4300 iztiskov, Št 19. V Gradcu, 1. oktobra 1911. 60. Letnik. Gospodarski Glasnik za Štajersko. List za gospodarstvo in n m no kimetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. List relja ua leto 4 krone. Udje dražbe prispevajo na leto 3 krone. Udje dobd list zastonj. Vsehlim: Katero gospodarstvo se lahko imenuje umno in zato napredno? — Splošna vodila za krmljenje goveda in svinj. Nova ureditev praznikov. — Ali se plača zadružno pitanje svinj? — Jesenski promet na državnih železnicah. — Nekaj o prežitku. — Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Vprašanja in odgovori. — Uradno. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug ua Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. Katero gospodarstvo se lahko imenuje umno urejeno in zato napredno? Morebiti veliko? — kaj še — v današnjih razraorah, ko je pomanjkanje delavcev tako občutno, ko nam leži velik del zemlje, od katere moramo plačevati davek, neobdelan — ali slabo obdelan. Velikost posestva torej ni znak naprednega mišljenja lastnikovega v zahtevanem in (kmetijsko-strokovno) pravem smislu besede. Še manj pa se more imenovati tisto majhno posestvo napredno, če tudi ono čaka na delavno roko in razumno izkoriščanje naravnih darov, ki tičijo bodisi v zemlji ali okoliščinah nad njo neporabljeni. Napredno gospodarstvo se ne more imenovati niti ono, ki je samo kot tako še brez dolga, ker še je morebiti kaj prihranjenega denarja v hranilnici iz prejšnjih časov. Za ta slučaj velja svetopisemska prigodba o zakopanih talentih. Primek naprednega gospodarstva se tudi ne more rabiti tam, kjer je denarnih sredstev še tako obilo na razpolago — ki pa se niso pridobila iz gospodarstva samega, ampak od drugod, bodisi iz kake trgovine, bogate dediščine, dote, podpore ali drugod; če se vtika tak denar vedno le na napačni način in zato zastonj ter brez uspeha v posestvo, to ni racijonelno; tako gospodarstvo je vse prej, nego napredno; veliko požre, pa malo — premalo vrne. Naprednost gospodarstva tiči vse globlje — za večino naših sedanjih gospodarjev skoro nekoliko pregloboko, da bi mogli to uvideti kar na prvi pogled in brez daljnogleda, katerega nam daje edino le strokovna izomika. Kaj se torej zahteva od racijonelnega, umnega in zato po pravici „naprednega" gospodarstva? Kmet mora poznati svojo zemljo, rastline, ki na njej rastejo in živino, ki se redi iž njih, tako dobro, da si more s številkami izraziti ono mno-iino hranilnih snovi, ki tiče v zemlji, s številkami izraziti, koliko so teh snovi izsesale rastline za svoj razvitek, s številkami izraziti, koliko potrebuje živina rastlinskih snovi, ki so po rastlinah prišle iz zemlje. Ne zadostuje, da si predstavljamo samo približno in cenimo pridelke kot več ali manj bogate. Če se je gospodar poglobil tako globoko v svoje gospodarstvo, da lahko začne računati z jasnimi številkami, ki mu omogočijo, da dosti laže razpolaga z danimi sredstvi, tako, da mu na koncu leta preostane pri računu neki znesek, ki je za toliko večji nego vsi stroški, to bi bil gospodarji je ravnal napredno — z uspehom. Res je to nek ideal, ki se da povsem na tanko zelo težko doseči; ampak vsak kmet bi si naj skušal razjasniti ta položaj; čim bliže bo prišel tej zahtevi, tem bolj bo moral uvideti, da se stavijo na kmeta velike zahteve; uvidel bo pa tudi, čemu so današnje kmetijske šole in zavodi, kjer se govori in razpravlja o stvareh, o katerih bi si nepoučeni kmet utegnil celo misliti, da nimajo zanj nobene koristi. Proučavanje narave, naravoslovja, je za kmeta snov, ki ga zanima, ga mora zanimati, ker se na njo naslanja vse njegovo delo, ker so od nje vpo-rabe odvisni vsi njegovi uspehi in neuspehi. Če se na tak način dobljene številke spravijo v nekak red —: na eni strani stroški (izdatki), na drugi strani dohodki in se primerjajo med seboj, začnemo govoriti o nekakem knjigovodstvu. In ravno pri tako mnogostranski obrti, kakor je kmetijska, bi bilo knjigovodstvo skrajno potrebno. Vse gospodarstvo bi naj ležalo pred gospodarjem v načrtu, kakor si ga n. pr. naredi zidarski mojster o zgradi, katere stavbo namerava prevzeti. Če je vse dobro premeril, prevdaril in izračunal, le tedaj se bo lotil dela. le tedaj bo prevzel zidavo, če si je odkritosrčno sam pri sebi rekel in zasigural, da ga vse delo samega ne bo več stalo, da mu ne bo treba doplačevati od svojega k ceni, za katero je prevzel delo. Kmetu se dozdeva tak načrt zelo učen, niti v roko ga ne vzame, rekoč, on ki ga je delal, že ve; ne pomisli pa, da je napraviti načrt o kir .stijstvu mnogo težja naloga, nego ona zidarskega mojstra, ki ima vse podatke takorekoč na krožniku pred seboj. Tiste gotove podatke, s katerimi zidar že meri in računi, pa si kmet še le mora poiskati iz gospodarstva in k temu je treba globokega pogleda v zemljo in živini skozi kožo. Kmetijski delodajavec je narava in v novejšem času — ko je vedno več takih ljudi, ki se za to delo sploh ne brigajo — tudi človeška družba. Na eni strani se torej moramo sprijazniti z naravo, da nas razume, kaj od nje hočemo, na drugi strani pa moramo računati s trgovsko navdahnjenim svetom. Tisti kmet torej, ki z neko gotovostjo preračuna in ve, kaj lahko zahteva od zemlje, rastlin in živali in kako bo brez škode izhajal z ljudmi, ki mu ponujajo ceno za sadove njegovega truda, ima pravico imenovati se naprednega. Da bi ta misel navdajala vse, ne bilo bi kmetu tako tesno pri srcu. Vsakdo pa uvidi, da je do tega naziranja treba strokovne izomike. Hotel sem pokazati, česar se naj kmet uči, ker se vedno govori o „naprednih" kmetih, „naprednjakih" i. t. d. in naglaša, češ, ljudstvo je treba poučiti; dobro bi bilo, da so tudi voditelji o tem poučeni, kar bi moral vsak kmet znati; kajti marsikaj dobrega pride tudi od spodaj — iz zemlje, s katero se peča (morebiti