PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primor

oO'

V0*

M
aitevmk
\ TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 T|x 460894 PD I ax 040/772418
1RICA
vored 24 maggio 1 (0481) 533382-535723 '481/532958
vtDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 244 (14.335)
Trst, sreda, 21. oktobra 1992
V Cavtatu po enem letu okupacije vihra spet hrvaška zastava
Uspeh pogovorov Čosič-Tudjman uirak JA z območja Dubrovnika
Zaradi Miloševičevih pritiskov na Čosiča in Paniča pa bodo normalizacijo upočasnili Hrvaško-jugoslovansko dogovarjanje pa še stopnjuje srbsko agresijo v BiH
LJUBLJANA Ženeva je bila tudi včeraj stičišče prizadevanj za ustavitev vojne v Bosni in Hercegovini in ureditev razmer na območju nekdanje Jugoslavije, še zlasti odnosov med Hrvaško in Zvezno republiko Jugoslavijo. Dopoldne je v Ženevo, kjer se že od včeraj mudita predsednik bosansko-hercegov-skega predsedstva Alija Izetbegovič in predsednik Zvezne republike Jugoslavije Dobriča Čosič, prispel tudi hrvaški predsednik Franjo Tudjman. Predsednik Tudjman se je najprej sestal s predsednikom Predsedstva Bosne in Hercegovine Alijo Izetbegovičem, popoldne pa je ob navzočnosti obeh sopredsednikov Konference o Jugoslaviji Cyrusa Vancea in lorda Owna nadaljeval pogovore s predsednikom Zvezne republike Jugoslavije Dobrico Čosičem, ki so se začeli s ciljem »normalizacije odnosov med Hrvaško in ZR Jugoslvijo« 30. septembra letos v Ženevi. Včerajšnji dialog med Tudjmanom in Čosičem naj bi simbolično okarakteriziral tudi odhod poslednjega jugoslovanskega okupatorskega vojaka s širšega območja Dubrovnika, to je najjužnejšega dela hrvaške države. V Cavtatu, ki je bil do včeraj več kot leto dni okupiran od srbske in črnogorske vojske, je že spet zaplapolala hrvaška državna zastava, umik vojakov s polotoka Prevlaka pa se je nekoliko zapletel,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI	Vanče, Tudjman in Čosič po uspehu v Ženevi	(Telefoto AP)
Craxi: Odkriti slučaji korupcije v politiki so le vrh ledene gore
RIM — Tajnik italijanskih socialistov Craxi je včeraj na posvetu revije Mondoperaio o moralizaci-ji politike spregovoril o korupciji v politiki in dejal, da predstavljajo doslej odkriti primeri »samo "vrh ledene gore.« Dejal je, da med politiki ni malo tistih, ki izrabljajo položaj, da v »imenu stranke prihajajo do nezakonitih finančnih sredstev in se jih nato deloma ali pa v celoti polastijo.« Za zajezitev tega pojava je predlagal nove zakone in predpise, s katerimi naj bi zmanjšali stroške strank in »predvsem omejili število profesionalnih politikov.«
Izrazil je tudi zaskrbljenost za usodo italijanskega demokratičnega sistema, pri čemer se je zavzel za takojšnjo iskanje »nebolečega izhoda iz krize.« Craxi je tudi dejal, da se boji mnogih »prenoviteljev,« pri čemer pa je še dejal, da gre le za »prebarvane obraze mnogih, ki so se rodili v sedanjem sistemu« in da ga takrat, ko je govoril o splošni praksi nezakonitega financiranja, ni nihče demantiral, »ker tega nihče ni mogel storiti.«
Socialistični tajnik pa je spregovoril tudi o odnosih z DSL in dejal, da se v »Italiji zadeve na žalost ne premaknejo z mrtve točke, ali pa gredo celo v nasprotni smeri od svečanih izjav, ki so bile podane na zasedanju Soicialistične internacionale.«
Poostrena pozornost po zadnjih napadih terorističnega značaja
RIM — Na Viminalu se je včeraj sestal vsedržavni odbor za red in varnost, ki je obravnaval položaj po spodletelem atentatu na Confindustrio. Varnostni »vrh« je vodil notranji minister Mancino, ki je poudaril, »da je na celotnem državnem ozemlju potrebna velika pazljivost.« V sporočilu z Vimi-nala so še zapisali, da je treba nasilna dejanja zadnjih tednov pripisati »provokativnim ciljem avtonomnih skupin.«
Napada na sedež Confindus-trie in grafično podjetje predsednika industrijcev Abeteja pa sta povzročila tudi precejšnjo zaskrbljenost med politiki. Vendar pa se ti ne bojijo povratka pravega terorizma. Medtem pospešeno poteka tudi preiskava in preiskovalci menijo, da so
napadalci skušali z obema akcijama sami sebe predstaviti kot naslednike prevratniških terorističnih skupin. Vendar pa so vsi prepričani, da ne gre za iste osebe in policisti zdaj preverjajo zelo omejen krog ljudi, ki naj bi za svoja nasilna dejanja izbrali precej vročo družbeno klimo.
Nekaj podobnega trdi tudi šef policije Parisi, ki je dejal, »da obstajajo izvenparlamentar-ne skupine, ki bi rade imitirale svoje predhodnike.« Parisi je še dejal, da je po njegovem mnenju zelo verjetno, da obstaja neka zveza med nasilnimi dejanji na protestnih sindikalnih manifestacijah, preprečenim napadom na sedež Čonfindustrie in požarom v tovarni Luigija Abeteja v Pomezii.
Zaradi protislovnih izjav in pričevanj njegovih sovaščanov
Preiskovalci so začeli dvomiti da je Spilotros pravi morilec
MILAN — Po začetni gotovosti, da je 22-letni Stefano Spilotrost res morilec malega Simoneja Al-legrettija, se sedaj porajajo novi dvomi. Že res, da je Spilotros priznal zločin, prav tako ve podrobnosti o umoru, ki so lahko znane samo morilcu, a to še ne pomeni, da je prav on zagrešil zločin, morda pa le krije pravega morilca. Dvome povzroča predvsem pričevanje njegovih sovaščanov, ki trdijo, da so ga na dan zločina (v nedeljo 4. oktobra) opazili pri maši in v vasi, zvečer pa naj bi bil v nekem disku pri Bergamu. Če so te trditve točne, Spilotros tisto nedeljo ni bil v umbrijskem Folig-nu. Prav tako je sumljivo, da je pred svojo aretacijo po telefonu zagrozil, da bo ubil dva otroka iz Foligna in navedel njuni imeni, saj trdi, da je šel v Foligno na obi-
sk nekega prijatelja iz vojske, ne zna pa navesti njegovega imena. Preiskovalci pa so medtem ugotovili, da s Spilotrosom ni bil pri vojakih nihče iz Foligna. Vsekakor pa je Spilotros bil v Umbriji, saj je v ponedeljek pred aretacijo storil prometni prekršek in plačal zato tudi globo.
Milansko sodstvo je medtem zadevo prepustilo svojim kolegom iz Perugie, ki pa imajo glede Spilot-rosa podobne dvome. Nekateri že mislijo, da je pravi zločinec povedal Spilotrosu vse podrobnosti umora, ta pa je v bolezenski mito-maniji prevzel nase odgovornost za umor. To je seveda le hipoteza, ki pa le potrjuje prepričanje, da je Spilotros skrajno labilna osebnost in zato tudi trd oreh za preiskovalce, ker so lahko njegove protislovne izjave nenamerne.
Spolno nasilje nad bratrancem
RIACE (REGGIO CALABRIA) — Karabinjerji v Riaceju so včeraj aretirali nekega 15-letnika pod obtožbo, da je pred dnevi posilil svojega 8-letnega bratranca. Oče 8-letnika je pred dnevi svojega sina peljal v bolnišnico, ker se je ta vrnil domov v vinjenem stanju. Kasneje je otrok očetu povedal, kaj se mu je zgodilo. Pred spolnim nasiljem mu je bratranec dal piti nekaj kozarcev vina v prepričanju, da bo otrok pozabil na vse. Da je res prišlo do spolnega nasilja, so ugotovili tudi zdravniki.
m v vi • v
Tržaški župan spet prepovedal sprejemanje dokumentov v slovenščini
NA 4. STRANI
Včeraj so v Vidmu predstavili belo knjigo o nevarnih mafijskih pojavih v naši deželi
DSL proti mafiji in prekupčevalcem z orožjem
RUDI PAVŠIČ
VIDEM — »Proti mafiji - Ustavimo prekupčevanje z orožjem v Furlaniji«. To je naslov bele knjige, ki jo je včeraj predstavila Demokratična stranka levice, katera opozarja na vrsto zaskrbljujočih dogodkov, ki vse bolj dokazujejo, da je prav naša dežela postala središče prekupčevanja z orožjem in z jedrskim materialom, prihaja pa tudi do nelegalnih poslov, ki so značilni za mafijo.
O tem se je v zadnjem času veliko pisalo in to še posebno po aretaciji mafijskih pripadnikov v Istri, po najdbi orožja na slovensko-itali-janski meji ter po ponedeljkovi tiskovni konferenci videmskega prokuratorja Giorgia Carusa, ki je poročal o aretaciji petih oseb, ki so vpletene v nedovoljeno prodajo vojnih helikopterjev državam, ki so podvržene embargu.
Obtožbe, ki so jih izrekli videmski pokrajinski tajnik DSL Maurizio Ionico, načelnik svetovalske skupine na Deželi Renzo Travanut in podpredsednik obrambne komisije v poslanski zbornici Isaia Gasparotto, so dokaj hude, saj pričajo o povezanosti nekaterih podjetij in tudi nekaterih političnih osebnosti s to dejavnostjo.
Ilegalno poslovanje, so ugotovili na videmskem srečanju z novinarji, naj bi bilo tesno povezano z mafijskimi skupinami v bivših republikah Jugoslavije in drugih državah Vzhoda, ki iz dneva v dan večajo svoje vrste in postajajo vse močnejše.
Videmski tajnik Ionico je posebej omenil nekatere dogodke, ki pričajo o tej dejavnosti. Podčrtal je sodno preiskavo v Benetkah proti Silvanu Zornettiju in Attiliu Carnielliju, ki sta osumljena prekupčevanja orožja (50 milijonov dolarjev) s Hrvaško. Preiskovalci so ugotovili
vpletenost nekaterih podjetij in finančnih družb iz Furlanije (Intur, Loans in Kuzin Itala, čigar vodja je bivši agent KGB Aleksander Viktovič). Ob tem je bila omenjena kazniva dejavnost zaradi sleparije podjetja iz Barija s filialo v Gorici, ki je na račun zunanjega ministrstva nudilo pomoč Albaniji. V to operacijo naj bi bile vpletene tudi nekatere osebe, ki imajo vidna mesta v strankarskem oziroma javnem življenju v F-JK. Na podlagi telefonskih prisluškovanj, naj bi sodne oblasti ugotovile, da so se nekateri politiki posluževali organiziranega kriminala v volilne namene.
