko dobijo informacije o prostorih in ostalih pogojih najema pri a. Miranu Kaudeku v Sekretariatu izvršnega sveta (soba št. 24) vsak delovni dan od 7. do 9. ure. Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti z označbo »Ne odpiraj! — najem!« v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Občina Brežice, Sekretariat izvršnega sveta. V ponudbi natančno navedite vsebino dejavnosti, s katero kandidirate za prostore, svoje podatke oz. podatke pravne osebe, ki jo zastopate. O izbiri bomo kandidate obvestili v nadaljnjih 15 dneh. l ig< )di ie števi Ikesl krivaji D pasti Dobri gospodarski rezultati brežiških podjetij samo pesek v oči? BREŽICE — Tudi v tej občini ugotavljajo, da so razmere poslovanja zelo težke. Podjetja najbolj žuli previsoka cena kapitala, kije v marsikaterem od njih osnovni vzrok za izgubo. Manjša podjetja nimajo dovolj denarja za normalno poslovanje, zakon pa bankam zaenkrat dovoljuje, da gledajo le na svojo korist. Pretirano visoke obresti ne dovoljujejo podjetjem, da bi normalno zaživela, poleg tega manjšim podjetjem krediti mnogokrat niti niso dosegljivi. Banke same nočejo, ali bolje, ne znajo presoditi, v katero dejavnost je varno vlagati, medtem ko pristojne ustanove za tako oceno nimamo. Tako se dogaja, da so banke, ki sojih nekoč s svojimi deleži ustanovila podjetja kot svoj servis, zdaj postale vsemogočne in zaradi zadolženosti in nezmožnosti odplačevanja obresti in glavnic kupujejo taista podjetja. Kakšen bo sistem, v katerem bodo banke lastni- ce največjih podjetij, in ko bo teh zmanjkalo, verjetno tudi manjših? O tem veliko razmišljajo v brežiških podjetjih, ki vsa po vrsti spadajo med manjša in so jim vrata do kapitala še toliko bolj zaprta. Glede na dane gospodarske razmere je poslovanje brežiškega gospodarstva še kar zadovoljivo. Seveda ne tako zelo, da bi lahko Brežičani počivali na doseženih lovorikah, kajti biti najboljši med najslabšimi je že od nekdaj slaba tolažba. Je j>a lahko vzpodbuda, da z malo več truda in predvsem več znanja, ki ga v Posavju še vedno stalno primanjkuje, v bodoče dosežejo še kaj več. Rezultati gospodarjenja v občini so ugodni le navidezno. V tem se skriva nevarnost, kajti nikjer ne piše, da so tudi trajni. Že površna analiza kaže, da so bolj fiosle-dica trenutnih razmer. Tudi zato je vodstvo brežiške občine ugotovilo, da same številke ne povedo dovolj, temveč jih je treba primeijati z republiškim pov- Živali zdaj koljejo po evropsko Agraria Brežice odprla posodobljeno klavnico, ki ustreza evropskim predpisom in pogojem za izvoz — Večje zmogljivosti — Kdaj tudi predelava? _ prečjem. Terme Čatež na primer so letos dosegle boljše rezultate kot v letu 1990, ko so bili pogoji gospodarjenja bistveno ugodnejši. Treba pa je ugotoviti, da gre to predvsem na račun povečanega števila domačih gostov, ki niso imeli veliko možnosti za preživljanje dopusta v tujini ali na Jadranu. Brejce so tudi med najslabšimi v Sloveniji po ustvarjenih prihodkih na tujih tržiščih (le 4,4 odst. vseh prihodkov), kar kaže, da podjetjem, maj'hnim kot so, še ni uspelo najti poti k tujim kupcem. Od 182 podjetij se jih le 11 družbenih in 8 zasebnih ukvarja z izvozom. Občina je trenutno osrednji servis za gospodarstvo, saj nameni za njegov pospešen razvoj več sredstev kot običajno druge občine. Dejansko bi podjetja morala najti kapital drugje,zato bo v prihodnje potrebnih mnogo več pogovorov z bankami. Obuditi bo treba nove naloge gospodarske zbornice, ki mora razbremeniti občinske uprave in končno postati ustanova, ki bo povezovala gospodarstvo, ga predstavljala širše ter mu pomagala iskati kapital in nova tržišča. B.DUŠIČ-GORNIK čemer je zdaj večina strank enakega mnenja, vprašanje pa je druga stopnja dialoga, tj., koliko je kdo pripravljen popuščati.« PETER ŽIGANTE, SSS: »Ker je občina Krško precej zdrsnila na področju družbenega standarda in vlaganj mislimo, da je treba stvari drastično spremeniti. Padec na vseh področjih je tudi vzrok za krizo. Naša stranka je pred časom na to opozorila predsednika SO Vojka Omerzuja, kije na volitvah kandidiral na naši listi. Ravno tako teijamo odgovornost ostalih, saj je morda rešitev ravno v odstopu vseh — vodstva skupščine in izvršnega sveta.« DANILO SITER, SKD: »Po mojem osebnem mnenju lahko iščemo vzroke za nastalo krizo predvsem v željah določenih vplivnih in ambicioznih posameznikov nekaterih strank, da bi zrušili sedanji IS. Toje privedlo do podpisa 10 delegatov DPZ o nezaupnici. Vsekakor imajo to pravico, vendar bi morali prej oceniti trenutek, v katerem živimo. V skupščini bi bilo treba preveriti delo IS, mu določiti naloge in roke za izvedbo in ga šele glede na rezultate postaviti pred zid. V primeru neučinkovitosti se predlaga konstruktivna nezaupnica (vnaprej znan novi mandatar z jasnim programom). Če bi šlo vsem, vpletenim v krško krizo, res samo »za narodov blagor«, bi jim moralo biti vseeno, kdo bo potejgnil voz iz blata. Krščanski demokrati se zato skupščine s takim dnevnim redom ne bomo udeleževali.« IGOR AVSEC, SDSS: »Naša stranka ne zagovaija neprihajanje na seje skupščine, temveč se zavzemamo za razgovore. Podpiramo možnost, da sedanji izvršni svet ostane z istim vodstvom, a z nekaterimi novimi sekretarji. Sprejemamo tudi konstruktivno nezaupnico sedanjemu izvršnemu svetu. Če bo novi mandatar imel boljši program, ga bomo tudi mi podprli.« MILAN KUPLENIK, Zeleni: »Podpiramo glasovanje o nezaupnici IS, ker vlada ni uresničila programov, zaradi katerih smo jo podprli. Ukvaija se z drobnimi stvarmi, ni pa ji uspelo uveljaviti interesov občine v državi. Ko je prišla nezaupnica na dnevni red, so poslanci krščanskih demokratov in kmečke zveze zapustili sejo, saj je to v večini njihova vlada. Mislimo, da ni druge poti, kot da pridejo na sejo skupščine in se tam vidi, koliko podpore še ima vlada.« RORE: PITNA VODA JE STEKLA KRŠKO — Krčani so včeraj ob 13. uri pripravili otvoritev priključka krškega vodovoda na globinsko pitno vodo iz Ror. MINISTER PROTNER OBISKAL BREŽICE BREŽICE — V ponedeljek seje v Brežicah mudil slovenski kmetijski minister Jože Protner. V prostorih kulturnega doma so se na okrogli mizi skupaj s predstavniki brežiškega kmetijstva pogovarjali predvsem o letošnji suši, o njenih vzrokih, posledicah in ukrepih. Izrazili so bojazen, da se bo pomoč zakasnila, saj je jesenska setev pred vrati. Ministra so opozorili, da ima njihova občina na ministrstvu kar 14 projektov za namakalne sisteme, ki jih bo, glede na nauk iz letošnje suše, treba čimprej uresničiti. Beseda je tekla tudi o celostnem urejanju podeželja, saj ravno v brežiški občini teče poskusni projekt »Močnik«, in o problemih veterine, ki so se vzpostavili z novo državno mejo. Po razgovoru so ministru pokazali še nasad mladih topolov, ki ga je 80-odstotno uničila suša, ter učinek namakalnih naprav v nasadu. BREŽICE — Agraria Brežice, proizvodnja in trgovina je v zadnjih dveh letih postala po bruto prometu in kapitalu najmočnejše podjetje v občini. Dvesto zaposlenih je v tem času povečalo obseg proizvodnje kar za 40 odst. Državna meja jim je sicer vzela 60 odst. trga pri prodaji jgje in 40 odst. trgovanja z mesom in hruškami, vendar so si našli nove kupce doma in v tujini. Tako so za tretjino povečali proizvodnjo jajc, stalež živine pa od 250 na 550 glav. Kot je dejal direktor podjetja Ivan nekaj novih trgovin in mesnic, pred Vučajnk, ne čakajo križem rok na zakonodajo o lastninjenju. Zanje so procesi preoblikovanja podjetij in lastnine le postranska zadeva, medtem ko je najpomembnejše, da podjetje dobro posluje. Da bi ohranili delovna mesta, so v dveh letih v novo proizvodnjo vložili 6 milijonov DEM. Uvedli so rejo puranov in z zmogljivostjo 18 tisoč živali postali največji proizvajalec puranjega mesa v državi (150 do 200 ton mesa v enem turnusu). Kot edini v Sloveniji gojijo tudi race, trenutno 3.000 živali, že čez dve ali tri leta pa naj bi to število naraslo na 20.000. Odprli so kar kratkim pa so začeli s poskusnim delom v prenovljeni klavnici. Naložba v sodobno klavnico, ki zdaj ustreza evropskim normativom, jih je stala 1,5 milijona mark. K prenovi jih je pravzaprav prisilila odločitev medobčinskega inšpektorata, ki je zaradi zastarele tehnologije, ekoloških problemov in neskladnosti s sodobnimi predpisi klavnico zaprl. Sprva so bili jezni, ker v Sloveniji še vedno nemoteno delajo tudi klavnice, ki imajo še slabše razmere. Menijo, da bi morali tudi na te enako pritisniti, da ne bi bremena izpada proizvodnje in naložb nosili samo oni. Kljub vsemu so zdaj zadovoljni, saj so se z možnostjo dnevnega zakola 300 do 400 prašičev in 60 do 70 telet uvrstili med 7 največjih klavnic v Sloveniji. De- • Trenutno dosegajo v klavnici okrog 70 odst. zmogljivosti in to ob delu v eni izmeni. Rezervo imajo tudi za potrebe lastne predelave, s katero niy bi začeli v letu 1994, ko bodo dnevno v trajne in poltrajne izdelke predelali 2 toni mesa. Že zdaj imajo zagotovljeno tržišče za 300 kg mesnih izdelkov, računajo pa, da bodo v dveh ali treh letih našli kupce še za ostale predvidene količine, saj omembe vredne predelave mesa v tem koncu še ni. avmea. ^ DUŠ1Č-GORNIK ^ ^ 0pmti Se noie sama! (poto: B kultura in izobra- ževanje Jurij Mikuletič razstavlja v Kočevski Reki Dobitnik »grand prixa« KOČEVSKA REKA — V kočev-skoreški galeriji (prenovljeni Dulmino-vi hiši) so pod pokroviteljstvom Snežnika odprli že četrto letošnjo likovno razstavo. Tokrat so povabili medse primorskega slikarja in kiparja, diplomiranega veterinarja Jurija Mikuletiča. Veliko število ljudi na ponedeljkovi otvoritvi kaže, da vlada med domačini za Mikuletičev prikaz živali veliko zanimanja. Na otvoritveni svečanosti je Mikuletičeva dela strokovno predstavil prav tako slikar, magister biotehniških znanosti Janez Černač, ki je posebej poudaril veliko avtorjevo poznavanje živalske anatomije in njegovo delovno zavzetost ter nadarjenost. Mladi umetnik pa je od obiskovalcev dobil poseben aplavz, ko so zvedeli, da je Svetovno združenje za varstvo narave in lovstva s sedežem v Parizu na svojem rednem kongresu letos v Marakešu podelilo Mikuletiču za njegov obsežni in bogati umetniški opus njihovo največje priznanje »grand prix«. Jurij Mikuletič je v Kočevski Reki ponudil na ogled 15 slik v olju, 15 grafik, 9 akvarelov in 5 skic. Pokrovitelj Snežnik pričakuje, da si bo zanimivo razstavo ogledalo poleg domačinov tudi večje število prebivalstva kočevske občine in seveda tudi skupine turistov, ki jih je iz dneva v dan vse več. I. STANIČ Ne dovolimo izsiljevanja! Tako menijo črnomaljski delegati, nasprotniki odkupa Stoničevega gradu, kot ga predlagajo na občini ČRNOMELJ — Odločitev o tem, ali bo Črnomelj v prihodnjih nekaj letih dobil muzej ali ne, je bila odvisna od delegatov občinske skupščine. Ti so se na seji pretekli teden odločili, da ne. Omenjeni muzej naj bi namreč uredili v Sto-ničevem gradu v središču mesta. Problem pa je v tem, da v njem živita dve stranki, ki bi ju morali izseliti. Za eno od njih, Jožeta Kuzmo, so na občini našli drugo hišo, ki bi jo tudi odkupili, tako kot so že dve, ki pa sta še vedno nenaseljeni, če ne bi bilo prevelikih razlik v ceni. Sodni cenilec je namreč ocenil vrednost Kuzmovega dela Stoničevega gradu na 4,1 milijona tolarjev, hišo Zdravka Jakovca, v katero naj bi se Kuzma pre- PRIJAVITE SE NA TEČAJ! METLIKA — Tukajšnja Ljudska knjižnica še do konca septembra zbira prijave za jezikovne in druge tečaje, ki jih razpisuje enota Ljudske univerze pri črnomaljskem Zavodu za izobraževanje in kulturo. Če bo dovolj prijav, bodo tečaji v Metliki, zato je dobro, da se prijavite v čim večjem številu. Na voljo so tečaji za nemški jezik od I. do III. stopnje za mladino ter od I. do V. stopnje za odrasle; za angleški jezik od I. do V. stopnje za otroke ter I. in IV. stopnja za odrasle; tečaj I. in II. stopnje italijanščine za odrasle ter slovenski jezik za Neslovence; poleg tega pa še strojepisni tečaj ter tečaj šivanja in krojenja, oboje za mladino in odrasle, tečaj strojnega pletenja, vodenja knjig v zasebni obrti ter dekliška šola. ALOJZ KONEC V MINIARTU ČRNOMELJ — Akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice se po dveh letih zopet vrača v črnomaljski Miniart. Z novimi deli se bo predstavil na razstavi, ki bo odprta do 9. oktobra, otvoritev pa bo v petek, 25. septembra, ob 20. uri. Vabljeni! selil, na 7,5 milijona tolarjev, omenjeni prodajalec pa hiše ne da za manj kot 10 milijonov tolarjev. Zaradi takšne razlike v ceni sta nakup in menjava nepremičnin mogoča le, če bi delegati skupščine občine ugotovili, daje podan javni interes. Kot že rečeno, seje večina delegatov na koncu odločila proti takšnemu javnemu interesu, čeprav so bili nekateri tudi drugačnega mnenja. Strinjali so se, da se vrednost kulturnega spomenika ne more izraziti v ceni — Stoničev grad so namreč na isti seji razglasili za kulturni spomenik — in da stavbe s tolikšno zgodovinsko vrednostjo ne gre prepuščati slučaju. Nič niso imeli tudi proti muzeju, toda takšna možnost menjave se jim je zdela predraga. Menili so, da stavba s tem, če je še ne bodo odkupili, ne bo izgubljena, saj je zaščitena, niso pa se pustih izsiljevati z edino možnostjo. Dopustih so celo, da v občini najdejo dve ali tri h£e, ki bi jih lahko zamenjali za stanovanje v Stoničevem gradu, pa bi se potem tudi lažje odločili. Že vnaprej pa so zavrnili morebitne očitke, da tisti, ki bodo glasovali proti odkupu, niso kulturni. Eden od njih seje celo vprašal, ah je to kultura, da bodo dah 200.000 DEM za Stoničev grad in še veliko denarja za obnovo stavbe, po drugi strani pa bodo — v mislih je imel močno onesnaženo Lahinjo, ki teče skozi mesto — pomrli v lastni umazaniji. M. BEZEK-JAKŠE PESNIŠKI BOREC Te dni je izšla trojna številka revije Borec, ki je po novem, a že uveljavljenem konceptu postala revija za zgodovino, literaturo in antropologijo. Številka je v celoti posvečena poeziji, in sicer gre za antologijo poljskega pesništva vojnega obdobja od leta 1939 do 1945. Obsežen prevod del več kot 50 pesnikov sta opravila Tone Pretnar in Rozka Štefanova, kije skupaj z Nikom Ježem antologijo uredila ter zbrala podatke o pesnikih. Spremno besedo je napisal Niko Jel NEGOTOVA PRIHODNOST — Folklorna skupina iz Dragatuša je ena redkih v črnomaljski občini, ki redno vadi V njej so se pred poldrugim letom zbrali v glavnem folkloristi, ki so pod strokovnim vodstvom Zdenke Pezdirc plesali že v osno vni šoli, se za nekaj let razili, sedaj pa znova znaili pod njenim okriljem. Poleg znanih belokranjskih ljudskih pesmi, plesov in običajev so izbrskali in se naučili tudi zelo stare pesmi To je bil sicer trd oreh, toda po tonskih zapisih »Lepa Ane govorila«jim je uspelo obuditi skoraj pozabljene pesmi Čeprav so zagnani pa se 30 plesalcev in muzikantov boji kako naprej, saj jih veliko nastopa v izposojenih nošah, kijih bodo morali vrniti denarja za nove pa nimajo. (Foto: M.B.-J.) PREKINITEV POUKA V ČREŠNJEVŠKI ŠOU ČRNOMELJ — Delegati občinske skupščine so sprejeli predlog o začasni prekinitvi pouka na podružnični šoli na Črešnjevcu, ki sicer velja že od 1. septembra. S tem predlogom se strinjajo tudi v matični osnovni šoli v Semiču in v krajevni skupnosti. Vendar pa predlagajo, naj bo stavba še naprej vzdrževana, da bo v njej lahko pouk, če se bo povečalo število otrok, zato naj ne uporabijo šolskega poslopja za druge namene ah celo prodajo. »BOŠTANJSKI FANTJE« POSLEJ OKTET VALVAZOR BOŠTANJ — Oktet Boštanjski fantje bo do decembra dodobra prenovil in obogatil svoj koncertni program, s katerim naj bi spomladi nastopih na turneji pred občinstvom številnih slovenskih krajev. Boštanjčani so se odločili, da svoj oktet poimenujejo po polihistoiju baronu Janezu Vajkardu Valvasorju. Prihodnje leto, ko bo preteklo 300 let od smrti tega velikega moža, bo oktet Valvasor iz Boštanja s svojo kulturno poustvarjalnostjo na žlahten način počastil to spominsko obletnico. Prispevek k zgodovini zdravstva Šola za sestre: zdravstveno šolstvo na Slovenskem (1753 —1992) — V Sloven-skem šolskem muzeju v Ljubljani zbrano gradivo si je res vredno ogledati V Slovenskem šolskem muzeju na Plečnikovem trgu l v Ljubljani je bila 9. aprila odprta razstava, ki prikazuje razvoj izobraževanja zdravstvenih delavcev na Slovenskem od njegovih začetkov pa do današnjih dni (na ogled je do novembra, od ponedeljka do petka, med 9. in 13. uro). Skozi zgodovino te za zdravstvo tako pomembne dejavnosti nas popeljejo kronološko in tematsko razvrščeni dokumenti, fotografije in učbeniki. Razstavo popestrijo tudi učila in uniforme, ki sojih uporabljali pri praktičnem pouku na šoli in v zdravstvenih ustanovah. Poleg lega si lahko ogledamo videoprojekcijo o zdravstvenem šolstvu po letu 1948 in diapro-jekcijo o sedanjem delotfhem utripu v zdravstvenih šolah. Razstavo spremljata zloženka in obširen katalog, v katerem popelje bralca 19 avtorjev skozi razvoj šolstva pri nas. Članke spremljajo fotografije, kopije dokumentov, preglednice in obširna bibliografija. Ko se sprehodimo po razstavi in katalogu, vidimo, da sega začetek zdravstvenih šol v Sloveniji v sredino 18. stol. Leta 1753 je bila namreč ustanovljena babiška šola v Ljubljani, kije delovala neprekinjeno do leta 1981 (228 let), ko je bila s šolsko reformo in prehodom na usmerjeno izobraževanje ukinjena. Pred ustanovitvijo te šole so se bodoče babice izobraževale predvsem praktično — spremljale so zdravnika ali babico pri delu. Obiskovale pa so lahko tudi zasebne tečaje. V prvih letih delovanja šole je bilo zaželjeno, da so se prijavljale kandidatke, ki so že rodile. Pouk je trajal različno dolgo: najprej so bili to nekajmesečni tečaji, leta 1948 pa je bilo uvedeno dveletno in 1960. leta štiriletno šolanje. Babiški šoli je sledila šele leta 1924 prva sestrska šola. Njena ustanovitev in delovanje sta povezana s prizadevanji dr. Matije Ambrožiča in naše prve medicinske sestre Angele Boškinove, da dostojno poskrbita za zanemaijene in zapuščene otroke. Tako je bil leta 1922 ustanovljen Zavod za socialno in higiensko zaščito dece ter v njegovem okviru dve leti pozneje tudi strokovna šola s programom socialnohigienske zaščite otroka, kije leta 1931 razširila program in postala Šola za zaščitne sestre. Leta 1949je postala štiriletna in dobila naziv Šola za medicinske sestre v Ljubljani. Leta 1954 pa je dobila status višje šole, čeprav je kot taka delovala že dve leti prej. Za potrebe pravilne higiene in nege otroka je bila leta 1929 ustanovljena šola za otroške sestre negovalke; prvo leto je delovala kot šestmesečna in nato do leta 1951 kot enoletna ustanova, po tem letuje postala dveletna in leta 1959 štiriletna. Zaradi vse večjih potreb po splošnih medicinskih sestrah je bil na šoli odprt še oddelek za ambulantno-bolnišnično smer. Šola je aprila 1967 leta dobila naziv Šola za medicinske sestre Ljubljana in imela tri oddelke: ambulantno-bolnišničnega, pediatričnega in oddelek za odrasle z obema navedenima usmeritvama. Strežniško osebje v bolnišnicah se je vse do začetka 20. stol. izobraževalo predvsem s praktičnim delom; redovnice karitativnih redov pa so imele v pripravah na redovno službo tudi nekaj pouka o strežbi bolnikov. Organizirano šolanje bolničarjev se je začelo na pobudo Vincencijeve družbe leta 1908. Potekalo je v obliki tečajev in bolniško-strežniških šol, ki jih je med drugimi organiziral tudi Rdeči križ. Med okupacijo je tovrstno izobraževanje potekalo v okviru partizanske sanitete. Razmah bolničarskih šol in tečajev po vsej Sloveniji je bil zlasti širok prva leta po vojni. Močneje pa so se začele razvijati tudi sestrske šole, ki so s šolsko reformo leta 1960 postale štiriletne srednje šole za izobraževanje medicinskih sester splošne oziroma specialnih smeri. Z uveljavitvijo usmerjenega izobraževanja leta 1981 je prišlo do enotnega vzgojno-izobraževalne-ga programa zdravstvenega varstva, in sicer dvoletnega za bolničaije in štiriletnega za medicinske tehnike. Ta kratek vpogled v razstavo in katalog je le drobec od vsega bogastva virov in podatkov, ki so nam tu na razpolago in so pomemben prispevek k zgodovini zdravstva na Slovenskem. Mag IVANKA ZAJC-CIZELJ ČETRTEK, 24. IX. SLOVENIJA 1 10.00-13.00 in 15.00J1.40 TELETEKST 10.15 VIDEO STRANI 10.25 PROGRAM ZA OTROKE: DIMNIKARČEK SE POTEPA PO SVETU, slovaška risana naniz. (13/13) PRIGODE TOMA SAWYER-JA, ponovitev zadnjega dela nadaljevanke 11.35 RUBENS 12.00 POROČILA 12.05 TV DNEVNIK BiH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 15.15 VIDEO STRANI 15.25 NAPOVEDNIK 15.30 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE: PRIČA norveška nadalj. (3/4) ŽIV ŽAV RISANKA 18.35 ŽE VESTE..., svetovalno-izo-braževalna oddaja 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 BOBENČEK, glasbena oddaja 21.10 TEDNIK 22.00 SLOVENIJA V OZN, prenos iz New Yorka 2230 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT, 7ARJŠrF 23.00 POSLOVNA BORZA 23.15 SOVA 23.15 DRAGI JOHN, amer. naniz., 23. epizoda 23.40 ZGODBE IZ HOLLY-WOODA amer. naniz. (4/6) 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.30 Video strani - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 19.00 Video lestvica - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 11/23) - 20.30 Zelena ura - 21.30 Umetniški večer: Beneški filmski festival in Zbogom, orožje (amer. film, ČB) - 0.10 Video strani PETER, 25. IX. SLOVENIJA 1 9.40-13.00 in 13.10-135 TELETEKST 9.55 VIDEO STRANI 10.05 PROGRAM ZA OTROKE SMRKC1, amer. risana serija ZVERINICE IZ REZIJE (7/13) 10.50 ŽELENA URA ponovitev 11.50 POSLOVNA BORZA ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 13.25 VIDEO STRANI 13.25 NAPOVEDNIK 13.40 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA EVROPA 2000, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK, TOK, oddaja za mladostnike 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 2030 ODLOŽENI RAJ, angl. nadalj. (5/12) 21.25 OČI KRITIKE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 NAPOVEDNIK 97 44 SOVA- 22.45 ROSEANNE, 17. epizoda amer. naniz. 23.10 ZGODBE IZ HOLLY-WOODA amer. naniz. (5/6) 0.00 GROZLJIVO, angl. film 1.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 1635 Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Maribor: Slovenska kronika - 19.00 Jazz in blucs - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 12/23) - 20.30 Intervju - 21.20 Slovenski magazin - 21.50 Studio City - 22.50 Grand gala prix Italia (posnetek) - 030 Video strani SOBOTA, 26. IX. SLOVENIJA 1 7.00 - 2.00 TELETEKST 7.15 VIDEO STRANI 7.25 IZBOR 7.25 RADOVEDNI TAČEK 7.40 LONČEK, KUHAJ! 7.50 MODRO POLETJE, 25. in 26. del 8.50 KLUB KLOBUK 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 13.15 NAPOVEDNIK 13.20 INTERVJU, ponovitev 14.10 TEDNIK, ponovitev 15.00 MOJ SIN EDVVARD, amer. film 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 VIZIONARJI, ponovitev angl. dok. oddaje (2/4) 18.00 PRISLUHNIMO TIŠINI 18.30 DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSE-JA (3/22) 1835 RISANKA 19.05 NAPOVEDNIK 19.10 ŽREBANJE 3X3 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 KOMU GORI POD NOGAMI? 