v zemljo) „zarovani" kmet, ki sem ga slišal priimek, nekoč nepoznan v železniškem kupeju. Holz. Splošna vodila za krmljenje goveda in svinj. Glavni pogoj za uspešno krmljenje naše rabne živine je kolikor mogoče enakomerna razdelitev raznih sestavin krme; nadalje je pri krmi potrebna primerna sestava in kakovost krme z ozirom na to, ali je določena za govedo ali za svinje; krmljenje in napajanje se mora vršiti kolikor mogoče točno; prehodi od ene krme na drugo morajo biti počasni; živina mora v krmi dobiti dovolj soli, kolikor je potrebuje; pri krmi in v stajah moramo gledati na kolikor mogoče veliko snago. Ta načela se v celoti imenujejo tudi krmilni red; v naslednjem hočemo o tem ali onem govoriti podrobneje. Kot prvi pogoj smo navedli kolikor mogoče veliko enakomernost krme, ker le ona daje jamstvo, da se živali ne bodo ovirale v svojem razvoju in da ne bodo nazadovale pri mleku ali pri teži. Popolnoma enakomerno krmljenje, ki pa se naj razteza črez vse leto, pa se doseže le tedaj, če si napravimo pregled (nekak proračun) vseh krmil, ki jih imamo na razpolago in če po tej sestavi in množini določimo sestavo krme in število živine, ki jo hočemo imeti v staji. Potem se nam ne bo zgodilo, da bi v jeseni krmili obilno, v spomladi pa skopo, da bi kupovali drago krmo ali pa da bi vsled pomanjkanja krme morali živino prodati za mrtvo ceno. Zelo razšiijeno mnenje, da se slabo zimsko krmljenje lahko popravi z dobrim poletnim, je popolnoma napačno. Kar smo izgubili, tega ne dostavimo več, posebno pri mladi živini ne in pri plemenski živini zavremo na ta način ves nadaljnji razvoj. V takem slučaju je boljše, če imamo manj živine. Ena dobro krmljena krava daje več koristi in je več vredna, ko dve slabo krmljeni; razen tega potrebuje manj prostora, stelje in oskrbe in je bolj odporna proti raznim boleznim. Krma, ki jo dajemo, mora imeti svoje redilne snovi sestavljene v nekem določenem razmerju, t. j. ne sme biti enostranska, ker se tedaj slabše izrabi in ni tako tečna. Na to potrebo smo opozorili že v prejšnjih člankih, ko smo govorili o raznih krmilih. Če dajemo govedu n. pr. samo seno in otavo, je stvar zelo preprosta. Če pa hočemo v takem slučaju boljše krmiti, moramo dati več otave. V senu so redilne snovi — seveda le tedaj, če je dobro — v pravem razmerju. Težja postane stvar tedaj, če nadomestimo seno po večini s slamo in moramo redilne snovi, ki še manjkajo (beljakovino, tolščo) nadomestiti z drugimi krmili. V tem slučaju mora živinorejec skrbeti nele za to, da bodo redilne snovi v tej krrnski mešanici v pravem razmerju in v pravi množini, ampak mora, če noče predrago krmiti, tudi računati, kako drago mu pride krma s tem ali onim pridatkom na glavo živine. Nadalje mora mešanica biti tudi tečna in okusna, tako da jo živina rada jč. Krmljenje svinj se ravna po danih razmerah; paziti moramo na te razmere in gledati, da pride krma kolikor mogoče ceno, saj je uspešnost svinjereje v veliki meri odvisna od primernega krmljenja. V prvi vrsti se naj rabijo doma pridelana krmila, kakor zrnje, okopavine, detelja i. t. d., ki so najboljša in najprimernejša piča za svinje. Pri malih posestnikih ima svipja še to nalogo, da mora izrabiti vrtne, kuhinjske in druge odpadke. Ti odpadki, ki se sicer ne dado porabiti za nič drugega, se na ta način zelo primerno in plodonosno izrabijo; paziti pa moramo na to, da so še sveži, da še niso začeli vreti ali gniti in da imajo še vedno neko redilno vrednost. Posebno previdni moramo biti s kuhinjskimi odpadki. Važno, menda v prvi vrsti, je, da krmimo ob določenem času in da se teh časov tudi držimo. Teh časov se moramo držati in zato je popolnoma neumestno, če krmimo poleti trikrat, po zimi pa dvakrat, kar izhaja sicer iz tega, da je poletni dan daljši ko zimski. Če se ne držimo enkrat določenih časov pri krmljenju, lahko takoj opazimo, da postane živina zelo nemirna. Molzne krave dajejo takoj manj mleka. Tudi se krma mnogo slabše izrabi. Na prašanje, koli kr at se naj krma polaga ali piča daje, treba odgovoriti, da je to odvisno od vrste živali, njene starosti, od načina porabe ali od dajane krme same. Pri novopovrženi živini, n. pr. pri teletih in prascih, vidimo, da imajo zelo pogosto potrebo po hrani, to je po mleku. Zato bi ne bilo umestno, če bi v prvem času trikrat pripuščali ali napajali tako mlado živino. Njen želodec je še jako majhen in naenkrat ne more prevzeti tako mnogo hrane. Čim bolj staro pa postaja tele, tem drugačnejša postaja vsa stvar. Za govedo, ki je skoro popolnoma odraščeno, popolnoma zadostuje, če ga dvakrat na dan krmimo. Govedo potrebuje namreč določen čas miru, da lahko hrano popolnoma prežveče. Tako potrebujemo za vsako krmljenje približno dve uri. Če je govedo na paši prepuščeno samemu sebi, lahko opazimo, da vzame dvakrat hrano, navadno zjutraj in zvečer s tem, da se dvakrat do sitega napase. Tudi pri krmljenju odraslih svinj, posebno plemenskih, je popolnoma dovolj, če dajemo krmo samo dvakrat. Celo pri pitanju svinj se je dvakratno dajanje piče prav dobro obneslo. Krma se mora vedno dajati v malih porcijah na enkrat, vsaka nadaljnja porcija pa šele tedaj, ko je prejšnja že povžita. Če se da mnogo krme na enkrat, povžije živina navadno samo najboljšo, a to prehlasta, ostalo pa oslini, ne mara več in iztrese med steljo in gnoj. Tudi treba gledati na to, da je živina po vsakem krmljenju res sita. — Večkrat je iz gospodarskih razlogov potrebno krmo menjati. To je potrebno posebno v spomladi in v jeseni, a tudi v ostalem času, ko moramo večkrat krmo izbirati. Taka sprememba krme se ne sme izvršiti naenkrat, ker se sicer s tem pri živini za nekaj dni prebava moti. Pri molznih kravah se takoj opazi, da dajejo manj mleka, če krmo naenkrat spremenimo. Zato moramo gledati na to, da se prehod od