O vsem tem bodo predstavniki DSL zahtevali tudi odgovor vlade, ki je dolžna, da z legalnimi sredstvi zatre to dejavnost, ki zna našo deželo spremeniti v pravo središče organiziranega kriminala, v katerega naj bi bili vpleteni tudi posamezni pripadniki obveščevalnih služb in bivši gladiatorji.
Obdukcija odkrila vzroke smrti dveh nekdanjih poslancev Zelenih v Bundestagu
Bivši nemški general Gert Bastian ubil Petro Karin Kelly in napravil samomor
BONN — Smrt 45-letne Petre Kelly in 69-letnega Gerta Bastiana (telefoto AP), trupla obeh bivših poslancev zelenih v nemškem Bundestagu so odkrili v ponedeljek zvečer v njunem stanovanju v bonski četrti Tannenbusch, je treba pripisati umoru in samomoru. To je ugotovila včerajšnja obdukcija, iz katere izhaja, da je bivši general Bundeswhera Gert Bastian s pištolo najprej ubil svojo življenjsko sopotnico s strelom v senca, nato pa se je še sam pokončal.
Trupli v razpadajočem stanju so odkrili, ker so bili sorodniki in zanci obeh že dalj časa brez njunih vesti. To dejstvo nesporno dokazuje, kako sta bila nekdanja zelena politika osamljena, je navedel njun bivši strankarski tovariš in sedanji poslanec SPD Otto Schilly.
Petra Karin Kelly se je rodila leta 1947 v bavarskem Gunzbur-
gu, v obdobju od leta 1961 do leta 1970 je živela v ZDA, kjer je študirala politične vede in bila v volilnem štabu Huberta Humphreyja, demokratskega podpredsednika. Ko se je vrnila v Evropo, se je zaposlila v uradih EGS v Bruslju. Leta 1979 je iztopila iz SPD in se pridružila nastajajočemu se gibanju Zelenih in bila v bistvu med ustanovitelji tega ekološkega gibanja. V osemdesetih letih je bila na čelu protesta proti oboroževanju in jedrskim elektrarnam, leta 1983 pa je bila izvoljena v Bun-destag.
Njen 24 let starejši partner se je rodil leta 1923 v Munchnu. Konec 2. svetovne vojne je dočakal kot poveljnik 12. oklopne divizije v VVurzburgu, svojo kariero je nadaljeval v Bundeswehru, ki ga je zapustil s činom generala in se z dušo in telesom posvetil pacifističnemu gibanju in Zelenim.
Zasedanje zveze ALE
v Bruslju
BRUSELJ — V prostorih evropskega parlamenta v Bruslju se je včeraj končalo letno zasedanje Svobodne evropske zveze ALE, ki povezuje stranke narodnostnih skupnosti in avtonomistov v evropskem parlamentu. Prisotno je bilo tudi zastopstvu liste Federalizem iz Italije. V njem sta bila med drugimi evropski poslanec Melis in deželni podtajnik Slovenske skupnosti Andrej Bratuž iz Gorice.
Prof. Bratuž je v svojem nastopu orisal naj novejša dejstva glede položaja Slovencev v Italiji. To pa je povezal tudi z oceno dogajanja v samostojni in suvereni Republiki Sloveniji in s tragično vojno na Balkanu. V tej zvezi se je izrekel proti evropskemu priznanju samozvane Zvezne republike Jugoslavije, dokler ne pride do mirne rešitve sporov in dogovora o pravnem nasledstvu SFRJ.
Tudi z zadnjim ostrim napadom na TV Bush ni zmanjšal zaostanka za Clintonom
NEW YORK — Bush v napadu, dobja Reagan-Bush in da je »skrajni	"
inton, ki na vsak udarec odgovori čas, da se to spremeni.« Bush je tudi
Battelli zahteva celovito obveščanje italijanske manjšine v obeh državah
LJUBLJANA — Slovenski parlamentarci, člani komisije za informiranje, so na včerajšnji seji obravnavali statut RTV Slovenija in oblikovali vrsto kritičnih pripomb.
Polemična razprava se je vnela ob predlogu poslanca italijanske manjšine Roberta Battellija, ki se je zavzel za obveščanje celovite italijanske skupnosti, torej manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Statut namreč izrecno govori o manjšini v Sloveniji, kar je po Battelijevem mnenju preveč omejevalno, hkrati pa je sodobna evropska praksa ravno nasprotna: Španija in Francija namreč ustanavljata skupno televizijsko postajo za obveščanje Baskov, ki živijo v teh dveh državah. Člani komisije za informiranje se niso dokončno izrekli o obveščanju manjšin, temveč so za mnenje sklenili prositi tudi pristojne republiške organe. (NIA)
Clinton, ki na vsak udarec odgovori s protiudarcem, Perot, ki je ostro napadel Busha zaradi politike do Sa-dama Huseina in zaradi afere Irag-gate. To je v bistvu povzetek tretjega in zadnjega TV spopada treh kandidatov za ameriškega predsednika, ki bo izvoljen na volitvah čez 13 dni. V ponedeljek zvečer so se krešale iskre in Bush je poskušal vse, da bi zmanjšal zaostanek za Clintonom, ki naj bi imel po nekaterih anketah kar 15 odstotkov prednosti pred sedanjim predsednikom ZDA. Clintona je obtožil »nedomo-Ijubnega« obnašanja, srednji razred pa je opozoril, naj se boji Člintono-vih gospodarskih načrtov, »ki bodo izpraznili njihove denarnice.« Toda Clinton mu ni ostal dolžan in je takoj poudaril, da je srednji razred že dovolj trpel za časa 12-letnega ob-
čas, da se to spremeni.« Bush je tudi trdil, da je Clinton zavozil gospodarstvo Arkansasa in ko je Clinton začel naštevati uspehe, je bil deležen še napada s strani Perota: »Gre za nepomembne rezultate. To je tako, kot če bi kdo mislil, da lahko vodi veliko podjetje samo zato, ker je dobro vodil trgovino s sadjem.«
Takoj po troboju je v anketi ABC News Clinton dobil 36 odstotkov preferenc, Perot 26, Bush pa le 21. Neka druga raziskava pa je pokazala, da naj bi bil tokrat najbolj uspešen Perot s 37%, pred Clintonom in Bushem, ki naj bi oba dobila 28% preferenc. Kakorkoli že, večina opazovalcev je prepričanih, da je Clinton obranil svojo prednost in da bo Bush le s težavo nadoknadil velik zaostanek, ki ga deli od demokratskega nasprotnika.
Bush in Clinton med ponedeljkovim »spopadom«
• Uspeh pogovorov Čosič-Tudjman
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tako da naj bi jugoslovanska vojska ta plotok zapustila opolnoči. Umik iz južnega dela Hrvaške in s Prevla-ke je bil pravzaprav najbolj otipljiv sklep prvega ženevskega sestanka med Tudjmanom in Čosičem. Včeraj maj bi oba predsednika proučila možnosti za medsebojno priznanje Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije, ki bi bilo povezano tudi z obojestranskim priznavanjem obstoječih meja. Nekatere optimistične napovedi so govorile celo o tem, da naj bi Tudjman in Čosič odločitev o medsebojnem priznavanju obelodanila že po tokratnem ženevskem krogu pogajanj. Vendar pa so se stvari očitno zapletle v ZR Jugoslaviji, kjer sta tako predsednik Čosič kot premier Panič pod hudim pritiskom Miloševiča in srbskih oblasti očitno morala pristati na počasnejši tempo »normalizacije odnosov s Hrvaško«. Na to dejstvo je po svoje opozoril včeraj tudi hrvaški predsednik Tudjman pred svojim odhodom iz Zagreba V" Ženevo. Tudjman je sicer laskavo in razumevajoče ocenil Čosičeve napore in prizadevanja, da bi prišlo do normalizacije odnosov s Hrvaško in medsebojnega priznavanja, vendar je dejal, da je pri tem naletel na velike odpore.
V	pričakovanju uradnega sporočila s pogovorov med Tudjamanom in Čosičem so se v Ženevi razširile informacije, ki naj bi prišle iz krogov blizu Vancea, da bo po vsem sodeč potrebno proces normalizacije odnosov med Hrvaško in ZR Jugoslavijo nekoliko upočasniti, pri čemer pa opozarjajo, da sta Čosič in Tudjman že tako ali tako veliko dosegla s tem, ko sta se sporazumela o umiku jugo vojske s Prevlake in širšega dubrovniškega območja, o permanentni izmenjavi ujetnikov in o amnestiji tistih udeležencev vojne na eni in na drugi strani, ki niso bili vpleteni v posamezne zločine.
V	Ženevi je bilo tudi slišati, da je prišla hrvaška stran na pogovor s Čosičem s povsem konkretnimi predlogi o medsebojnem priznavanju in takojšnji vzpostavitvi diplo-
	
ma	
i« na TV	(Telefoto AP)
matskih odnosov med obema državama ter o takojšnjem odprtju avtoceste Zagreb - Beograd in ceste Split - Zagreb. Srbska stran naj bi bila rezervirana glede hitrosti realizacije ponujenih predlogov. Spodbudne so informacije, da je bil včerajšnji umik srbske in črnogorske vojske iz najužnejšega dela Hrvaške povod za iniciativo s črnogorske strani o sestanku črnogorskega in hrvaškega notranjega ministra Peja-koviča in Jarnjaka, do katerega je prišlo že včeraj v Cavcatu.
Sestanek je, kot so sporočili, potekal v konstruktivnem duhu, oba ministra pa sta se tudi sporazumela, da bosta obe državi tudi v prihodnje kot mejni prehod med obema državama uporabljali Debeli brijeg.
V Sarajevu je bilo včeraj do večernih ur relativno zatišje, hudi boji so se nadaljevali v Gradačcu, Mag-laju, Čapljini in v Jajcu, ki je v obroču srbskih sil, Bihač pa so po nekaterih informacijah preletavala letala. Nekateri menijo, da gre za novo ofenzivo Srbov na Gradačac.