21.35 SLEPO ZAUPANJE, amer. nadalj. (3/4) 22.25 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 99 44 40VA- MURPHY BROWN, 43. epizoda amer. naniz. ZGODBE IZ HOLLYWOO-DA, amer. naniz. (6/6) SHADEY, angl. film 130 VIDEO STRANI SLOVENIJA J 15.10 Video strani - 15.20 Tok, tok (ponovitev) - 17.15 Sova (ponovitev) - 18.30 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka -19.00 Šaljivec (slovaška humor, serija, 5/6) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Klasika - 20.25 Groza v Amitywillu (amer. film) - 22.15 Akcent: O Milanu Kunderi - 23.45 Video strani NEDELJA, 27. IX. SLOVENIJA 1 9.10-13.10 in 14.25-0.05 TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 935 PROGRAM ZA OTROKE ŽIV ŽAV, ponovitev PRIČA, norveška nadalj. (3/4) 1035 REVIJA MPZ SLOVENIJE 11.05 KRONIKA, ponovitev kanadske poljudnoznan. serije (23/26) 1130 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 1235 BEGUNCI, TU Z NAMI 1430 NAPOVEDNIK 1435 ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, ponovitev 15.25 ŠALJIVEC, ponovitev slovaške humor, serije (5/6) 1535 SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz. (13/13) 1630 EP VIDEO STRANI 1635 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 NORA AVTOŠOLA, amer. film 18.40 TV MERNIK 1835 NOVOSTI ZALOŽB 19.05 RISANKA 19.15 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 2030 ZDRAVO 2135 ČUDOVITI SVET MINERALOV, poljudnoznan. serija 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 NAPOVEDNIK 2235 SOVA- AMERIŠKE VIDEO SMEŠ-NICE, 24. epizoda GABRIELOV OGENJ, 12. epizoda amer. naniz. SLOVENJA S Opomba: 1430 Estoril: F-l 14.35 Video strani - 14.45 Napovednik - 1430 Športna nedelja - 18.00 Sova (ponovitev) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Videogodba - 20.30 TV prodaja nepremičnin - 20.35 Vizionarji (angl. dok. serija, 3/4) - 21.30 Očetje in sinovi (TV nadalj., 7/8) -22.40 Mali koncert - 2230 Športni pregled - 2330 Formula 1 (posnetek) PONEDELJEK, 28. IX. SLOVENJA 1 8.25-13.00 in 15.20-030 TELETEKST 8.40 VIDEO STRANI 930 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 ODLOŽENI RAJ, ponovitev angl. nadalj. (5/12) 1030 MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 1235 VIDEO STRANI 1535 VIDEO STRANI 15.45 NAPOVEDNIK 1530 SLOVENSKI MAGAZIN, ponovitev 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 1635 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 1830 OBZORJA DUHA, ponovitev 1835 MOJA KNJIGA O DZUNGU, nemška poljudnoznan. serija (4/27) 19.15 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MEDNARODNA OBZORJA: FINSKA 2030 GOSPODIČNA MARY 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz. (3/12) GABRIELOV OGENJ, 13. epizoda amer. naniz. AMERIŠKA KRONIKA, amer. dok. serija (4/13) SLOVENIJA 2 15.15 Video strani - 15.25 Oči kritike - 16.15 Sova (ponovitev) - 17.30 Športni pregled (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika - 19.00 Vidcošpon - 19.30 Dnevnik BiH - 26.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 13/23) - 20.30 Ljudje in zemlja - 21.00 Sedma steza - 21.30 Ciklus filmov znanih režiserjev: E. Rohmer: Moja nočpri Maude (franc, film, ČB) - 23.15 Film - 23.45 Video strani TOREK, 29. IX. SLOVENIJA 1 9.00-13.00 in 14.35-1.00 TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 9.25 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.25 GIOTTO 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 1130 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 15.00 NAPOVEDNIK 15.05 MOJA NOČ PRI MAUDE, ponovitev franc, filma (ČB) 1635 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija (12/12) ZVERINICE IZ REZIJE (10/13) DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz. (1/20) RISANKA 18.50 ALPE-DONAVA-JADRAN 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.25 NOVOSTI ZALOŽB 21.40 AMBASADORKIN SOPROG, franc, nadalj. (13/13) 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2235 POSLOVNA BORZA 23.05 KRONIKA, kanadska dok. serija (25/26) T\ SOVA* SVEŽ VETER V STAREM GRADU, angl. naniz. (3/6) GABRIELOV OGENJ, 14. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA J 1430 Video strani - 15.00 Mednarodna obzorja: Finska (ponovitev) - 15.40 Sova (ponovitev) - 17.20 Svet poroča - 18.60 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 19.00 Orion - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 14/23) - 20.30 Glasba, show in cirkus - 21.25 Omizje - 23.30 Svet poroča (ponovitev) SR£DA, 30. IX. SLOVENIJA 1 9.45-13.00 in 14.15-0.20 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija, ponovitev (12/12) BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 4. del nadalj. 1035 AMBASADORKIN SOPROG, ponovitev franc, nadalj. (13/13) 1130 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 14.40 NAPOVEDNIK 14.45 OMIZJE, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE: KLUB KLOBUK 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA FOXFIRE, amer. film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2230 NAPOVEDNIK 2235 SOVA: RADIO FM, amer. naniz. (1/13) GABRIELOV OGENJ, 15. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA* Opomba: 1535 nogomet Belvedur Izola : Benfica; 20.00 nogomet Milan: SCT Olimpija; nogomet Atletico : Maribor Branik 13.35 Video strani - 13.45 Osmi dan (ponovitev) - 14.35 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Maribor: Slovenska kronika - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Športna sreda - 23.50 Video strani TREBNJE, Kolodvorska 1, tel.: 068-45-650 45-651 fax: 068-45-652 Najceneje na Dolenjskem: — proizvodnja betona — prevozi in strojno vgrajevanje betona — talne plošče, škarpniki, vinogradniški stebri Za predplačila 5% popusta SE PRIPOROČAMO! lotno reprodukcijo; matica zleže na dan jajčec za svojo dva- do trikratno težo. Obvladovanje bioenergije oziroma bolje rečeno bioplazme se kaže kot najvažnejše, kar so čebele osvojile v svojem razvoju. Obvladujejo jo že 35 milijonov let, človek pa jo šele odkriva. Ko jo bo obvladal, mu bodo mnoge stvari, ki so zdaj skrivnostne in nenavadne, razumljive. Zaenkrat torej pripravljam in zbiram takšno gradivo, kaj več pa ne bi povedal." MILAN MARKELJ Letos je pri Dolenjski založbi izšla nenavadna kjiga Korenine čebelarjenja, ki bi se pravzaprav morala imenovati kar Korenine civilizacije. V nji je avtor Lojze Kastelic, doma z Malega Vrha pri Mimi Peči, nanizal vrsto presenetljivih trditev in domislic, ki postavljajo mnoge uveljavljene zgodovinske ugotovitve na glavo. V kratkem bi lahko osnovno prevratno domislico povedali takole: znanje čebelarjenja, ki je vsebovalo tudi poznavanje temeljnih skrivnosti narave in bivanja, je naše davne prednike na ozemlju Slovenije in Koroške dvignilo med nositelje kulture in civilizacije v svetu. Plamenico kulture so ponesli na svojih popotovanjih v Podonavje, Grčijo in Egipt pa daleč na Vzhod in posredno po vsem svetu. Zgodovina je torej letela na krilih čebel, v nji pa je naš rod igral pomembno vlogo. Osnovni razlog, daje to vedenje skoraj povsem utonilo v pozabo in da zgodovinarji nimajo na voljo prepričljivih materialnih ostankov za potrditev takšne slike zgodovinskega razvoja, leži v tabuiziranju in misteriju čebelarske vednosti ter v prepovedi zapisovanja v kamen, ki je najtrajneši nosilec sporočil. tojze Kastelic Lojze Kastelic, ki se desetletja dolgo ukvarja s "poezijo kmetijstva", ^ pravi s čebelami, je navdušen ljubiteljski arheolog in obdarjen z bujno domišljijo ter spekulativnimi sposobnostmi. Do svojih odkritij, zapisanih v knjigi, se je dokopal z izmišljanjem in povezovanjem drobnih niti, ki mu jih je nudilo njegovo rodno okolje in poznavanje čebelarstva. Mimopeška dolina leži na Prastari zgodovinskih prometnici med panonsko nižino in Zahodom. Nad •zvtrom Temenice je pečina, ki nosi zgovorno jme Medena pečina, v nji Je Ajdovska jama, pri bližnji Sv. Ani ali Gradišču po starem pa naj bi po jzročilu in tudi izsledkih zgodovinarje'; nekdaj stalo trdnjavsko utrjeno uaselje. Kastelic je ta dejstva povezal med seboj in prišel do ugotovitve, da je bilo prav tu eno od središč ljudstva umnih čebelarjev, sicer udomljenega na Koroškem oziroma v Karantaniji ali Noriku, kot se je skozi zgodovino imenovalo to območje ua severni strani vzhodnih Alp. To ljudstvo, naši davni predniki, je bilo nekaj posebnega, predvsem zaradi Pomembnega vedenja in svoje kulture. Z Lojzetom Kastelcem smo se pogovorili o njegovi knjigi in o načrtih, ki so prav tako zanimivi in presenetljivi. - Po odmevih in odzivih sodeč, smo z vašo knjigo dobili primerek slovenskega oziroma dolenjskega dae-nikenstva. Bi se strinjali s tem ali vi jemljete svoje delo kot resen izziv zgodovinski stroki? "Knjiga se po mojem vklaplja v sedanje smeri novih iskanj naše identitete in našega bivanja tukaj, se pravi v trend venetologije, kot temu pravijo. V bistvu je bil osnovni namen moje knjige takšen, vendar so moje predpostavke povsem nove. Bralcu se gotovo zastavlja vprašanje, koliko je v knjigi domišljije, koliko pa je zgodovinske resnice ali vsaj zgodovinskih možnosti, da se te predpostavke vklopijo v zgodovinopisje. Pravzaprav je še najbolj točna beseda za moje predpostavke domislica, saj ta beseda lepo pove, da nekaj domisliš in potem razpredaš naprej. Prav to sem naredil v svoji knjigi." - Vaše domislice so v nekaterih stvareh naravnost prevratne in v nasprotju z dognanji zgodovinskih znanosti. Se je stroka kaj odzvala na vašo knjigo? "Se ne. Odmevi so bili v časopisju, kjer so, kolikor pač so, predstavili mojo knjigo, in na televiziji. Predstavili so predvsem vsebino knjige, niso pa je ocenjevali. Kritičnih odrivov na knjigo še ni bilo. Kot pa sem lahko slišal posredno, je največ prigovorov s strani arheologov in zgodovinarjev na mojo trditev, da je bila pri Trebnjem nastanjena močna rimska vojska in da je tu nekaj časa bival tudi cesar. To se je lahko dogajalo le, če je bilo to območje izjemno pomembno, kar je po mojem vsekakor bilo zaradi umnih čebelarjev, ki so tu imelli svoje središče in držali v svojih rokah del pomembne rimske poti. No, o tem obširno pišem v svoji knjigi." - Preseneča tudi vaša trditev o situli, ki je paradni konj slovenske arheologije. Po vaše ni\j bi bila situla posoda za med. 'Tako je. Vidite, to in še marsikaj drugega, kar sem napisal v knjigi, so tako prevratniške domislice, da jih okolje zelo nerado sprejema, še posebej velja to za bližnje okolje. Ljudje so ob moji knjigi šokirani. Pravijo, da so domislice zares predrzne. Jasno, da so predrzne, saj moraš biti predrzen, če hodiš po novih poteh. Vendar je treba vedeti, da te predrznosti odpirajo nove panorame, ki dajejo znanosti osnovo za nove raziskave. Sicer pa: nihče ni prerok v svoji domovini, pravi star pregovor." - Boste morda poskusili svojo knjigo predstaviti tudi v tujini? "Morda mi bo uspelo. Dr. Sto-jadin Stojič zdaj prevaja knjigo v srbščino. Povedal mi je, da med prevajanjem preverja vse zapisane podatke in da v veliki večini držijo, 85 odst. zgodovinske resnice da je v mojem pisanju. Dr. Kmecl je dejal, da je v knjigi zgodovinske resnice 30 odst. Jaz pa pravim, tudi če je je toliko, se splača iti z njo v svet. Knjigo prevajajo tudi v češčino." - Kaj pripravljate zdaj? So se vam porodile kakšne nove presenetljive domislice? "Pripravljam čebelnjak, ki bo takšen, kot so ga imeli staroselci, da bom raziskoval, kako se je nekdaj čebelarilo. Ob tem pa razmišljam, kako je človek prodiral v čebelji panj in kaj vse je tam odkril. Čebele so mu dajale vse potrebno za življenje: hrano, sladilo, zdravilo, poživilo, svetilo, od njih je pobral tudi modrosti in si ob čebelarjenju pridobil vzore za svoje kulte in za ureditev socialnih in drugih odnosov. Poglejte samo en zanimiv primer, kaj bom poskušal. Razložil bom, od kod na svetu velikani, o katerih govori ljudsko izročilo in jih omenja Biblija, da Daenikena ne omenjam. Po mojem ne gre za obiske z drugih svetov, marveč so bili velikani rezultat eksperimetiranja prazgodovinskega človeka s čebeljimi proizvodi. Pretiravali so in prišlo je do velike rasti. V čebeljih proizvodih je namreč polno moči. Čebele imajo velikansko sposobnost koncentriracije bioenergije. Tako denimo en sam član skupnosti lahko skrbi za njeno ce- življenje s sončne strani □ Ko so lani pripravljali športno dvorano za veliki prednovoletni ples Plesnega centra Dolenjske, jih je po službeni dolžnosti spremljalo budno policistovo oko. Mize, kulturno pogrnjene in redoljubno stisnjene ob stran, tako da bi bilo čim več prostora za ples, pa celotno vzdušje pred plesom je dalo možu v modrem vedeti, da tam ne bo imel veliko dela. Ker je tam pač moral biti, se je v glavnem zaposlil s čuvanjem avtomobilov. V dvorani pa se je krasno imelo petsto ljudi vseh starosti, ki so se prišli naplesat v kulturno okolje in družbo. Večinoma so to bili ljudje, ki že med letom redno hodijo plesat v Plesni center Dolenjske. Plesni center Dolenjske na Loki v Novem mestu je pretekli ponedeljek pričel sedmo plesno sezono. Kot ponavadi bo trajala vse leto. Ob ponedeljkih bodo plesali otroci, ob četrtkih in nedeljah odrasli, mladinske skupine ob koncu tedna. Ob ponedeljkih zvečer je na Loki tudi tečaj aerobike, posebej priljubljen med ženskami, ki pa se jim je že pridružilo tudi nekaj moških. Ostale dni med tednom Plesni center organizira plesne tečaje na terenu, večinoma na dolenjskih in belokranjskih šolah, pa tudi dlje gredo. "Interes je ogromen," pravita voditelja Plesnega centra, zakonca Miljana in Boris Vovk, ki imata za seboj že dve desetletji pedagoškega dela na plesnem področju. "Odrasli komaj čakajo četrtka ali nedelje, da pridejo v center, kjer je ples v primemo veliki dvorani rekreacija, užitek, sprostitev in spoznavanje vedno novih prijateljev. Sprva je začetnikom malo težko, a začetna zadrega hitro mine. Plesat hodijo srednješolci, ki se med seboj kontrolirajo in spodbujajo za čim boljše ocene v šoli. Tudi .študentje radi prihajo kljub veliki ponudbi v Ljubljani. Plesat zelo radi hodijo že otroci in morava reči, da se pri plesu združuje zelo prijetna mladina. V Krmelju na primer pleše Mirjana in Boris Vovk pol šole. V Šentjanžu sva slučajno zvedela, da je fantič pešačil sedem kilometrov do doma, da je lahko hodil na plesne vaje. Tudi v Šentjerneju je bil odziv izjemen, zaključni ples v prisotnosti staršev pa nepozabno srečanje. V celoletno plesno šolo v Novo mesto vozijo otroke iz Trebnjega, Črnomlja in od drugod. To je velik napor tako za mlade kot za starše, in če je nekdo to pripravljen početi, mu je veliko do tega. In prav je tako. Pri nas sicer ne treniramo športnega plesa, ampak gojimo družabni ples. To ni le učenje korakov, ki naj bi jih znal vsakdo, ampak prava šola za življenje, učenje komunikacije, navezovanja stikov z ljudmi, šola oblačenja, šola kulturnega obnašanja ipd.," pravita Vovkova. Čeprav ne gre za športni, ampak kot rečeno, za družabni ples, v Plesnem centru veliko dajo na kvaliteto. Mirjana in Boris Vovk se v ta namen redno izobražujeta, k čemur ju nenazadnje zavezuje članstvo v združenju plesnih delavcev. O kakovosti njune plesne šole brez dvoma dovolj pove uspeh na prvem državnem prvenstvu ob koncu prejšnje plesne sezone. V kar nekaj kategorijah so njuni plesalci zasenčili vse druge in postali prvaki, ali pa bili vsaj finalisti, kar je bil za znane ljubljanske plesne šole pravi šok. Vovkova imata za naprej še mnogo načrtov. "Siljenje plesne kulture, ki je del vstopanja v Evropo, je sicer dolgotrajno in naporno delo, a se splača. Kaj je lepšega, kot videti v plesu, ki ni le miganje na premajhnem prostoru v zakajenem okolju, zadovoljne ljudi?" Tudi v tej plesni sezoni bosta pripravila srečanje mladih plesalcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki bo že sedmič prihodnjega maja. Načrtujeta tudi novomeški prednovoletni ples in morda še kakšno takšno plesno srečanje. Plesni minifestivali na Loki pa so zaenkrat le pobožna želja, saj je za to potreben denar., Gostinci ga očitno ne vidijo dovolj, čeprav bi se jim na ta račun gotovo povečal obisk, prijetna lokacija ob Krki pa bi lahko vsaj poleti čisto drugače zaživela. ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ priloga dolenjskega lista 9 I: M. MA1 naše korenine Jože je bil čisto na koncu z močmi. Jezik se mu je olupil, sklepi so mu otekli in ves tek je izgubil. Malokdo bi v njem še prepoznal nekdaj trdnega kmečkega gospodarja Jožeta Bobnarja iz Jablana pri Mimi Peči. V postelji je bila le njegova bleda senca in pričakovali so, da bo usahnil, tako kot že nekaj njegovih sovaščanov. V tridesetih letih je bilo to, ko je v okolici Novega mesta divjala huda griža in pobirala svoj smrtni davek. Eden od usmiljenih bratov se je še posebej zavzel za Jožeta. Silil je vanj, naj pove, kaj bi vendarle rad jedel. Morda kaj domačega? Jože si je končno izvolil žlico domače fižolove solate. Dolgo jo jd mlel v ustih in končno le pogoltnil. Nato si je zaželel še požirek vina. Tanka nitka, na kateri je takrat viselo njegovo življenje, se ni pretrgala. Počasi sta z usmiljenim bratom tkala nove in Jožeta je vse več stvari spet vezalo na tostranstvo, še posebej kozarček vina iz domačega vinograda v Grč Vrhu. Ko so Jožeta pripeljali iz bolnice, je tehtal samo sedemintrideset kilogramov, a bil je živ. Biti živ mrlič ali pa kmečki možakar, sposoben za delo, je vendar popolnoma nekaj dragega. Jože je bil prvo. Bolezen je dokončno premagala šele "kopa", ki so mu jo pripravili po navodilih starejše ženske iz Vinice pri Smaijeti. "Kopa" je bila kuhan zdrob iz rožnatega sena. V čeber z zdrobom so potisnili bolnika in ga pokrili z odejo, da se je kuhal v vročini in vdihaval zdravilne pare travniških rastlin. Devetkrat so Jožeta tako "kuhali" in počasi sta se mu vračali moč in volja do življenja. Prestanega trpljenja v kopeli pa skoraj ne more popisati. "Samo še v peklu je lahko huje," se pošali. No, kaj dosti dobrega Jože do takrat v življenju tudi okusil ni. Njegov oče Franre se je po vrnitvi iz Amerike oženil in v domači vasi kupil kar lepo kmetijo. Sest otrok je imel v dveh zakonih. Prvič so v družini okusili pomanjkanje, ko je moral oče v prvo svetovno vojno. A to še ni bilo najhujše. Nesreča se je zgrnila nad družino v začetku dvajsetih let, ko so imeli v enem letu kar tri mrliče. Najprej se je v gozdu ponesrečil oče. Težko naložen voz par konj ni mogel obdržati in zagnalo ga je po strmini, da se je prevrnil. En konj se je rešil, drugega pa je stisnilo in oče je z vso silo dvignil voz in ga rešil. V tistem renutku pa mu je od silnega napora nekaj počilo v glavi in z njim je bilo konec. Še enajst tednov se je boril s smrtjo, potem pa je izdihnil. Za njim je umrl Jožetov brat, nato pa mati. "Pet otrok nas je ostalo, nebogljenih kot piščanci brez koklje, in raztepli smo se naokoli, se spominja tistih žalostnih dni Jože. Jesen je pred durmi in v Grč Vrhu se že pripravljajo na trgatev. "Dajva ga kozarček, saj že novo zori," pravi Jože, ko nazdraviva, da bi poplaknila žalost. Vino je od samorodnice, a sveže in okusno kot spomladi. Ni čudno, da je bolnemu Jožetu obudilo slo po življenju in da mu tudi sedaj, ko mu teče že dvainosemdeseto leto, še vedno tekne. Gospodar je Jože še vedno in še pridno pomaga sinu Janezu, ki ga bo nasledil. Lepa nova hiša je zrasla na temeljih stare, pridno snaho ima pri hiši ter tri vnuke doma ter še pet po svetu, skupaj torej osem vnukov in štiri pravnuke. Lepi sadovi Jožetove jeseni. Zato pa je bila pomlad bolj težka. Ko se je vrnil na dom in prevzel gospodarstvo, so se na kmetiji zvrstili že trije najemniki. Hlevi so bili prazni, prav tako hiša. "Ni bilo lonca nevza v lonec, pravi Jože, ki se je moral z Ženo Nežko lotiti vsega znova. Podjeten, kot je bil, se je lotil kmetovanja in prekupčevanja z živino. Spoznal je vse živinske sejme od Semiča do Vesele Gore in kmalu je vedel, kje se splača repe kupiti in kje prodati. Kmetija je spet oživela in okoli nje se je zaslišal otroški vrišč. Vse do druge svetovne vojne. Takrat pa je šlo spet marsikaj po zlu. Pozimi triinštiridesetega leta so okoli hiše stikali Nemci, Jože pa se jim je skril v sneg, da bi ga ne dobili. Desetletno hčerkico, ki je vse skupaj opazovala, je bilo tako strah za očeta, da je zbolela in umrla. Na Jožeta so čedalje bolj pritiskali in doma mu ni bilo ostati. "Dvema gospodarjema ne moreš služiti," si je takrat dejal Jože in se odpravil v mesto. Pravi, da se je tako Jože Bobnar iz Jablana odločil zato, ker je videl, da partizani kmetom pobirajo, domobranci pa ne. Nekaj izkušenj je tudi že imel s partizanščino po italijanskem razpadu, a to, kar je doživel, mu ni bilo najbolj všeč. Tudi z domobranci je bil le enkrat v akciji, potem pa izjavil, da ne gre več. Tako je ostal v skladišču, kjer je imel na skrbi zaloge hrane in mu ni bilo treba nikomur niti lasu skriviti. Zato po razpadu tudi ni nikamor pobegnil. V bližini vasi se je skrival do razglasa amnestije. Videl je namreč, da nobenega od tistih, ki so se šli prej sami javit novi qj>lasti, ni bilo nazaj. Poletje skrivaštva, ko je bil kot preganjana žival in bi ga lahko vsakdo ubil, je bilo strašno. Podnevi se je skrival, ponoči pa se je prikradel domov, da je v luninem svitu nakosil za živino. Tudi ko mu je umrl sin, se je pritihotapil domov le toliko, da ga je na mrtvaškem odru pokropil. V okolici se je seveda razvedelo za Jožeta m njemu fiodobne. Med tistimi, ki so sumili, so bili tudi taki, ki bi ga radi dobili v pest. Tako je neke noči zagorel sosedov pod, pod katerim se je včasih skrival. Jožeta k sreči takrat ni bilo tam, ogenj pa se je razširil tudi na njegov skedenj in hlev. Po vojni je zgradil nova. Lažje je namreč zgraditi pogorele stavbe kot pa porušeno zaupanje. TONE JAKŠE Slovenci v svetu Saj ne, da si jih ne bi želeli, ampak glede na razmere, ki vplivajo na turistično dejavnost, tujih gostov, posebno ameriških, letos v Šloveniji ni bilo pričakovati niti v Šmarjeških Toplicah ne, kamor prihajajo skupine ameriških turistov že leta. Prve bele vrane, ki se niso dale prestrašiti z vojno na Balkanu, pa so le prišle in bodo živ dokaz, da je v Sloveniji vse v redu, ter najboljša reklama za naš turizem. V Zdravilišču Šmarješke Toplice so letos gostili 102 ameriška gosta. V največji skupini, ki je odšla v petek, je bil tudi Tony Petkovšek iz Clevelanda, ki ima precej zaslug za to, da v Ameriki počasi le začenjajo ločevati Slovenijo od nekdanje Jugoslavije, in za obiske ameriških turistov v Sloveniji. Večino jih k nam pripelje potovalna agencija Kollander, v katere upravnem odboru ie gospod Petkovšek, sicer lastnik radijske postaje v Clevelandu. "Prvo potovanje, gre za znane 'polka ture’, v Slo-venijo smo s Kollandrom j naredili pred 25 leti. V f Petkovkk Slovenijo niso hodili le ljudje iz Clevelanda, ampak iz vse Amerike. Potovanj so se udeleževali znani ameriški ansambli, na primer Richieia Vadnala, ki je v Clevelandu zelo popularen, in še mnogi drugi. Sedaj je tu Kenik Logar, poleti pa so bili v Sloveniji Fantje na vasi. Prav skozi glasbo se tkejo tesnejše vezi, zato sem se tudi trudil, da so v Ameriko hodili slovenski ansambli, Avseniki, Slak, da bi ameriškim Slovencem predstavili Slovenijo in da bi se vezi nadaljevale. Tretja generacija v Ameriki, v katero spadam tudi sam, saj so se moji starši že rodili v Ameriki, še čuti svoje slovenske korenine in se rada vrača k njim," je v petek zjutraj, tik pred odhodom iz Šmarjeških Toplic v Ljubljano, kjer je delegacijo Clevelanačanov sprejel predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, pripovedoval Tony Petkovšek. Na Petkovškovem radiu zelo veliko go- vorijo o Sloveniji, da bi bilo vedenje o njej v Ameriki vendarle boljše. Prek radijskega programa so lani zbrali veliko denarja za akcije za priznanje Slovenije. Radio je odigral pomembno vlogo v teh prizadevanjih, ko so "pritiskali" na senatorje, kongresnike in predsednika ter poslali v Belo hišo 35 tisoč pisem, vsak dan pošiljali peticije, 7. oktobra pa so ves dan po telefonu klicali v Belo hišo. "Naš glavni cilj je bil, da bi Amerika priznala Slovenijo, .in to se je navsezadnje tudi zgodilo," se je veselo nasmejal Petkovšek. , Gospod Petkovšek je | povedal, da še vedno priprav-S ljajo in promovirajo Ko-E llandrove ture, vendar sedaj § na drugačnih osnovah kot g1 pred 20 leti. "Agencija Ko-p llander je že 70 let v tem > poslu. Bili so prvi, ki so začeli voziti turiste v Evropo, še s parniki, potem prvi z avioni in pivi s čarterji. Upam, da bo sedaj v neodvisni Sloveniji takih izletov še več. Ljudje, ki pri-iz Amerike v Šlo- hajajo venijo, prihajajo predvsem zato, da poiščejo svoje korenine. Zelo veliko jih je prav z Dolenjske, iz Novega mesta, Žužemberka, Ribnice. Agencija Kollander se bo potrudila, da pripelje v Šlovenijo tudi druge turiste. Slovenija je izredno lepa in se jo splača videti. Bo pa težko, zaradi vojne v BiH. Ljudem v Ameriki je zelo težko povedati, da se v Sloveniji ne dogaja nič hudega. No, mi bomo živ dokaz, da ie tako, da je v Sloveniji vse v redu. Vsake toliko časa se tudi javim na svoj radio in poslušalcem v živo pripovedujem, da je tukaj mimo in varno in da je vse super, od narave in vremena do ljudi. Prav v Šmarješke Toplice prihajamo že leta, ne le zaradi lepe in čiste narave, ampak predvsem zato, ker so ljudje tako zelo prijazni, domači. Še bomo pripeljali turiste k vam," je obljubil gospod Ppfknvšplc ZDENKA L1NDIČ-DRAGAŠ POSTANITE LASTNIK GOSPODINJSKEGA APARATA, KUHINJE, KOPALNICE, BARVNEGA TELEVIZIJSKEGA SPREJEMNIKA, KERAMIČNIH PLOŠČIC IN STAVBNEGA 4kt»4 44 ar lil— H' OSNOVA ZA IZRAČUN POSAMEZNEGA OBROKA JE CENA V . DEM, PLAČLJIVA V TOLARSKI PROTIVREDNOSTI NA DAN PLAČILA PO URADNEM SREDNJEM TEČAJU BANKE SLOVENIJE [/ PROIZVOD DOBITE TAKOJ PO PODPISU POGODBE OZIROMA PO DOGOVORU a' GARANCIJA IN SERVIS ZAGOTOVLJENA H' ODSLEJ JE TAK NAKUP MOŽEN V VSEH PRODAJALNAH VEČJIH SLOVENSKIH TRGOVSKIH HIŠ, PRODAJNIH CENTRIH IN POOBLAŠČENIH PRODAJALNAH GORENJE MALOPRODAJA ZAGOTOVLJENA CENA, STALNI OBROK, LASTNIŠTVO OB IZPOLNJEVANJU POGODBENIH POGOJEV Informacije: GORENJE, Velenje, telefon: 063/ 853 066,855 135 Odslej tudi v Brežicah ! Jutri odpira AVTO HIŠA BREŽICE na Cesti bratov Cerjakov v Brežicah nov, sodoben prodajni salon. V njem bodo razstavljena vozila RENAULT in prepričani smo, da se boste v njem vi, naši kupci, dobro počutili. Ob tej priložnosti iskreno čestitamo našemu novemu koncesionarju, podjetju AVTO HIŠA BREŽICE in mu želimo veliko poslovnih uspehov. ISKRENE ČESTITKE! Revoz d.d. RENAULT , AVTO ŽIVLJENJA NAGRADA V ŠENTJERNEJ IN TRŽIŠČE Žreb je izmed reševalcev 36. nagradne križanke izbral MARJETO AJD1ŠEK iz Šentjerneja in MELITO BEVC iz Tržišča. Ajdiškovi je pripadla denarna nagrada 2.000 tolarjev, Bevčeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 4. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavniv trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 38! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 36. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 36. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: POST, ENNS, OSTALGIJA, STA, ASTON, TRLEP, RC, PRVOŠOLČKI, AVA, EREVAN, PRINC, SL, SE, RANTA, POTOKAR, VATA, KANON-ADA, ABELARD, RILEC, KER, PTA, ATO-NA. I prgišče misli Če o dejstvih in razumevanju zgodovinske preteklosti ne odloča enostranska politična smer, če z njo ne manipulira fiksna ideja ali vladajoč razred, marveč je predmet odprte znanstvene razprave, kakšna pridobitev je to za zgodovino in za politiko. R VON WEIZSACKER Prava umetnost je pripovedovanje zgodbe o dvoboju človeka z državo in oblastjo, pa tudi pripovedovanje zgodbe o človekovem boju z naravo, usodo in smrtjo. B. ŠTIH Poln želodec, prazne govorice. Slovenski pregovor nagradna križanka 38 JAPONSKI BORILNI ŠPORT INDIJSKI DROBIŽ PREBIVALKA HRVAŠKE POKRAJINE MIT. DUŠA UMRLEGA VRSTA ŠCINKA' RIMSI BOG DUŠA (LATINSKO) VRHNJE OBLAČILO IME PEVCA PESTNERJA OKAMENEL SMOLA IGLAVCEV ZAČRTANA "1ER DESNI PRITOK SENE DUH PO OŽGANEM NAČRT, ZAMISEL OKUS PO SLADKEM DEL OBR RAZGLAS, KI SE „ HITRO ŠIRI VRH PIRI-NEJEV (PICO D") PREB.GREN-LANDIJE PLAČILO VNAPREJ ME! KR* .STO NA IET1 VRV Z IKO ŠLAJMER EDO POMLAD J.AMERIŠK1 SLIVI PODOBNO DREVO EDGAR DEGAS PROCES NASTAJA- NJA ČRVIVOSTI ŽELATINA IZ ALG AVTOR: JOŽE UC VEČJA SLOVENSKA STRANKA ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA MUZA LJUBEZENSKE MAKEDON-> KOLO OKR. ZA KILOVOLT- AMPER SEVERNI JELEN ANTON 1UT ŽIVAt IZ DRUŽ. KOPITARJEV AVSTR IJSKJ PRESTOLNICA UŽITNA MORSKA RIBA IME IGRALCA SEVERJA NAPRAVA ZA ODKRIVANJE ODMOR- zdravnik razlaga zanimivosti iz sveta Ti nastanejo zaradi širje-nja vnetja v okolno tkivo, ki se hitro za-gnoji, gnoj pa zaradi pritiska na okolico dela bolniku hude težave. Bolnik je zelo prizadet, z visoko temperaturo, ponavadi ostane v postelji. Je docela brez teka, če ga pa ima, odklanja hrano zaradi bolečin pri požiranju. Toži zaradi hudih bolečin v vsej glavi, predvsem pa v predelu ušesa prizadete strani. Težko odpira usta, se slini, iz ust mu zaudarja. Zdravljenje poteka predvsem kirurško in z velikimi odmerki antibiotikov. Kronična vnetja Kronično vnetje žrela je najpogostejša bolezen, ki jo srečujemo v ambulanti pri zdravniku specialistu za ušesa, nos in grlo. Je nasledek ponavljajočih se ynetij ali draženja žrela s škodljivimi dejavniki. Gnoj, ki priteka iz nosu in obnosnih votlin ali bronhialnega vejevja, je med najpogostejšimi povzročitelji. Poleg tega je še več vzrokov, med najpomembnejšimi je zamašen nos. Zaradi neprehodnega nosu mora bolnik dihati suh ali preveč vlažen, neočiščen, prehladen ali vroč zrak skoz usta, kar nenehno draži sluznico žrela. Kronični alkoholični, predvsem uživanje žganih alkoholnih pijač, močno kajenje, pomanjkanje vitaminov, bolezni prebavil, zlasti kadar ?° združene s povečanim ali zmanjšanim izločanjem želodčnega soka, sladkorna bolezen in nekateri poklici so tudi lahko vzrok kroničnemu vnetju žrela. Ne smemo pozabiti na socialne razmere, neprimerno stanovanje, nezadostno in nezdravo prehrano, ki prispevajo k nastanku dolgotrajnega vnetja žrelne sluznice. Sluznica žrela je nabrekla, rožnata, obložena s sluzastim izcedkom. Bolnik se pritožuje zaradi skelenja in suhega žrelu, kar ga moti pri požiranju, predvsem težko požira slino. Težave so praviloma zjutraj, ko bolnik močno kašlja, da bi se znebil neprijetnega občutka. Stanje se Poslabša ob spremembi vremena. Vsa kronična vnetja žrela so trdovratna za zdravljenje. Bolnik postane nestrpen, velikokrat otopel, izgubi voljo do dela, nima teka, hujša. Pogosto misli, da je zbolel za nevarnim rakastim obolenjem. Pri zdravljenju, če naj bo uspešno, moramo v prvi vrsti iskati in odstranjevati vzroke. Zato mora biti pregled bolnika s kroničnim vnetjem žrela temeljit. Za odkrivanje vzrokov je pomembna natančna spoznava. Zvedeti moramo bolnikov poklic, njegove delovne razmere, ali je kadilec, koliko pokadi na dan, ali pije alkoholne pijače in kako se hrani, kje stanuje, predvsem, kakšno ogrevanje ima v stanovanju. Posebno dobro moramo pregledati nos, obnosne votline in biti pozorni še na morebitna druga gnojna kotišča. Ko bolniku s terapijo ali z operacijo omogočimo dihanje skozi nos in nosu vrnemo normalno dejavnost, lahko bolezenska znamenja sčasoma minejo sama od sebe. Prav tako je po sanaciji vnetij v obnosnih votlinah oziroma po odstranitvi drugih žarišč. Potrebno je večati obrambno odpornost organizma in pozdraviti temeljno bolezen, kadar je to mogoče. Bolnik naj žrelo večkrat na dan izpira z mlačnim kamiličnim čajem. Prepovedati mu je treba alkoholne pijače, predvsem žgane, ogiba naj se močno začinjeni hrani, kajenje pa mora povsem opustiti. Pri zdravljenju pomagajo veliki odmerki vitaminov, predvsem A in B6. V nobenem primeru ne smemo pozabiti na uravnavo želodčnega soka. Dajanje antibiotikov pri kroničnem vnetju nikoli ne koristi, nasprotno, včasih zaradi pre-občutljivostne reakcije celo škoduje. Pri poklicnih kroničnih vnetjih je treba vsekakor pomisliti tudi na spremembo poklica oziroma delovnega mesta. Kronično vnetje nebnic je nasledek ponavljajočih se angin. Tkivo nebnic propada, nadomešča ga brazgotina, kolikor ga ostane, je vnetno spremenjeno. V njem je najti majhne ognojke ali kotišča. Bolnik s kroničnim vnetjem nebnic ponavadi nima večjih težav. Bolezen ugotovimo naključno, kadar iščemo izvor kotiščnih infekcij. Včasih pa bolnik toži zaradi ponavljajočih se subfebrilnih temperatur, praskanja v žrelu, rahle bolečine, smradu iz ust, pokašljevanja in pomanjkanja teka. Včasih so povečane tudi področne bezgavke. Pri kroničnem vnetju nebnic pride v poštev le kirurško zdravljenje. Tonzilektomija (kirurška odstranitev nebnic) je postala zelo pogost, lahko rečemo tudi priljubljen operativni poseg že v začetku 20. stoletja. Njena pogostnost je v razvitih državah dosegla vrh neposredno pred drugo svetovno vojno. mr. sc.dr. TATJANA GAZVODA Stkane s trpljenjem otrok Lepe indijske preproge, ki krasijo bogata stanovanja in luksuzne hotele na Zahodu in je treba odšteti tudi do 4.000 dolaijev za eno, so stkane s trpljenjem stotisočev otrok. Izdelovalci preprog v Indiji imajo namreč v svojih delavnicah okrog 300.000 otrok, ki delajo zanje kot sužnji. Preproge tkejo v slabih delovnih razmerah, plačilo za celodnevno delo pa je borna hrana. Večina otrok ima poškodovane roke, ker uporabljajo zanje neprimerno ostro orodje. Da bi otroci ne ušli iz preprogarskega pekla, so obrati zastraženi. A tudi če bi pobeg komu uspel, se mu ne bi pisalo kaj bolje. Starši bi ga gotovo vrnili nazaj v tovarno, saj so od lastnika tkalnice preprog dobili plačilo, ko so otroka oddali v suženjstvo, ali pa bi ga prodali drugemu gospodarju. Cena za oddajo otroka v suženjstvo je le nekaj deset dolaijev. Južnoazijska zveza za odpravo otroškega suženjstva namerva pozvati svet, naj bojkotira indijske preproge, če indijska vlada ne bo začela ukrepati proti suženjskemu zaposlovanju otrok. V primeru bojkota bi se v vladi najbrž res zganili, saj Indija letno zasluži z izvozom preprog okrog 263 milijonov dolaijev. Zal so otroški sužnji v tkalnicah preprog le drobec v moiju več kot 55 milijonov indijskih otrok, ki morajo delati kot sužnji v tovarnah in delavnicah, na kmetijah in na domovih bogatejših ljudi. Človek je smet V Združenih državah Amerike narašča število umorov. Roparji, tatovi avtomobilov, preprodajalci mamil in drugi kriminalci se svojega početja lotevajo skrajno brezobzirno in če jim je kdo na poti, ga hladnokrvno ubijejo; človeško življenje jim ne pomeni nič. Okoreli kriminalci ne delujejo več samo v velikih mestih, kjer nasploh cveti kriminal vseh vrst in umori dosegajo svetovne rekorde, marveč se selijo tudi v manjša, doslej mirna mesta. Na to je pred kratkim opozoril okruten dogodek v mestu Savage. 34-lctna Pamela Basu se je lepega jutra odpeljala zdoma s svojim prestižnim BMW-jem zlate barve. Na zadnjem sedežu je v otroškem sedežu peljala dveletno hčerkico Sarino. Ko se je ustavila pred semaforjem, sta se z obeh strani avtomobila pojavila neznanca. Odprla sta vrata, vrgla voznico iz avtomobila, sedla v avto in hitro pognala naprej. Varnostni pas se je tako nesrečno ovil okoli Pameline leve roke, da se ni mogla osvoboditi, in tatova sta jo vlekla po cesti kak kilometer, da je Pamela postala brezoblična gmota mesa, za katero se je vlekla krvava sled. Za kratek hip sta ustavila avto, da sta vrgla jokajočega otroka s sedežem vred iz avtomobila na rob ceste, nato pa sta spet pognala naprej. Za seboj sta še vedno vlekla razmesarjeno truplo. Skušala sta se ga znebiti tako, da sta na ovinku z bokom avtomobila podrsala ob žičnato ogrado, a ker to ni pomagalo, sta še enkrat ustavila in truplo končno snela. Odbrzela sta naprej. Čez kako uro sta tatova zaradi prevelike hitrosti zapeljala s ceste in obstala v koruzi. Kmalu potem sta že bila v rokah policistov. Izkazalo se je, da gre za 26-letnega in 16-letnega kriminalca, ki sta že imela opravka s sodiščem, a so ju kljub temu, da so ju označili kot nevarna človeka, pustili na prostost. Dogodek je močno razburil ameriško javnost, ki zahteva, naj se kriminalcem učinkoviteje stopi na prste. Smrtni tovor Konec avgusta je japonska ladja Akatsuki Marn izplula iz pristanišča Jokohama na dolgo pot proti Franciji in Veliki Britaniji, kjer bo vkrcala tovor in se vrnila nazaj. Kje bo plula na poti domov, je skrbno čuvana skrivnost. Ladjo bo ves čas spremljal hiter patrolni čoln, oborožen s 35-milimetrskimi strojnicami in protiletalskim topom, za nameček pa jo bo ves čas nadzoroval še ameriški vohunski satelit. Ladja, ki so jo za velik denar preuredili v posebno tovomjačo, bo namreč iz Evrope peljala tovor, kakršnega doslej po morju niso prevažali. V njenem trupu bo tona predelanega plutonija, najbolj strupene radioaktivne snovi, kar jih pozna človek. Plutonij ostaja življenjsko nevaren tisoče in tisoče let. Tovor je torej zares vroč. Izredni varnostni ukrepi, ki spremljajo plovbo Akatsuki Maruja, pa niso potrebni le zaradi nevarnega tovora, marveč predvsem zato, ker teroriste močno srbijo prsti, da bi se dokopali do njega. Iz plutonija, ki ga bo prevažala japonska ladja, bi se dalo izdelati 120 atomskih bomb. Poznavalci pravijo, da ladja in tovor kljub vsem ukrepom nista povsem varna. Vzrok ni v duši Za impotenco oziroma po naše spolno nemoč je veljalo, da ima vzroke predvsem v duši in ne v telesu prizadetega moškega. Najnovejše raziskave pa kažejo, da le ima v večini primerov svoj izvor v telesu. Raziskovalci urološkega središča na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu poročajo, da so prvikrat v zgodovini identificirali snov, ki igra ključno vlogo pri erekciji. Snov - gre za dušikov oksid -nastaja povsod v telesu, svojo vlogo pa igra tudi v imunskem sistemu. Pomanjkanje te snovi povzroča spolno nemoč pri večini moških, ki imajo tovrstne probleme, trdijo strokovnjaki. Odkritje obljublja seveda tudi skorajšnje zdravilo zoper nadlogo. Po mnenju dr. Rajfra bo kmalu na trgu tabletka ali injekcija. 12J priloga dolenjskega lisca 1 1 praktični križ J Kostim Kostim ima tudi v prihajajoči jesensko-zim-ski sezoni zelo pomembno mesto. Kaj posebno se niti ni spremenil. Še vedno poudarja žensko postavo in je ukrojen v priljubljenem športno elegantnem stilu. Precej kostimov je brez ovratnika, jopico pa dopolnjuje ozko krilo, ki se je spet potegnilo pod kolena, lahko do sredine meč ali celo do gležnjev. Če jopico obrobimo z okrasno vrvico in našijemo žepe, dobi značilen chanelovski videz. Oblečemo jo lahko tudi k hlačam. Lahko se odločimo za kostim, katerega jopica ima šal ovratnik, še vedno so tu tudi našiti zavihki v drugi barvi. Zraven oblečemo ozko ali nagubano krilo, ki je lahko tudi mini dolžine, saj se ta še ni povsem poslovila. Nadvse moden bo kostim, sešit iz sive volne v vzorcih pepita ali pied-de-poule, pa v drobnem karu ali črtah. Lahko se odločite za živahnejšo rdečo barvo, umirjeno peščeno ali vedno elegantno črno in belo. Slinčki Kakšen slinček izbrati, da si ne bo dojenček ali malček pri uživanju hrane preveč umazal oblačil? Za otroke, ki se že učijo jesti sami, so priporočljivi slinčki iz plastike, ki imajo na koncu nekakšen žep, v katerega se ujame hrana, ki pade od ust. Tako je tudi otrokova okolica veliko manj popackana s hrano. Za dojenčke, ki jim pri hranjenju še pomagamo, pa so primernejši slinčki iz pralnega blaga, saj jim plastični lahko odrgnejo kožo na vratu. Najbolj priporočljivi zanje so frotirasti slinčki z rokavi in plastično podlogo. Sicer pa določite — zlasti naj to velja za korenjake, ki se učijo jesti sami —za prehranjevanje en prostor, tako daje umazan samo del hiše. M Kvašeni kifeljčki Kvašene kifeljčke lahko ponudimo k vinu, pivu, zelo radi pa jih imajo tudi otroci. Njihova priprava ni težka in tudi potrebne sestavine niso predrage. Potrebujemo: 3 del mleka, 3 dag kvasa, 4 žlice sladkorja, 1 del olja, sol po okusu, kumino, 1/2 kg moke, malce masla ali margarine in jajce za mazanje. Iz moke, kvasa, sladkorja, mleka, olja in soli naredimo kvašeno testo. Iz njega oblikujemo 6 hlebčkov in jih pustimo vshajati. Potem jih razvaljamo in iz vsakega naredimo 8 kifeljčkov, ki jih namažemo z ra-zopljenim maslom ali margarino, zvijemo in damo ponovno vzhajati. Ko narastejo, jih namažemo s stepenim jajcem, potresemo s soljo in kumino in spečemo. Če imamo rajše sladko pecivo, jih potresemo s sladkorjem in janežem. Gladiole Konec septembra že lahko izkopavamo gomolje gladiol. Ni treba čakati toliko časa, da bi nadzemni deli rastline do kraja strohneli ali odmrli. Najbolj enostaven način ugotavljanja zrelosti gomoljev je ta, da nekaj gomoljev izkopljemo, in če so prve korenine že začele odmirati, je čas, da gomolje poberemo. Odmrle korenine prepoznamo po tem, da so znotraj rjave. Ko gomolj izkopljemo, je najbolje nadzemni del odrezati 10 centimetrov nad gomoljem. Ko bomo gomolje v suhem in zračnem prostoru posušili, bomo ta del stebla zlahka odluščili, ne da bi gomolj poškodovali. Renaultova "bolha" Kot nalašč za Novo mesto, kjer vlada velika stiska s parkirnimi prostori, bi bil novi Renaultov avtomobil za dve osebi, ki ne le da je majhen - v voznem stanju je dolg 2650 mm in ima medosno razdaljo 1845 mm - ampak ga je pri parkiranju moč skrajšati še za 350 mm in zožiti za 600 mm. Ob pritisku na gumb se zadnja prema zoži in spodvije pod avtomobil, ki se pri tem zviša. Malčka, zaradi te lastnosti imenovanega zoom, sta skupaj izdelala Renault in Manta in ga bosta predstavila na pariškem avtomobilskem sejmu prihodnji mesec. Tudi s tankanjem ni problemov, saj ga poganja elektromotor, .baterije pa zadostujejo za 150 do 200 km vožnje, nakar jih je treba 2 do 8 ur polniti. Izdelan je iz aluminija in plastike, tehta 800 kg (od tega samo baterije 350 kg) in ima troje dvižnih vrat. preteklost u gosteh m ■ «4L BOGATO OKRAŠEN GOTSKI PORTAL - Dolenjska pokrajina je polna cerkva, slikovito postavljenih na gričih in hribčkih, ki oblikujejo njeno značilno podobo. Večina cerkva je nastala že v srednjem veku, skozi dolga stoletja pa so doživljale številne spremembe, pač v duhu novih stilnih tendenc in celo mode, zato se danes na njihovi arhitekturi prepletajo stilno različni detajli. Eden teh je tudi bogato okrašen kamnit gotski portal barokizirane cerkve v Stekanji vasi, ki je eden najlepših in najbolj bogato okrašenih pa tudi zelo redkih gotskih portalov na Dolenjskem. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) • r Tatinskih družb veliko - Tatinskih družeb vse mrgoli, komaj zasači in razkropi sodba eno, že se osnuje spet druga in tretja. Posebno udeležujejo se teh društev radi čevljarji. Vino pomiri nasprotnike - Dolenjci so kaj prizanesljivi in odpustljivi. Da jim človek le ne sega v žep, pozabijo kmali vsako razžaljenje in krivico, posebno pa radi pohujšanje. Tako se menja brez preneha sovraštvo v prijaznost in vice versa - vino utolažuje vse strasti; vsak nasprotnik ponudi nasprotniku polno čašo - ta premišljuje le hip ali tudi nič, predno je čaša izpraznjena, sta si nasprotnika prijatelja. Prekanjeni mešetarji - Mešetarji, prekupčevalci in kupci (vseh treh je vsaki dan več na Dolenskem) pazijo, da človeka ali upijanijo ali saj v dobro voljo spravijo, dobro vede, da store potem z njim, kar hočejo. Tako se prodaja navadno ne le plod zemlje, ampak tudi hiše, posebno pa nogradi in njive. Pohvalno pa je, da premnogi Dolenci niso zadovoljni z dedino (posebno polja je tod premalo, zato kozovci tako majhni in kruh sploh zmesen) ampak prikupljujejo - če se morajo tudi zadolžiti - njive, noveji čas pa posebno travnike. V S Stopim iz avtobusa. Povsod sama tema, nikjer žive duše. Pogledam naokoli in vidim nekaj luči po hišah. V mislih sem že doma, v svojem zatočišču, kjer mi nihče ne more narediti nič slabega. Hitro stečem proti hiši, odklenem vrata in že sem na varnem. Zdi se mi, kot da sem ušla grdemu svetu tatov, posiljevalcev, blaznežev. Dvakrat zaklenem vrata, da ne bi kdo mogel v hišo. Kako pokvarjen je vendar svet, da moramo bežati eden pred drugim, si mislim. Postavim se k oknu in opazujem ljudi, ki hitijo proti domu. Vidim mlajšo gospo, ki je nisem še nikdar videla, in ugotovim, da je moja soseda. Strašno! Sosedje Monika: smo, pa se ne poznamo! Na vasi je življenje drugačno. Ljudje se videvajo vsak dan in če drugega ne, si rečejo vsaj "bogdaj". V mestih pa se ljudje nekako bojijo drug drugega, zaničujejo druge, če so stopničko nižje, priliznjeni so do tistih, ki so nad njimi, poznajo pa samo tiste, od katerih imajo koristi. Materialisti, bi lahko rekla. Sprašujem se, ali ne postajamo vsi takšni. Le kaj bo iz tega sveta? Izhoda ne vidim. Postajamo vse bolj odtujeni, vsak misli le nase. Ob takih mislih res ni nič čudnega, da me je ponoči na poti domov tako strah. Izza barikad Zavore so zaškripale, brnenje motorja je utihnilo, mi pa smo se, srečni, da smo končno na cilju, skobacali iz avtomobila. Tine je zavpil od veselja: »Morje! Saj kar ne morem verjeti, da smo končno tu!« Po glasnem kričanju in smehu ter nekaj fotografskih posnetkih smo odšli v apartma, da bi se malo osvežili in pripravili za nočno potepanje, saj je sonce že začelo izgubljati svoj sijaj. Čez kako uro smo že sedeli v hrupnem, temnem in zakajenem prostoru, vendar kar prijetnem. Moje štiri prijatelje sta kmalu prevzela ples in glasba, zato sem ostala sama Kmalu sem zaslišala za sabo prijeten glas: »Si greva malo razgibat noge?« Zakaj pa ne, sem si mislila, in že sva se pozibavala ob zvokih glasbe. Po plesu me je neznanec povabil na pijačo. »Janez,« se mi je vljudno predstavil in mi podal roko. »Monika,« sem odvrnila. Ker je bilo preglasno, sva odšla ven, da bi lahko malo kramljala. Pripovedovala sem mu o sebi, o šoli, o starših in prijateljih, on pa me je ves čas le poslušal in se mi smehljal Ob slovesu sva se dogovorila, da se naslednji dan dobiva na obali Vstala sem zgodaj in se tudi hitro odpravila na plažo, kjer me je že čakal sinočnji prijatelj. Skupaj sva plavala, se potapljala, igrala tenis in odbojko, skratka, bilo je imenitno. V naslednjih dneh sva si ogledala tudi mesto, zvečer pa sva se vrtela v ritmu glasbe ali pa se sprehajala ob obali Dnevi so minevali, jaz pa sem ob svojem princu pozabljala na čas. Čeprav nisem hotela, sem si morala priznati da sem zaljubljena To je bilo prvič, da sem čutila tako močno čustvo do nekoga in da sem se ob nekom počutila srečno. Ko sem mu izpovedala svojo ljubezen in ga vprašala, ali on čuti enako, me je le pogledal, nato pa se zazrl v zvezdnato nebo, kakor da je tam zapisan odgovor na moje vprašanje. Naslednji dan ga nisem videla, zato me je že začelo skrbeti, da se mu ni morda kaj zgodilo. Šele zvečer je prišel do mene in skupaj sva odšla na sprehod Vseskozi sva molčala Končno pa je spregovoril »Veš, Monika jaz-... jaz umiram, zato midva ne bova nikoli skupaj... Nisem ga več slišala V meni se je vse zrušilo. Po licih so privrele solze, v ušesih pa so odmevale besede: »Umiram... Nikoli.. H Po izidu Janševih SR"?