ene krme na drugo izvrši počasi, zlagoma. Kjer se v spomladi živina požene na pašo, se ji naj pred pašo vedno da nekoliko suhe krme. Ravno tako moramo delati, če začnemo v hlevu zeleno krmiti. Tedaj je dobro, če pomešamo med travo nekoliko rezi ali pa slame. Tudi tam, kjer gre živina v poletju na paše, moramo gledati na to, da se živina prej navadi na zeleno krmo. Ista opreznost je tudi potrebna, če treba začeti krmiti kislo krmo. Tudi če krmimo močna krmila, moramo gledati na to, da prehodi ne bodo preostri in prenagli. Krmilo dajajmo v vedno večjih porcijah, začnimo pa z malimi. Pri vsem tem namreč ne smemo pozabiti, da se morajo želodec in čreva vedno prej navaditi na novo krmo in prilagoditi novim razmeram, kar pa traja najmanj 8 do 14 dni. Da se pospeši prebava, je treba, posebno pri govedih, dodati krmi kuhinjsko ali živinsko sol. Kuhinjska sol učinkuje naravnost kot redilno sredstvo, ker nadomesti pri premeni snovi porabljeno sol in služi za tvoritev solne kisline v želodčevem soku, ugodno pa vpliva tudi na žleze prebavil, ki jih draži, da izločajo potrebne šoke. Dajanje kuhinjske soli je posebno umestno in potrebno tedaj, če mora živina zavžiti mnogo težko prebavne (zelo lesene) krme, če hrana ni popolnoma naravna, če se mora prebavi pomagati s posebnimi dražili in hrana narediti bolj okusna. Če dobivajo goveda, a tudi svinje, zelo mnogo močnih krmil (ali tudi krompirja), potrebujejo sol na vsak način. Pri zeleni krmi pa je treba manj soli ko pri suhi. Kakor pa je redno dajanje soli potrebno, tako je škodljivo, če dajemo preveč soli. Prevelika množina soli prehudo razdraži sluzno kožo in prebavilne žleze. Vsled tega prebavila oslabe, prebava se premoti, živina dobi drisko in vnetje črev. Pri svinjah se je tudi že zgodilo, da so se s preveliko množino soli zastrupile. Pri suhi krmi računamo na odraslo govedo 20 do 30 g soli na dan. Svinjam pa ni treba dajati soli vsak dan. Za vsak posamezen slučaj pa se ne dado navesti točne številke o potrebnih množinah. Potrebna množina se ravna v prvi vrsti po kakovosti krme in po načinu krmljenja. V nekaterih slučajih je potreba tudi dodajati k lajn o apno (fosforjevokislo apno). Kakor je namreč znano, spodata fosforjeva kislina in apno med najvažnejše rudninske redilne snovi. To velja prav posebno za hrano rastočih ali brejih živali, ki potrebujejo za tvorbo kosti zelo mnogo fosforjevega apna. Da imajo živali premalo apna, to se opazi takoj na tem, da rade ližejo, ali pa da dobijo mehke kosti. Pred vsem pa moramo krmi dodajati apno, če ima krma sama malo apna. To je pred vsem krma, ki je zrastla na zemlji, ki ima malo apna ali je vlažna, v zelo suhih letih; tudi kisle trave, slama, zrnje, otrobi in pivove tropine imajo zelo malo apna. Zelo leseno in trdo seno, ki je bilo slabo spravljeno, ali ki je rastlo na senčnih, z dušikom pregnojenih tleh, kaže, da ima malo apna. Pomanjkanje apna kaže živina na ta način, da liže zidovje ali grize les; v tem slučaju ji moramo h krmi dodati nekaj klajnega. Apna za tele zadošča približno 10 do 15ela Zveza v letu 1910 231 zadrug s 7520 člani. Ti so imeli v rodovnikih vpisanih 403 bike in 22.706 krav. Rjava pasma šteje v Švici pol milijona glav, t. j. 37% vse švicarske živine. Zveza je inšpicirala v smislu postavne odredbe 229 zvez in 129 pri Zvezi ne včlanjenih zadrug glede pogojev pri dajanju premij. Med 91 rodovniki jih je 89 dobilo nagrade v skupnem znesku 3228 frankov. S 15 udeleženci se je vršil dvadnevni tečaj o ocenjevanju živine. Na plemenskem sejmu v Zugu je dobilo izmed 932 prignanih bikov, ki so bili po starosti razdeljeni v 17 kategorij, 541 nagrade v znesku 7090 frankov. Le 84 bikov (med vsemi 8 5%) je bilo brez dokazanega pokolenja. Med raznimi premijami so se dale tudi premije za 17 kolekcij s skupno 281 glavami živine. Bik „Lux“ je bil razstavljen z 80 glavami svojega pokolenja; 505 prignanih bikov (54%) se je prodalo, med temi 12 v Avstrijo. 119 bikov je stalo nad 1000 frankov (23‘5%), 198 od 600 do 1000 frankov (39%) in 126 (25%) od 400 do 600 frankov le 62 (12%) jih je doseglo komaj 400 frankov (1 frank =95 vinarjev). Med 119 biki, ki so stali nad 1000 AT, so jih 75 kupile razne zadruge. Poročilo se vzame z zahvalo na znanje. c) Podružnica v Gleisdorfu prosi za dovoljenje, da smeživino, prignano na graški sejem, a ne prodano, gnati zopet nazaj. Poročavec član 0.0. Januschke prečita najprej dopis gleisdorfske podružnice, omeni, da bi se vsa graška okolica popolnoma okužila, če bi se tej prošnji ugodilo in zato predloži naslednji predlog: „Zaradi preteče in še vedno ne zatrte kuge na gobcih in parkljih je prirejanje sejmov za rabno živino v Gradcu prepovedano in se sme na graški sejem prignati le klavna živina, ki pa se mora najkesneje v treh dneh zaklati. Ta odredba je neizogibno potrebna, ker se tudi iz okuženih krajev dovaža živina v Gradec, pri kateri se ne baš redko, ko pride v Gradec, najde kuga. Zato možnost, da se s sejmsko živino zanese kuga, ni izključena, če se živina ne zakolje, predno poteče inkubacijski rok. Vsled tega se prošnji podružnice v Gleisdorfu ne more ugoditi, ker bi se sicer graško polje zopet okužilo". Nadalje omeni poročavec, da je živinorejski odsek predložil še več predlogov, ker so gornje-štajerski, na Gornje Avstrijsko mejoči živinorejci v neprijetnem položaju in ker se je konštatiralo, da ni prišel ne eden slučaj kuge iz juga, ampak od severa, odkoder je kugo zanesla divjačina, ki prehaja črez mejo. Da se lahko nadalje širjenje kuge kolikor mogoče uspešno zabranjuje, in ker so se zaradi tega tudi odpovedala ogledovanja živine, se naj po možnosti prepovedo vsi živinski sejmi in določi 40 dnevna kvarantena, kar bo zadelo manj kmetovavce, ko živinotržce in meše-tarje, ki so mnogo krivi, da se je kuga tako razširila. Član 