Dostava humanitarne pomoči za Sarajevo po kopenski poti iz Mostarja je še naprej ustavljena zaradi topniških napadov na dva konvoja OZN, do katerih je prišlo konec prejšnjega tedna. Sicer pa normalno prijaha pomoč z letali, ki jo zdaj po deblokadi glavne sarajevske prometnice končno spet ravzažajo do tistih, ki so je najbolj potrebni. Na splitsko letališče že nekaj dni pristajajo tudi ameriška transportna letala z dodatnimi okrepitvami sil OZN na območju Bosne in Hercegovine in vso potrebno opremo. V tem dodatnem kontinegentu naj bi prišlo v BiH nekaj tisoč vojakov iz različnih držav. Prav tako so včeraj tudi na sestanku obrambnih ministrov pakta NATO razpravljali o vključitvi 6000 vojakov v mirovne akcije na omobčju nekdanje Jugoslavije.
Iz Srbije so tudi včeraj poročali, da je poslopje zvezne policije še naprej pod blokado srbske policije.
(NIA)
CTE
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
■	CTE so italijanski državni efekti v ECU in sicer v denarni enoti, Evropske gospodarske skupnosti.
■	Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. Za zadolžnice, ki so hranjene na centralnih računih Banca dTtalia, obresti in kapital se lahko vplača tudi v ECU.
■	CTE se koristijo od 28. oktobra 1992 in zapadejo 28. oktobra 1995.
■	CTE nudijo letno 11,25% bruto obresti plačane posticipirano.
■	Zadolžnice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Zadolžnice privatniki lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia in pri kreditnih zavodih do 13.30 dne 22. oktobra.
■	Glede na ceno, s katero bodo zadolžnice CTE prodane, se resnična donosnost spreminja: v slučaju, da se izklicna cena istoveti z nominalno bo realni cisti donos znašal 9,84% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zadolžnice je treba vplačati 28. oktobra v ECU ali na podlagi razmerja lira/ECU z dne 23. oktobra 1992.
■	Za rezervacijo in nakup ni predvidena nikakršna provizija.
■	Zadolžnice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5000 ECU.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
Prek direktne zveze med Trstom in Reko
Hrvatje za cestno povezavo z Italijo
Sestanek med vlado in deželnimi predsedniki
LJUBLJANA Na Reki dramatično opozarjajo, da Hrvaška zamuja v pripravah za gradnjo ceste Trst-Reka-Novi Vinodolski (97,5 kilometrov) in menijo, da Zagreb še zlasti zaostaja za Slovenijo glede uporabe sredstev, ki jih je Italija namenila na osnovi Osimskih sporazumov za prometno povezavo s Slovenijo in Hrvaško. Na Reki menijo, kot piše Novi Vjesnik, da bodo izgubili možnost, da se potegujejo za ta sredstva, če ne bodo vsaj do konca leta ustanovili podjetja za izgradnjo avtoceste Trst-Reka-Novi Vinodolski. Najbolj se zavzemajo za ustanovitev mešanega podjetja, ker so za vlaganja v to cesto zainteresirani poleg Hrvatov tudi partnerji iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Na Reki menijo, da se je Slovenija glede uporabe osimskih posojil veliko hitreje organizirala kot Hrvaška; postavila naj bi se bolj profesionalno in brez velikega go-
voričenja učinkovito rešuje svoje probleme. Zanimivo je, da je ravno zadnji čas prav v Sloveniji slišati mnoge kritike zaradi počasnosti slovenskih oblasti pri vključevanju italijanskih sredstev v gradnjo cest. Na Hrvaškem v zadnjem času izrazito poudarjajo pomen cestnih povezav Hrvaške z Italijo in zahodno • Evropo. Zato posebej vztrajajo pri slovenskih oblasteh, da bi obe za Hrvaško zanimivi cestni smeri Trst-Reka in Šentilj-Zagreb tudi v Sloveniji za del cest, ki poteka preko njenega ozemlja, uvrstili med prioritetne investicije. Glede tega pa se seveda interesi in prioritete Slovenije in Hrvaške razlikujejo, zato je tudi problem cestnih zvez eden »odprtih problemov« v hrvaško-slovenskih odnosih. Hrvati od Slovenije tudi zahtevajo, da opusti zamisel, da bi cesta Trst-Reka šla preko Postojne, saj se zavzemajo za najkrajšo možno traso. (NIA)
RIM - Jutri bo v Rimu konferenca država-dežele, to je periodično skupno zasedanje najvišjih predstavnikov vlade in deželnih uprav. Poleg specifičnih problemov kmetijstva in prevozov bodo obravnavali državni finančni zakon za leto 1993. Konferenco so zahtevali sami predsedniki deželnih vlad, da bi na »institucionalno korektni« ravni razložili svoje »predlagateljsko« nasprotovanje smernicam omenjenega zakona in finančne decentralizacije. Predsedniki deželni vlad bodo znova in odločneje poudarili vlogo, ki jo hočejo opravljati dežele preko ne-obrednega soočanja z osrednjo vlado in parlamentom, da se natanko opredelijo odgovornosti, ki jim gredo na področju javnih financ tako glede dohodkov kot izdatkov. Rezultate konference bodo posredovali tisku med srečanjem z novinarji na sedežu predstavništva Dežele FJK v Rimu.
Pojutrišnjem se začno osemnajsti benečanski kulturni dnevi v Spetru
ŠPETER Letošnji, 18. Benečanski kulturni dnevi bodo potekali v znamenju proslav ob 500-letnici cerkvice sv. Kvirina v Špetru. Dnevi bodo nekako uvedli niz pobud, ki se bodo nadaljevale spomladi leta 1993 z osrednjo proslavo ter jeseni istega leta, ko bodo predstavili publikacijo o tem dogodku.
Prireditelji pobud so Študijski center Nediža ter občine Špeter, Škofja Loka, Tolmin in Idrija pod pokroviteljstvom deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, ministrstva za kulturo republike Slovenije, videmske pokrajinske uprave, Gorske skupnosti za Nadiške doline, Deželnega nadzorništva za umetnostne spomenike in Tržaške kreditne banke.
»Umetnostni in kulturni stiki med Slovenijo in Beneško Slovenijo od 15. do 17. stoletja«: to je naslov letošnjih kulturnih
dnevov, ki se bodo začeli pojutrišnjem, 23. oktobra, s posegoma prof. Giancarla Menisa (Oglejski patriarhat na stičišču treh kultur) in prof. Emilijana Cevca (Umetniški prispevek Andreja iz Loke k slovenski gotski arhitekturi). V petek, 6. novembra, bosta spregovorila prof. Tarcisio Venuti (Zgodovina in značilnosti gostskih votivnih cerkvic) in mons. Franc Rupnik (Kobariška umetniška šola in zlati oltarji). Triptih srečanj bodo sklenili 13. novembra s predavanjema prof. Gio-vannija Del Bassa (Furlani in slovenska kultura) in prof. Silva Gabrščka (Nekatere vezi med Furlanijo in Gorenjsko).
Benečanski kulturni dnevi bodo v špetrski občinski dvorani s pričetkom ob 20.30.
RUDI PAVŠIČ
S sestanka med delegacijama SSk in SLS
Problem manjšine in možnost njegove internacionalizacije
TRST - »Slovenska ljudska stranka je stranka za Slovence in za obrambo slovenskih interesov, zato je že po svoji naravi posebej občutljiva za probleme Slovencev v zamejstvu.« Tako je med drugim dejal predsednik te stranke Marjan Podobnik na četrtkovem srečanju med vodstvoma SLS in Slovenske skupnosti v Brdih.
Marjan Podobnik, ki so ga spremljali koordinator za mednarodno sodelovanje pri Slovenski ljudski stranki poslanec Jože Hobič, predsednica skupščinske komisije za mednarodne odnose in predsednica Ženske zveze pri SLS Mihaela Logar, Ernest Ribič iz strankinega vodstva in briški poslanec Bruno Podveršič, je še spomnil na stališča svoje stranke ob januarski razpravi o osnutku tristranskega memoranduma o manjšinah in ob junijskih razpravah o volilni reformi v Furlaniji-Julijski krajini. Potrdil je tudi željo po nadaljnjem utrjevanju že ustaljenih stikov z edino slovensko stranko v Italiji, kakor beremo v tiskovnem sporočilu o tem srečanju.
Odposlanstvo Slovenske skupnosti, ki sta mu načelovala deželni predsednik Marjan Ter-pin in deželni tajnik Ivo Jevnikar, je opozorilo sogovornike še predvsem na zamude in protislovja italijanskih oblasti pri reševanju odprtih vprašanj v zvezi s slovensko manjšino: »Če ne bo prišlo do bistvenih premikov, bo treba internacionalizirati problematiko.« V tem obdobju Pa je zlasti dramatično vprašanje že sprejetih in snujočih se volilnih reform v Italiji: SSk zahteva dosledno spoštovanje načela o zajamčenem zastopstvu manjšin, drugače bo marsikje v nevarnosti sploh prisotnost Slovencev v zakonodajnih in upravnih izvoljenih telesih.
Govor je bil tudi o nalogah prihodnjega slovenskega parlamenta v odnosu do manjšin, o Političnem položaju v Sloveniji in problematiki osimskih avtocestnih povezav.
V Čedadu je izšla Že peta številka revije »Emigrant«
Ciklus predavanj Inštituta za furlansko kulturo
»Ugotovimo, od kod prihajamo, kam gremo«
Govorili bodo tudi o odnosih med Slovenci in Furlani
REMANZACCO — Inštitut za furlansko kulturo, ki je konec prejšnjega tedna pripravil 17. delovni posvet o manjšinah srednjeevropskega prostora, nadaljuje z delom v korist furlanskega jezika in kulture. V četrtek so v Remanzaccu predstavili kulturno pobudo »Divignincis-Divignis«, ki naj bi opisno pomenila: Ugotovimo, od kod prihajamo in kam gremo.
Gre za serijo konferenc, koncertov, gledaliških predstav in razstav, ki jih bo furlanski inštitut ob sodelovanju Občine Reman-zacco in tukajšnjega društva Pro loco priredil med oktobrom in marcem prihodnjega leta.
Prvo predavanje bo na vrsti že jutri, 22. oktobra, ob 20.30 v prostorih restavracije Alla Tavernetta v Remanzaccu. Prof. Gio-vanni Pillinini bo spregovoril o zgodovini furlanske literature.
V okviru teh večerov bo (3. decembra) tudi predavanje na temo »Furlani in Slovenci. Verska in umetnostna zgodovina dveh evropskih narodov«. O tem bo spregovoril dekan iz Kobarida Franc Rupnik. (R. P.)