*? k ■BI Premikov, ki so BARIKAD razburkali jav- —lim nnst. brano še. nekaj časa knjige, ki govore o slovenski pomladi in osamosvajanju Slovenije, hočeš nočeš merili ob njih, pa naj bo to delo za nekatere še tako sporno. Ob prebiranju knjige Pavleta Čelika IZZA BARIKAD, ki so jo pred kratkim izdale Slovenske novice, se vsiljujejo primerjave in se seveda izkazujejo razlike. Načelnik slovenske policije v svoji knjigi opisuje dogajanja v prelomnih petih letih najnovejše slovenske zgodovine, ko so v Sloveniji prvič po 2. svetovni vojni postavili barikade proti jugu. Najprej decembra 1989, ko je milica dobila nalogo preprečiti "miting resnice" v Ljubljani (ti mitingi so bili začetek razpadanja Jugoslavije), nato pa še v poletni vojni za Slovenijo, ko so zaustavljali jugoslovanski vojaški stroj. V vseh teh dogodkih in ostalih osamosvojitvenih dogajanjih je zelo pomembno vlogo odigrala slovenska policija, ki je bila notranje tudi najbolj pripravljena za opravljanje tovrstnih nalog, saj je poprej šla skozi intenzivne preobrazbe od razveze s partijo do organiziranja v policijo pravne države. Če so zunanja dogajanja javnosti bolj ali mani znana, pa so notranji procesi v policiji seveda malo ali pa celo povsem nepoznani. Čelikova knjiga jih prinaša na svetlo. Kot Janševa je tudi Čelikova knjiga napisana zelo stvarno, morda celo bolj, saj je mestoma skoraj suhoparna. Čelik zapisuje predvsem dejstva, ki jim tu in tam dodaja osebno noto z osebnimi izkušnjami ali mnenjem, varuje pa se ocenjevanja. Ko omenja posameznike, ne vztraja dosledno pri polnih imenih, kar je nedvomno ena od odlik Janševe knjige in razlog za razburjanje nad njo; Čelik pogosto uporablja kratice ali pa splošno oznako "nek". To bi lahko označili kot previdnost ali pa obzirnost, koliko sta umestni, pa je seveda drugo vprašanje. Vsekakor pa v stvarno napisanem gradivu ne manjka zanimih podrobnosti in neznanih dejstev, ki morda celo bolj osvetlijo razmere in duha časa kot analize in ocene. pisanje novih knjig o slovenski pomladi ali o zgodovini slovenske milice. MILAN MARKELJ Tvoja sem ■ V V I piščal Slovenska poezija, ki nastaja na avstrijskem Koroškem, je miselno in čustveno še vedno močno navezana na življenje in na položaj tam živeče slovenske manjšine. Vseskozi je izpovedovala stisko zaradi etnonacionalne ogroženosti, predvsem strah za slovensko besedo in kulturo ter druga nelagodna počutja, ki jih prinaša manjšinskost. Na njenem obnebju pa se zlasti zadnja leta pojavljajo glasovi, ki jih porajajo drugačni vzgibi in pobude, lahko bi rekli, da takšni, ki iz kompleksa manjšine izvirajočo problematiko presegajo. Enega takšnih glasov predstavlja tudi pesniška zbirka TVOJA SEM PIŠČAL, delo 45-letne Ivane Kampuš iz Roža, profesorice na slovenski gimnaziji v Celovcu. Zbirka, avtoričin prvenec, je izšla v tako imenovani EUeijevi ediciji, ki jo izdaja celovška Mohorjeva družba. Kampuševa daje že takoj na začetku svoje knjige vedeti, da ni glasnica male-med Dravo in Karavanke stisnjene domovine koroških Slovencev, da noče biti pesniška jetnica manjšinske ustvarjalnosti. Pero je osvobodila teže dneva, pritiskov vsakdanjosti in vrtinčastih vplivov ter se z njim podala v nadzemskost. Potuje z duhom v pokrajine prostranstva, in ko je dovolj visoko, tako visoko, da "ne kliče te svet/ nazaj v minljive/ melodije/ svojih gozdov in gora", nenadoma ugotovi, da "tvoj dom so sonca/ in galaksije”. Biti visoko pa tudi pomeni biti blizu Stvarnika, počelu vsega. Pred Najvišjega bi pesnica rada stopila kot najmanjše in najskromnejše od vseh bitij v vesoljski hierarhiji. Rada bi bila le Njegova piščal. "Vesolje” (Stvarnik) "naj vriska vame", "dahni vame/ da zazvenim". Res, čisto drugače zveni ta poezija, s povsem novim duhom bogati slovensko pesništvo, pa ne samo na Koroškem. IVAN ZORAN l ' \ ■ JTRT jj jj§ ff j Lahko bi rekli, da knjiga ne bo pritegnila toliko pozornosti, kot so Premiki, našla pa bo gotovo precej bralcev že danes, še več pa morda jutri, ko bo služila kot gradivo za - Izšla je monografija Marka Vuka o MILKU BAMBIČU, tržaškem slikarju, ilustratorju, karikaturistu, oblikovalcu in izumitelju. - Pri italijanski založbi Pizzicato je izšla trojezična izdaja zbirke slovenskih ljudskih pesmi ROŽMARIN. - Založba Harlekin je izdala knjigo stotih najbolj znanih ljudskih in avtorskih otroških pesmi B1BA LEZE, B1BA GRE. Posebnost izdaje je, da je natisnjena na recikliranem papirju. Že na prejšnjih potovanjih po deželah vzhodne Evrope se nisem mogel načuditi naravnost presenetljivi brezbrižnosti, ki so jo znali prodajalci pokazati do kupcev, če jih je nesrečna usoda zanesla ravno v lokal, v katerem so po nesrečnem spletu okoliščin bili zaposleni. Da je tako, so znali izredno spretno izraziti s kretnjami in z glasom, še bolj pa z izrazom na obrazu. To pa je umetnina, ki se je ne odvadiš kar tako, tudi če je socialistični sistem propadel in so trgovine postale več ali manj privatne. Pot me sedaj vodi proti vzhodu, proti mejam nekdanje Vzhodne Nemčije. Srečujem vse več tovornjakov, naloženih z vrstami večjih zahodnih osebnih avtomobilov. Prevladujejo fordi in golfi, a je med njimi tudi veliko beemvejev in mercedesov, kar kaže, da se na Poljskem hitro oblikuje bogat srednji sloj, kateremu dosedanji poljski vozni park več ne zadošča. A je zunanji videz znotraj še marsikje hudo piškav. Ko skušam še pred nemško mejo zapraviti poljski denar, nekajkrat ustavim pred lokali, da bi si privoščil dobro kosilo, a moram vedno razočaran naprej. Povsod sc izkaže, da so to navadne zakajene beznice, kjer ne bi mogel spraviti vase niti grižljaja. V dimu se sredi dneva opijajo skupine moških v modrih delovnih oblačilih. Tudi razkošen kažipot z napisom gril restavracija Rdeči baron, ki mu v manjšem mestecu sledim nekaj sto metrov v stransko ulico, se izkaže za veliko pretiravanje. Nekaj vegastih stolov in miz na verandi in neprijazna notranjost, kjer kaže, da bo, če bo z delom nadaljeval s takim tempom, lastnik morda čez nekaj mesecev res lahko odprl lokal, me spet požene nazaj na glavno cesto, ob kateri končno le naletim na spodoben motel, primeren tudi za tujce. Ti so v glavnem res gostje v restavraciji. Kljub temu da je hrana tukaj verjetno precej draga, mi ostane še kar precej denarja. Ko se potem zunaj bližam parkiranemu avtomobilu, že na daleč vidim, da nekaj ni v redu: ročice brisalcev štrlijo pokonci. Isto opazim tudi pri drugih avtomobilih s tujo registracijo. Ko sem že pri avtomobilu, me obstopijo trije fantiči, stari morda kakih trinajst let, in mi kažejo vrečko, v kateri imajo cunje in čistilna sredstva, in nato vetrobransko šipo, ki je bila prej zaradi močnega deževja pred vkrcanjem lepo izprana, sedaj pa je polna madežev od čistila. Vseeno dam enemu od fantov tisoč zlotov. Izraz na njegovem obrazu je tako zgovoren, da mi roka hitro spet seže po denarnico in iz nje potegne še po enega tisočaka za vsakega od njegovih kolegov. Potem, ko sem spet na cesti, po vetrobranski šipi brizgnem tekočino za brisalce, jih vključim in izperem madeže, ki so jih naredili nenaročeni čistilci šip na parkirišču. Kolona tovornjakov me opozori, da se spet bližam meji. Res spet obtičim v dolgi koloni. Na poljsko-nemški meji se promet le počasi pomika naprej. Rad bi zamenjal zlote, ki so mi še ostali, v zahodnonemške marke, a je menjalnica tako daleč, da si kolone ne upam zapustiti. "Bom menjal pa na nemško-češki meji," si mislim in se pomikam naprej proti obmejni kontroli. Ta je za nekatera poljska vozila zelo natančna. Celo zrcalo, ki ga na nizkem vozičku porinejo pod avtomobil - to pripravo so prej na vzhodnih mejah zelo pogosto uporabljali - spet vidim pri delu. Bolj kot podvozje mojega avtomobila poljskega uslužbenca zanima moj potni list. Prelistava ga naprej in nazaj, si ogleduje štampiljke, nato pa vpraša: "Slovenija, kakšna država pa je to?" Povem mu, da je to država, ki je prej bila del Jugoslavije. Ko zasliši besedo Jugoslavija, napravi čudno grimaso, potem pa prav po balkansko izusti kletvico, ki jo menda pozna cela Evropa, govori pa o materi in o nekaterih delih njenega telesa. Ko tako dokaže znanje ___________________________________ Dekle v lužiški narodni noši na enem od številnih kanalov. južnoslovanskih jezikov in pove, kaj misli o dogajanju v bivši jugodržavi, me s pomilovalno kretnjo spusti naprej. Nemci so seveda uradni, kot se zanje spodobi, prelistajo potni list in me brez opazk spustijo naprej. Zapeljem na razmajano avtocesto, ki vodi proti Berlinu, z nje pa skrenem na manjšo proti jugozahodu. Vozim skozi mesteca in vasi nekdanje Vzhodne Nemčije. Tudi tukaj hitro izginjajo sledovi nekdanje realsocialistične sivine. A Nemci niso tako južnjaško kričeči pri obešanju vseh vrst reklamnih napisov na stavbe in vsa mogoča mesta, kot delajo Poljaki, zato pa so doslednejši in na marsikateri znamenitejši stavbi ali cerkvi je videti gradbene odre. Fasade popravljajo, precej pa je že obnovljenih, tako da postaja podoba ulic vse bolj simpatična. Gradbena mrzlica pa se je preselila tudi na cestišča. Marsikje so odstranili znameniti starodavni kamniti tlak in zakopali v mehki mulj, ki pokriva to plodno in prostrano ravnino. Vanj polagajo kanalizacijo, obnavljajo vodovode in telekomunikacijske naprave. Mnoga naselja so eno samo gradbišče in kar težko je priti skoznje. Vzhodna Nemčija drhti v obnoviteljski mrzlici in ko sc takole vozim, kar ne morem verjeti člankom, ki sem jih o tej, nekdaj vodilni vzhodnoevropski državi bral v švedskih časopisih. Pišejo, da postaja leglo nasilja, kriminala in neonacizma. Ko sem to prebral, sem nekaj časa pomišljal, ali bi krenil sem, a jc radovednost zmagala. Tu, kjer se nahajam sedaj, med Odro in Labo, je namreč domovina nekdanjih Lužičanov ali Vcndov, Slovanov, ki so jih Nemci proti koncu prvega tisočletja bodisi pobili, ponemčili ali pa pregnali dalje proti vzhodu. Le v težko dostopnem močvirnatem svetu reke Sprevc sc je v nemškem moiju vse do današnjih dni ohranil slovanski otok Lužiških Srbov, ki s Srbi na Balkanu seveda nimajo nikakršne zgodovinske povezave razen tega, da so eni in drugi Slovani-Njihovo vodno domovino so Vzhodni Nemci spremenili v nemške Benetke, kjer množično turistujejo. priloga dolenjskega lista El POTA m stn? Namesto v zapor odšla v svobodo Zapornika Ivana Praha in Franca Tekavca po dobro organizirani akciji prijeli v Gradcu — Paznikom ušel skozi straniščno okno NOVO MESTO — 34-letni Ivan Prah iz Trbovelj, ki v novomeških zaporih prestaja kar dvajsetletno kazen, prisluženo z ubojem, in 42-letni Franc Tekovec iz Kočevja, prav tako dolgoletni prebivalec zaporov v Jerebovi, sta 10. septembra dobila dovoljenje za prosti izhod. Oba sta si nagrado pridobila z pridnostjo in vzornim vedenjem, dotlej zaporniška uprava nanju ni imela pripomb. Zato je bilo tolikanj večje razočaranje zvečer, ko obsojencev ni bilo nazaj v Jerebovo. Seveda je urno stekla obsežna in te- pravo sled; bivši stanovalec v prostorih meljita akcija, ki je kmalu obrodila sadove. Sodelovanje policistov in zaporniškega osebja je prve pripeljalo na NAPADEL POLICISTA BREŽICE - 14. septembra so brežiški policisti na podlagi uredbe tamkajšnjega preiskovalnega sodnika opravili nisno preiskavo pri Brcžičanu ODNESEL HRANO - V noči na 15. september jg neznani storilec ylomil v zidanico Sentjerngjčana Nika no preiskavo pri Brci Stanislavu R. Obstajal je namreč ium, da ima možakar doma so imeli ODPELJAL KOLO Z MOTORJEM ■ Neznanec je 15. septembra z Golie-vqga trga v Trebnjem neznano kam odpeljal kolo z motorjem znamke ArN 4, last Draga P. iz Gornjih l^knic. Vozilci je bilo vredno pet tisočakov. , ODTRGAL POKROV REZERVOARJA - V noči na 17. september Jj? nekdo na železniški. postaji v Črnomlju odtrgal pokrov rezervoarja * osebnega avtomobila Jugo, last Tomaža A. s Sel pri Otovcu. Iztočil Je 10 litrov bencina. VLOM V VIKEND - Med 12. in T7-septembrom je bilo na Dolnjem Polju vlomljeno v vikend TopliČana Janeza B. izginili so moški čevlji in kovček, škode je za osem tisočakov. OB MEGLENKE - Konec minulega tedna so s tovornjaka trebanjskega ..............................za utemeljen sum, da ima neprijavljeno orožje. Policisti dober nos, v stanovanju so našli pištolo kalibra 8 mm z več naboji in dva bajoneta. Njihovo odkritje je Stanislava R. tako razkačilo, aa je policista napadel, enemu je zlomil roko, drugemu pa poškodoval meniskus. Razboriteža čaka pot pred sodnike. “OBISK” V TRGOVINI ČERNEČA VAS - V noči na 16. september je bilo vlomljeno v trgovino Vlercatorja Preskrbe, poslovalnica Čemeča vas. Neznanec je odnesel večje količine svinjskega jjiesa in nekaj pločevink Koca-Kole. Škode je za 12 tisočakov. V ZIDANICI ZALOTIL VLOMILCA KOSTANJEVICA - 16. septembra je 61-letni Franc Z., stari znanec policistov, skušal vlomiti v zidanico Sredoja Bešcviča iz Kostanjevici. Slednji je vlomilca zalotil med opravilom m o tem nemudoma obvestil ■ vAZGAL BARAKO - 50.000 to- policiste, ki so Franca kmalu prijeli. wqev je bilo škode, ko je nekdo 17. dokazalo se je, da je bila za njim septembra okoli 15. ure v gozdu pri razpisana tiralica, saj je bil na begu septembra okoli 15. ure* v gozdu pri vasi Cerkvišče zažgal zapuščeno bara-“genj Pa se je nato razširil še v bl!Žnji gozd. Slednji je last Jožeta M. s Cerkvišč ODNESLE VETROBRANSKO ?TEK1X) - Po krajšem zatišju znova ■zgmotje vetrobranskega stekla! V boči na 19. september je bil obenj Mirenčan Drago S., njegova stoenka je tako prikrajšana za 151)00 tolarjev. V GARDEROBI OB DENARNICO - 16. septembra je nekdo šaril Po garderobi športne dvorane pod Marofom v Novem mestu in Mariborčanu Brunu N. zmaknil denarnico, Iti je jtočivala v hlačnem žepu. Škode je za 5 tisočakov. OSUMLJEN PRODAJE.PIŠTOLE - 27-letni Bogdan B. iz Šmihela je utemeljeno osumljen, da je 19. septembra popoldne hotel prodati Pištolo Dragu T. iz Irče vasi. Pred kupčijo je od Draga zahteval, naj mu Pokaže, koliko denarja sploh ima pri sebi. Ko je ta iz žepa potegnil tisočaka, mu ga je Bogdan izpulil iz r°k in pobegnil neznano kam. , ukradel traktorski priključek - V času med 13. in 19. septembrom je razpisana tiralica, saj je bi iz KPD Dob. Franc Z. je rešetkami. begu znova za VLOMI V VIKENDE APNENIK - Med 16. in 19. septembrom je bilo na Appeniku vlomljeno v vikende Antona Šerbca, Antona Vodlana in Boža Možica, storilec pa je odnesel le nekaj pijače in hrane, tAo da je skupne škode za okoli 10.000 tolarjev. Policisti pravijo, da so storilcu že na sledi. TRGATEVJE TU BIZELJSKO - Da se nekdo prekleto resno pripravlja na trgatev( kaže vlom, do katerega je prišlo med 6. in 18. septembrom v stanovanjsko hišo v Dramcljšku pri Bizeljskem. Storilec je namreč odnesel 200 kg sladkotja, dve brenti in nekaj bencina. Očitno nima prav majhnega vinograda. v Jerebovi seje namreč svojim »stanodajalcem« za lepo ravnanje z njim oddolžil tako, daje ubežnika izdal. Romsko naselje v Gradcu je bilo hitro obkoljeno, iz njega ne bi ušla niti miš. Praha in Tekavca so možje postave našli pri bivšem obsojencu, kamor sta se zatekla iz Novega mesta. Kot je Prah povedal kasneje, je bila vsega kriva pijača. S Tekavcem sta se ga čez dan na- Opozorilo pred ponarejenimi bankovci Tisočtolarski ponared-ki se množijo NOVO MESTO — Po Dolenjski je zadnje tedne znova skokovito porastel promet s ponarejenimi ti-sočtolarskimi bankovci. Njihovo vnovčevanje je še posebej množično na bencinskih servisih, v trgovinah in po trgovinah. Ker policisti novomeške UNZ upravičeno pričakujejo, da se bo število ponarejenih bankovcev v naslednjih dneh še povečalo — svoje naj bi k temu prispevala zlasti skorajšnja menjava tolarskih bonov za pravi denar — nekaj nasvetov zagotovo ne bo odveč. Občani naj bodo ob sprejemu ti-sočtolarskega bankovca zelo previdni, ponaredek lahko odkrijejo tako, da dobro pogledajo hrbtno stran. Na njej je v primeru originala dobro opazen obris čebele ob apoenski oznaki za 1000 tolarjev, medtem ko na ponaredku ta obris skoroda ni viden. Uslužbenci UNZ prosijo občane, ki sumijo, da imajo v rokah ponarejen denar, slednjega prinesejo v urad kriminalistične službe, kjer bodo bankovec strokovno pregledali. Če to ni mogoče, naj o sumu obvestijo UNZ po telefonu 21—080. Ni namreč odveč opozorilo, daje vnovčevanje ponarejenega bankovca kaznivo dganje. lezla, vsega deset minut pred osmo, ko sta se že vračala proti zaporom, jima je v glavo šinila čudna ideja. Usedla sta se na vlak in se iz Novega mesta odpeljala v Belo krajino. Tudi to je po prijetju izjavil Prah, da mu ni žal za stoijeno, da seje oba dneva imel lepo, skoz okno je gledal otroke, kako se brezskrbno igrajo, opazoval je naravo, svobodo. Tega dvanajst let ni ne videl ne občutil. Za to se po njegovem splača sprejeti kazen, ki mu bo dodeljena po pobegu. Minuli petek, 18. septembra, so novomeški policisti znova iskali ubežnika iz zapora. Tokrat je bil v dopoldanskih urah v novomeško bolnišnico iz KPD Dob pri Mimi pripeljan 30-letni Franc V. Paznike je ugnal tako, da jim je popihal skozi stranŠčno okno. Veselje nad podarjeno svobodo ni bik) dolgo, akcija policistov je bila tudi tokrat hitra in učinkovita, prebivalca Doba so prijeli še istega dne in ga seveda vrnili za rešetke. Z ODRA PADEL NA BETON STARA LIPA - 16. septembra okoli 1030 se je med delom hudo poškodoval 66-letni Mirko Videtič iz Stare Lipe. Možakar je tega dne pomagal postavljati strešno konstrukcijo na mizarsko delavnico Petra Žalca iz Gorice. Med opravilom pa se ie podrl leseni oder, tako da je Videtič padel 3,8 metra globoko na betonska tla in se pri tem hudo poškodovaL Zdravi se v novomeški bolnišnici. ličkanje koruze. Marija K. je tako ob 30.000 tolarjev. Trgatev je čas vlomilcev Zadnje dni je vse več vlomov v avtomobile, zlasti ti-___ ste ob zidanicah in vinogradih VLOM V SKLADIŠČE BREŽICE - Med 11. in 14. sejv tembrojn je neznan storilec vlomil v škladišče brežiškega Dinosa in od tam “unesel večje količine bakra, ogrodje jolesa z motorjem in motor. Skupne »kode je za blizu 30 tisočakov. PO DOLENJSKI DEŽELI • Ljubosumni pogledi v sosedov bogato obloženi vinograd kaj lahko sprožijo nenavadne reak-c,Je- Tako je nekdo, očitno razočaran nad bero na svojih ^ah in bogastvom na sosedovih, kratko malo vzel v roke sekiro ter z njo na Doblički Gori Jožetu K z Blatnika posekal 33 triletnih trt šipona in sovinjona. Zakaj bi sosed imel nekaj, česar jaz nimam? • Kot zametek bodoče veleigral-nice je v priročnem skladišču Gami hotela na Otočcu počivalo dvanajst kvadratnih metrov keramičnih ploščic. Nekdo jih je Prejšnji teden zmaknil in tako resno ogrozil za prihodnjo pomlad napovedano otvoritev časina. • V noči na 15. september je bilo na Železničarski cesti v Črnomlju vlomljeno v skladišče gradbenega ntateriala Mercatorja-KZ Čmo-ntelj. Izmed številnih gradbenih Pripomočkov se je zmikavt polas-tll desetih zabojev s steklenicami mineralne vode in šestih zabojev Pivskih steklenic. • Iste noči je bilo v Novem mestu vlomljeno v osnovno šolo Grm. Tajništvo je bilo ob kalkulatorja, flomastre in kemične svinčnike. Bedovalnice so ostale nedotaknjene, v njih je ta čas še premalo ocen. NOVO MESTO — Čeprav so svarila pred vse številnejšimi vlomilci in tatovi domala vsakodnevna, je zlasti v septembru število vlomov v avtomobile krepko narastlo. Še zlasti to velja za vinorodna območja; čas trgatve in manjšo previdnost ter budnost nepridipravi uspešno izrabljajo. Seveda ob obilni pomoči lastnikov, ki avtomobilov ne zaklepajo, v njih pa za nameček puščajo še torbice, oblačila, denarnice in še kaj. Dokazov je vse več. 19. septembra je nekdo na Mavrlenu blizu naseljene zidanice vlomil v dva Osumljen prodaje ukradenih avtov 28-letnega Fredija M. privedli k preiskovalnemu ________sodniku________ ČRNOMELJ — Uslužbenci urada kriminalistične službe novomeške UNZ so 14. septembra privedli k preiskovalnemu sodniku Temeljnega sodišča Novo mesto 28-letnega Fredija M. iz Črnomlja. Možakar je utemeljeno osumljen, da je storil dvoje kaznivih dejanj ponarejenja listin, saj naj bi že marca letos prodal dva osebna avtomobila, za katera je vedel, da sta sumljivega izvora in da so dokumenti zanju ponarejeni. Fredi pa je hkrati s tem osumljen še kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, saj je 14. septembra stopil v prostore upravnega organa za notranje zadeve v Črnomlju in tam pričel razgrajati. Ko si tudi z vpitjem ni olajšal duše, je odšel še na dvorišče in tam enemu od službojočih občinaijev razbil osebni avto, ter naredil za kar 100.000 tolarjev škode. Pa mu tudi to ni bilo dovolj, stopil je še v prodajalno Jurček, last občanke iz Nakla, in razbil izložbeno steklo, steklo vitrine, prevrnil pa še igralni aparat. Eno z drugim je bilo škode za 20.000 tolarjev. Šlo je za Trobčevo varnost Zakaj je moral petkratni morilec zapustiti KPD ________Dob in se preseliti v Maribor?___ premestitev Trobca, kije doslej odsedel 12 let kazni, na katero je bil zavoljo umora najmanj petih žensk obsojen novembra 1980, pa je tako ali tako le začasen ukrep, za katerega je nemogoče natanko reči, kako dolgo bo trajal. NOVO MESTO — Metod Trobec, še do pred mesečim dni najbolj znani varovanec osrednjega slovenskega zapora KPD Dob pri Mimi, zapornik, ki je za svojo življenjsko izpoved v okviru nedavno v Dolenjskem listu objavljene serije zapisov pod naslovom »Usode izza rešetk« postavil pred avtorja astronomsko ceno, je zapustil Dolenjsko. Potem, ko je 28. avgusta z nožem večkrat zabodel sojetnika Miloša Nemca, so Trobca premestili v novomeške zapore, od tam pa pred dnevi — kot smo na kratko že pisali — v mariborske. Po besedah Alda Carlija, zaposlenega v sektorju za izvrševanje kazenskih sankcij pri republiškem ministrstvu za pravosodje in upravo, je bil ta ukrep potreben iz varnostnih razlogov, saj so jetniki Trobcu po zadnjem poskusu umora pričeli vse bolj odkrito groziti. Po Carlijevih besedah so mariborski zapori drugi najvarnejši v Sloveniji, V Mariboru živi Trobec ločeno od drugih zapornikov, v sobi je sam, tudi sprehaja se ločeno od drugih, le samostojnega dela mu ne morejo omogočiti. Sicer pa zanj veljajo posebni poostreni ukrepi nadzora, Trobec doslej resda še ni bežal iz zapora, toda na Dobu so pri njem v celici našli podroben načrt pobega. Da pa se iz mariborskih zaporov da zbežati, je med drugimi dokazal najprej Darko Škoda, za Silvestrovo lani pa še njegov »partner« Emilijan Unuk, ko je prežagal rešetke in zbežal v tujino. Prijeli so ga šele pred nekaj meseci v Haagu na Nizozemskem. Mnogi se boje, da bo šel po njunih stopinjah tudi Trobec. NOVA OBRTNA CONA V DOBOVI Obveščamo vas, da je izdelan zazidalni načrt obrtne cone Dobova v severozahodnem delu naselja Dobova. Ureditveno območje vključuje plato južno od proizvodne hale Trimo in opuščeno gramoznico. Zemljišče je komunalno že opremljeno in namenjeno gradnji proizvodnih objektov za potrebe drobnega gospodarstva in obrtništva. Vse potrebne informacije dobite pri Skladu stavbnih zemljišč občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice. KDO JIH UNIČUJE? — Prometni znak na sliki se nahaja ob cesti, ki vodi iz Livolda proti Štalcerjem. V njem je pet velikih lukenj in več večjih in manjših udarnin. Nekateri menijo, daje skoraj čisto novi znak nekomu služil za strelno tarčo, vendar laiki tega z gotovostjo ne morejo zatrditi Kljub temu njihov strah, da po Kočevskem svobodno hodijo ravno tovrstni nasilneži ni zalo nič manjši (Foto: M. L.