0.0. dr. Klusemann se tem izvajanjem v polni meri pridruži in obsoja meše-tarstvo z narodnogospodarskega stališča. Član 0.0. Burger omeni, da so potujoči cigani in ogrski mešetarji s konji tudi precej krivi kuge, čemur se pridruži tudi član O. O. Riemelmoser. Zato predloži poročavec še naslednje dodatne predloge: „Ker je dežela še vedno ok žena in ker postaja nevarnost, da se kuga na gobcih in parkljih še bolj razširi, se prosi namestnija, naj: 1. na Gornjem Štajerskem potom okrajnih glavarstev vpliva na občine, naj ne prirejajo živinskih sejmov, oziroma naj izposluje pri okrajnih glavarstvih, da bodo sejme kratkomalo prepovedala ; 2. dosedanje določbe o živinskih sejmih, posebno pa določbo, da mora vsakdo dokazati, da je živino imel vsaj 40 dni, na Srednjem in Spodnjem Štajerskem v polnem obsegu vzdrži; 3. naj živinotržtvo strogo nadzoruje, prestopke, vsled katerih bi se lahko zanesle kuge, ostro kaznuje in z vso odločnostjo nastopi proti nedovoljenemu mešetarjenju z živino. Da pa bo lahko v prašanju, ali gre v tem ali onem slučaju za nedovoljeno živinotržtvo, zanesljivo presodila, naj se za mnenja ne obrača, kakor doslej, na posamezne podružnice, ampak na O. O. štajerske kmetijske družbe; 4. naj ciganom prepove, dokler traja kuga, pohajanje po deželi; 5. naj na okuženih planšah brezpogojno prepove dostop nezaposlenim ljudem, da se na ta način ne prenesejo živinske kuge v druge kraje. Predlogi so bili sprejeti. d) Okrajni odbor ptujski poroča o uspehih pri živinoreji in prosi za zvišanje subvencije. Namesto odsotnega glavnega tajnika, ki je določen za poročavca o tej stvari, prečita tajnik Holz njegovo poročilo, iz katerega sledi, da je okrajni odbor ptujski oddal leta 1910 skupno 51 plemenskih bikov, poprečno starih eno leto, v skupni vrednosti 11.950 K 69 v 28 posestnikom. Pri nakupu teh bikov je dal O. O. 1754 K 64 v, torej za nekaj več, ko se je določilo s sklepom 0.0. dne 7. septembra 1907, štev. 2875, kjer se je dovolila y3 kupne cene, kar pa se je omogočilo samo na ta način, da se je v ta namen porabil ostanek subvencije iz leta 1909 v znesku 253 K 64 v. Okraj bi to akcijo rad nadaljeval in prosi za podporo 2000 K. Ker se tej prošnji ne more ugoditi, predloži poročavee predlog, naj se okrajnemu odboru ptujskemu kakor doslej vsako leto, tudi tokrat dovoli podpora v znesku 1500 AT. Predlog je bil sprejet. e) Naznanila. Tajnik Holz naznani, da je deželni odbor sklep O. O. glede zvišanja dotacije za licenciranje in premiranje vzel z odobravanjem na znanje in da je sporazumno z O. O. priporočil pri visokem c. k. poljedelskem ministrstvu prošnjo društva za rejo gorskih liscev za podporo v znesku 2205 K iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje in sicer iz zneska, ki odpade na Gornje Štajersko. Nadalje se naznani, da je deželni odbor odobril prireditev vsakoletnih tečajev v pouku o rezanju živali. Ravno tako se vzame na znanje, da je O. O. sporazumno z deželnim odborom sklenil dati društvu za zavarovanje živine v Hieflavu iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje in vnovčevanje živine in sicer iz zneska 100.000 AT, nakazanega za leto 1910, enkratno podporo v znesku 300 K, podpornemu društvu za slučaj škode pri živini v Krampenu 500 K in zavarovalnemu društvu za živino v Muravu 1000 K. Naznani se odlok c. k. namestnije, iz katerega izhaja, da se je iz zneska 20.000 AT, določenega za pospeševanje mlekarstva v letu 1911 dalo mlekarski zadrugi pri Sv. Štefanu nad Leobnom 4000 K in mlekarski zadrugi v Hočah 5000 K, da bo za mlekarski tečaj na gospodinjski šoli v Mariatrostu pri Gradcu tudi letos treba 2500 K in da bode na ta način, če se prišteje še ostanek lanskega leta v znesku 2400 AT, še ostalo na razpolago 10.900 K\ nadalje, da c. k. poljedelsko ministrstvo ni moglo ugoditi prošnji c. k. kmetijske družbe, naj se pri posameznih živinorejskih zadrugah nastavijo organi za kontrolo mleka, katerim se naj daje plača po 400 K, zaradi tega, ker je to v prvi vrsti stvar živinoreje, ki je tako od raznih strani zelo dobro subvencijonirana. Na znanje se je vzel odlok c. k. namestnije, s katerim se mariborskemu društvu za kontrolo mleka naznanja, da se mu je iz izrednega kredita nakazal prispevek 400 AT, da lahko nastavi tretjega preskušavca za mleko. Podružnici v Ribnici naznanja deželni odbor, da ne more dati iz državnih sredstev podpore za nakup marija-dvork, oziroma brejih telic; ravno tako se naznani odlok deželnega odbora, s katerim se napovejo ogledovanja živine v letu 1911. Končno se vzame na znanje odlok c. k. namestnije zadrugi za rejo in vnovčevanje živine v Mariboru, da se ji dovoli subvencija v znesku 1000 K k stroškom ustanove, če bo pospeševanje živinoreje izločila iz svojega štatutaričnega delokroga in da se je Zvezi za rejo vzhodnještajerskih liscev iz zaklada za pospeševanje živinoreje in vnovčevanje živine nakazala podpora 9000 K. 3. Poročila in predlogi rastlinar-skega odseka. a) Poročilo o izvrševanju pridelovanja semenskih žit. Poročavec član O. O. Hotter govori o vzrokih, ki delajo, da se avstrijska produkcija žit ne plača in da se tej gospodarski panogi ne posveča tolika pozornost; večji pridelek po drugih deželah, ki glede žit Avstrijo daleč prekašajo, ne izhaja toliko iz boljših razmer in pogojev za pridelovanje, kolikor iz večje pazljivosti, boljše in skrbnejše izbere primernih vrst. Nemčija, s katero se Avstrija v tej stvari rada primerja, je pridelala v 15 letih na hektar poprek 18'4 q pšenice, Avstrija pa le 11*7 q\ rži 15:10*4; ječmena 18:114, ovsa 16-7:9’2. Da izhaja večji pridelek iz zgoraj navedenih razlogov, to se najbolj vidi, če primerjamo pridelke iz poljedelsko naprednih dežel Avstrije s splošnim avstrijskim poprečjem v zadnjih 10 letih; Češka in Moravska sta pridelali na hektar pšenice 