ČEDAD - Izšla je letošnja peta številka »Emigranta«, časnika Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine (na sliki naslovnica). Iz njene vsebine velja omeniti zlasti prispevek Riccarda Ruttarja, ki se je pogovarjal z bivšim rudarjem Giuseppom Floreancigom, reportažo o 14. prazniku bivših rudarjev iz Barda in pogovor z županom iz Podbonesca Romanom Specogno. Ruttar posveča tokrat več prostora prav orisu stvarnosti v Podbonescu in podrobno analizira vrsto demografskih, gospodarskih in družbenih podatkov. (R.P.)
Novi deželni tajnik sindikata FILT-CGIL je Claudio Fonzari
VIDEM — Za novega deželnega glavnega tajnika sindikata delavcev v prevoznem sektorju FILT-CGIL je bil izvoljen Claudio Fonzari. Nasledil je Sergia Slavca, ki je prevzel novo funkcijo v Rimu.
Za drugega deželnega glavnega tajnika so pa izvolili Clydeja Cofoneja, medtem ko pripada mesto tajnika FILT-CGIL za Fur-lanijo-Julijsko krajino Aldu Gru-arinu.
Slovenija - kdaj do Evropske skupnosti
PIRAN V prostorih in v organizaciji Visoke pomorske in prometne šole je minuli konec tedna potekal celodnevni seminar o Evropski skupnosti, namenjen predstavnikom obalnega gospodarstva, sodelavcem in študentom šole, ki se tudi s takimi dodatnimi dejavnostmi uveljavljajo v geografskem in strokovnem prostoru. Seminar je bil pod pokroviteljstvom slovenskega ministra za zunanje zadeve, s predavanji in gradivi pa so za Program poskrbeli ugledni strokovnjaki, ki so neposredno vključeni v procese sodelovanja Slovenije z Evropsko skupnostjo.
Namestnica zunanjega ministra Vojka Ravbar je v uvodnem prispevku povedala, da je slovensko gospodarstvo po vseh merilih majhno in je zato zanj oziroma za hitrejši razvoj posebej pomembno vključevanje v mednarodne gospodarske tokove.
Slovenija je močno vpeta v sodelovanje z razvitimi gospodarstvi, kar je že tradicionalno, zadnji dve leti pa je bila v to prisiljena tudi zaradi delne izgube nekaterih trgov v Prostoru nekdanje Jugoslavije in zaradi raz-
pada sovjetskega tržišča. Slovenci prodajo na zunanjih trgih približno tretjino bruto družbenega proizvoda, trgovina z razvitimi državami zajema v povprečju 80 odstotkov vse zunanje menjave, najpomembnejši partner so države Evropske skupnosti, s katerimi opravi Slovenija dve tretjini svoje blagovne menjave. To sodelovanje pa bi želeli tudi institucionalizirati v faznem postopku. Prva je sklenitev kooperacijske pogodbe, o kateri že tečejo pogajanja. Slovenija bi v njej želela ohraniti ugodnosti, ki jih je njeno gospodarstvo imelo doslej, nekatere stvari pa celo izboljšati. Najpomembnejša novost naj bi bila vključitev »evolutivne klavzule«, ki bi določala postopek in časovno omejen prehod Slovenije na višjo raven povezave z Evropsko skupnostjo.
Ta naslednji korak bi lahko predstavljal asociacijski oziroma sporazum o pridruženem članstvu Slovenije; končen cilj pa je enakopravno članstvo v Evropski skupnosti. Pogojev za to, na kar čakajo nekatere države tudi do deset let, je veliko. Morda bi v Slo-
veniji uspeli hitreje; koliko, je po besedah magistre Ravbarjeve težko reči!
Ob tako zastavljenem cilju in vrsti že opravljenega za njegovo dosego pa Slovenija ne bi smela pozabiti na sodelovanje z državami članicami EFTA, Trojke in sosed v bivši Jugoslaviji. S prvimi je že maja letos podpisala deklaracijo o sodelovanju, prihodnji mesec bo v Ljubljani prvo zasedanje mešanega komiteja med državami EFTA in Slovenije; deklaracija omogoča poglabljanje sodelovanja, tako denimo o coni svobodne trgovine. Za odnose s sosedami na jugu so objektivne okoliščine težke, vendar je prej ali slej pričakovati normalizacijo odnosov in možnosti Slovenije za trgovino. Ta pa je dvosmerna cesta, z nakupi in prodajo, je opoztori-la namestnica zunanjega ministra Vojka Ravbar in še, da je Slovenija premajhna država, da bi lahko živela zunaj tokov, ki tečejo okrog nje. Vsi hitijo z razvojem, slovensko gospodarstvo jih mora dohiteti, da bi z njimi »lahko teklo naprej«! MIRJAM MUŽENIČ
Pomoč za ribiče prepočasna
KOPER — Kljub številnim težavam in odprtim vprašanjem v zvezi s slovenskim ribištvom, so v upravnih organih treh obalnih občin od aprila izdali več kot deset novih ribiških dovoljenj. To je nesmisel, saj so tako mogoče vsakovrstne špekulacije na račun zagotavljanja prednosti pri socialnem položaju posameznikov, so menili na seji obalne komisije za lov in ribolov. Uradniki se menda branijo, da je veljavni upravni postopek tak, da ne dopušča zavrnitve vloge slovenskih državljanov, ki bi radi dobili novo ribiško dovoljenje. Prav. tako je nelogično, da še zmeraj visi v zraku odločitev o »popoldancih«, ribičih, ki imajo dovoljenje za popoldansko ribarjenje. Zakaj imajo popoldanci proste roke, se sprašujejo poklicni ribiči, ki so ostali brez kruha, medtem ko popoldanski ribiči niso tako socialno ogroženi in odvisni od ulova. Pomočnik ministra za kmetijstvo Srečko Perko je obljubil, da bo vprašanje popoldanskega ribolova skušal rešiti novi ribiški zakono, ki bi ga morali sprejeti prihodnje leto. Sicer pa je Perko povedal, da je od uradnih 119 poklicnih ribičev 45 pripravljenih na preusmeritev v drugo dejavnost oz. poklic. Pet jih je pripravilo program in zbralo potrebno dokumentacijo, da bi bili še letos lahko deležni šestih milijonov tolarjev nepovratnih sredstev iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Dva naj bi odprla ribarnici, dva naj bi se preusmerila na lov plavih rib, eden pa v ovčjerejo; ostali pa bi lahko prišli na vrsto prihodnje leto, ali pa bi lahko najeli kredite, ki jih regresira ministrstvo za obrt.
BORIS ŠULIGOJ
Nova okrožnica župana Staffierija proti sprejemanju slovenskih dopisov
Slovenščina spet le tuj jezik
Tržaški župan je znova izdal okrožnico, ki prepoveduje občinskim uradom, da sprejemajo prošnje in dopise v »tujih jezikih« in ki se seveda izrecno nanaša na slovenščino. Hkrati je Staffieri preklical marčevski sklep komisarja Ravallija, ki je po znani županovi prepovedi iz leta 1988 spet vzpostavil normalno prakso sprejemanja slovenskih dokumentov. Poteza listarskega prvaka ni nepričakovana, saj je svoje namene že večkrat jasno izrazil v občinskem svetu, pred dnevi pa je zavrnil več slovenskih dopisov svetovalca Pahorja in tudi vprašanje, ki ga je svetovalka Spetičeva napisala v slovenščini. S to okrožnico župan tudi dosledno izvaja program občinske koalicije, ki govori o zaščiti italijanstva Trsta.
Tisti, ki bo hotel predložiti Občini Trst katerikoli pisni dokument v »tujem jeziku«, bo moral priložiti overovljeni prevod. Za to lahko poskrbi le uradno usposobljeni prevajalec, saj je župan -podobno kot pred tremi leti - »de facto« odvzel del pristojnosti samemu občinskemu prevajalskemu uradu. Slednji je bil ustanovljen v začetku sedemdesetih let na pobudo takratnega levosredinskega odbora župana Spaccinija, leta 1976 pa je občinski svet (za današnje razmere je bila takratna odločitev zgodovinska!) priznal pravico slovenskim svetovalcem, da lahko vložijo vprašanja in interpelacije tudi v slovenščini. Slovenski vsebini interpelacije je bil v zapisniku občinske seje dodan italijanski prevod, za katerega pa je poskrbel prevajalski urad. Župani Liste za Trst, ki so se zvrstili na čelu Občine od leta 1978 naprej, so dosledno prezirali ta sklep občinske skupščine, ki ga je kasneje, čeprav nekoliko sramežljivo začel znova kolikor toliko redno izvajati župan Ri-chetti (KD).
Staffierijeva okrožnica je vsebinsko gledano zelo podobna tisti iz leta 1988. Formalno gledano je le nekoliko bolj »artikulirana«, saj se je pri njeni sestavi župan očitno posvetoval s kakim odvetnikom ali pa s pravnim uradom Občine. Z istim uradom se je marca najbrž posvetoval tudi komisar Ravalli, ki pa je - kot znano - prišel do popolnoma nasprotnih
zaključkov. Če sodimo po novi okrožnici, je Staffieri vsekakor prepričan, da je vladni komisar dobesedno kršil zakon, ker je spet uvedel sprejemanje slovenskih dopisov. Ravalli bi si torej - če logično sledimo dogodkom - sedaj zaslužil kazensko prijavo...
Jasno je, da se je župan pri oblikovanju tega svojega sklepa ravnal na osnovi čisto političnih vzgibov, ki jih vsi zelo dobro poznamo. Leta 1988 je izkoristil dopise lastnikov bazovskih zemljišč, ki so nastopili proti gradnji sin-hrotrona in ki so formalne prizive (kot je veljalo do takrat) normalno napisali v slovenščini. Tokrat pa je izkoristil svetovalsko vprašanje v slovenščini.
Staffierijeva okrožnica je že obkrožila skoraj vse občinske urade. Dobila so jo mnoga odborništva, dobil jo je protokolarni urad, ki sprejema vse dopise in dokumente za župana in za upravo, dobile so jo tudi občinske izpostave, med njimi tudi tisti na vzhodnem in na zahodnem Krasu. Prepoved velja za pismene vloge, mnogi občinski funkcionarji in uslužbenci pa so slovenske narodnosti in je zato povsem normalno, da z občani slovenske narodnosti govorijo v slovenščini. Ali jim bo tudi to prej ali slej prepovedano?
COMUNE Dl TRIESTE
-5 »1 »K
SEGRETERIA PAKTICOLARE DEL SINDACO
Prot. n.	* %%
OG3ETTO: preser.tazione atti* in lingua straniera.