-S.) Skupščina občine Trebnje — Izvršni svet Na podlagi 1. člena Zakona o imenovanju in raz-rešitvi poslovodnih organov (Ur. I. SRS št. 8/90) in 12. člena Odloka o organiziranju javnega podjetja (SDL št. 5/90) IS SO Trebnie razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA KOMUNALE TREBNJE Za direktoi gojev, iktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih po-. predpisanih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: da ima visoko oz. višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, — da ima 3 oz. 6 let delovnih izkušenj, — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. Mandat za direktorja traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE, IZVRŠNI SVET, 68210 TREBNJE. V Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavi razpisa. J osebna avtomobila in kombi. Ljubljančanki Marti T. je odnesel 800 mark, Žalčanoma pa iz denarnic, spravljenih v hlačnem žepu, 10.000 tolarjev. Istega dne popoldne so trije neznanci v Liscu pri Dobrniču vlomili v osebni avto, ki gaje imel Ljubljančan Valentin J. parkiranega pred zidanico. Iz denarnice je zmanjkalo 9.700 tolaijev. Resda je storilce opazil sosed, a so bili predrzneži urnejši in so s plenom pobegnili. V času med 16. in 19. septembrom pa je Anton M. iz Gribelj pustil avtomobil v odklenjeni garaži. Zmikavt ni imel težkega dela, Anton je bil ob 30 tisočakov, spravljenih v predalu avtomobila. Takšnih in podobnih primerov je še nekaj. Novomeška UNZ zato znova svari lastnike vozil, naj svojega premoženja ne nastavljajo tatovom. Se posebej bodo ti namreč aktivni v prihodnjih dneh, ko se bo povsod po Dolenjski začel čas množične trgatve. NEODKLENJENA ZIDANICA MLADEV1NA - 13. septembra je neznan storilec v kraju Mladevina pri Strclacu obiskal odklenjeno zidanico in izkoristil odsotnost ljubljanskega lastnika, ki si je dajal opravka v vinogradu. Iz hlačnega žepa jc nepridiprav zmaknil denarnico s 40.000 tolarji in 150 markami. TAT V HIŠI MALI OREHEK - 17. septembra med 10. in 13. uro jc nekdo nepovabljen stopil v stanovanjsko hišo Martina H. v Malem Orehku in si v žepe natlačil 25.000 tolarjev. PRETEP NI BIL USODEN NOVO MESTO - 11. septembra je v novomeški bolnišnici umrl 21-lctni Franc Hodnik s Sel. Hodnik jc bil štiri dni poprej sprejet v novomeško bolnišnico zaradi poškodb, ki jih je dobil po pretepu s 55-letnim sodelavcem Karlom K. iz Dolenjega Suhadola. Preiskava je pokazala, da te jioškodbc niso v nikakršni vzročni zvezi s Hodnikovo smrtjo. fnEinfallreinirirJ Program lesnih izdelkov d.d. VELIKA AKCIJSKA PRODAJA — do 35% gotovinski popust — možnost obročnega odplačevanja * preklopna harmonika in drsna vrata raznih dimenzij * sestavljivi pohištveni program »DAN« iz masivnega smrekovega in borovega lesa, primeren za dnevne otroške študentske sobe, kabinete, spalnice, pregradne stene in pisarniške prostore... Na vašo željo pa vam izdelamo enodelne in dvodelne omare, postelje in ostalo pohištvo po naročilu. Morda je ravno sedaj čas, da prenovite svoj bivalni prostor! Pokličite nas in pomagali vam bomo pri vaši odločitvi. Informacije: PIONIR - PROGRAM LESNIH IZDELKOV, d.d. Kettejev drevored 37. Novo mesto tel.: (068) 25-189 (068) 28-143 Tratarjeva za las ob rekord Vrsta odličnih dosežkov na pionirskem državnem atletskem prvenstvu v Novem mestu — Dva državna rekorda NOVO MESTO — Res škoda, da so bile tribune stadiona v Portovaldu v soboto in nedeljo domala prazne, kajti Novo mesto je bilo gostitelj državnega atletskega pionirskega prvenstva, kije postreglo z vrsto dobrih izidov. Med drugim smo bili priče dvema državnima rekordoma, prvega je v teku na 60 m dosegla Celjanka Tina Matul s 7,85 sek., drugega pa v metu kopja njena klubska kolegica Elizabeta Randjelovič s 44,82 m. V najožji krog najboljših rezultatov gre tudi dosežek Novomeščanke Datje Tratar, ki je v teku na 80 m z ovirami dosegla čas 11,84, kar je za vsega tri stotinke slabše od državnega rekorda. Slednjega je za pičlih 6 stotink sekunde v teku na 100 z ovirami zgrešil tudi Gregor Dolenc (IBL Olimpija). Sicer pa ostanimo pri dolenjski jjMfi rezultatov, ki ta vikend ni bila od JHfe. Najprej pionirji — 100 m ovire: 8. ■Sm: (Novo mesto) 15,23 sek.; skok v vi-Sjf 4. Kocjan (Trebnje) 170 cm, 10. JHBjr (Novo mesto 160, 12. Kostevc jSEpšce) 160 cm; 100 m: 4. Motore (Bre-WSkl 1,91; 1.000 m: 3. Tomič 2:41,40,4. 4B(war 2:43,11,19. Cesar (vsi Novo me-. i|i#)3:53,14; met krogle: 6. Smodiš (Novo mBDa) 11,35 m; troboj: 2. Židanik (Novo mesto) 1990 točk; skok v daljino: 14. Rovan (Novo mesto) 543 cm, 20. Mešiček (Brežice) 513 cm, 25. Poplašen (Novo STAJANOV POKAL BRADAČU LUTRŠKO SELO - Doslej zanesljivo največji teniški turnir na Dolenjskem, katerega nagradni sklad je bil prek 200.00?) tolarjev, je na igrišča Bobby cluba na Lutrškem selu privabil 34 igralcev. Turnir za Stajanov pokal, ki je bil hkrati prvenstvo Dolenjske, je imenitno uspel in nobenega dvoma ni, da smo z njim vendarle tudi na Dolenjskem dobili teniško tekmovanje, mesto, prav F . ■ Ie pištolo peti. mesto) 473 cm: skok s palico: 1. Vovk 300 cm, 2. Kopinč 240,3. do 4. mesto Motore (vsi Brežice) in Djurič (Novo mesto) 240 cm; 2.000 m: 4. Ravbar 6:08,01,5. Tomič (oba Novo mesto) 6:08,70; met diska: 6. Grabič 31,44 m, 7. Smodiš (oba Novo mesto) 31,42; 60 m: 4. Mešič 7,82,5. Djurič (oba Novo mesto) 7,95 sek., 4-krat 100 m: 5. Novo mesto 48,01; 300 m: 13. Novak 40,22, 29. Tasič (oba Novo mesto) 43,22. Pionirke — 60 m: 2.Tratar 7,99 sek., 8. Fink (obe Novo mesto) 8,41; troboj: 2. Oklešen 1540, 3. Vučkovič 1509, 6. Kočevar (vse Novo mesto) 1200 točk; met diska: 4. Zupan (Novo mesto ) 20,8 m: skok v daljino: 4. Blatnik (IBL Olimpija) 519 cm, 10. Ašič 458 cm, 15. Zore 433, 16. Lešnik (vse Novo mesto) 432 cm; I. 000 m: 5. Prus3:13,8,14.Hosta, 16. Kalin (vse Novo mesto); 4-krat 100 m: 5. Novo mesto I 52,97, 10. Novo mesto II 56,81; met kopja: 2. Zupan 38,66,8. Krpan (oba Novo mesto) 27,30; 300 m: 14. Gramc (Brežice) 45,24, 21. Pezdirc, 38. Hudoklin, 40. Jakše, 41. Lužar, 42. Han-čič (vse Novo mesto); met krogle: 4. Zupan 9,57 m, 6. Krpan (obe Novo mesto) 8,74; skok v višino: 5. Vučkovič 153, 9. Oklešen (obe Novo mesto) 140 cm, 12. Kene (Brežice), 14. Vide (Novo mesto); 600 m: 6. Tomič (Novo mesto) 1:45,93; 80 m z ovirami: 1. Tratar (Novo mesto) II, 84; 100 m: 2. Tratar 12,99. Dodajmo za konec, da so v dresih AK Novo mesto nastopili učenci in dijaki osnovnih šol Grm, Šmihel, Bršljin, Šentjernej, Semič in Center ter SŠTZU, Gimnazije in Ekonomske šole. (Kbčevje)-Lovko (Kočevje) 1:6, 2:6, Bradač (Novo mesto)-Sadek (Novo mesto) 7:5, 6:0, Erak (Novo mesto)-Lubej (Novo mesto) 6:2, 6:2, Okorn (Kočcvrej.Metelko (Mokronog) 6:2, 6:3; polfinale: Bradač-Lovko 7:6, 6:2, Okorn-Erak 5:7, 6:4, 6:4; finale: Bradač-Okom 6:0, 4:6, 6:4. BRON ZA TREBANJSKE STRELCE LJUBLJANA - Minulo soboto ie bilo v Ljubljani letošnje zadnje državno strelsko prvenstvo, na katerem so se z malokalibrskim orožjem pomerili starejši in mlajši mladinci. V trojnem položaju z MK puško so bili mlajši mladinci Trebnjega (Pekolj, streljanju M.SEČEN Zmaga zasladila zgodovinski dan Na prvem meddržavnem nastopu je odbojkarska reprezentanca Slovenije ugnala Madžarsko s 3:0 — Med gosti tudi predsednik Milan Kučan NOVO MESTO — Petek, 18. septembra, bo šel v zgodovino slovenske odbojke kot dan, ko je naša moška reprezentanca odigrala svoje prvo meddržavno srečanje. V novomeški športni dvorani se je izbrana vrsta trenerja Luke Ludvika, ki po odstopu mag. Vikija Krevslja vodi našo reprezentanco, pomerila s selekcijo Madžarske, ki sicer po kvaliteti sodi v srednji evropski razred. Kakih 500 gledalcev, kolikor se jih je navzlic zgodnji uri zbralo na tribunah novomeške dvorane, je videlo prepričljivo zmago slovenske reprezentance, v dresu katere je zaigral tudi član novomeškega Pionirja Matjaž Umaut. Čeprav igra ni bila na visoki ravni, so Slovenci z nekaj akcijami navdušili in pokazali, da imamo ekipo, ki se lahko dokaj enakovredno kosa z večino evropskih reprezentanc, seveda pa ji do vrha še precej manjka. Med tistimi, ki so iskreno zaploskali ob prvi slovenski odbojkarski zmagi, je bil tudi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan s soprogo; ob njem je bil na tribunah še dr. Dušan Plut, član najvišjega kolektivnega državnega organa. »Šport je dejavnost, ki lahko poteka le v miru, to je torej dokaz več, da imamo v Sloveniji resnično mir. Vesel sem, da je prišlo do prvega meddržavnega odbojkarskega srečanja prav z Madžari, s katerimi imamo iskrene prijateljske odnose, take, kot si jih želimo tudi z vsemi drugimi našimi sosedi,« je med drugim v kratkem nagovoru pred tekmo dejal Milan Kučan. Slednji je od Janka Goleša, predsednika organizacijskega odbora promocijske tekme, prejel tudi odbojkarsko žogo s podpisi vseh reprezentantov. Milan Kučan je v soboto presenetil tudi maloštevilne vztrajneže na otoškem kopališču, kjer naj bi potekala zabavna prireditev, katere glavna točka naj bi bile športne tekme med ekipama novomeške vlade in direktorji podjetij. Od vsega napovedanega seje na Otočcu v soboto popoldne in zvečer dogajalo bolj malo, kajti obis- kovalce bi skoroda lahko prešteli na prste obeh rok, zato pa je bila vztrajnost teh poplačana. Nekaj po 20. uri je namreč mimo protokola kopališki prostor na Otočcu obiskal Milan Kučan s soprogo in spremstvom, v katerem je bil tudi član predsedstva dr. Dušan Plut. Domala štiri ure so se zadržali v družbi obiskovalcev in članov ansambla Fantje z vseh vetrov, za prve in druge je bil to večer, ki ga ne bodo zlepa pozabili. Ne dogaja se namreč pogosto in povsod, da predsednik države spije s teboj kozarec cvička ob šanku, da te nasmeji z dovtipom, da s teboj zapoje in pokramlja. B. B. PRVI MEDDRŽAVNI NASTOP IN PRVA ZMAGA — Slovenski odbojkarji so v soboto zvečer v promocijski reprezentančni tekmi v novomeški športni dvorani pod Marofom ugnali selekcijo Madžarske s 3:0. Tudi tokrat je bil blok slovenskih odbojkarjev (temni dresi) nepremagljiv. Stopili na pot, ki pelje k vrhu? Novomeški nogometaši so se iz Beltincev vrnili z obema točkama — V nedeljo doma z Nafto — Avtobum po petih kolih šele enajsti_ Serija spodrsljajev novomeških nogometašev je vendarle prekinjena. Ekipa Studia D je v šestem kolu prvenstva I. državne lige dosegla prvo prvoligaško zmago v gosteh, v Beltincih je ugnala tamkajšnjega Potrošnika z 2:0 (2:0). Ne le da je s tema točkama radijci stopili v prvi del prvenstvene lestvice in ujeli stik z najboljšimi ekipami, pač pa se je v moštvo vrnila že krepko načeta samozavest. Trener Matjaž Jakopič je na igrišče v Beltincih poslal povsem spremenjeno ekipo: v njej ni bilo Bracoviča, Prezlja, Mar-tinoviča, prvič na letošnjem prvenstvu so zeleni dres oblekli Mesojedec, Gruden in Kobe. Še posebej slednji je prijetno presenetil. Dobro je prvoligaški krst prestal tudi vsega šestnajstletni Stražan Gruden, sicer pa je bil prvo ime nedeljske tekme Robert Oblak, njemu ob boku pa še Kosič in Rozman. Za razliko od večine dosedanjih tekem so Novomeščani igrali agresivno, borbeno, do veljave so prišli hitri protinapadi, prek katerih sta Oblak in Kosič tudi dosegla zadetka. Sicer pa bi zmaga lahko bila še večja, priložnosti za zadetek je bilo še nekaj, medtem ko so Beltinčani imeli vsega eno resnejšo možnost, da premagajo Mohorja. Izredno pomembni točki sta torej v žepu, nemara še pomembnejše od tega pa je spoznanje, da ima Studio D močno rezervno klop in da prav nihče v ekipi ni nezamenljiv. Studio D: Mohor 7, Pavlin 7, V. Primc 7, Kosič 8, Prelogar 7, Milanovič 6, Mesojedec 6, Gruden 6 (Jakša /), Rozman 8, Oblak 8, Kobe 7 (Vrhovec /). Na čelu lestvice ostaja Olimpija (10 točk), ki si je v nedeljo po vodstvu z 2:0 privoščila izgubo točke v Gorici, za petami ji je Ljubljana, medtem ko je Nafta z osmimi točkami tretja. Prav Lendavčani so naslednji nasprotnik enajsterice Studia D, ki bo naslednji dve tekmi igrala na do- Praznih rok v uvodni tekmi Pričelo se je prvenstvo v I. košarkarski ligi — Rdeča skupina: Podbočje Maricom Miklavž 93:105 (46:49) Za popestritev še skoki z motorji Na motokros progi je bilo znova živahno DOLENJSKE TOPLICE — AMK Mel je minulo soboto pripravil pozivno mednarodno motokros tekmovanje, na katerem so ob številnih domačih tekmovalcih nastopili še trije iz Italije. V kategoriji do 60 kubikov je zmagal Zvan pred Medetom, Popovičem in Možetom (vsi AMK Mel), v razredu do 80 ccm je slavil Jelen (Kamnik), Brežičan Pavkovič je bil četrti, medtem ko je v najtežjem razredu slavil Fortuna (Šentvid), drugi je bil Italijan Poldini, peti pa melovec Zvone Kovačič. Posebna atrakcija za gledalce so bili zagotovo skoki z motorji. V kategoriji do 80 ccm je slavil Ludvik Mežnar z 41,80 metra, kar je bil tudi najdaljši skok dneva, medtem ko je bil v razredu nad 80 kubikov zmagovalec Zvone Kovačič (prav tako Mel). 1. GORSKI TEK NA LISCO SEVNICA - Športno društvo Orehovo vabi na 1. gorski tek na Lisco, ki bo v soboto, 26. septembra, s pričetkom ob 15.30 pri okrepčevalnici Videc na Orehovem. Proga je dolga 8 km, moški tekmujejo v petih, ženske pa v treh kategorijah. Absolutna tekmovalca pri moških in ženskah prejmeta praktično nagrado, najboljši pokale in medalje, vsi tekmovalci pa spominsjtc majice in medaljo ter topel obrok. Štartnino 400 SIT lahko vsak tekmovalec poravna do 23. septembra na naslov: Pavle Drobne, NIIM 16, Sevnica. Po tem datumu bo štartnina 500 SIT. Morebitni prihodek teka pojde za razvoj atletike in delo atletske sekcije Boštanj. DOLENJSKI UST PODBOČJE — Kot je pokazala sobotna uvodna tekma letošnjega prvenstva v I. slovenski košarkarski ligi, se bodo morali igralci Podbočja krepko potruditi, da bodo dosegli željeni cilj: vrh v rdeči in uvrstitev v zeleno skupino prvoligašev. Na KEGLJAČI BREZ KEGLJIŠČA TREBNJE - Z zaprtjem kegljišča v Ivančni Gorici so trebanjski kegljači ostali brez kegljišča, kar je prizadelo Lrebanjke oouu seuaj vaum-nastopale v Krškem, nastop moške vrste pa je v takšnih pogojih vprašljiv. AK NOVO MESTO DRŽAVNI PRVAK NOVO MESTO - Na ptujskem športnem letališču je bilo pred dnevi letošnje državno modelarsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 47 tekmovalcev iz vse Slovenije. V skupnem seštevku je naslov državnega ekipnega prvaka pripadel Novomcfčanom, posamično pa so dosegli takšne uvrstitve: kategorija F-l-A: 3. Terlep, 7. Bauer, 15. Zulrč, F-l-B: 4. Zulič, F-l-C: 3. Može. ŠAHOVSKI KOTIČEK rotržani Alenka Vukelič, Simona Mihelič, Ingrid Mihelič, Barbara Butala, Dejan Kapš, Gregor Simčič, Tadej Kobe in Joško Matjašec so oddali vsega en remi in prepričljivo zmagali. • Na septembrskem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Črnomelj je med dekleti zmagala Darja Kapš, med člani pa Uroš Kobe, ki vodi tudi v skypnem seštevku. • Šk Ribnica je pred dnevi pripravilo vikend turnir v pospešenem šahu; zmagal je mladinec Andrej Janša, sledno pa: Podkoritnik, Mihelič in Miklič 5, V. Kobe in Petrič 4,5 itd. - ob startu so namreč doživeli nenadejano presenečenje, v dvorani osnovne šole Podboje jih je ugnala ekipa Maricoma Miklavž s 105:93 (49:46). Izid je presenetljiv le na prvi pogled. Vedeti je pač treba, da seje mariborski prvoligaš tik pred pred pričetkom prvenstva okrepil še z bivšim jugoslovanskim reprezentantom in nazadnje igralcem zagrebške Cibone Ivanom Sunaro. Slednji je bil ob Mirtu, slovenskem reprezentantu, tudi glavna oseba tekme v Podboju; skupaj sta dosegla več kot polovico košev Miklavža in tudi odločilno prevesila tehtnico v prid gostov. Sicer pa so prve minute tekme pripadle Podbočjanom, vodili so z nekaj koši prednosti in skušali to razliko obdržati tudi do odhoda na odmor. Mariborčani jim tega niso dovolili, iz minute v minuto so igrali bolje. Ladja Podbočja se je tako pričela potapljati že v zadnjih minutah prvega dela, dokončno pa se je potopila v nadaljevanju. Koše za Podbočje so dosegli: Gramc 5, Lučev 2, Popovič 21, Krajcar 10, Bordeli-us 10, Krivokapič 9, Krošelj 15, Vavpotič 21. Tudi tekmo drugega kola bodo Pod-bočjani igrali doma, v goste jim prihaja ekipa Kokra Lipje in pričakovati je prvi dve točki Podbočja. Kot že rečeno, bo boj za vrh zagrizen in težak. Tja namreč poleg Podbočja in Miklavža meri še mariborski Satex, ki je ob številnih novih imenih v svoj klub privabil še Predraga Benačka, bivšega igralca sarajevske Bosne. KARATEISTI VABIJO TREBNJE - Sankukai Kenshikan Karate klub Trebnje vpisuje nove člane na svojih treningih vsak torek in četrtek ob 19.15 v telovadnici stare OŠ Trebnje. Začetni in nadaljevalni tečaj bo potekal skozi celotno sezono. TEČAJ LETENJA Z ZMAJEM NOVO MESTO — Klub za prosto letenje Novo mesto bo priredil tečaj letenja z zmajem. Interesenti naj pošljejo prijave do 29. septembra na naslov: Klub za prosto letenje. Novo mesto, p.p. Šentjernej, 68310 Šentjernej. mačem igrišču. Novomeščani si spodrsljaja proti Nafti ne smejo privoščiti, kajti njihov naslednji nasprotnik v Portovaldu bo ljubljanska ŠCT Olimpija. Nekaj težav bo zagotovo s sestavo ekipe: v Beltincih je dobil Prelogar drugi rumeni karton, bržkone bo počival prav na tekmi z Nafto. Kandidatov za njegovo mesto je dovolj, nemara se bo v ekipo vrnil spomladi zelo solidni Milan Petrovič. Kakor koli že, od izida tekme z Nafto je odvisno, ali se bodo Novomeščani dokončno preselili v zgornji del lestvice in Lendavčane celo prehiteli ali pa ostali med ekipami, ki so le tu in tam sposobne kakšnega prebliska. Veliko tega seje prejšnji teden dogajalo v kočevskem Avtobumu. Nezadovoljna z igrami in točkovno bero je klubska uprava odslovila trenerja Vladana Mladenoviča, njegovo mesto je zasedla domača dvojka Stojan Briški in Danilo Bižal. Menjava kakšnega posebnega veselja v nedeljskem petem kolu drugoligaškega prvenstva ni prinesla. Kočevci so igrali v Ljubljani z ekipo SET Vevče in iztržili vsega točko (1:1), kar je verjetno manj, kot so v kočevskem taboru potihem upali. Edini strelec za Avtobum, kije po petih kolih s petimi točkami na enajstem mestu, je bil v 44. minuti Stojanovič. Tudi tekmo naslednjega kola bodo Kočevci igrali v gosteh, čaka jih jrot v Dravograd, kjer si ekipa tako zvenečih imen, kot so Merdanovič, Komočar, Perica, Magič, Stojanovič in še kdo, ne bi smela privoščiti spodrsljaja. Sicer bo boj za vrh izgubljen že po uvodnih kolih. B. B. ZMAGA MLADIH SEVNICA - ŠK Milan Majcen ie pred dnevi pripravil zanimiv šahovsld obračun med ekipama “Starih” in “Mladih”. Slednji so bili boljši in zmagali s 45:36, v posamičnem seštevku pa je med mladimi zmagal Povše, med starejšimi pa Levičar. Uroš Murn petnajsti mladi kolesar sveta Mladinci v posamični dir-ki popravili slab vtis ATENE — Slovenski mladinski repre-zentantje v kolesarjenju so na nedeljski posamični dirki svetovnega prvenstva, ki je potekalo v Grčiji, popravili slabi vtis z moštvene vožnje, kjer so zasedli šele devetnajsto mesto med šestindvajsetimi ekipami. Murn, Hauptman, Bajt in Gimpelj sicer niso ponovili uspeha Bogdana Finka pred leti, ko je ta osvojil bronasto medaljo na mladinskem SP, vendar so napovedi skoraj v celoti izpolnili. Še najbližji boju za medalje je bil krkaš Uroš Murn, a mu je v odločilnih trenutkih, ko je skušal slediti pobegu Belgijca Van der Brouckeja, zmanjkalo moči in seje na cilj pripeljal z glavnino. Zmagal je Italijan Polumbo, njegov rojak Santoro je bil drugi, že omenjeni Belgijec tretji, od naših pa je bil Murn 15., Hauptman 20., Bajt 22. in Gimpelj 28. VODOPIVEC TRETJI BUZET — Igor Vodopivec, avtoklepar s Slatnika, postaja uspešen tudi v hitrostnem avtomobilskem športu. S svojim renaultom 5 turbo je na gorskih hitrostnih dirkah v Buzetu na Hrvaškem v razredu nad 2000 ccm osvojil tretje mesto, kar ima za doslej največji uspeh. Svojo dobro pripravljenost bo lahko ponovno pokazal to nedeljo v Novi Gorici, na dirki za državno prvenstvo. Jutri atletski miting Na brežiškem stadionu se bo pomerila vrsta najus-________________pešnejših atletov______________ vsake discipline. Občinstvu se bodo med drugimi predstavili najuspešnejši brežiški atleti, med katerimi je vrsta državnih rekorderjev, nosilcev medalj m dobrih rezultatov na državnih prvenstvih. Naštejmo le nekaj imen: Vladka Lopatič, Vlado Kevo, Branko Grubič, Matej Podvinski, Jure in Aljoša Rovan, Katja Tomažin, Gregor Podvinski, Zvonko Milat in nenazadnje Aljoša Motore, pionirski prvak Slovenije v teku na 60 m. B.D.-G. BREŽICE — Jutri ob 15. uri se bo na brežiškem stadionu pričel atletski miting, ki ga že več let zapored organizira domači Atletski klub. Na sporedu bo vrsta zanimivih atletskih disciplin. Takoj na začetku se bodo pomerili atleti in atletinje v metu kladiva, palice, ženske v skoku v daljavo ter moški in ženske v teku na 200 m z ovirami. Ob 15.40 se bo pričelo tekmovanje atletov in atletinj v skoku v višino ter atletov v metu kopja in skoku v daljavo. Ob 16. uri bo Start tekačev in tekačič v teku na 100 m, le 20 minut pozneje bodo moški in ženske začeli z metom diska. Ob 17. uri bo začetek bojev atletov in atletinj v troskoku in v metu krogle ter tekačev na 400 m. Ob 17.10 je predviden štart tekačic na 800 m in 10'minut pozneje tekačev na 1500m. Sodelovanje na mitingu so potrdili že mnogi znani atleti iz Slovenije, Hrvat-ske, Avstrije in Italije, dokončna udeležba pa še ni znana, saj so prijave možne tudi še 20 minut pred začetkom Veliki načrti vaškega kluba Milan Sopčič o delu enega najmlajših slovenskih nogometnih klubov PODZEMELJ — Metliška občina je bila leta 1990 med zadnjimi v Sloveniji, kije dobila nogometni klub. Ni naključje, da so ga ustanovili prav v Podzemlju, saj je v tej vasi edino nogometno igrišče v občini. Klub, ki se danes imenuje »Kolpa-KBM«, je začel takrat tekmovati s člansko selekcijo, in sicer v najnižji, torej 2. medobčinski ligi. Že prvo tekmovalno sezono so se prebili v 1. medobčinsko ligo, kjer pa so pristali na dnu lestvice. Spoznali so, da jim manjkajo dobri igralci, in letošnjo jesen so začeli s štirimi novimi, sicer pa izkušenimi igralci. Njihovi načrti so tokrat veliki: da bi prihodnjo jesen prišli v 3. slovensko ligo. Uspešni pa so tudi podzemeljski kadeti, ki so začeli letošnjo, zanje sicer šele drugo tekmovalno sezono, v 1. slovenski kadetski ligi, medtem ko so starejši pionirji v 2. slovenski ligi. »Za uspešno delo v klubu se moramo zahvaliti predvsem zagnanosti igralcev, ki jih je okrog 60, ter seveda devetim članom vodstva kluba. Drugi vaščani so v začetku stali bolj ob strani, ko pa so videli uspehe, so se začeli bolj zanimati za naše delo. Tako so tudi tekme zadnje čase kar dobro obiskane,« pravi tehnični vodja kluba Milan Sopčič. Z napredovanjem v višje lige nastajajo v klubu vse večji stroški, ki jim samo z denarjem, ki ga dobivajo iz proračuna, ne bi bili kos. »Na srečo smo naleteli na razumevanje pri zasebnih podjetnikih in obrtnikih, medtem ko precej manj v družbenih podjetjih. V veliko pomoč nam je sponzor Branko Križan s svojim podjetjem KBM, dobro pa sodelujemo tudi s starši, zlasti mlajših igralcev,« pove Sopčič. Začetne težave so v klubu prebrodili, dokaz za to, da nameravajo nadaljevati z resnim delom, pa so načrti o ureditvi lastnih upravnih in sanitarnih prostorov ter garderob, medtem ko bodo še naprej ostali najemniki šolskega igrišča, za plačilo pa bodo skrbeli za njegovo urejenost. »Zlasti kadeti so preveč dobri, da bi v klubu sedaj vrgli puško v koruzo in ostali na pol poti. Potrudili pa se bomo, da bo iz domače občine čim več trenerjev pa tudi igralcev, ki se sedaj vozijo v Podzemelj iz vse Bele krajine, novomeške občine in celo Hrvaške,« načrtuje Sopčič. M. B.-J. Milan Sopčič PRELOŽENA PROSLAVA JUBILEJA NOVO MESTO - Zavoljo neodložljivih obvez članov slovenske vlade, ki imajo v programu proslave ob 70-letnici novomeškega nogometa posebno mesto, je praznovanje jubileja, predvideno za to soboto, 26. septembra, preloženo v mesec oktober. Ob tej priložnosti bo izšla posebna priložnostna publikacija z orisom zgodovine >n prehojene poti Nogometnega kluba Elan. V FINALU ŠMIHEL IN ŠMARJETA NOVO MESTO - Novomeški osnovnošolci so sc minulo soboto pOj merili v velikem nogometu za Tilie. V I. skupini, kije igra*.’ Bršljinu, jp zmagala OS Šmihel ** J ugnala OS Center.z 10:1 in OS Gon s 14:0; v dpugj (Šmarješke TopliceJ je .slavila OS Smarjeta z zmago na OS Otočec z 8:3, v tretji jVavta vas) so bili najboljši učenci OS Dolenj** Toplice, ki so premagaji Vavto vas 2:1 in Prevplc s 5:0: v Šentjerneju P» je zmagal Škocjan, ki je z Brusnicam igral 2:2, premagal pa Stopiče.2 f-j v polfinajnih tekmah je bil Šm'' boljši od Škocjana s 7:0, Smarjeta pa od Dolenjskih Toplic z 2:1. Odigrana je bila tudi tekma za tretje mesto, N 50 Dolenjske Toplice prernag . Škocjan z}:l, medtem ko bo/"1 ,n obračun Šmihela in Šmarjete oktobra, ko bo v Portovaldu prosia ob 70-letnici NK Elan. PRIČAKOVANA PORAZA NOVO MESTO - Minuli vikend so sc pričela tekmovanja v pionir- ,i0 teniških ligah za fante in dekleta 14. leta starosti. Za novom fantovsko vrsto, katere P°PSor starost je vsega 11 let, je to vse* ./ dragocena izkušnja, od katere k posebnih rezultatov seveda neg . L.:;v.l-.... NnvomCSC*« pričakovati. Tako so mladi Novom« Jure Kapetan, Primož Bende, Sih^jh Markovič in Blaž Turk) v uvodn^ tekmah I. državne lige, izgubili v soboto doma proti 7 K 7 Dolgi most z 0:5, v nedeljo P enakim izidom še v Celju. Bolj . sc odrezali Nina Janžekovič in **> Zupančič v dekliški konkurenc , ) v sta v skupini B L slovenske l'g?;2 soboto tesno klonili v Celju * medtem ko ju je v n^d‘Xn|,0r pričakovanju gladko ugnal M Branik s 3:0. Št. 39 12249) 24. septembra PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Kako do sprave? Splošna amnestija Spravna maža na Rogu v juniju 1990 očitno ni opravila svojega zgodovinskega poslanstva. Če bi druga, poražena stran mislila resno, potem bi morala priznati tudi svoje zločine, ki pa niso bili majhni. Ne samo predvojna Slovenska ljudska stranka, ki je bila nekakšna transmisija Cerkve, ampak predvsem hierarhija slovenske Cerkve, je imela največ zaslug, daje do kolaboracioniz-ma sploh prišlo. Pismo škofa Rožmana je v 1942. letu vernike direktno pozivalo, naj se vključijo v boj proti partizanskemu, antifašističnemu gibanju. Takšen poziv je dokaz več o vpletenosti Cerkve v državljansko vojno, še več, v prvi vrsti je povzročitelj bratomorne vojne, tudi po zaslugi vatikanske politike, katere kurz je bil začrtan leta 1937. Dejstvo je, da sta bili Slovenska ljudska stranka in Cerkev pripravljeni deliti oblast z oku-patoiji, samo da bi ohranili predvojne privilegije. Populistična politika, ki se ozira na preteklost in z lastnoročno inteipretira-ne zgodovine kuje politični kapital, je za slovensko državo pogubna. Cas je za spravo, ne pa politično polarizacijo, ki lahko po balkanskem scenariju vodi na stare poti državljanske vojne. Razne ceremonije in procesije pred sodiščem očitno ne vodijo k spravi, nasprotno, pripomorejo k razplamtevanju sovraštva. Najboljša rešitev in pot do sprave je splošna amnestija vseh spornih udeležencev bratomorne vojne, razni Levstiki in Ribičiči pa naj v miru preživijo starost, sprava jih čaka na pokopališču. Splošna amnestija je v teh kriznih časih še kako potrebna zaradi sedanjih in prihodnih generacij in nenazadnje je sine qua non politične stabilnosti. Parlament naj še pred volitvami sprejme resolucijo o splošni amnestiji. BRANE KONCILJA Rumanja vas »TRD OREH« JE OSTAL Ob zadnjem prazniku krajevne skupnosti Šentjanž je govoril predsednik občine Sevnica in poudaril, da se bo v bodoče drugače gledalo na kraje, ki so manj razviti. To je bilo izrečeno novembra leta 1991. Ljudje, ki živimo v vaseh, ki spadajo v KS Šentjanž, se zavedamo, da bomo največ pridobili z delom svojih rok. Vemo, da vasi, ki ne sledijo napredku, nimajo svetle prihodnosti. Toda v teh vaseh živijo delavni in pošteni ljudje. Skozi mnogo vasi v KS Šentjanž je že speljana asfaltna cesta. Vaščani Brunka, Zevnega, Homa so že dobili »črno prevleko«. Toda mnogi, med njimi tudi vaščani Kladja, Kala in Breškega, hitijo, da bi uresničili svojo veliko željo po boljših cestah. Upajmo, da bodo tudi drugi imeli razumevanje za to in jim pomagali. Odprtje problem ceste pri Cirniku, ki pa ni »trd oreh« samo za vaščane, ampak tudi za občino. Tu so dela nujno potrebna. Vaščani teh vasi pa sprašujejo, kaj je s telefonskim Priključkom, za katerega so že prispevali 1000 DEM, vidnih rezultatov pa ni. V imenu teh ljudi, ki še čakajo na telefon, prosim pristojne ljudi za odgovor. STANKO KEBER Kako bomo volili nove poslance Volilni zakon je kljub dolgotrajnemu sprenevedanju boljši od prejšnjega — Na kaj bi biti volilci — dolenjski še posebej — bolj pazljivi_ Slovenski parlament je po pričakovanju in z običajnimi »igricami«, ki dokazujejo, da demokracija deluje in da je tudi medijsko zanimiva, sprejel volilni zakon. Volilni sistem, ki ga predpisuje sprejeti zakon, je dokaj enostaven, predvsem pa je mnogo »pravičnejši«, kot je to kazalo prej. In prav zato se moramo ponovno vprašati, čemu je bilo potrebno dolgotrajno sprenevedanje. Za demokracijo ni dovolj, da so poslanci izvoljeni v parlament po demokratični poti. Za pravo demokracijo je nujno, da parlament tudi potem, ko je izvoljen, komunicira z ljudstvom in sproti preverja sprejemljivost svojih zamisli, ki jih misli ljudstvu predpisati v obliki zakonov. Politika, ki ne zna ali noče sodelovati s svojimi volilci, je v najboljšem primeru samo nesposobna, v vsakem primeru pa nevarna demokraciji in svojemu ljudstvu. Pa poglejmo, kako bo deloval novi volilni sistem in na kaj moramo dolenjski volilci posebej paziti. V 90-članski državni zbor (DZ) bomo volili 88 poslancev, še 2 pa bodo volili predstavniki italijanske in madžarske narodnosti. V ta namen je Slovenija razdeljena na 8 volilnih enot. Vsaka od teh enot v 11 volilnih okrajih voli 11 poslancev. Širšo Dolenjsko pokrivata 2 volilni enoti, kar pomeni, da naj bi nekaj manj kot ena četrtina poslancev zastopala (tudi) naše interese. Pa bo res tako? Poglejmo. Na volilnih lističih bomo našli imena kandidatov, ki sojih predlagale stranke in bodo tudi jasno označena z imenom (kratico) in znakom stranke. Poleg teh imen bodo tudi imena neodvisnih kandidatov. Kandidati lahko kandidirajo samo v eni volilni enoti, kandidati strank v največ dveh volilnih okrajih, neodvisni kandidati pa v vseh enajstih. Glasovi se seštevajo v volilni enoti. Za vsakih 9,1 odst. vseh glasov, ki jih prejme posamezna stranka ali neodvisni kandidat, je v parlament neposredno izvoljen po en poslanec, v primeru strankarskih kandidatov tisti, ki je (so) OBVESTILO LASTNIKOM ZEMLJIŠČ Na širšem območju Novega mesta, to je od Stopič preko mesta, Češče vasi, Prečne in Cika ve do Trške gore, Karteljevega in Daljnega Vrha, ekipe Geodetskega zavoda RS postavljajo mrežo geodetskih točk in opravljajo meritve. Dela bodo potekala do konca leta 1992. Naročnika del sta Geodetska uprava Novo mesto in Republiška geodetska uprava Ljubljana. Geodetske točke so na terenu obeležene z betonskimi kamni z luknjico na vrhu. Postavljene so na takih mestih, da ne motijo lastnikov in da bo iz njih možno kvalitetno delo za potrebe geodetskih evidenc in strank. Izvajalci se bodo trudili, da ne bodo delali nepotrebne škode. Lastnike zemljišč prosimo za razumevanje. Direktor: FRANCI BAČAR, d.i. geod. zbral(i) največ glasov. Prednost imajo torej kandidati, ki kandidirajo v dveh volilnih enotah. Stranke, ki jim bo uspelo neposredno izvoliti v celi državi vsaj 3 poslance, zbirajo tiste glasove, ki presegajo mnogokratnik 9,1 odst. glasov, potrebnih za neposredno izvolitev poslancev v volilni enoti, v skupnem republiškem »Žaklju«. Povprečno lahko računamo, da bo vsaka od velikih strank v tem »Žaklju« zbrala iz vsake enote dovolj glasov za izvolitev »polovice« poslanca, iz vseh osmih torej pri-bižno za izvolitev štirih poslancev. To zagotavlja vsaki stranki neposredno izvolitev v parlament dveh poslancev s t.i. nacionalne liste. Predvidoma bo tu šlo za najožja partijska vodstva, ki bodo imela sedeže v parlamentu na ta način zagotovljene že vnaprej. Drugo polovica glasov iz republiške vreče morajo stranke porabiti za izvolitev tistih poslancev iz posameznih volilnih enot, ki jim za izvolitev manjka najmanj glasov. Novi sistem je v primerjavi s starim resnično mnogo bolj demokratičen. Sineku-ro strankarskim vodstvom omejuje na minimum, ostali kandidati pa morajo v boj za glasove. Še vedno se bo seveda dogajalo, da izmed posameznih kandidatov, ki bodo kandidirali v določenem volilnem okolišu, ne bo v parlament izvoljen nihče, vendar se bo vsaj v okviru volilnih enot to pretežno izravnalo. Računamo lahko, da bo izmed 11 poslancev, ki naj bi jih volila posamezna volilna enota, resnično tudi iz- DENARNICA GA JE POČAKALA NOVO MESTO — Novomeščan Bogdan Iličin sicer ne slovi kot bogataš, pa vendar ima pogosto pri sebi dve denarnici: tolarsko in devizno. V nedeljo dopoldan se je po nakupih oglasil v Mercatoijevi dežurni prodajalni pri vodnjaku na Glavnem trgu. Iz malhe je potegnil obe denarnici, tolarsko pospravil, devizno pa pustil na pultu. Potem seje vso preostalo nedeljo potil in razmišljal o usodi deviz in svoji pozabljivosti. Nazadnje se je spomnil, da je denarnica najbrž ostala pri Mercatorju. V ponedeljek zjutraj seje tam oglasil in prijazne prodajalke so mu že na vratih dale vedeti, da je denarnica pri njih. »Prav nič ni manjkalo v njej. Hotel sem jih povabiti na pijačo, pa so odklonile. Se je poštenost na svetu,« je v našem uredništvu zatrdil Iličin. ZAHVALA Te dni je razsvetljena tudi Evangelijska cerkev v Novem mestu, kulturni spomenik zgrajen 1.1675, in park v njeni okolici. Pri projektu so finančno sodelovali: Krajevna skupnost Kandija — Grm, podjetje WLB Novo mesto, Revoz Novo mesto, d.d., PE Elektro Novo mesto in ostali posamezniki; Skupnost KS Novo mesto, g. Ciril Atelšek pa pri organizaciji in nabavi materiala. Vsem se iskreno zahvaljujemo! PREZBITERIJ EVANGELIJSKE CERKVE NOVO MESTO voljenih 6 do 10. Ostale glasove bodo stranke bodisi potrošile za izvolitev državnih list, bodisi se bodo izgubili med neizvoljenimi neodvisnimi kandidati. Prav tu se odpira zanimivo vprašanje: kaj se bo zgodilo, če neodvisni kandidat prepričljivo zmaga v posamezni volilni enoti, recimo z 50 odst. vseh glasov? Po enostavnem računu bi mu pripadalo pet mandatov (5 x 9,1 % □ 45,5 %) in s tem pet glasov v parlamentu!? Upamo, da bomo na to pa tudi mnoga druga vprašanja kmalu dobili odgovore. In na kaj moramo paziti na Dolenjskem, da bo naša regija vsaj kolikor toliko pošteno zastopana v državnem zboru? Spomnimo se, da v sedanjem DPZ ni niti enega pravega Dolenjca, ki bi leta 1990 kandidiral in bil izvoljen na Dolenjskem. Ker so poslanci zavrnili domicilni amandma, ki bi zagotovil, da bi morali vsi kandidati stalno bivati v volilni enoti, v kateri kandidirajo, lahko pričakujemo, da bodo stranke svojo »ljubljansko« elito kandidirale tudi na Dolenjskem. Zato skrbno preglejmo volilne liste, ki bodo javno in v celoti objavljene. Posebej bodimo pozorni na tiste strankaiske kandidate, ki bodo nastopali v po dveh volilnih okoliših. Če niso iz naših krajev, take stranke raje ne volimo. Neodvisne kandidate podprimo takrat, kadar jih je na volilnem lističu malo, in še takrat prevsem v primeru, ko je kandidat poznan in spoštovan v celotni volilni enoti. Če neodvisni kandidat ne zbere potrebnih 9,1 odst. glasov v volilni enoti, so namreč glasovi tistih, ki so glasovali zanj, izgubljeni, torej ne prispevajo k sestavi parlamenta. V času predvolilnega boja se pozanimajmo in povprašajmo kandidate, ki kandidirajo v našem okolišu, kakšni so njihovi in njihovih strank pogledi na reševanje naših lokalnih problemov. Vztrajajmo pri jasnih odgovorih! Zahtevajmo, da se kandidati jasno in javno opredelijo! Upajmo, da bodo nove volitve prinesle v naš parlament nove ljudi in vsaj malo nove politične kulture. J.EPEJ Novo mesto Vlada zavestno ■ ■ ignorira vse naše pobude Kmetu se slabo piše Očitno je, da vlada zavestno ignorira vse pobude za zagotovitev normalnih pogojev v kmetijstvu. Že prejšnja vlada je namenila kmetijstvu sorazmerno skromna proračunska sredstva in obljubila, da bo že sredi leta pripravila program dolgoročnega razvoja kmetijstva in zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici, ki naj bi bil predložen skupščini že maja meseca. Nova vlada ni pripravila niti programa niti zakona, pač pa je začela še zniževati uvozno zaščito domačega kmetijstva in praktično zamrznila cene kmetijskim pridelkom. Tako je odpravila vrsto kontingentov za uvoz živil, razdelitev kontingentov pa prepustila zbornici in združenjem, ki sojih izkoristila v nasprotju z interesi domačih pridelovalcev in predelovalne industrije. Še hujša napaka pa je staljena, ko vlada ni korigirala prelevmane in so tako ostali na januarskih cenah. Tako se danes lahko uvozijo vsa pomembnejša živila po dumpinških cenah. To bo pripeljalo do sistematičnega uničenja slovenske pridelave in predelave pri ključnih artiklih, kot so meso, pšenica, sladkor, olje, mlečni izdelki... Na navedene anomalije ni opo-zaijala le Kmečka zveza v SLS, temveč tudi zadružna zveza, GZS-združenje kmetijstva itd., zbor občin pa je sprejel že julija sklepe, na katere vlada še ni odgovorila. Vse, kar je vlada storila, so bili ukrepi za ublažitev suše, ki ne pokrivajo niti 10% nastale škode, pa še ta sredstva so bila v večjem delu vzeta iz proračunskih sredstev, namenjenih za regresiranje obrestne mere za kredite v kmetijstvu. Podpredsednik Slovenske ljudske stranke: FRANC POTOČNIK Nepotrebni zapleti ob meji Kdo bi rad sprl ljudi v deželi Petra Klepca? Članek s takim naslovom in podnaslovom z mojim podpisom je bil objavljen v Dolenjskem listu 3. septembra letos. O njem se je kritično razpisal v Slovencu 9. septembra Jože Mlakar, in sicer v prispevku z naslovom »Kdo bo pometal ljudi v Kolpo?« in nadnaslovom »Sporna cestna povezava«. Na Mlakaijev članek nisem nameraval odgovaijati, ker očitno mojega pisanja ni razumel, ni hotel razumeti ali pa je komu nasedel. Ker pa se zadeve še naprej zapletajo, saj prihaja v deželi Petra Klepca do novih zaostrovanj, sem se odločil odgovoriti. Kdor je moj omenjeni sestavek v Dolenjskem listu prebral, je lahko ugotovil le, da sem proti vsem nepotrebnim zapletom zaradi meje in proti tistim, ki povzročajo razprtije v deželi Petra Kaj je resnica o Beceletovi jami? Minilo je 50 let od junaškega boja — Pepi Žura ni izdal soborcev? Čeprav je minilo že petdeset let od junaškega boja pripadnika narodnoosvobodilnega gibanja in revolucio-naija, Vinka Paderšiča, člana krščansko socialističnega kluba Zaija, v Beceletovi jami na Zagradu pri Starem gradu nad Otočcem, ki seje ves dan hrabro upiral planincem italijanske divizije Cacciatori delle Alpi, še ni raziskano, kdo je izdal pripadnike in somišljenike osvobodilnega gibanja. Italijani so 23. septembra 1942 v zgodnjih jutranjih urah hkrati pripravili napad na skupini borcev v Beceletovi jami in kraški jami v Žlebeh. Vse razen Vinka Paderšiča, ki si je sam vzel življenje v Beceletovi jami, ko so Italijani uporabili plin, so odpeljali v Št. Peter (današnji Otočec) in potem drugi dan brez sodbe ustrelili v malem borštu nad Otočcem. Izdajstva je bil obtožen domačin Pepi Žura, kije bil tudi pripadnik narodnoosvobodilnega odpora, in te obtožbe mu ni izbrisal čas niti kdo drug. Za zločin, ki ga je naredil ali pa tudi ne, mu je sodilo partizansko sodišče oktobra 1943 in ga obsodilo na smrt. Sledivo te tragedije še niso zabrisani. Podali smo se po njih in prišli do nekaterih ugotovitev, na osnovi katerih bi se dalo trditi, da Pepi Žura ni bil izdajalec, ampak je to moral biti kdo drug. Kdo je to bil, bo še lahko pokazal čas... Pepi Žura se je pred usodnim 23. Vinko Paderšič-Batreja septembrom skupaj z Vinkom Pader-šičem, Vinkom Kosom, Lojzetom Gregorčičem in s svojim svakom Ivanom Sajevicem skril v Beeeletovo jamo. Ko so Italijani pridrveli v Zagrad, je bil skupaj s soborci v jami. Kako bi potem lahko obvestil planince, da so se skrili v Beceletovi jami in druga skupina v nekai kilometrov oddaljeni kraški špilji v Žlebeh? To je lahko naredil nekdo drug, kije bil zunaj in je videl ali pa vedel, da so si uporniki izbrali skrivališče v kraških jamah. Pepi Žura je bil kriv, ker je ostal živ. Resje, da so vse ujetnike iz obeh jam in tiste, ki sojih dobili v Zagradu (Meri Becele itd.), razen Ane Zara-bec, ki je bila noseča in so jo potem Pepi Žura poslali v internacijo na Rab, že drugi dan brez sojenja ustrelili na Otočcu. To pa še ni zadosten dokaz, daje Pepi bil izdajalec. Pepi je pred vojno nekaj časa živel v Italiji. Tam se je nekaj malega naučil italijanskega jezika. Zato je lahko Italijane pretental, da ve za partizanski zaklad, ki so ga le-ti dobili na gradu Hmeljnik. Gre za zaklad, ki je bil nekaj časa zakopan v Grčevju, potem pa je čudežno izginil. Zato so Italijani privlekli pretepenega in uklenjenega Pepija v domači mlin v Zagrad, kjer so v mlinu s krampom dvigovali deske in kopali pri stari hruški. Zaklada niso našli, Pepi pa je le pridobil čas. Italijane je minil prvi bes, zato so ga pustili živeti, poslali so ga v internacijo. Po kapitulaciji Italije seje Pepi vrnil domov. Zakaj bi se, če je bil izdajalec? Nekaj časa seje skrival v Grčevju, potem so ga v roke dobili partizani, in kot smo že uvodoma povedali, postavili pred sodišče in ustrelili.v Ana Žura-Teropšič, Pepijeva žena, nam je malo pred svojo smrtjo zaupala, da je še v času, ko je bil Pepi v internaciji, od njega dobila pismo, kjer se ji je mož, oče treh otrok, izpovedal in ji dal jasno vedeti, da on ni izdal svojih tovarišev. Žal je to pismo, ki so ga poškropile Anine solze, takoj po njegovem prihodu šlo z neznancem, ki gaje zaplenil. Kdo je ta bil, tega ji nikoli ni uspelo zvedeti. Če bi Pepi izdal Vinka Paderšiča in druge borce, zakaj bi hkrati »obračunal« tudi s svojo sestro Frančiško, poročeno Sajevic, ki je z revolucionaiji imela le toliko skupnega, daje dihala enak zrak? Aretirali sojo v Žurovem mlinu in odpeljali na Otočec. Seveda tudi svojega svaka Ivana, s katerim je živel v slogi. Oba so hkrati z drugimi revolucionaiji ustrelili na Otočcu. Frančiška, ki je bila dobra gospodinja in prijetna ženska, ni bila vključena v narodnoosvobodilni boj in je padla kot nedolžna žrtev samo zato, ker je bila Ivanova žena. Razmišljanja o domnevnem izdajstvu Pepija Zure ne smejo iti v pozabo. Pošteno je, da se odkrije prava resnica. Zakaj bi Pepi Žura po nedolžnem nosil grd madež izdajstva, kar hudo bremeni tudi njegove sorodnike, ki so še manj krivi. SLAVKO DOKL Klepca. Navedel sem tudi nekatere podatke o nepotrebnih zaostrovanjih s hrvaške strani, en primer pa tudi s slovenske. Od takrat do danes je teh zaostrovanj še več, saj so Hrvatje iz vasi Hrvatsko izstopili iz gasilskega društva Osilnica, nekaterim posameznikom so se dogodile razne nevšečnosti, izrečene so bile razne grožnje, tudi meni itd. V svojem sestavku nisem omenjal ne strank in ne imen ljudi, ker sem pač menil, da ne kaže sporov zaostrovati, potrebno pa je nanje opozoriti. V mojem članku tudi nikjer ni bilo napisano, da »je sporna cestna povezava«. Sporen je lahko način zbiranja podpisov ter obnašanje in tolmačenja aktivista, ki podpise zbira in ve med drugim povedati, da podpis ne pomeni le glas za cesto, ampak tudi za prekvalifikacijo domačinov-Slovencev, ki bodo zasedli delovna mesta (v Osilnici ali morda še kje), kjer delajo zdaj Hrvati, itd. To je gotovo tisto, kar je razburilo ljudi v deželi Petra Klepca, kjer so ljudje s slovenske in hrvaške strani med seboj tesno povezani. Moje pisanje je bilo torej dobronamerno. Predvsem razumniki in vodje razmer ne bi smeli zaostrovati in bi morali celo vedeti, da ljudem ob meji ni lahko že zaradi same meje in tudi nizke življenjske ravni. Zato zadev ni treba dodatno po nepotrebnem zapletati, nasprotno: preveč razgrete glave je treba ohladiti, sicer lahko pride do nepopravljive škode, tudi do prelivanja krvi, za * kar je dovolj primerov v (naši) bližnji in nekoliko bolj oddaljeni zgodovini. JOŽE PRIMC NAŠ NAROD PA USIHA V Domovinski narodni stranki menimo, da le takojšnje reševanje begunskega vprašanja lahko prinese rezultate, ki bodo ugodni za slovensko družbo. Učinkovito reševanje problema pa pomeni takojšnjo vrnitev vseh tistih moških in žensk, ki so za obrambo svoje države sposobni. Državna politika brez privolitve davkoplačevalcev namenja ogromna sredstva za begunski standard. Slovenskim materam pa materinskega doma ne zmorejo zgraditi. Slovenci smo se osvobodili Jugoslavije, ker nam je bilo dovolj, da Balkanci še naprej kopičijo svoje probleme na naša pleča. DONS se bori proti tistim, ki dajejo tujcem stanovanja, delo, okupatorskim oficirjem pokojnine in državljanstvo, ni pa jim mar, da naš narod usiha iz leta v leto, slovenske družine postajajo vedno bolj revne in majhne. « Vodja Domovinske narodne stranke DRAGO OMAHEN Še: Vsaka stran naj prizna svoj del krivde Pripombe k pismu I. D. Pod tem naslovom je pisec I. D. iz Kostanjevice napisal v DL št. 37 članek, v katerem se spominja 15. septembra 1942. leta, ko so italijanski okupatorji iz postojanke v Zameškem iz vasi Čučja Mlaka in Dobrava aretirali 12 domačinov, od katerih so jih 11 na zverinski način še isti dan pobili. Uporabljamo izraz zverinsko, saj tudi pri tem gnusnem delu obstaja nepisano pravilo (pieteta), da se v primeru, ko talec od rabljevih strelov ni mrtev, izstreli »tolažilni strel«. Iz navedenega članka je moč zaključiti, da je šlo za izdajo domačina, ki so ga Italijani preoblekli v njihovo uniformo in uporabili za ovaduha. Ker so ga domačini prepoznali, upamo, da je izdajalec sedel na zatožno klop bodisi 1. 1943, po italijanskem razpadu, ali pa leta 1945, po koncu druge svetovne vojne. Globoko se strinjamo s piščevimi navedbami, da so žrtve tudi po petdesetih letih še v živem spominu živečih svojcev, saj se izguba očeta, sina, moža, brata ne da izbrisati in pozabiti. Do tod je vse lepo in prav. Seveda pa je težko pritrditi piscu, ko postavi vprašanje, kje je morala tistih, ki govorijo, da med vojno niso delali zločinov in da so nedolžni. Resje, daje tisti, ki bi trdili tako, kot navaja pisec članka I. D., resnično nima, vendar ta primeijava ne vzdrži. Vsak umor je gnusno dejanje in zločin, ne glede na ta, kdo ga stori, še posebej, če je ta staljen brez sodišča, ki bi obtoženemu dokazalo krivdo. V ta krog nedolžnih spadajo tudi pobiti iz vasi Čučja Mlaka in Dobrava. Gotovo pa pisec v članku izgublja mero dobrega okusa, ko razdeli žive v ljudi in podljudi. Kako navedbe razumeti drugače? Pisec se je izognil navedbi, kdo je »druga stran«, ki kaže na poboje spet »druge strani«, da so to svojci vojakov slovenske narodne vojske, katerih življenjska pot seje končala na Tehaijah, v Kočevskem Rogu (pod Krenom), v Brezarjevem braznu in * drugod, celo v obcestnih jarkih, kar v bližini Kostanjevice. Iz vsakega navedenega grobišča je z božjo pomočjo nekaj maloštevilnim uspelo pobegniti, da so lahko danes še žive priče, kaj so zmagovalci počeli z nedolžnimi žrtvami. Ni iz trte izvita pripoved o ježi s konji po zvezanih žrtvah na Tehaijah, miniranju jam pod Krenom na še žive žrtve itd. Se bi lahko naštevali, pa je preveč boleče. K sreči je o teh grozodejstvih že veliko napisanega. Odveč je uporabljati zguljeno frazo Milana Kučana, da pozabimo preteklost in se pogovarjajmo o bodočnosti. Ali vi »na oni strani« mislite, da v naših srcih niso pokojni v živem spominu? Z eno veliko razliko: žrtve v Čučji Mlaki, Dobravi pa tudi drugod so bile večinoma pokopane in svojci vedo za njihove grobove ali sojih celo prekopali na svoja pokopališča; skoraj vsa imena so zapisana na spominskih obeležjih kot žrtve fašizma v drugi svetovni vojni, za žrtve, pobite po končani drugi svetovni vojni, pa svojci ne vemo ničesar drugega kot to, da so bili brez obsodbe zverinsko pobiti! Da bi bil piščev zadnji stavek uresničljiv predvsem bodočim rodovom, zahtevamo svojci pobitih slovenskih domobrancev spravo, vendar ne deklarativno, kot sta jo izvedla ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar in predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, brez priznanja krivde druge strani in obsodbe krivcev. »Le tako se ne bo sejalo staro sovraštvo.