14-2 q, rži 12 q, ječmena 14 q, ovsa 10 q in stojita torej precej visoko nad celim poprečjem Avstrije, a še vedno pod nemškim. Ker pa so stroški popolnoma enaki, če pridelujemo vrste z velikim ali z malim pridelkom, je pač važno, da dobimo seme, ki daje velike pridelke, nego da sejemo seme, ki ima manjši pridelek in je večkrat vrhu vsega še neosnaženo in slabo. Torej moramo najprej opustiti pridelovanje raznih tujih pasem in gledati, da zboljšamo in požlahtnimo naše domače pasme, ki so se našim razmeram že prilagodile. Kmetovavce pa moramo naučiti, da bodo začeli semenje sortirati in snažiti in da ne bodo sejali slabega semenja. Ker pa je za to treba umevanja in potrpežljivosti, se naj stvar za prvi začetek poskusi samo z nekaterimi, izbranimi kmetovavci; kmetijska družba naj izbere primerna zanesljiva gospodarstva, naj si jih ogleda in naj se pogovori ž njihovimi lastniki, ali bi bili proti povračitvi večjih stroškov pripravljeni na podlagi obojestranske pogodbe na svojem posestvu uvesti pridelovanje semenskih žit. Nato se temeljne določbe prečitajo točko za točko. Pri točki 3 se vname debata, ali se naj ohrani projektirana velikost 8 do 10 ha ali ne. Član O. O. Sutter meni, da bo malo posestnikov, ki bi lahko kar 8 ha naenkrat posejali z eno vrsto žita, ker bi morali taki posestniki imeti vsaj štirikrat več oranega polja. Na ta način se bo semensko žito težko dobilo, zato predlaga, naj se določi velikost največ na 5 ha. Drugi podnačelnik Neuper omeni, da bi bili, če bi se določila tako velika površina, gornje-štajerski posestniki od te akcije izključeni, ono žito pa, ki se bo pridelalo v ravnini, ne bo primerno za ostro in mrzlo gornještajersko podnebje. Tudi član 0.0. Czeicke se zavzame za to, naj se ta posestva razdelijo kolikor mogoče enakomerno po vsej štajerski deželi, član O. O. Klammer omeni, da je za pridelovanje in vzrejo semenskih žit potrebna strokovna izobrazba, ki pa jo ima doslej le malo štajerskih kmetovavcev in da mora biti tako uvedeno, da se lahko in brez posebnih velikih stroškov kontrolira. Tega pa bi ne imeli, če bi bila akcija razdeljena po vsej deželi, kar pa se bo v poznejših letih laže naredilo, ko sedaj, ko smo tik pred jesenskim delom. (Konec sledi.) Zborovanja podružnic. = Kmetijska podružnica v Vučji vasi zboruje v nedeljo dne 8. oktobra ob 2. uri popoldne v šoli po sledečem sporedu: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem zborovanju. 2. Važni dopisi in obvestila. 3. Predavanje potovalnega učitelja gospoda Pir-stingerja o trgatvi, ravnanju s posodo in o umnem kletarstvu sploh 4. Poročilo o načinu poslovanja vnovčevalnice za živino pri „Zvezi gospodarskih zadrug11 v Gradcu. 5. Predlogi in nasveti. — Pridite udje polnoštevilno! Uljudno vas vabi tačasni načelnik Fr. Cvetko. Št. lij V Slov. gor. (Obdarovanje pridnih kmetijskih uslužbencev.) Podružnica c. k. kmetijske družbe v Št. liju je sklenila letos prirediti premiranje (obdarovanje) kmetijskih uslužbencev. Tozadevne prošnje vložiti imajo pravico le tisti pridni uslužbenci, ki so vseskoz vestni pri svojem delu in zanesljivi, ki so nadalje že vsaj 10 let pri istem gospodarstvu, oziroma gospodarju, ki mora biti član podružnice šentiljske, v službi. Nekolkovane prošnje se morajo vložiti najkesneje do 20. oktobra t. 1. pri podružničinem predstojništvu; priloženo mora biti tudi potrdilo pristojnega občinskega urada in gospodarj a, da je uslužbenec v resnici že tako dolgo pri dotičnem gospodarju v službi in vreden obdarila. Darila se bodo izročila po preskušnji glede resničnosti vposlanih prošenj, v kolikor bodo sredstva na razpolago. V slučaju, da so nekateri enako vredni in potrebni, imajo prednost tisti, ki še dosed a j niso dobili nobene premije. Prispevke v ta namen sprejema hvaležno predstojništvo in se bodo dobrotniki javno oznanili. Izroče se darila lahko osebno pri predstojništvu ali pa po pošti. , Ropert Reppnig. Iz podružnic. = Svičina - Gornja - Sv. Kungota, 14. septembra 1911. (Kmetijska zborovanja.) Podružnica c. k. kmetijske družbe v Št. liju je priredila dne 10. septembra zborovanje s poučnim predavanjem ob 8. uri v Svičini. Podružničin načelnik gospod Reppnig pozdravi v velikem številu došle zborovavce, pred vsem potovalnega učitelja gospoda Pirstingerja, ki je na to začel govoriti o sadjarstvu in vinarstvu prav izborno. Razpravljal je v prvi vrsti o sajenju najboljših vrst jabolčnih in hruškovih drevesec, kakor so zaznamovane v priporočljivi zbirki. Govoril je na to o gnojenju in ravnanju s sadnim drevjem, o obiranju sadja in pripravljanju mošta. V govoru o vinarstvu je omenil v prvi vrsti pravilno trgatev, snago pri stiskanju in ravnanje z mladim moštom ter čistoto vinske posode. Po končanem govoru so se sprejemala naročila na cepljene trte, sadna drevesca, gozdna drevesca, zavarovalne mreže in ploščice za žveplanje. Podružničin načelnik gospod Reppnig je govoril med živalnim razgovorom o nakupu živine iz se-vernoavstrijskih krajev s pomočjo državnega posojila. Ko se je oddalo nekaj naročil, se zahvali gospod Reppnig v imenu navzočih zborovavcev gospodu P i r s t i n g e r j u za njegova poučna izvajanja in zaključi zborovanje. — Popoldne seje vršilo ob 3. uri pri Gornji Sv. Kungoti zborovanje pod vodstvom gospoda Falkeja; gospod Pirstinger je razpravljal med občnim priznanjem isto snov kakor predpoldan. Po oddanih naročbah zaključi predsednik zelo dobro obiskano zborovanje; za trud, ki ga je imel, mu izreka podružničino vodstvo toplo zahvalo. = Braslovče. Vsem udom kmetijske podružnice za vranski okraj se naznanja: Letnina za prihodnje leto 1912 se bode pobirala od odbornikov in načelnika do 15. decembra 1911 in kdor do tega časa ne plača, se ne smatra več za uda podružnice. Vsi udje, ki še dolgujejo za leto 1911, oziroma za leto 1910, se uljudno vabyo, naj svojo dolžnost takoj storijo in izpovejo, ali še ostanejo udje za leto 1912 ali ne. Občni zbor bo na koncu decembra, kar se bo pravočasno naznanilo. Florijan Rak, tačasni predsednik. Poraba lesa na Turškem. Komora za trgovino in obrt javlja, da se je v zadnjih 3 letih poraba lesa nenavadno povečala; uvažajo Rumunija, Rusija, Avstro-Ogrska, Angleška in Švedska. V turški trgovini z lesom so običajne dimenzije 18X18, 16X16, 22X25 cm na širino in višino, ter od 4-20— 6-20 m na dolgost. Vprašanja in odgovori. Vprašanja. J. 0., Sv. J. j. ž. 1. Ali bi bile sadne in vinske tropine tudi dobre in kako bi se pripravile za svinjsko krmo? 2. Kaj je bolj redilno za pitanje svinj, runkel ali korenje (mrkevca)? 