I L SIK D A C O
vista 1'ordinanza sindacale prot. n. 17/SG4-88 di data 30.7.1988;
vista 1'ordinanza ccnunissariale SPS-57/1-92 di data 3.3.1992;
rilevato che gli organi del Comune r.on hanno il potere di emettere dispcsizioni che consentano l'uso di lingua diversa da guella italiana nelj'attivita ammi-nistrativa. ‘esser.do vigente in /r.ateria il principio della riserva di legge (art. 6 Costituzione e articoli 3 e 4 Statute della Regione), ribadito dalla Corte Costi-tuzionale e dal Cor.siglio di Stato ed osservatro dal Consiglio Regionale;
ccnstatsta silo stato attuale 1'inesistenza' di un a normativa statale s is sulle wpdalita di ricorosci-mento di una nunoranza linguistica nell'ambito del Comune e di appartenenza alla stessa di cittadini qui residenti sia sulle attribuzione della facolta di far uso di lingua diversa da guella italiana nell'attiviti deli'Aroninistra-zione;
revocato ogni provvedimento in contrasto con il preser.te;
or d i n a
accettare atti o deli * Amministrazione lingua italiana ovvero in lingue strar.iere purche acccmpagnati da traduzione asseverata.
I Dirigenti di Settore ed i Dirigenti di Servizio sono responsabili della esecuzione della presente ordinanza.
gli uffici comunali sono tenuti ad documenti inerenti ali 'ettivita.
solo se redatti in
MICO Iritftf
le« 10<0; KtiSKr - Hr.to IVA C32t024032t
Okrožnica tržaškega župana Staffierija, ki so jo v preteklih dneh prejeli skoraj vsi občinski uradi. Dokument je vsebinsko precej podoben prvi tovrstni županovi okrožnici izpred štirih let, formalno gledano pa je nekoliko bolj »razčlenjen«
»Komisarjev odlok je neveljaven«
Notranja okrožnica župana Staffierija nosi datum 5.10.1992, številko protokola 130/1 in naslov »Predložitev dopisov v tujem jeziku«, formalno pa jo je izdalo županovo posebno tajništvo. Župan se uvodoma sklicuje na svojo prvo okrožnico iz julija lela 1988 in na sklep komisarja Sergia Ravallija, ki nosi datum 3.3.1992. Nadalje ugotavlja, da občinska telesa niso pristojna za izdajanje navodil, ki bi pri upravnem poslovanju dovoljevala rabo jezika, ki ni italijanski. Na tem področju namreč velja načelo rezevirane zakonske kompetence (6. člen republiške ustave in člena 3 in 4 deželnega statuta), ki sta ga potrdila tako ustavno sodišče kot državni svet in ki je v veljavi v deželnem svetu.
Okrožnica ugotavlja, da v tem trenut-
ku ni državnega normativa, ki bi določal način za priznanje jezikovne skupnosti v občini ali za pripadnost državljanov, ki tukaj živijo tej skupnosti. Državna zakonodaja ne razpolaga niti z zakonskimi predpisi, ki bi dovoljevali rabo jezika, ki je različen od italijanskega pri poslovanju uprave.
Zaradi tega Staffieri preklicuje vse ukrepe, ki so v nasprotju s to okrožnico in UKAZUJE občinskim uradom, da lahko sprejemajo akte ali dokumente o delovanju uprave samo, če so napisani v italijanskem jeziku, v tujih jezikih pa le, če jih spremljajo uradno overovljeni (v italijanščini: asseverati) prevodi. Vodje posameznih občinskih oddelkov in služb nosijo odgovornost za izvajanje tega županovega odloka.
V	zadnjem petletju se je podvojil osip
na višjih šolah
Med višj esrednj ešolsko mladino in šolskim sistemom so odnosi že dalj časa - milo rečeno - nelagodni, vendar doslej ni bilo na voljo številčnih podatkov, ki bi natančneje opredelili hitro zaznavno nelagodje. Vrzel je - vsaj za tržaške višje srednje šole - zapolnila raziskava Studia Est iz Trenta, ki so jo predstavili na včerajšnjem posvetu o šolskem osipu na tej stopnji šolske izobrazbe. Srečanja, ki sta ga priredila tržaška pokrajinska uprava in šolsko skrbništvo, se je udeležil tudi podtajnik za šolstvo Giuseppe Matulli. Po njegovi oceni so navedeni podatki zaskrbljujoči, zato bi bilo potrebno čimprej uresničiti pogoje za reformo višje srednje šole, o kateri se govori že dvajset let.
Raziskava, ki jo je na osnovi podatkov treh okrožij tržaškega skrbništva izdelal Studio Est, je včeraj pred šolnike in politike razgrnila zaskrbljujočo in deloma nepričakovano stvarnost. Podatki se nanašajo na petletje, ki gre od šolskega leta '86-87 do šolskega leta '90-91: v tem obdobju je 1.731 dijakov zapustilo šolo. Nedvomno gre za visoko številko, ki pa se nam razkrije v vsej svoji teži, ko povemo, da istočasno pomeni zvišanje osipa za celih 114 odstotkov glede ne prejšnje obdobje.
V	zadnjem obravnavanem petletju se je torej osip več kot podvojil, največ dijakov pa zapušča tehnične in poklicne zavode: od teh pa jih je okrog 90 odstotkov izjavilo, da je zapustilo posamezne zavode, ker so izbrali napačno študijsko smer. Anketa je nadalje pokazala, da je samo 36 odstotkov mladih, ki so zapustili šolo, našlo zaposlitev, nadaljnih 17 ods. dela občasno preko terminskih pogodb, vsi ostali pa so brez zaposlitve in tudi trenutno brez večjih izgledov, da bi jo v kratkem dobili.
Iz navedenih podatkov izhaja - so na včerajšnjem posvetu v kongresnem centru na Pomorski postaji poudarili raziskovalci Studia Est - da so mladi, ki zapustijo šolo, potrebni pomoči in to s strani javnih ustanov. Pti tem pa bi morali upoštevati tri osnovne kriterije: prvič bi morali usposobiti sistemsko mrežo monitoraže pojava; posegi bi morali biti nujno usmerjeni v to, da bi mlade vključevali ali spet v šolski sistem ali v svet produkcije; in končno bi morali temeljito pregledati sistem šolskega usmerjanja, ki je na izpitu učinkovitosti dobil popolnoma nezadostno oceno.
Rezultati ankete so tudi po oceni podtajnika za šolstvo Matullija zelo zaskrbljujoči in to tako v primeru, če gre izljučno za pojav krajevnega značaja kot tudi, če je odraz vsedržavnega trenda (zaenkrat o tem niso izvedli raziskav). Zato bi bilo treba - je dejal Matulli - čimprej potegniti mejo obveznega šolanja do 16. leta (sedaj se konča pri 14.) in tako prilagoditi italijanski šolski sistem ostalim evropskim. Z dvoletnim podaljšanjem bi uvedli študijski bienij, ki bil enoten za vse usmeritve, ob tem pa je bistvenega pomena še študijsko izpopolnjevanje šolnikov: o vseh teh vprašanjih bi moral razpravljati parlament, takoj ko se bo zaključila proračunska razprava. Takšna je orientacija vlade, je še dejal Matulli, ki očitno daje vprašanju javnega šolanja velik pomen, saj v finančnem zakonu niso krčili sredstev za to področje. S tem pa bi lahko končno ustvarili pogoje za začetek izvajanja reforme višjih srednjih šol, ki še vedno ostaja na papirju.
Z včerajšnje deželne skupščine Confesercenti
Trgovci napovedujejo dan stavke v znak protesta proti minimum tax
Deželna skupščina združenja trgovcev Confesercenti iz Furlanije -Julijske krajine, ki je bila včeraj v Trstu ob udeležbi vsedržavnega tajnika organizacije Marca Venturija, je sklenila predlagati ostalim trgovinskim in obrtniškim združenjem en dan stavke v podjetjih in na tak način protestirati proti vladnemu sklepu o uvedbi davka minimum tax. Tudi v naši deželi - dodaja Confesercenti - morajo prizadeta podjetja odgovoriti zelo odločno in enotno.
Združenje trgovcev še dodaja, da sta davčni pritisk in kriminaliza-cija kategorije nesprejemljivi, kot je sicer nesprejemljiv tudi poskus, da se na ta sektor zvračajo odgovornosti, ki jih je - nasprotno - treba iskati v razsipavanju javnih financ in v pomanjkanju resne davčne reforme, za katero si stanovska organizacija trgovcev stalno prizadeva.
Bivši minister Paš in posl. Malenšek o stanju človekovih pravic v Sloveniji
Na sedežu tiskovne agencije ANSA v Trstu je bila včeraj tiskovna konferenca, posvečena človekovim pravicam v Republiki Sloveniji. Organizirala jo je Slovenska gospodarsko-prosvetna skupnost v sodelovanju s Slovensko narodno stranko in Slovensko liberalno stranko. Po uvodnih besedah predsednika SGPS Gombača, ki je opozoril na težave te organizacije zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in podpore matične domovine, sta bivši minister za turizem v Peterletovi vladi Ingo Paš in poslanec Danjel Malenšek spregovorila o političnih razmerah v Sloveniji, kjer stranke na oblasti, ki da so neposredne naslednice prejšnjih komunističnih organizacij, tudi v novi stvarnosti skušajo z vsemi sredstvi ponovno prevzeti oblast in so za to pripravljene poseči tudi po diktatorskih sistemih. Paš in Malenšek sta opozorila na nekatere simptomatične pojave v slovenskem političnem življenju, predsedniku Drnovšku pa sta očitala, da je kot predsednik jugoslovanske federacije podpisal tajni predpis, ki omogoča ustanavljanje koncentracijskih taborišč in druge ukrepe, ki so v nasprotju s človekovimi pravicami. Vrsta dogodkov, kot so umor Franca Krambergerja, aretacija voditelja slovenske narodne stranke Jelinčiča in druge nepojasnjene smrti po njunem mnenju že napoveduje ponono uvajanje totalitarnih sistemov za ohra-njenje oblasti s strani tistih strank, ki so - kot sta dejala - na nelegitimen način vrgle Peterletovo vlado.