« Iniciativni odbor za postavitev farnih plošč fare Kostanjevica na Krki KOLUMB IN BRALNA ZNAČKA LJUBLJANA - Na dan rojstva in smrti slovenskega pisatelja Franceta Bevka, t.j. 17. septembra, so po vsej Sloveniji praznovali dan Zlatih knjig. S tem dnevom se začenja novo bralno leto v okviru gibanja za bralno značko. Zveza bralnih značk Slovenije je v sodelovanju z Nukom in Zvezo prijateljev mladine za to priložnost pripravila poseben program. Naša država seje tokrat prvič vključila v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce in se pridružila devetim drugim evropskim državam. Vsebina kviza je bila povezana s 500-letnico Kolumbovega odkritja Amerike. Odziv na kviz je bil dober in zaključne prireditve v Ljubljani na dan Zlatih knjig so se udeležili mladi iz yseh slovenskih občin. Slovenskega predstavnika na mednarodnem knjižnem taboru bodo izžrebali izmed vseh, ki so kviz pravilno rešili. •Vvw.y.y*w:vvv^ Kettele^drevorei^^NOV^^Egfo) Nudimo vam • ugodno prodajo kamionov in ostalih vozil iz programa IVECO • rezervni deli iz grama IVECO, TAM, STAVA Če se odločite za nakup novega avtomobila, vam nudimo možnost odkupa rabljenega vozila Obiščite nas v Novem mestu — Bršljin, Kettejev drevored 37. zrjvo Gmajna 6, Raka • Tel. (0608) 75-541 GRADBENI MATERIAL • apno vreča 320 SIT • cement Trbovlje — 450 420 SIT • armaturne mreže 9/6 4100 SIT • armaturne mreže za tlake 1350 SIT d.o.o. vam v svoji trgovini na RANČU nudi vse za kmetijstvo in gospodinjstvo po ugodnih cenah • rezervne dele za traktorje in kmetijske stroje • kmetijsko mehanizacijo • orodja • umetnagnojila • škropiva • semena • radensko • pivo • sokove • sladkor • olje • sol • gradbeni material f posebno ugodno: • koruza v vrečah po 50 kg — 1 kg 17 SIT • umetna gnojila: NPK 15x15x15 1.100 SIT, ^ NPK 13x10x12 920 SIT, kan 720 SIT HOTEL »DELFIN« IZOLA, »B« kat. pri nas je lepo tudi jeseni, zato vas vabimo na prijetne počitnice na topli slovenski obali. Imamo notranji bazen z morsko vodo 31 C, zabavne večere s plesno glasbo, kozmetiko, masažo, pedikuro, izlete v okolico, najem koles, frizerja, fotografa in dobro pizzerijo. OKTOBRA PA ŠE NIŽJE CENE. UPOKOJENCI IMAJO POSEBNE CENE, OTROCI PA ŠE DODATEN POPUST. Rezervacije in informacije po tel. 066/63-554 ali 63-552 in po faxu 066/63-411. Pričakujemo vas. [j3D[S]D^D0ra [i30[j=i][M]ra Informacije: PIONIR — MKO d.d., tel.: 068/26-001 (g. Ocvirk),fax: 068/28-179 QUA BAND — Pod lem imenom, za katero člani ansambla zatrjujejo, daje pristno »šentjernejsko«, je v Šentjerneju mlad in obetajoč ansambel Šesta vljajo ga sedanji in nekdanji gimnazijci: Simon Turk in Grega Bizjak (kitara), Tomaž Krhin (bas), Jernej Šušteršič (klaviature). Za bobni pa sedi Tomislav Baborič. Do sedaj so nastopili na Živžavu in na Jernejevem večeru. Tako odrasli kot mladi rod jih je lepo sprejel Njihova želja je, da bi posneli ploščo. (Foto: J. P.) • Spomini so edini kraj, iz katerega nas ne morejo pregnati (Richter) • Lastnina ni prejeta pravica, marveč uveljavljena moč. (Lohberger) • Svoboden tisk je lahko dober ali slab, nesvoboden pa je lahko le slab. (Camus) • Ljudje se ne bodo nikoli strinjali drug z drugim. Bolje je, da se ta neizogibna nasprotja artikulirajo. (Rushdie) • V Sloveniji nikoli več ne bi smeli razmišljati o tem, da bi verouk kot predmet vrnili v javno šolo. (Vencelj) • En reformiran komunist na položaju je za padec sistema storil več kot tisoč disidentov. (Le Carre) 1 1 ___________________________ i /'-------------------------------- ^ Montaža, Kovinarstvo, Instalacije AWv\ d-d I 1 1 i I Novo mesto, Mala Cikava 25 V družbi s strokovnimi in izkušenimi kadri izvajamo dela pri gradnji, napejjavi in instalacijah na področju: — elektrike — vodovoda — ogrevanja — plina — prezračevanja — kleparska dela V trgovini, kije locirana v poslovnih prostorih družbe, prodajamo ves material iz zgoraj naštetih dejavnosti. Poleg izvedbe del in prodaje materiala opravjjamo meritve, izdelujemo tehnološke popise, predlagamo racionalizacijo izvedbe, izdelamo projekte, nudimo strokovno tehnični nadzor in ostalo strokovno pomoč iz naših dejavnosti. Smo pooblaščeni servis za ročne stroje Iskra. Izdelujemo kovinsko galanterijo in večnamenske kioske »PIKI«. Telefon: 068/23-118 n.c. 068/23-187 trgovina 068/21-147 marketing Telefaks: 068/22-204 & & 1 I I I « Si $ & 1 ! i i I &V 15 il Ali imate svojega najdražjega dovolj radi? KASKO zavarovanje je edina oblika zavarovanja, ki Vas zavaruje pred tujimi in lastnimi napakami. ZAVAROVALNICA TIL1A VAM NUDI NAJUGODNEJŠE IN NAJCENEJŠE KASKO ZAVAROVANJ. Vključeno je lavarovanje proti kraji, plačilo zavarovanja je možno v desetih obrokih brez obresti. Udi zavarovalnica filia d.d. novo mesto rover Group CldfiCltik v ROVER PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN PROMET d.o.o. 68257 DOBOVA, SELSKA 21, tel/fax: 0608/64-625 UGODNO OLCIT CLUB 7.200 DEM ALEKO 1600 cm3 8.200 DEM NOVO OPEL KADETT DAEVVOO 1500 cm3, 90 KM, z bogato dodatno opremo in klimo napravo 20.500 DEM TERENSKA VOZILA LADA NIVA DAIHATSU FEROZA 4 wd od ROCKY 4 wd VECTRA, model 93 13.000 DEM 29.000 DEM 34.000 DEM Posebno ugodno: najnižje cene za MERCEDEZ BENZ, vsi modeli 300 SE dobava takoj 600 SE dobava takoj Za obrtnike in podjetnike KOMBI in DOSTAVNA vozila: SEAT TERRA diesel 20.000 DEM DAIHATSU BUS 20.500 DEM DAIHATSU KOMBI 18.500 DEM ISUZU PICKUP diesel, nosil. 1 t, 22.000 DEM Za invalide: OPEL DAEVVOO avtomatik, s klimo napravo samo 20.000 DEM. Vse cene so do registracije! Nudimo možnost nakupa pod ugodnimi,pogoji ali na leasing. I I L IA TEHNIČNA TRGOVINA Novo mesto, Bršljin 21, tel/fax: 068/27-197 UGODNO (cene so brez davka) CISTERNE 2000 L 28.831,00 SIT GORILCI 36.239,00 SIT BOJLERJI 300 L (sončno + centralna) popust 14% RADIATORJI JUGOTERM, UMIVALNIKI, PIPE, CEVI, ČRPALKE, KABLI... V primeru montaže centralne kurjave ali vodovoda vam za material NI POTREBNO PLAČATI PROMETNEGA DAVKA. V______________________________________y Svet VVZ Trebnje ponovno razpisuje delovno mesto vodje Vzgojno-varstvene enote Trebnje z obveznostjo v oddelku — 4 ure dnevno + 2 uri vodenje enote Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev: — izpolnjevati še pogoje glede izobrazbe po 38. in 39. členu Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in 96. členu Zakona o OŠ, — imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, — imeti organizacijske in strokovne sposobnosti za uspešno vodenje. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet VVZ Trebnje, Ulica heroja Slaka 5, 68210 TREBNJE, s pripisom »za razpis«. O izbiri bodo obveščeni v 15-ih dneh po poteku roka prijave. UNION PIVO svetlo - zlata medalja za vrhunsko mednarodno kvaliteto Monde selection, Amsterdam 1992. Tako je slovensko pivo UNION osvojilo tiste, ki spoštujejo simbol kakovosti. mm s £ f l» a 1 it NOVA GORICA HOTELI • IGRALNICA • TURIZEM d.o.o. (f* KRKN ZDRAVILIŠČA zdraviliške, turistične in gostinske storitve, d.o o NOVO MESTO v sodelovanju s KRKO-ZDRAVILIŠČI, d.o.o., NOVO MESTO odpira na Otočcu v decembru mesecu 1992 novo igralnico. Za delovanje igralnice potrebujemo nove sodelavce, zato objavljamo naslednja delovna mesta: v 1. BLAGAJNIK 3 izvajalci 2. VARNOSTNIK 3 izvajalci 3. RECEPTOR 1 izvajalec 4. VZDRZEVALEC-ELEKTRONIK 2 izvajalca Poleg splošnih pogojev so za zasedbo delovnih mest potrebni naslednji pogoji: Pod 1: ekonomska srednja šola ali druga srednja šola družboslovne usmeritve, izkušnje na področju blagajniškega dela. Pod 2: najmanj 3-letna srednja šola, zaželena 4-letna srednja šola, ustrezne delovne izkušnje. Pod 3: 4-letna srednja šola družboslovne usmeritve, ustrezne delovne izkušnje. Pod 4: 4-letna elektrotehnična srednja šola, usmeritev elektronika, izkušnje na področju vzdrževanje elektronskih naprav. Za vsa dela je zaželeno pogovorno znanje nemškega in italijanskega jezika. Kandidati morajo imeti opravljeno vojaško obveznost. Za vsa delovna mesta bomo sklepali delovno razmerje za določen oziroma nedoločen čas, s poskusnim delom. Kandidati bodo predhodno opravili preizkus znanja in testiranje. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter rojstnim listom in potrdilom o državljanstvu do vključno 3.10.1992 na naslov: HIT Nova Gorica, IX. korpusa, 65000 Nova Gorica. J i Hilli Sl AK •• PRI TASEV BLAŽO AKUMULATORSKA DELAVNICA PRODAJA AKUMULATORJEV taBakarr? export-import Velika Cikava 25 „ Novo mesto d.o.o. vabita vse svoje stranke, kupce in poslovne prijatelje na otvoritev novih poslovnih prostorov na Veliko Cikavo 25 v petek, 2. oktobra, ob 14. uri Prisrčno vabljeni! V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR - KIN0 -službo lSCE -službo 0081 - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 24. septembra - Nada Petek, 25. septembra - Uroš Sobota, 26. septembra - Damjan Nedelja, 27. septembra - Adolf Ponedeljek, 28. septembra - Venčeslav Torek, 29. septembra - Mihael Sreda, 30. septembra - Rafael LUNINE MENE 26. septembra ob 11.40 - ni laj kino BREŽICE: 24. in 25.9. (ob 20. uri) ter 26. in 27.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Gospe v akciji. ČRNOMELJ: 24. in 27.9. (ob 20. uri) ameriška komedija Oče moje neveste. 25.9. (ob 20. uri) akcijski film Kung fu klinci. KRŠKO: 24. in 25.9. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Srtonosni trenutek. 26. (ob 20. uri) in 27.9. (ob 18. uri) ameriški glasbeni film Kralji Mamba. 29.9. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film K 2.30.9. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Terminator 2: sodni dan. METLIKA: 25.9. (ob 20. uri) ameriška komedija Oče moje neveste. 27.9. (ob 20. uri) akcijski film Kung fu klinci. NOVO MESTO: Od 24. do 28.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški grozljivi film Fredijeva smrt. SEVNICA: 25. (ob 20. uri) ter 27.9. (ob 18. uri) ameriški akcijski kriminalni film FX 2. čestitke 22.9. je praznovala 80. rojstni dan naša mama, stara mama in prababica FRANCKA ZUPAN iz Dola pri Šmarjeti. Želimo ji vse lepo in ji kličemo še na mnoga zdrava leta. Vsi, ki jo imamo radi. 4048 kmetijski stroji TRAKTOR URSUS C-360,2500 ur, letnik 1987, za 6000 DEM, in brejo kobilo, staro 9 let, prodam. Franc Šinko, Periš-če 4, Jesenice na Dolenjskem. 4016 TRAKTOR Štore 402 super, v odličnem stanju, prodam. ® 56-068, po 19. uri. 4098 TRAKTORSKO prikolico prodam. ® (0608)43-264. 4103 kupim KOŽE pižmovk kupim. Po možnosti strojene. ® 27-104. 4108 motorna vozila Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. * 45-436. 4090 GOLF bencinar, letnik 1981, odlično ohranjen, prodam. *(0608)60-118. 4091 GOLF GTD, turbo D, letnik 1988, prodam. Maijan Cujnik, Groblje n.h., Šentjernej. 4092 Ž 750, registiran do novembra, generalno obnovljen motor in nove gume, prodam za 500 DEM. Alojz Mlakar, Studenec 22, Studenec. 4093 AUDI 80, starejši letnik, prodam. ® 27-284. 4050 JUGO, letnik 1986, registriran do 4/93, prodam. Metod Fekonja, VeL Pod-ljuben 3a, ® 43-654. 4053 3VARTBURG, letnik 1986, zelo ugodno prodam. ® 41-158. 4057 VW HROŠČ 1200, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. ® 51-867, po 15. uri. 4061 126 P, letnik 1990, prodam. Informacije popoldne na ® (068)22-253. 4062 JUGO 55, pet prestav, 12/89,40.000 km, prodam. ® 84-595. 4067 GOLF JXD, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam. Ogled popoldne. Jože Gerkšič, Gor. Suhor 8, Suhor. 4068 126 P, letnik 1986, ugodno prodam. ® 24-872. 4083 Z 101 komfort prodam. ® 85-777. Z 128, letnik 1987. prodam za 3800 DEM. * 068/25-013. Z101, karambolirano, prodam. W 25-510. 4002 GOLD DISEL GL, letnik 1987, prodam. ® 28-326. Z 101 GTL, letnik 1987, prevoženih 43000 km, prodam. ® 068/26-810 MAN 26240, trije pogoni, registriraci-ja v avgustu, prodam. ® (0608)43-055. 4003 GOLF JXD, letnik 1987, prodam. ® (0608)32-530. 4021 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 8/93, prodam. ® (0608)65-397, popoldne. 4023 GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam za 5.800 DEM. ® (0608)65-378, Brežice. 4024 LADO CARAVAN, letnik 1987, prodam. * 24-992, popoldne. 4034 ZA 2000 DEM kupim RENAULT 4. ® (068)25-941 od 17. do 19. ure. 4036 GOLF XD, letnik 1987, prodam ali menjam. Cena 12.400 DEM. ® 20-387. Z 128, letnik 1987, prodam. ® 068/23-585 (zvečer). Z 101, letnik 1983, registrirano do 4/93, zelo ugodno prodam. ® (0608)31 -273 ali (0608)32-144, popoldne. 4047 obvestila ŽALUZIJE-ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 3745 NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, ijave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, W (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dotova, ® (0608)67-578. 3997 PEČEN PURAN za decembrske praznike. Oktobra nabavljen, pettedenski, bo decembra ravno pravšnji. Informacije in naročila na ® (068)57-105. 4018 SNEGOBRANE za vse vrste opečne, betonske in salonitne kritine, prodam. Po potrebi tudi montiram. ® (0608)70-420. 4066 8-TEDENSKE BELE PIŠČANCE za zakol ali rejo prodaja »REJA«, Otočec ob Krki, Šolska (L vsak dan od 8. — 20. ure. Če kupite 20 piščancev, enega dobite zastonj. Inf. 061-454-330 POHITITE! dPEUGEOT Servisno prodajni center vam nudi: — pooblaščeni servis — prodaja vozil — prodaja rezervnih delov Omogočamo tudi nakup na kredit. Ugodna akcijska prodaja modelov 106 in 405. SPC Terzin, Obrtna cona Trebnje tel./fax: (068) 44-533 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušii-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Loskovšek-Svete, Zdenka Undii-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 690 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, drnštva ipd. 1.380 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.250 tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun ŠL: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; teietai 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^travica, Ljubljana. ^ GRADITELJI POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojletje za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je pet let. ® (063)39-878. 4077 EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO 37 cm, 500 DEM 51 cm, teletekst euro A V 660 DEM 55 cm, mono, teletekst euro AV 865 DEM 63 cm, stereo, teletekst euro AV 1260 DEM 70 cm, stereo, teletekst euro AV 1320 DEM Na zalogi imamo zelo bogato ponudbo HI-FI STOLPOV, CD, VIDEOREKORDERJEV. Posebna ponudba: SAMSUNG MIKROVALOVNE PEČICE 17 litrov 800 W 340 DEM MIKROVALOVNE PEČICE — kombinirane 28 litrov 800 W 400 DEM MIKROVALOVNE PEČICE 34 litrov 1200 W 880 DEM Plačljivo v protivrednosti SIT. Vse inf. SAMSUNG EURO 2000, Brežice Tel. (0608)61-936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. MIZARSTVO sprejema naročila. Tel. (068) 51-260 od 19. do 21. ure. r NOVO — NOVO SIEMENS SLUŠNI APARATI s povračilom ZZZS Pridite naglušni — — in odidite z več življenjske radosti — — v manj kot eni uri — — s slušnim aparatom SIEMENS vsako sredo od 9. — 12. ure OPTIKA Novo mesto Komandama Staneta 12 tel. 23-110 inf. tel. (064)73-313 od 19.30 do 20.30 J Montaža klasičnih in satelitskih anten za vse programe. Tel. (068) 44-129 NOVO V ČRNOMLJU! Trgovina Mavrica, Staneta Rozmana 7, nova mešalnica av-tolakov STANDOX in HELIOS. Vabljeni vsi, ki potrebujete te materiale za prenovo vašega avtomobila OBNAVLJANJE vseh emajliranih kadi in tuš kabin z novim materialom ROMEX. Tel. (061)771-079 Video-radio TV servis Rožič vam poleg servisiranja vseh vrst TV aparatov, videorecor-derjev in radijskih aparatov nudi po zelo ugodni ceni satelitske antene z montažo na 3 obroke. Pokličite nas: 068/ 21-229 Avto moto društvo Trebnje bo organiziralo teoretični tečaj za voznike motornih vozil. Tečaj se bo začel 28.9. ob 17. uri v osnovni šoli Trebnje. Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene, ugodno naprodaj. Tel. (061)752-979 Prodajalna obutve v Škocjanu vam nudi moške čevlje iz uvoza po ugodni ceni 2.500 SIT. posest PARCELO- TRAVNIK, 8165 m2, v Srednjem Lipovcu, dostop z vsakim vozilom, zelo ugodno prodam za 700.000 SIT. ® (061)183-326. 4006 STANOVANJSKO HIŠO v izmeri 600 m2 prodam. Spodnji del etaže je uporaben za obrtnike ali poslovne prostore. ® (0608)82-513. 4008 HIŠO na pomembni lokaciji v Žabji vasi, primemo za trgovino, obrt, prodamo. ® 23-647, zvečer. 4009 NA TRAVNI GORI ugodno prodam gradbeno parcelo 670 m2, na lepi sončni legi, z gradbenim dovoljenjem. Cena po dogovoru. ® (061 >454-639. 4012 NA BUČKI prodam parcelo (4500 m2), ob cesti, možnost zidave. Cena po dogovoru. ® (061)344-201. 4035 V OKOLICI Senovega- Veliki Dol prodamo 4 ha kmetijskega zemljišča z nedokončano novogradnjo in starejšo hišo. ® (062)29-346. 4037 GOZD in zazidljivo parcelo v Beli krajini ugodno prodam. ® (061 )347-814, po 16. uri. 4063 ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo v Kostanjevici na Krki prodam. ® (061)315-031 ali (061)317-131, Ljubljana. 4070 ENOSTANOVANJSKO pritlično hišo in parcelo za hišo v Metliki prodam. ® (0611572-676. 4072 POČITNIŠKO HIŠO na Čatežu ob Savi, Razlagov breg 5, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo. 4073 HIŠO s 4564 m2 zemlje pri Mokronogu prodam. ® 49-017. 4095 STANOVANJSKO HIŠO, potrebno obnove, prodam. Možnost oddaje v najem. ®(061)851-573. 4104 prodam TRAJNOŽAREČO PEČ prodam. ® 27-368. 3998 PRALNI STROJ Gorenje, star 4 leta, prodam. «26-115. 3999 GROZDJE (malvazija, rebula, merlot) prodam. Po želji ga pripeljem. Lišjak, Saksid 7, Dornberk, » (065)56-784. 4001 GROZDJE žametovke in frankinje prodam. ® (068)42-352. 4010 ŠMARNICO prodam. ® 78-429. 4011 GROZDJE, cepljeno, belo in črno, na Vinjem Vrhu prodam. ® 85-044. 4017 MEŠANO GROZDJE in šmarnico prodam. Ambrožič, Šentjošt 14, Novo mesto. 4020 GROZDJE, frankinjo in žametno črnino, prodam. ® 24-764. 4025 BELO GROZDJE in mošt ugodno prodam. ® (067)79-109. 4026 GROZDJE, modro frankinjo in žametno črnino, prodam. W (0608)31-776, Krško, zvečer. 4027 VINSKO PREŠO na kamen prodam. « (0608)89-246, Krško, zvečer. 4028 1000 KG GROZDJA samorodnice prodam. Jablan 30, Mirna Peč. 4029 GUMI VOZ 13 col, komat ter tomos avtomatik prodam. ® 44-510. 4031 180 m2 strešne opeke ugodno prodam. ® (0608)77-323. 4032 LESENO KAD 600 1 ugodno prodam. Novak, Bršljin 58, ® 23-339. 4033 OTROŠKO posteljico z jogijem ugodno prodam. ® 23-440. 4042 ELEKTROMOTOR 5.5 KW, 2900 O/min., skobeljna glava, 3x nož 28 cm z vpenjalno glavo, prodam. ® 52-272. 4043 400 KG frankinje in žametke prodam. Boris Brunskole, Kot pri Semiču 5b. 4044 USNJENO sedežno garnituro ugodno prodam. ® 20-457. 4045 GROZDJE rdečih sort gamai in modra frankinja prodam. ® 28-647. 4046 ČRNO GROZDJE, žametno črnino in frankinjo, prodam. W (068)56-077. 4049 KRAVO za zakol prodam. Jože Bojane, Veliki Orehek. 4051 GROZDJE šmarnico zelo poceni prodam. ® 22-548. 4052 FRANKINJO, žametko in laški rizling, prodam. ® (068)59-054. 4054 MEŠANO cepljeno grozdje prodam. Martin Zagorc, Gor. Vrhpolje 58, ® 42-198. 4055 GROZDJE prodam. ® 27-896. 4056 PEČ FEROTERM, 30.000 kkal in kombiniran bojler prodam 50 % ceneje. * (061)226-165. 4058 TELICO, brejo, prodam. Smolenja vas 42, Novo mesto. 4060 KOMPRESOR, C02 in avtogeno varilni aparat prodam za 50% nove cene. ® 25-894 4069 MENJALNIK za 126 P in motor za VW 1300 prodam. ® 49-374. 4071 HRASTOVO, 900- litrsko rabljeno kad, prodam. ® 27-142. 4074 200- LITRSKE sode prodam. Gostilna Vovko, Ratež. 4075 GROZDJE, modro frankinjo, prodam. ® 22-602. 4076 MLADO brejo kobilo z žrebičkom ali brez njega prodam. Zelo mirna in dobra voznica. Prodam tudi žrebico, pripuščeno, in leseno lopo 4x4 m. ® (068)57-003. 4078 GROZDJE, žametovko iz Grčevja, prodam 10% ceneje. ® 73-552. 4081 WV LT furgon, 3.50 m, letnik 1982, prodam. ® (068)73-609. 4084 DVOREDNI pletilni stroj prodam po ugodni ceni. ® (068)27-610. 4088 GROZDJE, črno in belo, ugodno prodam. W (068)76-262. 4094 BELO cepljeno grozdje prodam. * 27-781. 4101 ČRNO grozdje prodam. * 60-668. 6 M2 ladijskega stropa in njivo v Birčni vasi prodam. ® 27-905. 4105 UGODNO prodam univerzalno stružnico Prvomajska TVP 250/2000 z dodatnim priborom, vrtalni stroj, skobeljno glavo (30 cm) z nastavkom za krožno žago in nastavkom za vrtanje, 2 cirkularja, avtoprikolico večje nosilnosti 175x110, domače izdelave, pante za kovinska vrata (12 cm) ter več orodja, meril in kovinskega materiala. ® (061 )552-732 po 17. uri. 4106 SKORAJ novi lasulji iz pravih las, ijavo in sivo, prodam. Cena 15.000 SIT. ® 23*947. 4109 razno NUDIMO zelo ugodne kredite za podjetnike, obrtnike in kmetovalce. ® 27-691. 3907 INŠTRUKCIJE za fiziko 2 na VŠ nujno iščem. Šifra: »IZPIT NOVEMBRA« 4013 POSLOVNI PROSTOR za mimo dejavnost s telefonom iščemo. ® 22-366. 4080 OPREMLJEN samostojni objekt, primeren za trgovino ali poslovni prostor, oddam v najem.JŠifra: »DRSKA« 4086 V CENTRU Škoqana oddam v najem dva lokala, primerna za mimo obrt. ® 76-034. 4089 službo dobi DESET ŠIVILJ z najmanj 3-letno prakso dobi službo. Zaščita, d.o.o., Suhor. 4000 BIFE AMZ OTOČEC zaposli mlado in prijazno dekle za delo v strežbi ® (068)21-830, interna 27. POZOR! Z malo truda v nekaj dneh do velikega zaslužka. Zelo ugodni pogoji. ® 50-056. 4004 DELO DOBI več zastopnikov iz cele Slovenije. ® (068)24-670. 4030 DELO DOBI samostojna oseba za prodajanje tekstilnih izdelkov na novomeški tržnici. Pogoj poštenost in avto. ® (068)26-464. 4039 REDNO ali honorarno zaposlitev nudimo. Javite se na ® 22-106 v četrtek od 18. do 21. ure. 4040 ZAPOSLIM samostojnega, vestnega in natančnega delavca(vko) s srednješolsko izobrazbo s smislom za oblikovanje. Ponudbe na p.p. 74. 4059 s a l <=> m <=> r.i cr> n/ OGLASNIK Komercialiste z lastnim prevozom in telefonom išče Salomonov oglasnik za trženje na Dolenjskem in Zasavju. Inf. (061) 579-286 zjutraj. GOSTILNA v Novem mestu zaposli samostojnega kuhaija oz. kuharico za do-ločen oz. nedoločen čas. Pisne prijave oddajte v roku 5 dni pod Šifro: «OKTO-BER« 4064 SIMPATIČNA dekleta za delo za šankom iščemo. ® 22-366. 4079 PRIJETNA in prijazna natakarica dobi delo. Šifra: »DOBER ZASLUŽEK« 4082 DELAVCA živilske stroke z možnostjo priučitve zaposlim. ® (068)21-323. 4087 BISTRO 7 na avtobusni postaji zaposli dekle za honorarno delo natakarice. Ostale informacije v lokalu. 4096 BISTRO PA-PI. Redno ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo. ® 23-4Uk ŽELITE nadoknaditi podopustniški primanjkljaj v denarnici? Visok honorar, lasten prevoz. Informacije v petek na ® 65-711, Jenič, Dobindol 6, Uršna sda.^ stanovanja _ LASTNIŠKO STANOVANJE, 50 m2, v Metliki, prodam ali zamenjamza Novo mesto. Šifra: »TAKOJ« 4005 FRANCOZ išče enosobno opremljeno stanovanje s KA TV v Novem mestu ali okolici do 10 km. Tadeja Cerovšek, Sop Krško, ® (0608)21 -400. 400 / UPOKOJENCU nudim plačilo Doma za ostarele v zameno za stanovanje v Novem mestu. ® 27-874. 4014 OPREMLJENO garsonjero ali manjše stanovanje v Novem mestu najamem-Možno predplačilo. ® 27-874. 4015 NOVO GARSONJERO prodam. Možen kredit. V račun vzamem tu® osebni avto. ® 22-516. 4065 DVOSOBNO stanovanje v Straa prodam. ® 86-140. . 4°*' V CENTRU Novega mesta kupim polovico hiše ali večje stanovanje. ® 104, po 15. uri. 410' RAČKA, d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 računalniški sistem PC RAČUNALNIK 386sx/25MHz - MAINBORD 386sx/25 MHz - SVGA CARD (1024x768) - AT HO CARD (2sllpllg) - AT (IDE) BUS CONTROLER - FLOPY DISK 5 lir, 1,2 MB - HDD CONNER 80 MB - AT BABY ČASE +200 W - SAMSUNG TIPKOVNICA - VGA PjW MONITOR PHILIPS - 2 MB RAM MEMORY samo 96.591 sit (s prometnim davkom) Iz zaloge prodajamo INDUSTRIJSKO PRALNO TEHNIKOterNOVEIN RABLJENE STROJE za: * brizganje plastike in gume * obdelavo kovin * grafične stroje * viličarje * druge EIV1EŽ3 Dolane 33 a 62282 Cirkulane Gospod Jakomini Gorazd tel. 062/791 -042 fax: 062/791-040 PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ, Kolodvorska 34 OBJAVLJA RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB za prodajo gostinskega objekta, drvarnice in hleva v Čr-mosnjicah 5, p. Semič, v neposredni bližini smucisca Gostinski objekt ima 302,28 m2 uporabne površine. Površina zemljišča, na katerem stojijo objekti, in funkcionalnega zemljišča znaša 510 m2. Izklicna cena je 8.123.874 sit. Ponudbe s polnim naslovom morate poslati do 30. 