3. Imam deteljo v spomladi nasejano, ki pa je na nekaterih mestih zelo redka. Kaj naj na te prazne prostore nasejain, da bi imel prihodnje leto povoljno košnjo? Odgovori. 1. Tropine, zlasti pa vinske, niso samo za silo dobra krma, ampak imajo v resnici dosti več hranilnih snovi v sebi, nego n. pr. runkel ali korenje. Naslednje številke nam naj približno pomagajo presoditi hranilno vrednost tropin v primeri z drugimi najnavadnejšimi krmili: Krmila ki imajo. (lušičnatih snovi tolšče ogljikovin (sladkor, škrob i. t d.) Sadne tropine . . 1-5 (60) 16 (30) 12-5 (70) Vinske tropine . . 7‘4 (60) 5'6 (50) 244 (70) Krompir .... 2-0 (71) 0-3 (-) 20-7 (96) Runkel M (76) o-i (-) 9'1 (95j Korenje 1-3 (99) 0-25 (—) 9'6 (94) Koruza 10-1 (80) 5-2 (76) 67'9 (93) Oves 10-9 (80) 5-2 (77) 57-8 (74) Seno 9-5 (60) 2-3 (55) 40-3 (60) Na vsak način pa je priporočljivo, tropine posušiti, če se ne morejo skrmiti sveže, kajti če se ugrejejo, trpi njih prebavljivost (številke v oklepajih naznanijo približno, da živina prebavi od 100 delov 60, 71 ali 99 delov — ostalo gre v gnoj) in postanejo lahko tudi zdravju nevarne, ker se ne more vedno reči, kaki in I kateri organizmi so povzročili ugretje in skisanje, ki je vedno v zvezi z ugretjem; če se tropino spravijo v visoki plasti, utegnejo tudi lahko p lesni vi ti, kar še je bolj nevarno. Za to pa pozorno in počasi! Holz. (Vprašanje 2 in 3 se predlaga drugim cenjenim čitateljem v odgovor v prihodnji številki.) EJ in ^l|n=»llll lili—lli==^ Uradno. HF!" JJ ^ msfč 0 U v LiU štv. vii. H azglas. Za polletni pouk v podkavanju, ki se začne 2. januarja 1912 na deželni podkovski šoli v Gradcu, se razpisuje za vredno in potrebne konjske podkovače 10 deželnih štipendij po 100 K s prostim stanovanjem v zavodu v kolikor to dopušča prostor; nadalje je tudi nekoliko okrajnih zastopov podarilo nekaj ustanov, tudi po 100 K. Pogoji se stavijo sledeči: Starost vsaj 18 let, zdravje in krepko telo, domovinska pravica na Štajerskem, dobra Ijtidskošolska izobrazba in najmanje dveletna služba pri kakem kovaču. K temu se mora še vsak prosivec zavezati s posebnim reverzom, da bo po dokončanem tečaju deloval vsaj 3 leta kot konjski podkovač na Štajerskem, oziroma v okraju, od katerega je dobil ustanovo, kot mojster ali pomagač (sotrudnik). Prošnji se mora dodati torej: 1. reverz; 2. krstni list; 3. domovnica; 4. učno spričevalo; 5. delavska knjižica; 6. zdravniško in 7. šolsko spričevalo; 8. izkaz o premoženju in 9. obnašanju. Nasloviti je prošnje na štajerski deželni odbor ter je poslati ua ravnateljstvo deželne podkovske šole v Gradcu nuj-kesneje do 31. oktobra 1911. Oni podkovači, ki ne name'ravajo prositi za štipendije iu bi se vseeno hoteli udeležiti pouka v tečaju, morajo dokazati, da so vsaj 18 let stari, delovali vsaj 2 leti kot kovaški pomočniki in imajo dobro šolsko izobrazbo. Oglasiti se morajo z delavsko knjižico in učnim spričevalom v teku prvih 8 dni tečaja pri ravnateljstvu zavoda V Gradcu, 18. septembra 1911. Od štajerskega deželnega odbora. C. in k. intendanca 3. kora. 391 — 1 K št. 10.210 iz leta. 1911. Avizo glede zakupne oddaje kruha in ovsa za vojaštvo, nastanjeno v sledečih postajali za zagotovitveno dobo od 1. januarja do 31. oktobra 1912. Ponudile obravnave se bodo vršile: za Slovensko Blstrieo pri občinskem uradu v Slovenski Bistrici, 23. oktobra 1911, ob 9. uri predpoldne; za Celje pri podružnem vojaškem skladišču v Celju, 24. oktobra 1911, ob 9. uri predpoldne; za Bruck ob lluri pri okrajnem glavarstvu v Bruckuv ob Muri, 25. oktobra 1911, ob 9. uri predpoldne; za Šmarje pri okrajnem glavarstvu v Brncku ob Muri, 25. oktobra 1911, ob 9. uri predpoldne; za Judenburg pri okrajnem glavarstvu v Judenburgu, 26. oktobra 1911, ob 9. uri predpoldne; za Ptuj pri okrajnem glavarstvu na Ptuju, 27. oktobra 1911, ob 9. uri predpoldne; za Radgono pri okrajnem glavarstvu v .Radgoni; za StraB pri okrajnem glavarstvu v Radgoni, 28. oktobra 1911, ob 9. uri predpoldne. Pogoji, veljavni za te pogodbe, se nahajajo v razglasih in zakupnih pogodbenih zvezkih, razpoloženih pri omenjenih uradih na vpogled, dobe pa se tudi brezplačno od vojaških oskrbovališč. V Gradcu, meseca septembra 1911. Od c. in k. intendance 3- kora. Mlinsko kamenje zmesno, belo, surščuo, vsake mere, najboljše rude, nizke cene. Iz 8 lastnih kamenolomov, ki se razlikujejo po trdoti in sestavi. — Naroča se neposredno pri Francu Leskovšeku, kamnoseškem mojstru v Št. Jurju ob južni železnici. 317—4 Opozarja se pred prekupci, kateri tudi pravijo, da imajo ■ svoje kamenolome. ■ - Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Franzensplatz št. 2. I. Poročila glede blagovnega prometa Zveze. 