Na Himalaji so trije slovenski zdravniki
v !•	1	• •	•	•V*
preučevali reakcije organizma na višino
V zadnjih letih se je visokogorski šport vse bolj razvil. Številne skupine ljubiteljev gorskega sveta se podajajo tudi v zunaj evropska pogorja, kjer preizkušajo svoje moči in se seznanjajo s povsem drugačnim svetom, v katerem so razmere popolnoma drugačne od evropskih, ko morajo po dolge dneve pešačiti po ozkih stezah in neobljudenih krajih in kjer je vsaka tudi najmanjša nezgoda lahko usodna. Življenjski pogoji so torej povsem drugačni, kar predstavlja še posebno nevarnost, če se kdo -in to se žal pogostoma dogaja - loti tovrstnih podvigov, ne da bi bil fizično in psihološko ustrezno pripravljen. In v takih primerih nosi breme ne samo prizadeti, ampak tudi njegovi spremljevalci.
Za trekinge, kot se tej dejavnosti pravi, je treba torej biti dobro pripravljeni, tako glede fizične kondicije kot tudi zdravstvenega stanja. Zaradi tega se je skupina zdravnikov (v okviru odprave Himalaja '92 - alpinistična in strokovna ekspedicija), sicer vnetih ljubiteljev gorskega sveta pred nedavnim podala na Himalajo, da bi zbrala vrsto podatkov o raznih reakcijah človekovega telesa na različnih višinah.
Skupino je vodil dr. Borut Spacal, ki je sicer dal tudi pobudo za to raziskovalno nalogo na terenu. Originalnost te zamisli je bila, da se je zbrala skupina 16 oseb različ-
Dr. Rafko Dolhar
nih starosti, ki se je podvrgla vsem zdravniškim pregledom, in sicer pred obodom in trikrat med pešačenjem v himalajsko osrčje na raznih nadmorskih višinah, od 2.700 pa do 4.700 metrov. Skupina zdravnikov je pri vzpenjanju v visiko-gorski svet aklimatizacijske dneve-počitke izkoristila za zdravniške preglede; v ekipi so bili tudi trije Slovenci, sicer člani Slovenskega zdravniškega društva; to so bili Bo-
rut Spacal, Rafko Dolhar in Dani Žerjal. Lahko bi rekli, da so bili za člane odprave ti dnevi navadno delovni dnevi, sicer v visokogorju. Zbrali so ogromno podatkov, ki jih bo potrebno sedaj natančno obdelati; obdelala jih bo športno-medi-cinska ambulanta iz Tržiča.
Rafko Dolhar, s katerim smo se pogovorili kmalu po vrnitvi, je že sedaj zadovoljen z uspehom tega himalajskega popotovanja; zadovoljen je predvsem zato, ker se je prvič zgodilo, da je bilo tako delo opravljeno v takem obsegu; v skupini so bili namreč ljudje različnih starosti in interesov, zaradi česar bodo podatki prav gotovo zanimivi in seveda koristni za vsakogar.
Z zdravniki-trekingaši se je pod vznožje Everesta in Lhotseja ter Kala Patarja - pravo razgledno točko na najvišjo goro sveta - podala tudi skupina alpinistov, ki je kljub sneženju in sicer neugodnemu vremenu dosegla približno 6.200 metrov visoki Island Peak. Odprava je torej vsestransko uspela. Svoje pešačenje v osrčje Himalaje je začela v Lukli ter mimo Namche Bazarja dosegla dolino pod Everestorti-Med potjo se je srečala tudi s člani znanstveno-alpinistične odprave Ardita Desia, ki se je v tistih dneh mudila pod najvišjo goro sveta, da bi z najsodobnejšimi tehničnimi instrumenti izmerila točno Everesto-vo višino.	§.
Medtem ko jutri zapade zakonski rok za izvolitev nove uprave
Sinoči dokončno spodletel poskus za nov pokrajinski odbor brez LpT
Parlamentarci in gospodarstveniki
Proti retroaktivni ukinitvi davčnih oljašav iz paketa
Na Pokrajini je sinoči dokončno spodletel poskus za izvolitev uprave brez Liste za Trst. Socialisti in predvsem demokristjani so se namreč v ključnem trenutku zbali političnega pritiska, ali bolje rečeno izsiljevanja melonarskega gibanja, ki je zagrozilo, da bo v primeru izvolitve levosredinske koalicije sprožilo krizo na tržaški Občini. Pobuda republikanske stranke, ki je postavila za isto pogajalsko mizo KD, PSI, Demokratično zvezo, Slovensko skupnost in zelene je torej propadla, potem ko je vse kazalo, da bodo te stranke že včeraj predložile skupni programski dokument. Ta koalicija, ki je propadla še preden je zaživela, je imela za seboj 12 glasov, za izvolitev odbora pa je potrebnih 13.
Pokrajinski svet je po sinočnjem zapletu vse bližji razpustu in komisarski upravi. Obstaja vsekakor še možnost izvolitve koalicije med KD, PSI, Listo za Trst, republikanci in liberalci, vendar le-ta razpolaga le s polovico glasov v skupščini. Nekateri upajo v podporo zelenih in Slovenske skupnosti, čeprav sta obe stranki že precej jasno dali vedeti, da ne pristaneta na tako rešitev. SKP bo ostala v opoziciji, kar bo skoraj gotovo naredila tudi Demokratična zveza, ki je melonarji nočejo v koalicijo. Severna liga je dobila ukaz iz Milana, da ne sme v nobeno večino,
ostajajo torej le neofašisti, ki so pripravljeni podpreti novo upravo, vendar samo pod pogojem -kot nam je sinoči povedal njihov načelnik - da jih stranke za to izrecno zaprosijo.
Včerajšnji dan je spet dokazal, da ima Lista za Trst še zelo velik vpliv na krajevno politično življenje. Nadzoruje liberalce, ki so na tem, da podpišejo z njo volilni sporazum za deželne volitve, povrhu pa izsiljujejo socialiste in krščanske demokrate, ki so trenutno prešibki, da bi se ji lahko zoperstavili. Največ težav za morebitno zavezništvo z DSL so vsekakor imeli demokristjani, v vrstah katerih je prišlo do hudega razkola. Na eni strani so se znašli morotej-ci, ki so naveličani sodelovanja z melonarji, na drugi pa pristaši vplivnega deželnega odbornika Calandruccia, ki zavračajo vsakršne odnose z Occhettovo stranko. Tajnik Tripani je povedal, da KD na noben način ne more sprejeti morebitne odločilne podpore Komunistične prenove, v resnici pa se je njegova stranka zbala groženj Camberja in njegovih somišljenikov.
Pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Brecelj nam je dejal, da je spodletel resen poskus za izvolitev verodostojnega odbora in da bo sedaj njegova stranka ocenila novonastalo situacijo in potem
sprejela ustrezne politične sklepe. Svetovalec Peterlin je novinarjem izjavil, da so socialisti in demokristjani s sinočnjo potezo prevzeli velike odgovornosti in da njihovo zadržanje Pokrajino znova pelje naravnost v naročje skrajne desnice. Socialist Seghene je rekel, da se bodo socialisti še naprej zavzemali za izvolitev trdne uprave, pokrajinska tajnica DSL Luša pa je povedala, da so se v ključnem trenutku znašli na istih stališčih edinole Demokratična zveza, zeleni, Slovenska skupnost in republikanci. Melonarji so seveda zadovoljni s potekom dogajanj in so prepričani, da mora Pokrajina osvojiti desničarski program Staf-fierijevega občinskega odbora. To pa jasno pomeni, da Lista že odkrito računa na glas svetovalcev skrajne desnice.
Položaj na Pokrajini se je torej v primerjavi s ponedeljkom korenito spremenil, tako da bo za izvolitev novega pokrajinskega odbora skoraj gotovo treba počakati na jutri, ko zapade rok, ki ga določa zakon. Do takrat se^ seveda lahko zgodi še marsikaj. Že sedaj pa je nedvomno, da je dokončno spodletel pogumen politični poskus za izvolitev uprave brez me-lonarjev, ki 14 let po prvi volilni zmagi na upravnih volitvah še naprej močno pogojujejo celotno tržaško stvarnost.
S.T.
Posledice, ki bi jih na tržaški ekonomski položaj imeli ukrepi, s katerimi naj bi vlada po napovedih skrčila obstoječe olajšave in spodbude, so bile v središču razprave na srečanju, na katerega je predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi povabil vse tržaške parlamentarce. Vabilu so se odzvali senator Agnelli, ki je zastopal tudi poslanca Colonija, poslanec Bordon in župan Staffieri v zastopstvu poslanca Camberja, navzoči pa so bili še predstavniki pokrajinske uprave, združenj industrij cev in trgovcev in zastopniki avtoprevoznega sektorja.
Prav parlamentarci so na sestanku poročali o namenih vlade, da ponovno pretrese vse olajšave na celotnem državnem ozemlju, seveda z namenom, da jih postopoma redimenzionira. V takih razmerah tvegajo, da bodo ukinjene predvsem davčne olajšave za investicije v tržaški pokrajini in brezcarinski kontingent plinskega olja, medtem ko bi moral biti položaj paketa za Trst sedaj že jasen in ne bi smelo priti do novih krčenj. V veljavi so namreč ostale samo finančne spodbude, in to v merah, ki jih je odobrila EGS in ki jih izvaja italijanska vlada, medtem ko so bile med postopkom za prilagoditev teh olajšav direktivam EGS črtane vse s paketom predvidene davčne olajšave oziroma razbremenitve. Le-te
Od danes teden Rdečega križa
V Kongresnem centru na Pomorski postaji (v dvorani Oceania) bo danes ob 10. uri otvoritvena slovesnost Tedna Rdečega križa, ki bo tokrat potekal pod naslovom »Solidarnost brez meja«.
Od 22. do 27. oktobra bo v pasaži Tergesteo fotografska razstava, Poleg tega pa bo na razpolago tudi rešilec, kjer si bo prebivalstvo lahko dalo izmeriti krvni pritisk in opravilo pregled krvi. V nedeljo, 25. t.m., bodo predstavniki civilne zaščite in prve pomoči na Trgu Unita pokazali svoje znanje. V okviru Tedna Rdečega križu bo poleg teka stekla kampanja Za pridobitev novih članov.
V popoldanskih urah le za kratek čas in brez večjih posledic za promet
Gosta megla legla
na kraško planoto
Po obilnem deževju v preteklih dneh je včeraj popoldne nad kraško planoto legla zelo gosta megla. Malo po 15. uri je bila tako gosta, da je bila vidljivost - na srečo samo za kake pol ure - ponekod omejena na manj kot 50 metrov. Pojav je bil najbolj viden na območju med Bazovico in Opčinami ter tik pod kraškimi obronki.