9.1992 na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ, 68340 ČRNOMELJ. Z najboljšim ponudnikom bomo sklenili pogodbo najkasneje v 15 dneh po izbiri. .Q Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 068/52-04 (Ladešič). -J . IZ KS KOČEVSKA REKA '« MANA turistična agencija PARTIZANSKA 7, NOVO MESTO, telefon: 068-28-136 celotna turistična ponudba na enem mestu plesni tečaji KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA Kmetijska svetovalna služba Novo mesto Sevno na Trški gori 13 objavlja prosta dela in naloge dveh kmetijskih svetoval na območju občine Čl Icev v osnovni svetovalni službi RNOMELJ za določen čas 12 mesecev Pogoji: — visoka ali višja izobrazba kmetijske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije — osebni avto Nastop dela po dogovoru. Pisne prijave z zahtevanimi dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: KMETIJSKI ZAVOD, LJUBLJANA, Miklošičeva 4/II. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu. ZAHVALA V 84. letu starosti je prenehalo biti srce našega nadvse dobrega moža, očeta, dedka in pradedka ter brata in strica ANTONA PEZDIRCA iz Zemlja 18 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja osebju ZD Metlika, OZZB NOV, DU Gradac ter župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti in mu v zadnje slovo darovali cvetje. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil dobri oče, stari oče in praded STEFAN JERMAN z Broda 66, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter pokojnika v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala bolniškemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, Trgovskemu podjetju Dolenjka, Osnovni šoli Metlika, Dijaškemu domu Novo mesto, Obrtni zbornici Novo mesto, sosedu Gašperšiču za poslovilne besede, gospodu Zupančiču za zaigrano Tišino, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi SLIKARSKA RAZSTAVA — V stari Dulminovi hiši v Kočevski Reki, kjer je bilo doslej že več razstav, so v ponedeljek, 14. septembra, odprli razstavo del slikarja Jurija Mikuletiča. VEČ RIBIČEV — Vedno več ribičev od vsepovsod prihaja lovit ribe na jezero pri Kočevski Reki. Te ribe so »zaslovele«, odkar je neki ljubljanski pevec zabavne glasbe uplenil velikega krapa. FILM O KOČEVSKI REKI — Pred kratkim je bil dokončan film (na kaseti) o Kočevski Reki, posestvu Snežnik ter dejavnosti in načrtih na tem nekdaj zaprtem območju, ki ga kar 90 odstotkov pokriva gozd. Prvič so ga prikazali minuli petek v Kočevski Reki. Namenjen je predvsem turistični propagandi. OZ UNITEHNA z.o.o. TREBNJE, Baragov trg 6 tel. 068/44-244 objavlja prosto delovno mesto: REFERENT ZA UVOZ - IZVOZ za nedoločen čas Pogoji: — zunanjetrgovinska registracija — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri. OSMRTNICA V 76. letu je umrla draga mama in stara mama KRISTINA KASTELIC rojena Kotar iz Šmihela pri Novem mestu Od nje se bomo poslovili v četrtek, 24. septembra 1992, ob 16. uri na domačem pokopališču v Šmihelu. Žalujoči: sinovi Bogdan, Tone, Miha, Matjan, hči Tina z družinami ter ostalo sorodstvo Novo mesto, 22. septembra 1992 ZAHVALA Ob smrti naše mame in babice VERONIKE TASO roj. Jaklič iz Šentruperta se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebju infekcijskega in nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric FRANC SEDLAR iz Desinca Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje, vsestransko pomoč in poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi predstavnikom krajevne organizacije ZB, Društvu upokojencev ter osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice za dolgoletno zdravljenje. Lepa hvala tudi pevkam in gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejSa od življenja. ZAHVALA V 57. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, brat in dedi ANTON FEMEC iz Gorenje Nemške vasi pri Trebnjem V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej Jožici Gerden, prijateljem in znancem, kolektivoma Akripol Trebnje in Labod Novo mesto, Občinski gasilski zvezi Trebnje, Ladovim sodelavcem in Viktoijevim prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, pomoč, tolažbo in sočustvovanje v najtežjih trenutkih ter vsem. ki ste Dokojnika v tako velikem številu DosDremili na zadnjo pot. Iskreno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju ZD Trebnje, dr. Žnidaršiču in dr. Žlajpahovi ter osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za vso skrb in lajšanje bolečin med boleznijo. Prisrčna hvala Komornemu zboru Trebnje za podaijeno cvetje in zapete žalostinke doma in ob odprtem grobu ter upokojenskemu pevskemu zboru. Prav lepo se zahvaljujemo tudi g. Rezki Majer za ganljive besede slovesa ter g. kaplanu za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Rozalija, hčerki Mojca in Silva z družino, sinova Lado in Viktor, sestre ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Kako pozabim naj gomilo, ko plemenito srce v njej trohni, ki tako zvesto nas je ljubilo prav do konca svojih dni TONČKI KOCJAN z Vel. Cikave 16 21. septembra je minilo dve leti, kar te ni več med nami. Vsem, kiji prinašate svečke in se je še spominjate, iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi brat, stric in nečak FRANCI HODNIK s Sel pri Beli Cerkvi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje. Hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 83. letu starosti zapustil ANTON GOLOB upokojeni cestar iz Tržišča Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju in gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč. Hvala Cestnemu podjetju, Gasilskemu društvu, Društvu upokojencev, Krajevni skupnosti, Konfekciji Lisca Sevnica, Kam-Bus Kamnik in vsem, ki ste pokojnemu darovali svete maše in cvetje. Vsi žalujoči V SPOMIN Nihče ne ve za bolečino, ki v naiih srcih zdaj leži, spomin pa nate vedno bolj in bolj živi.. JOŽETU PREŠERNU Vrh pri Pahi 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, nosite na njegov grob cvetje in prižigate sveče. Njegovi domači 28. septembra 1990 Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. Ljubila si polja, vinske gore, a huda bolezen ločila te je od nje. V 81. letu nas je po težki bolezni zapustila ljuba žena, mama, babica in prababica MARIJA LOZAR iz Petrove vasi 11 Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radiji poklonili cvetje ali sveče, darovali za sv. maše, nam pa izrazili sožalje in pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. n Šušteršičevim, Kočevaijevim, Špringeijevim in Plutovim. Iskrena zahvala Posebna zahvala velja sosedom ! osebju Splošne bolnice Novo mesto in ZD Črnomelj, dr. Schweigeijeviza nesebično pomoč, govorniku Janezu Hozneiju za poslovilne besede, pevkam za lepo petje, sodelavcem ŽP Črnomelj in Revoza Novo mesto, g. kaplanu in g. dekanu pa za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Diana Drobnič * s s % s s s s * * * * N H * * * * N s * * N N s s N s H *» s % s s * * * * ** s s s * % s * * * ■ %\«%%%%\%\M\\\%t\\%%\\%%\\\\«%\%\%%«W ■ Diana Drobnič je dekle odprte in vesele narave. Kako tudi ne bi bila, saj pravijo, da so takšni vsi tisti, ki imajo radi glasbo in ples. Diani pa pomeni ples še nekaj več. Je edina neprofesionalka v Sloveniji, ki se ukvarja s plesno vzgojo mladih, svoje delo pa opravlja kot prava profesionalka. Njene plesalke in plesalci se na vseh tekmovanjih doma in v tujini vedno uvrščajo med šest najboljših ekip ali posameznikov, zahvala za to pa gre Dianinemu dolgoletnemu delu in nesebičnemu prenašanju svojega bogatega plesnega znanja na druge. 29-letna Ribničanka, ki ji je delo z otroci in mladimi vseh starosti odpetega leta naprej postalo način življenja, je po poklicu ekonomski tehnik. Zaposlena je kot propagandistka v ribniškem Ri-ku, vendar razmišlja o samostojni poklicni poti Kar precej let delovnih izkušenj že ima, je vztrajna in prizadevna, komunikativnost in pa tudi šarmantnost pa so del njene osebnosti, zato ji bo zagotovo uspelo. Prav s temi sposobnostmi je namreč na svojstven način uspela tudi v svojem domačem okolju, kjer se je, čeprav je slišati to še tako nenavadno, kakor pravi, pogosto še težje uveljaviti kot v neznanem okolju. Da bo kdaj svoje življenje tako tesno povezala s plesom in mladi- no vse do tretjega letnika ljubljanske srednje ekonomske šole, ni niti pomislila. Njen oče je bil učitelj telovadbe in že v zgodnji mladosti jo je navdušil za šport. Trenirala je odbojko, rokomet, atletiko, pozimi drsala in smučata, ples pa je začela trenirati povsem slučajno. S prijateljico seje udeležila avdicije v takratnem študentskem plesnem klubu Kazino. Sprejeta je bila in potem 7 let, čepravje medtem že končala šolo in se zaposlila v Ribnici, redno obiskovala treninge. Po razpadu skupine so nekateri nekdanji člani takratne baletne skupine Kazina v svojih okoljih ustanovili svoje skupine. Tako je storila tudi Diana in skupina še danes, po 10 letih, deluje kot plesna sekcija Kud Gallus, njen komercialni naziv pa je Di dance group. Lani je pričela delati tudi s kočevsko mladino, in kot vse kaže, dokaj uspešno. Organizirano ima že pionirsko in mladinsko tekmovalno ekipo, v Ribnici pa tudi člansko. Ker Diana še ni poročena, saj pravi, da za to še ni prišel pravi čas, se toliko več lahko ukvarja z mladimi »Naše druženje ni omejeno le na ples,« pravi Diana, ki ni zgolj učiteljica show dancea, kot se skupno imenujejo različne plesne tehnike od klasičnega baleta, jazz baleta in stepa do electric boogija, s katerimi se srečujejo njeni varovanci na skupinskih treningih skozi vse leto. Diana je tudi koreografinja, kostumografinja, šivilja, šoferka, komecialistka in še kaj. Ker želi, da z njenim morebitnim odhodom, o katerem sicer še ne razmišlja, plesna dejavnost v Ribnici ne bi zamrla in da bi se razvijala še naprej, nekatere mlajše uvaja v svoje delo. Ko razmišlja o odhodu, pa pravi:» Vedno sem si želela postati igralka, in čeprav so me starši od tega odvračali, sem s pomočjo plesa na neki način to postala. Tistemu, ki začuti v sebi, da lahko s plesom izrazi vse, od svojih občutkov in mišljenja do želja, pomeni ples svobodo in se mu zato nikoli ne more odreči« M. LESKOVŠEK-SVETE Svetovni prvak raketarjev je Drago Perc CAPE CANAVERAL — Slovenska reprezentanca raketnih modelarjev je na svetovnem prvenstvu na Floridi (ZDA) že prvi dan dosegla izjemen uspeh: 25-letni Sevničan Drago Perc (mimogrede: je tudi predsednik astro-navtično-raketnega kluba Vega Sevnica) je postal v disciplini raket s padali (S-3-A) svetovni prvak, njegov uspeh pa je dopolnil še Ljubljančan Jože Čuden, kije v tej disciplini osvojil bronasto kolajno. Tretje mesto je osvojila tudi slovenska reprezentanca, v kateri je sodeloval še Maijan Čuden iz Ljubljane. Slovenskim reprezentantom^Jožetu Čudnu, Mihi Gromu in Bogu Štempiharju seje za malenkost izmuznila zlata kolajna v paradni disciplini S-6-A, to so rakete s trakom. Slovencem tako ni uspelo ubraniti naslova svetovnih prvakov z zadnjega SP v Kijevu, čeprav je srebrna medalja tudi zelo lep uspeh. Zato pa so bili toliko bolj veseli tekmovalci Češkoslovaške, ki so se tokrat zavihteli najvišje. Naši reprezentanti Anton Šijanec, Jože in Maijan Čuden, ki so bili v ekipi v kategoriji raket za doseganje višine (S-1-A), so bili na sklepnem dejanju svetovnega prvenstva hudo razočarani nad organizacijo merjenja višin. Nalogo so Američani opravili zelo površno, saj so našim fantom od devetih Startov — poletov modelov izmerili le enega! Na SP v raketnem modelarstvu v ZDA je bilo 14 reprezentanc s skupaj 125 tekmovalci, med njimi 6 Slovencev, ki so tako prvikrat zastopali barve mlade države na SP. Upajmo, da bo svetovnemu prvaku Dragu Percu, študentu 4. letnika Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, po tem velikem uspehu le uspelo zbrati dovolj denarja pri sponzoijih, da bo povrnil sposojen denar za letalsko vozovnico in vsaj del svojih prihrankov, ki jih je vložil v priprave na SP. P. P. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Kako zvedeti za srečo? — Molk ribniškega župana — Vstopnina za svinjarijo —Jatine kokoši za privilegirance — Ena za cestarje — Dnevi piva le za Cigane? Prvne v četrtek zvečer poklical bralec s Čateža pri Trebnjem. Predlagal je, naj bi rezultate raznih nagradnih akcij, žrebanj in loterij objavljali tudi v Dolenjskem listu. Gospa S. iz Ribnice je opozorila, da na sredi avgusta objavljeno pismo Petra Dolenca v Dolenjskem listu z vprašanji za ribniškega župana in poslance ni bilo odgovora. Pisec je pričakoval odgovore, kaj storiti v zvezi z uničenimi zelenicami, neurejenim okoljem, nabijanjem nogometa in kričanjem na Trgu Veljka Vlahoviča, kar vse zelo moti starejše ljudi. Morda bo tokrat več sreče. L. M. iz Otočca je bila v četrtek dopoldne v Novem mestu. S kolegico sta šli na kavo in potem v Gostišču na trgu še na WC. »Taje bil kot vedno umazan, smrdeč, brez papirja, brez ključa. Kljub temu je ženska na vratih zahtevala od vsake 20 tolarjev. Saj to ni veliko, a če je nekaj treba plačati, bi človek pričakoval drugačno urejenost. Ko sem to rekla, je ženska zagrozila, da »čemo iči gore, ako nečemo platiti«. Plačala sem, kaj pa drugega, ampak vse ima svoje meje,« se je jezila L. M. Upravičeno! Ženski glas iz Trebnjega se je jezil na Jato in njeno prodajo kokoši. Tri- do Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sode-- lovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi i radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili • na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam i bomo, zapisali, morda dali i kakšen nasvet, poiskali odgo- • vor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. štirikilogramske kokoši so zelo iskane, saj so po zelo ugodni ceni. A že drugič seje zgodilo, daje Jatin kombi v Trebnjem ustavljal pred točno določenimi naslovi, ki so dobili po 20 kokoši, za reveže, ki so čakali pri zadrugi, pa ni ostalo nič. Upokojenec, ki je čakal v vrsti skoraj tri ure, je prosil, da bi dobil vsaj dve, ko toliko časa čaka, pa je dobil le kletvico, naj da mir, da ima čas čakati. »Naj se avto postavi pred zadrugo in naj vsak dobi nekaj kokoši, ne pa ta bogati vse, reveži pa nič!« je predlagala klicatelj ica. Ivan Hrovat iz Novega mesta je opozoril, da se piše o novi trgovini na Drski. »Na Drski je trgovina, novo pa so odprli na Brodu,« je dejal. Vsekakor pa sta obe v krajevni skupnosti Drska, o čemer je pisal Dolenjski list. Martin Kodrič iz Podbočja je ogor-čenjiad cestarji zaradi slabega stanja ceste Šutna — Prušnja vas, kije vsa v luknjah in očitno nič vzdrževana. Zato pa je pohvalil Kostak, ki vzorno vzdržuje cesto Brezovica — Gradec. Prvi bi se lahko zgledovali po drugih. Marija iz Straže nas je pokarala, da je pripomba o kozi na Straški jeseni neumestna. »Koza ni niti enkrat zameke-tala, pa tudi na tla je samo enkrat padla,« je povedala Marija. Očitno jo je ravno takrat ujel v objektiv naš fotoreporter, ki je spremljal prireditev. Stane iz Novega mesta seje pritožil nad servisom Cerovšek, da je predrag. Pred skoraj štirimi meseci je dal popraviti elektromotor. Pet minut so ga razstavljali, potem se je 10 minut grel, kar je mojster izrabil za drugo delo, pet minut pa je šlo potem za vstavitev ene žičke. Stane je plačal 450 tolarjev, kar se mu zdi za tak poseg odločno preveč. Gospoda Staneta pa žuli še nekaj: »Naj povedo, ali so dnevi piva v Kandiji tudi za 'civile’ ali ne. Če so, naj kaj ukrenejo, da bodo prišli zraven. Zdaj so si te prireditve povsem prisvojili Cigani in si drugi ljudje sploh ne upajo zraven!« Z. L.-D. PR VI VINSKI SVETOVALCI — SOMMEUERI - Slovenija ima ta čas prvih 36 vinskih svetovalcev — sommelierov, ki v lokalu pomagajo izbrati k jedi pravo vino. Med njimi jih je šest iz posavskega vinorodnega območja. Takega strokovnjaka imajo zdaj v gradu Mokrice, gostišču Tri lučke v Krškem in gostilni Žolnir v Kostanjevici Tri sommelierov premore Gostinska šola v Novem mestu, zelene sakoje z emblemi nosijo vodja šolskega gostinskega obrata Niko Veselič, Boženko Grah iz Restavracije Breg in učitelj strežbe Franci Bobič. V Novem mestu so dobili tudi prve strokovnjake za prodajo hrane in pijače. Ustrezno tovrstno šolanje v Ljubljani so končali direktor Srednje šole za gostinstvo in turizem Marjan Slak, učitelj Janez Vokač, vodja kuhinje v Restavraciji Breg, Štefica Dežmar, in Janez Peterlin iz Kolodvorske restavracije v Bršljinu. Te dni so v Restavraciji Breg, kije spet najboljši lokal v Novem mestu, uradno predstavili svoje novo strokovno osebje in jesensko-zimsko ponudbo. Ta vključuje domače jedi, kot so dolenjske pojedine in pisan kruh, pa tudi morskejedi in seveda prvovrstna vina. Klet ima kar 168 vrst buteljčnih vin, med katerimi so najdragocenejši suhi jagodni izbor, ledeno vino in najbolj cenjeni šampanjec letnik 1983, ki sume okroglih 20.000 tolarjev. (Foto: J. Pavlin) ŠESTDESETLETNI NO VOROJENČEK — Po načrtih je Igor Zupet v domači delavnici sestavil takle mercedes benz SKK, letnik 1929. Vreden je najmanj 50.000 nemških mark, vendar ga Igor za noben denar ne bi prodal Mordapo-tem, ko bo pod njegovimi prsti nastalo še kaj novega. (Foto: J. P.) 10. SREČANJE POPOTNIKOV NA EVROPSKIH PEŠPOTEH NOVO MESTO — Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Planinska zveza Slovenije oziroma njena skupna komisija za evropske pešpoti organizirata 26. septembra 1992 na Jasi v Dolenjskih Toplicah, s pričetkom ob 11. uri, 10. srečanje popotnikov na evropskih pešpoteh v Sloveniji. Srečanje ima družaben značaj, zato nanj vabita popotnike, planince, gozdaije in vse ljubitelje narave. * Mercedes, narejen na Mirni Igor Zupet je v domači garaži naredil do potankosti natančno kopijo avtomobila mercedes benz SSK SPET SEJEM MALIH ŽIVALI NOVO MESTO — V okviru sejma rabljenih kmetijskih strojev bo v nedeljo, 27. septembra, od 9. do 12. ure pri Agroservisu v Žabji vasi spet sejem malih živali. Vabljeni! MIRNA — Igor Zupet je po poklicu lesni tehnik, zaposlen v tovarni Tom, vendar ves svoj prosti čas preživi med kosi pločevine in železja z brusilnimi in varilnimi aparati. V domači delavnici nemalokrat gori luč dolgo v noč vendar ne zaman. V Igorju že od mladosti bije ustvarjalno srce konstruktorja, kar je prav gotovo podedoval po svojem očetu Tonetu, ki smo ga že pred desetimi leti predstavili v našem časopisu z doma narejenim avtomobilom formula 1. No, takrat smo prezrli, daje bil zraven tudi mali Igorček, kije v teh letih z uspehom nadaljeval očetovo delo. Najprej seje lotil dirkalnih motornih koles. Za naročnike jih je pripravil kar nekaj. »Najprej sem zvaril okvir, zatem pa vstavil motor po želji bodočega voznika. Nekateri moji motorji še danes tekmujejo,« pove Igor in mimogrede omeni še svoj prvi doma narejeni avtomobil. To je bila kopija daimler benza, letnik 1960. Pred dnevi, ko je bila dirka na Mirni, pa je uradno krstil svoj najnovejši model, s katerim je po progi vozil vodstvo dirk in pravosodnega ministra Miha Kozinca. Marsikateri gledalec je mislil, da gre za odlično ohranjen avto veteran, star najmanj šestdeset let, pa je bil v zmoti: avto je ročno delo Igorja Zupeta in je do potankosti kopija modela mercedes benz SSK iz leta 1929. V delavnici je nastajal tri leta. »Najprej sem obiskal nekaj muzejev starih avtomobilov, kupil nekaj knjig in se po vsem tem usedel, narisal načrt in pričel z delom. Za osnovo mi je služilo folks-vagnovo podvozje in motor, ki je po moči in hitrosti delovanja v mnogočem enak originalu. Vso karoserijo sem na- pravil iz pločevine, le maska je originalna mercedesova. Avto bom poskušal registrirati še v septembru, saj imam že vso potrebno dokumentacijo, za sedaj pa se vozini v mraku in ponoči. Tudi miličniki so me že ustavili, pa jih je bolj zanimal avto, kot dokumenti«, se pošali ■gor. J. PAVLIN KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 19. in 21. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka Ivanka Vene. ~Nagradna igra 3.000 SIT ZA PRA VILEN ODGOVOR - Prejšnji teden si jih je, kot prva s pravilnim odgovorom, zaslužila Marija Bučar, Nad Krko 6, Novo mesto. Čeprav je fotografijo župniščne strehe v Šentpetru prepoznala takoj, je vseeno še enkrat pogledala skoz okno, preden nasje poklicala. Telefonskih klicev je bilo tudi tokrat veliko, fotografirano streho šentpe-trskega župnišča pa so nekateri pripisali staremu zdravstvenemu domu, Windischerjevi hiši stavbi na Prešernovem trgu, Študijski knjižnici Sodišču in tako naprej. Vsi ki ste uganili kje smo na sprožilec fotoaparata pritisnili ta teden, in ste ali boste postali naročniki Dolenjskega lista, nas od četrtka od 8. ure dalje pokličite v naše uredništvo na telefon 23-610. Prvi ki bo sporočil pravilen odgovor, bo po pošti prejel denarno nagrado v višini 3.000 tolarjev. Za vse, ki ste spregledali začetek naše nagradne igre, naj povemo, da slikamo strehe in dimnike javnih stavb v vseh devetih občinah, kjer je Dolenjski list vsak četrtek reden gost. PO KOLOVOZIH SLOVENIJE — V torek zjutraj sta se usedla na gorski kolesi študenta Tomaž Erpič in Mitja Gorišek iz Novega mesta in krenila na 1500 kilometrov dolgo pot po kolovozih Slovenije, ki jo nameravala opraviti v enajstih dneh. O svojem potovanju bi rada izdala vodnik, saj je za to vrstna potovanja med Slovenci veliko zanimanja. Naredila sta skrben načrt s to nevsakdanjo cesto, ki vodi do odmaknjenih krajev čez hribe in doline. (Foto: J. Pavlin) 'studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado ALBINI BRDNIK iz Smlednika. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (7) Bog hišo vašo naj živi - FANTJE Z VSEH VETROV 2(1) Cvet pod planinami - ANS. NAGELJ 3 (4) Moja zidanica - ANS. LOJZETA SLAKA 4 (10) Naše malo kraljestvo - MARELA INTERNATIONAL 5 (2) Po Dolenjski - PETER FINK 6 (3) Lepa naša domovina - ANS. SLOVENIJA 7 (5) Gorjuški stric - SLOVENSKI KVINTET 8 (6) Uspavanka - ANS. TONIJA ISKRE 9 (-) Samo da sem doma - ANS. VRTNICA 10 (8) Pleničke je prala - ANS. JOŽETA ŠUMAHA Predlog za prihodnji teden: Pesem nikoli ne umre - BRATJE IZ OPLOTNICE. a * z 2 S * Glasujem za:....................................................... Moj naslov: .................................................... Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto KOLIKO JEZIKOV GOVORI DIREKTOR? Direktor vseh direktorjev iz Hitrotkala je poklical predse vratarja Ključiča. - Govorite italijansko? - Ne. - Čudno. Kako potem lahko usmerite našega italijanskega partnerja v pisarno? - Pomagam si z rokami. - Nemščino ste se gotovo učili v osnovni šoli. - Končal sem štiri razrede, direktor. Nemški jezik so pričeli poučevati v petem razredu. - Nemščine torej ne obvladate. - Ne. - Velika pomanjkljivost. Priznala nas je Evropa, to veste, in v teh prostorih je nemščina vodilni jezik. - Vem. - Toda to je premalo. - Tudi tega se zavedam. - Pa anleščina? - Španska vas. - nočete reči, da je ne obvladate niti pasivno. - Bo držalo. - Ce bi govoril francosko, bi bil zelo presenečen. - Pa ne boste, verjemite mi. - Verjetno ste že slišali, da Hit-rotkal odlično sodeluje s Francozi. - O tem sem bral v Zapoznelem glasu. - In? - Sodelovanje gor, sodelovanje dol. - Se zavedate, gospod Ključič, da boste izgubili delovno mesto zaradi nepoznavanja jezikov? Ne morem si predstavljati, da bi še naprej sedel v vratarnici človek, ki zna zgolj slovenščino. S takšnim kadrom nikoli ne bomo prišli v Evropo. - In vi, gospod direktor? - Ne razumem vašega vprašanja. - Vi govorite italijansko, nemško, angleško, francosko in tako dalje? - Niti slučajno ne. - No, vidite... - Med nama je velika razlika, gospod Ključič. Za vse le jezike in še za katerega povrhu imam jaz zaposlene in plačane prevajalce. , TONI GAŠPERIC