1. Dobava bakrene galice v letu 1912. Štajerski deželni odbor je Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem tudi za leto 1912 poveril skupni nakup in podrobno prodajo za pokončevanje raznih škodljivcev potrebne galice na Štajerskem. Zveza lahko vsled posebno ugodnega nakupa daje v spomladi 1912 prima 98—99% bakreno galico v vrečah po 100 kg za netto z vrečo vred, za razmeroma nizko ceno. Pošlje se galica februarja ali marca 1912, kakor bo Zveza odločila. Zveza priporoča, naj se kupuje in naroča galica le v vrečah po 100 ali 50 kg, ker se tara (teža praznih sodov), če se naroči galica v sodih, ne da kontrolirati in se mora vračunati in sprejeti tara, kakor jo določi tvrdka. Zato Zveza pri naročilih na galico v sodih ne more prevzeti nobenega jamstva za pravilno težo. Naročila za bakreno galico se nam naj pošljejo kolikor mogoče hitro, najkesneje pa do 1. novembra 1911 na naslov „Zveza gospodarskih zadrug" v Gradcu, Franzensplatz 2. Pri naročilu se naj tudi navede način zavoja in ali se žele vreče po 100 kg ali po 50 kg. Vsa naročila, ki nam bodo došla po 1. novembru 1911, bomo lahko izvršili le za vsakokratno dnevno ceno. 2. Nakup Tomaževe žlindre. Zveza gospodaiskih zadrug na Štajerskem bo v oktobru t. 1. dobila v Trst večjo množino Tomaževe žlindre. Cena za to Tomaževo žlindro bo 33 v za kilogram odstotek skupne fosforjeve kisline. Zveza daje svojim članom, če naročijo cele vagone, pri celem vagonu 35 K popusta in razen tega pri vseh naročilih, ki nam pridejo na podlagi naše današnje oferte, popusta 1 v pri vsakem kilogramod-stotku. Dobave se vrše po znanih pogojih, ki veljajo za prodajo in dobavo. Svoje člane vabimo kar najuljudneje, naj nam pošljejo naročila kakor hitro se da, najkesneje pa do 15. okt ob ra 1.1. Naročila, ki nam pridejo kesneje, bomo lahko izvrševali samo za normalne cene. 3. Nakup krme. Zveza lahko kupi večje množine sena v celih vagonih za trdno ceno, ki znaša, kakoršna je pač kakovost, od 5 do 7% K za metrski stot. Svoje člane, ki bi lahko oddali seno, pozivamo, naj nam nemudoma pošljejo svoje prijave in naznanijo množino, kakovost in ceno. Ob enem s ponudbo se naj pošlje večji vzorec. Sporazumno s c. k. kmetijsko družbo smo ukrenili vse potrebno, da se. bo lahko nakupila večja množina stikalnic za krmo, ki se bodo pod posebno ugodnimi pogoji ali prodale ali pa za malo odškodnino dale na posodo. Opozarjamo vse svoje zadruge in člane na dejstvo, da smo vsled pomanjkanja krme po drugih krajih dobili velika naročila na krmo in da lahko kupimo vsako množino zdravega, dobro spravljenega, napol sladkega in sladkega govejega sena. Samoumevno je, da bomo za svoje člane skušali doseči najugodnejše cene in zato še enkrat opozarjamo, da nam nemudoma vpošljete svoje ponudbe. Ravno sedaj je čas, da pozovejo naše članice svoje člane k skupni prodaji in delajo na to, da se z zadružnim delom dobi za člane primeren dobiček. Podrobnejša navodila dajemo drage volje. 4. Nakup semenja rdeče detelje. Zveza prosi vse posojilnice, podružnice i. t. d., naj ji naznanijo, pod katerimi pogoji bi bile pripravljene v svojih okoliših prevzeti nakup semenja rdeče detelje. Na vsak način pa prosi, naj tozadevne pra-šalne pole, ki jih bodo z znamkami za odgovor dobile te dni, vestno in natančno izpolnijo, da bo Zveza lahko vse potrebno seme rdeče detelje kupila pri svojih članih. 5. Nakup raznovrstne moke. Zveza opozarja, da je sedaj pri moki vse-povsodi zelo ugodna cena. Zato vabi in poziva člane, naj si potrebno moko, če mogoče v celih vagonih, sedaj naročijo. 6. Nakup potrebnih travniških bran. Vsi člani, ki nameravajo za pozno jesen naročiti travniške brane, se prosijo, naj nam svoja naročila kmalu pošljejo, ker so tvornice preobložene z naročili in ne morejo naročil takoj izvršiti. 7. Otrobi. Dokler je kaj zaloge, ponujamo: Pšenične otrobe, debele, 100 kg za 13 K 80 v, na razpolago v decembru t. 1. Pšenične otrobe, fine, 100 kg za 13 K, na razpolago v septembru—oktobru t. 1. Pri vseh teh cenah je računano brutto za netto z vrečo vred in od postaje Gradec. 8. Pesa. Nekdo želi več vagonov zdrave in snažne pese (rone, rune), ki bi se naj oddala takoj ali pa v oktobru. 9. Krompir. Zveza potrebuje več vagonov zdravega, snažnega, suhega in prebranega krompirja za jed in več vagonov zdravega, snažnega krompirja za pičo in prosi za ponudbe z vzorci. Oddati bi bilo treba ali takoj ali v oktobru. 10. Zeljeve glave. Ker je zanimanje za glavnato zelje zelo veliko, prosimo za ponudbe v celih vagonih od oddajne postaje. 11. * Nakup vina za deželno vzorno klet. Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem bo tudi letos kupila za svojo deželno vzorno klet v Eggenbergu pri Gradcu letošnja vina ali naravnost od kadi ali pa prvič pretočena. Ponudbe se naj blagovolijo poslati pravočasno na naslov Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz, štv. 2. II. Prodaja sadja na Dunaju. Zveza bo od srede septembra naprej vsak teden, dokler bo imela dovolj ponudb na razpolago, prodajala na veliki dunajski tržnici sadje svojih članov, oziroma pri nji včlanjenih zadrug. Sadje se prevzame na podlagi prijave in pritrditve ali za naprej določeno, trdno ceno ali pa v komisijonelno prodajo. Pri komisijonelni prodaji se razen izdatkov v gotovini (vožnina, izdatki za spravljanje na trg in tržna pristojbina) še odtegne 5% od kosmatega izkupička kot provizija za prodajo. Z ozirom na veliko važnost, ki jo ima dunajski sadni trg za štajerske sadjarje, pozivamo vse svoje člane, naj se te v skupni blagor namenjene uvedbe kolikor mogoče številno poslužujejo. Letos je za to baš ugodna prilika, ker je zimskega sadja splošno malo in bo torej mogoče spraviti ga zelo dobro v denar. Prijave, v katerih naj bo naveden natančen naslov, množina vsake vrste, ki je na razpolago, in nje kakovost, čas, kedaj bi se sadje poslalo, pogoji, pod katerimi se naj proda in navedba članstva, se naj pošljejo naravnost Zvezi gospodarskih zadrug v Gradec, Franzensplatz 2. III. Nakup plemenske in rabne živine. Z ozirom na razglas visoke c. k. štajerske namestnije z dne 28. avgusta 1.1. glede nakupa živine, naznanjamo, da je rok za prijavo že potekel in da se torej nobena prijava ne more več sprejeti. IV. Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem. Pregled ponudeb in naročil. Pozor! Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo. Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko. Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili. Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu. Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1. Živinski sejmi v Gradcu meseca oktobra in novembra 1911. Od 22. maja naprej se vrši začasno dva dni pred glavnim živinskim sejmom vedno kontu-macijski živinski sejem za goveda. 1. Sejmi z rogatino: 5., 12., 19. in 26. oktobra in 2., 9., 16., 23. in 30. novembra 1911. 2. Sejmizmalo klavno živino: 6.,13., 20. in .27. oktobra in 3., 10., 17. in 24. novembra 1911. 3. Konjski sejmi: 5. oktobra in 2. novembra. Sejem z malo klavno živino se od 1. maja naprej začne že ob 7. uri zjutraj. Ponudbe: Lenart Fischer v Strihovcu pri Št. liju v Slov. gor., veliko štiriletno srednje brejo pincgavko, 500 kg težko, za 460 K\ brejo, srednjeveliko šestletno marijadvorko, 400 kg težko, za 380 K. Oton Haller v Kammernu, dveletnega, 450 kg težkega, za skok in vprego dobrega bika, štv. 56 rodovnika, za 900 do 1000 K\ vpisano, 500 kg težko kravo, ki nosi od dne 16. februarja 1911 sem sedmo tele, za 530 K, dveletno, 380 kg težko telico za 450 K. Graščinska uprava Trautenburg, pošta Luče, postaja Ernovž, 3 na čas breje, težke sta- rejše krave za poprečno 500 K; en par hribovskih volov, 850 kg težkih, za 850 K. Živina se lahko vsak čas ogleda. Graščinska uprava Haus am Bachern, pošta Hoče pri Mariboru, 8 pincgavskih molznih krav, srednje brejih, 7 srednje brejih montafonk, 1 vzhodnjefrizijskega plemenskega bika, 5 vzhod-njefrizijskih telet, 12 montafonskih telic, brejih, 6 montafonskih bikičev, 6—12 mesecev starih, 10 različnih mladih volov. Franz Tuchscherrer v Schwarzau pri Strassu, 2 vprežna vola, dobra tudi za pitanje, svetlosiva in rdečerjava, 43/4 leta stara, 1600 kg težka, 100 kg za 110 jST. Jožef Lenko pri Sv. Petru pri Celju, 8 molznih krav, na čas brejih s prvim teletom, 5 do 6 telic, 1 bikiča, podeželne pasme iz murodolk. Karl Troy, kmet v Eggu na Predarelskem prodaja več montafonk za odmolžo, suhih in nekaj mesecev brejih, od 480 kg naprej, z 10—12 l mleka na dan. Janez Pehar z v Pressgutsu, pošta Pischels-dorf, dveletnega montafonskega bika, 500 kg težkega, brez hibe, zelo krotkega, iz plemenskega vzrejališča graščine Stadl pri Sv. Rupertu ob Rabi. v Graščinska uprava Bal ta h of, pošta Kum-berg pri Gradcu, pincgavskega plemenskega bika, dobrega za skok, l3/4 leta starega, 460 kg težkega, za 580 K. Franc P o s s e c k pri Sv. Duhu pri Poljčanah, 30 prašičkov nemške žlahtne pasme iz vzrejališča viteza pl. Plessinga, 12 do 26 tednov starih, po 30 do 40 K. Graščina Steinhof, pošta Radgona, F. A. Sieder, 80 izvirnih Yorkshire prascev, povrže-nih dne 22. julija 1911, loko postaje Radgona, brez zaboja. Cena za 1 kilogram žive teže pri merjascih 3 K 50 v, pri prašičkah 3 K. Deželna šola za vinarstvo in sadjarstvo v Mariboru na Dravi proda: dveletnega, čistokrvnega pincgavskega bika, 450 kg težkega; spomladi je bil brez reakcije poskušen s tuber-kulinom, se da vpreči; 18 prašičkov, 9 starih po 10 tednov, 9 pa po 14 tednov, 9 prašičk in 8 prašičkov, cepljenih proti rdečici in vajenih paše; vsi so čiste nemške žlahtne svinjske pasme. Naročila: Vnovčevalnica za živino Zell am See na- Graščinska uprava knezov Windisch- znanja, da se odda v neokuženih krajih Saal-gr&tzov v Konjicah kupi dve murodolki, ki bi felden in Lofer večje število krav. v aprilu 1912 povrgli. ------- II. Izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca avgusta 1911. (Promet z denarjem in blagom). A. Posojilnice. Konto vlog Konto kreditov Posojilnice Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K V K V K V 1 A v Stanje dne 31. avgusta 1911 — _ 8,342.264 43 3,842.567 83 Promet avgusta 1911 . . 305.391 18 278.418 52 179.388 15 159.934 74 Skupaj . . . 305.391 18 8,620.682 95 4,021.955 98 159.934 74 Proč vračila — — 305.391 18 159.934 74 — — Stanje dne 31. avgusta 1911 — — 8,315.291 77 3,862.021 24 — — B. Druge kmetijske zadruge in društva. Kmetske zadruge Stanje dne 31. avgusta 1911 Promet avgusta 1911 . . Proč vračila Skupaj Stanje dne 31. avgusta 1911 Konto vlog PovraCila vlog Vloge 2.787 24 2.812 26 2.785 63 50 13 15 98 Konto kreditov Krediti 1,346.841 11.345 1,358.186 45.768 1,312.418 57 20 77 47 Povračila kreditov 45.768 45.768 Yes promet posojilnih društev Zveze meseca avgusta 1911............................K Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca avgusta 1911 ... . „ Slanje vseh vlog koncem avgusta 1911...............................................„ Stanje vsega kredita „ „ 1911............................................„ Uvoz blaga v avgustu 1911 ........................................................„ Izvoz jj „ „ 1911.........................................................„ Skupni promet meseca avgusta 1911..................................................„ Število pridruženih posojilnih društev koncem avgusta 1911: 278. Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem avgusta 1911: 80. 923.132-59 57.164-32 8,318.077-75 5,174.439.54 77.250-30 49.780-20 127.030-50 o V Tržna poročila. W =[MI (Ml (Ml* Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega; Avstrije in Ogrske. Mesto Celje.. Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Inomost Celovec. Ljubljana Pešt ... Solnograd Dunaj . Line . . Mesto Celje .. Ormož . Gradec Ljubno . Maribor Ptuj Celovec Graško tržno poročilo. Sejem s krmo in slamo od 18. septembra do 24. septembra 1911. Pripeljalo seje 54 vozov s 439 metrskimi stoti sena in 20 vozoy s 189 S "3 0 O) S CQ o3 P g > < a> X/1 Ph Ph XJ