Megla pa na srečo ni imela hujših posledic; promet je sicer potekal nekoliko počasneje, organi javne varnosti in gasilci pa ne poročajo o kaki prometni nesreči, ki bi ji botrovala megla. Vremenoslovci napovedujejo, da bo tudi danes oblačno vreme s padavinami, vmes pa bodo tudi nevihte. V naših krajih bo pihal južni veter, v notranjosti pa jugozahodnik. Jutri pa bo predvidoma suho in hladneje.
Na sliki (foto Križmančič) avtomobili s prižganimi lučmi se počasi prebijajo skozi gosto meglo na cesti med Trstom in Bazovico.
Industrijsko naselje Valdadige včeraj predali »stanovalcem«
Ustanova za tržaško industrij- Poleg proizvodnih struktur so sko cono (EZIT) je včeraj predala včeraj predali namenu tudi zgoraj strukture novega industrijskega	omenjeno poslopje za skupno
9aselja Valdadige trinajstim pod-	uporabo, ki pa bo ostala v upravi
Mjem, ki se bodo v kratkem vse- same Ustanove za tržaško indus-rla v nove prostore in bodo sku- trijsko cono.
Puj zaposlila 120 oseb. Kot smo Podrobno že pisali med gradnjo oziroma ob otvoritvi tega sodob-nega industrijskega naselja, ki se bodo v bližnji prihodnosti pridružila še nova, se Valdadige na-aJ3 v Dolini pri Orehu in poleg Polifunkcionalnih delavnic oziro-"la uradov obsega tudi skupen del Prostorov, v katerih so med dru-9nn okrepčevalnica, sejne in razstavne dvorane in pravi mali am-rteater za poslovne ali tudi kul-urne prireditve.
Med podjetji, ki bodo delovala ^ naselju Valdadige so tvrdke »Arundel« za obdelavo termoplaste in gUrtl| »Euroimpianti« s Področja elektromehanike in stru-fjarstva, »Ideacasa«, ki proizvaja Predmete za zaščito pred soncem !n »Mehanoplast«, ki izdeluje ka-‘uPe za plastične mase. Med 40 Prosilci je ustanova EZIT izbrala se naslednje nove »stanovalce«;
Podjetje »Rico« za vzdrževanje ovigalnih vozičkov, »SIAI«, ki projektira in proizvaja naprave za Nadzorovanje kakovosti, »Sirio ub«, ki izdeluje podvodne mate-rale, »Termoprelz«, ki se ukvarja z upravljanjem klimatizacijskih Naprav, in »Vestal Chimica Italia-a«, ki proizvaja razkužilna sred-
Posl. Segni ima v tržaški KD vedno številnejše privržence
Demokrščanski »disidentski« poslanec Mario Segni, ustanovitelj gibanja »Popolari per le riforme« in eden najbolj zavzetih zagovornikov globokega preustroja italijanskega političnega in strankarskega sistema, ima tudi v Trstu čedalje več privržencev, pa čeprav za zdaj izključno znotraj Krščanske demokracije. V Segnijevo gibanje se bo vključil tudi nov krožek »I Popolari«, katerega ustanovna skupščina bo jutri ob 18. uri na sedežu KD v dvorani Reti v Palači Diana.
Nov krožek bo nastal na pobudo štirih organizacij, dokaj tesno vezanih na KD. To so Krožek Augusto del Noče, ki ga vodi odv. Paolo Sardos Albertini (sicer znan kot voditelj istrskih begunskih združenj, na zadnjih parlamentarnih volitvah pa neuspešen demokrščanski kandidat), Krožek De Gasperi, ki mu predseduje predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, Krožek Donat Cattin, ki mu predseduje demokrščanski občinski odbornik Giovanni Fusco, in krožek Futura, katerega predsednik je dolgoletni predsednik ITIS Giorgio Satti, prav tako demokristjan.
Krščanski demokraciji pripada tudi glavni pobudnik novega krožka. To je novinar RAI Ennio Severine, ki je tudi tajnik sekcije KD za mestni center. Po njegovem mnenju se mora Segnijeva pobuda razviti znotraj KD, ki jo je treba »na novo zgraditi«, pri čemer pa morata tako Segni kot novi tajnik KD Martinazzoli najti skupen jezik.
Pridržana prognoza za enega od treh ranjenih na Obalni cesti
Obalna cesta je bila včeraj popoldne kar dve uri popolnoma paralizirana zaradi prometne nesreče, ki se je okrog 17. ure pripetila v bližini restavracije Tenda Rossa. Splozko cestišče je Y10, ki ga je upravljal Diego D Este, zaneslo v levo, kjer je z vso silo čelno trčil v lancio dedra, v kateri sta se peljala zakonca Alessandro Pregarz (30 let) in njegova 26-letna žena Marta Carucci, stanujoča v Ul. Valmaura 27. V razbiti vozili se je na koncu zaletel še tretji avtomobil, katerega potniki pa se niso poškodovali. Najhuje jo je skupil D'Este, ki se v glavni bolnišnici s pridržano prognozo bori za življenje, medtem ko sta dobila zakonca več zlomov in drugih poškodb, saj sta se avtomobila dobesedno zarila drug v drugega. Gasilci so porabili kar 20 minut, da so ponesrečence osvobodili iz pločevine, nato pa še poldrugo uro za odstranitev razbitin.
Minister Tesini
• a	• V V
o pristanišču
Minister za prevoze Gian-carlo Tesini je včeraj sprejel predsednika tržaške Trgovinske zbornice Tombesija, s katerim se je pogovarjal o izrednem položaju, v katerem se je znašlo tukajšnje pristanišče. Na mandat zborničnega odbora je Tombesi ministru posredoval razčlenjeno in kritično stališče o dogajanjih in razmerah v pristaniški ustanovi, zlasti pa potrebo, da bi komisarska uprava trajala čim krajši čas. Tesini je svojemu sogovorniku zagotovil, da bo to potrebo upošteval, pri čemer je dodal, da bodo prihodnje izbire v zvezi s tržaškim pristaniščem sprejete na osnovi novega pravilnika, ki ga predvideva zakon o reformi pristanišč in po katerem bodo vse odločitve sprejete po predhodnem posvetovanju z zainteresiranimi ustanovami in delovnimi kategorijami.
so bile že zavrnjene za vse investicije po 30. juniju letos.
Problem pa se zastavlja za že izvedene investicije, ki jim je bila svoj čas priznana 10-letna davčna razbremenitev: v primeru retroaktivnega manevra dvomljive vrednosti - je bilo rečeno na srečanju -bi bile odpravljene že utrjene pravice, kar bi bilo še prej kot s pravnega nesprejemljivo tudi s političnega in ekonomskega vidika. S tem stališčem so se strinjali vsi udeleženci sestanka na Trgovinski zbornici, ki so se dogovorili za skupen nastop, s katerim bi preprečili, da bi vlada sprejela tovrstni ukrep, Trgovinski zbornici pa so poverili nalogo »skrajne obrambe« oziroma ustavno-pravne opozicije proti morebitnemu tovrstnemu ukrepu vlade.
Posebno poglavje predstavlja problem plinskega olja, za katerega so predstavniki avtoprevoznikov poudarili, da olajšani kontingenti za vlado praktično ne predstavljajo stroškov. Delni dohodek - so pojasnili - je namreč še vedno boljši kot noben dohodek, do katerega bi prišlo, ko bi vlada prepustila tržaški avtoprevozni sektor svoji usodi, se pravi hudi konkurenci goriških prevoznikov z olajšavami na eni in vzhodnoevropskih prevoznikov na drugi strani. Tako predsednik Tombesi kot parlamentarci so tržaškim avtoprevoznikom vsekakor obljubili, da bodo z njihovimi problemi seznanili pristojne vladne organe.
Sestanek na Trgovinski zbornici se je zaključil s pregledom splošnega gospodarskega položaja v pokrajini, pri čemer je bilo med drugim ugotovljeno, da je treba vlado spodbuditi k hitrejšemu ukrepanju za odstranitev ovir, ki še vedno onemogočajo ustanovitev finančnega centra offshore.
Glauco in Neva Chelleri izrekata družini Kalc najgloblje sožalje ob izgubi dragega prijatelja
EVGENA
KD Slovan - Padriče se klanja spominu Evgena Kalca ter izreka družini in svojcem iskreno sožalje
Ob smrti dragega očeta Evgena Kalca izreka Adrijanu in družini iskreno sožalje
TPPZ Pinko Tomažič
Družini Kalc in ostalim sorodnikom izrekajo iskreno sožalje
družine Bole, Trobec, Barbiero, Pappalardo in Zobec
Ob izgubi očeta občuteno sočustvujeta z Duškotom Kalcem in svojci
Sonja in Duško Udovič
Ob smrti pokončnega Slovenca Evgena Kalca izreka sinu Dušanu, članu našega upravnega sveta, in vnuku Tomažu, gojencu Dijaškega doma, iskreno sožalje
Upravni svet Združenja Kosovel in delovni kolektiv Dijaškega doma
Gozdna zadruga Padriče izreka globoko sožalje družini ob smrti bivšega dolgoletnega odbornika in nadzornika Evgena Kalca
Ob smrti dragega očeta izrekajo prijatelju Duškotu in svojcem iskreno sožalje
Ani in Rado ter Ani in Miloš
Projekt Republika tik pred zdajci
Na sedežu ZTT je bilo te dni prvo srečanje med redakcijama Primorskega dnevnika in agencije NIA (na sliki - foto Magajna), ki bo v novem Primorskem dnevniku-Repubiiki, ki bo začel izhajati v začetku prihodnjega meseca, skrbela za pokrivanje slovenskega in balkanskega prostora. Po uvodnem poroči-
lu predsednika PRAE-DZP Klavdija Palčiča in Bojana Brezigarja (odgovornega urednika bodočega časopisa), ki je orisal značilnosti novega dnevnika, je med člani obeh redakcij stekla živahna razprava o problemih, ki jih bo vsebovalo skupno oblikovanje Primorskega dnevnika-Republike.
V DSI o slovenskem baročnem slikarju Antonu Cebeju
Redno srečanje v Društvu slovenskih izobražencev je bilo v ponedeljek posvečeno baročnemu slikarju Antonu Cebeju. O tem velikem umetniku je spregovoril kustos Narodne galerije v Ljubljani Ferdinand Šerbelj, ki je lani tudi pripravil retrospektivno razstavo Cebejevih del. Večina slik je bila v zelo slabem stanju in jih je bilo treba restavrirati, razstava sama pa je zahtevala osem let vztrajnega dela.
Po mnenju strokovnjakov sodi Anton Cebej v sam vrh slovenskega baročnega slikarstva skupaj z Jelovškom, Bergantom in Metzingerjem, čigar učenec je po vsej verjetnosti bil. V njegovih delih opazimo vpliv tedanje beneške umetnosti, vendar Cebej ostaja kljub temu izrazito srednjeevropski slikar. O njegovem življenju ne vemo veliko, saj ohranjanih pisanih virov ni. Rodil se je leta 1722 v župniji sv. Jurija v Sturjah v kraju, ki je danes del Ajdovščine, umrl pa je po vsej verjetnosti leta 1774, vendar ni znano kje. Sploh je njegovo življenje za umetnostne zgodovinarje velika uganka. Ugotovili so, da se je verjetno najprej izučil v kaki goriški slikarski delavnici, nato pa je odšel v Ljubljano, kjer je bil okrog leta 1750 že uveljavljen in priznan umetnik. Veliko je slikal tudi izven Ljubljane - na Primorskem, Štajerskem, Dolenjskem, Beli krajini in Zagrebu. Pomembno je tudi povedati, je poudaril dr. Šerbelj, da je Anton Cebej edini slovenski baročni slikar, ki je enakovredno obvladal oljno in fresko tehniko. Gost DSI je svoje predavanje dopolnil z barvnimi diapozitivi Cebejevih slik, ki so jih lani razstavili v Ljubljani, (hj)
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20
vabi
danes, 21. oktobra, ob 17.30
na predstavitev antologije emigrantske proze 1945-91
POD
JUŽNIM KRIŽEM
Knjigo je uredila prof. Zora Tavčar s sodelovanjem prof. Helge Glušič in prof. Martina Jevni-karja.
Gosta večera bosta dr. Matjaž Kmecl in gledališka igralka Mira Sardoč.
__________gledališča________________
Stalno slovensko gledališče
Gledališka sezona 1992/93
Jutri, 22. t. m., ob 16. uri bo v Kulturnem domu v Trstu ponovitev predstave HAMLET V PIKANTNI OMAKI. Abonma RED H.
Prodaja abonmajev vsak delovnik od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, telefon 040/632664.
Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30,
15.30-	19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30,
16.30-	20.
Danes, 21. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Maurijem in Silvano De Santis. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio.
Jutri ponovitev ob 20.30.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 21. oktobra 1992
URŠKA
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 17.09 - Dolžina dneva 10.39 - Luna vzide ob 0.56 in zatone ob 14.34.
Jutri, ČETRTEK, 22. oktobra 1992
TILKA
PLIMOVANJE DANES: ob 6.22 najvišja 38 cm, ob 12.51 naj nižja -25 cm, ob 18.28 najvišja 19 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 11,2 stopinje, zračni tlak 1015,4 mb ustaljen, veter vzhodnik 5 km na uro, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, padlo je 0,6
mm dežja, morje rahlo razg: ratura morja 17,5 stopinje.
i	jc v,U
(ibano, tempe-
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Christopher DIndio, Michele Behar, Erika Ridolfi.
UMRLI SO: 87-letna Emma Goruppi. 91-letni Giuseppe Morpurgo, 86-letni Gi-ovanni Colomban, 84-letna Dina Bolcich, 63-letna Salvina Davanzo, 85-letni Rodol-fo Gabre, 65-letna Marcella Bullo, 80-let-ni Arduino Ferrari, 83-letni Evgen Kalc, 87-letna Maria Forti, 46-letna Vincenza Maisto, 90-letna Vanda Blasi, 82-letni Emilio Furlan, 57-letni Alberto Rizzotti, 68-letna Ersilia Sabadin, 71-letni Giuseppe Tromba.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12. oktobra, do nedelje, 18. oktobra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Erta S. Anna 10 (tel. 813268), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 255141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	TK Galeriji je do 29. t. m. na ogled razstava slikarja ADRIANA BONA. Urnik: od torka do sobote od 8.30-13 in
15.30-	19.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie".
V	gledališču Mlela je na ogled razstava o Beatlesih z naslovom MEMORABI-LIA, na kateri so na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Guido Toffoleti.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 30.
t. m. je na ogled razstava slikarke SILVE FONDA.
V	palači Costanzi je na ogled fotografska razstava TOPIARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verde Sgaravatti.
Na tržaškem velesejmu, Trg A. De Gasperi 1, je do'25. t. m. na ogled razstava o Antarktiki. Umik: vsak dan 8.30-13,
14.30-	18, ob nedeljah 10-17.30.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Na ogled je razstava videa in grafik Matjaža HMELJAKA: VAJE ZA TIPKOVNICO IN EKRAN. Predstavitev Aldo Castelpietra. Vabljeni!
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure.
V	galeriji "Laboratorio P" - Ul. S. Ci-
lino 16 — Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma.
V	galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Grazielle CONTESSI.
Tržaški občinski galeriji - Trg Unita - je na ogled do 28. t. m. razstava tržaškega slikarja Roberta TIGELLIJA.
Milje - V prostorih letoviščarske ustanove bo do 28. t. m. na ogled razstava čipk. Urnik: vsak dan 10-12, 17-19, ob nedeljah 10-12.
kino
ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 La citta della gioia, r. Roland Joffe, i. Patrick Swayze.
EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 Alien III., r. David Fincher, i. Sigourney We-aver.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 11 tagliaerbe, r. Stephen King.
NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □
NAZIONALE II - 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 lo speriamo che me la cavo, i. Paolo Villaggio.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE IV - 15.30, 17.45, 20.00,
22.15	Indocina, i. C. Denevue.
GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 Gi-ochi di potere, i. Harrison Ford.
MIGNON - 16.00, 18.45, 21.30 La caduta degli del, r. Luchino Visconti.
EDEN - 15.30, 22.10 ...e dietro un caldo maschio, porn., □ □
CAPITOL - 17.20, 19.40, 22.00 Cuori ri-belli, i. Tom Cruise, Nicole Kidman.
LUMIERE - Festival latinsko-ameriškega filma: prva predstava ob 10.00, zadnja ob 22.00. Vstop prost. .
ALCIONE - 18.30, 20.30 Oltre il giardi-no, r. Hal Ashey, i. Peter Seller, Shir-ley McLaine.
RADIO - 15.30, 21.30 Maliziosi turba-menti di Eva, porn., □ □
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo, 25. t. m., ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo duo FEDERICO GUGLIEL-MO in JOLANDA VIOLANTE.
Na sporedu Mozart, Dallapiccola in Brahms.
Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta.
Gledališče Miela
Tržaški jazzovski krožek
Tretji koncert bo na sporedu 25. novembra ob 20.45, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON.
V	četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREW in NIELS O.PEDERSEN.
Milje - Gledališče Verdi
V	soboto, 31. t. m., bo na sporedu koncert STEVE WYNN BAND. Večer je organiziralo združenje Globogas.
SKD Tabor v sodelovanju z ZSKD in deželnim sedežem RAL V nedeljo, 25. t.m., ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo na vrsti drugo GLASBENO SREČANJE. Na sporedu bodo Kogojeve Malenkosti v izvirniku za klavir in krstna izvedba v priredbi skladatelja Fabia Niederja; uvodni predgovor prof. Pavle Merku. Vabljeni!
razne prireditve
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 24. oktobra, na predavanje prof. MARTE IVAŠIČ z naslovom »Leto 1592 - ali kdo je kaj odkril«. Začetek ob 18.30.
Čarodej Mario - Pogačnik ima v zalogi presenečenja za prisotne na večeru v KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 27, v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni.
Skladu Mitja Čuk bo kantavtor IZTOK MLAKAR posvetil celovečerno družabnost v petek, 23. oktobra, ob 20.30. ' Klape veseljakov" vabimo na večerjo ob rujni kapljici v društveno gostilno na Opčinah (nasproti cerkve). Rezervirajte čimprej Mirandi, tel. 212119, ali pri Skladu, tel. 212289, ker je število mest omejeno.
razna obvestila
Multimedialni tečaj slovenskega jezika, jezik in kultura, začetna stopnja in izpopolnjevalna stopnja za narečno govoreče (integracijski tečaj). Organizira Kinoatelje z ljubljansko Filozofsko fakulteto, Slavističnim društvom in ACLI iz Trsta. Informacije in vpisovanja: Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635954.
SKD Vigred s sodelovanjem Rdečega križa iz Sežane organizira v društvenih prostorih v Šempolaju nabiralno akcijo zimskih oblačil, posteljnine, pralnih praškov, toaletnih pripomočkov in hrane za begunce iz BiH danes, 21. t. m., od 17. do 19. ure ter jutri, 22., od 15.00 do 17.30.
Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure.
Zimovanje in smučanje na Kobli od 28. decembra 92 do 4. januarja 93 za mlade od 12. do 17. leta starosti. Vpisovanje do 28. oktobra v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, tel. 573141. Interesenti pohitite, ker je število mest omejeno.
izleti
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu obvešča člane in prijatelje, da prireja v nedeljo, 25. oktobra, obisk pri katoliških izobražencih v Ljubljani. Srečanje bo povezano z vodenim ogledom Kočevske Reke in Kočevskega Roga. Prijave vsak dan dopoldne na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, tel. 370846.
Sindikat upokojencev CGIL Devin-Nabrežina prireja v soboto, 24. oktobra, izlet v Čedad - Castelmonte. Za informacije telefonirati na št. 200036 ali 200007.
Kriška zveza upokojencev SPI-CGIL prireja v nedeljo, 8. novembra, izlet v S. Martino (Goriška Brda). Cena izleta
44.000	lir: vpisuje M. Turel, tel. 220266.
KD Valentin Vodnik - planinsko-ori-entacijski odsek - vabi v nedeljo, 25. t. m., na celodnevni izlet h Krnskemu jezeru. Prijave sprejema David (227037).
___________prispevki__________________
Ob obletnici smrti drage matere daruje Stanko Čok 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 2. obletnici smrti drage Otilije Čer-njava daruje mož Karlo 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Gabrovca.
V	spomin na dragega Alda Bloccarija daruje družina Marije Vidali (Bani 72)
50.000	lir za KD Lonjer-Katinara. 70-letniki iz Lonjerja, Katinare in Rovt,
zbrani na družabnem večeru, darujejo
85.000	lir za KD Lonjer-Katinara.
V	počastitev spomina pok. Mirota Grgiča darujeta Marija in Zora Štancerjeva
30.000	lir za Zvezo borcev - sekcija Bazovica.
Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Lukša vd. Guštin darujeta Janko in Olga Guštin 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na drago Ivanko Lukša vd. Guštin darujeta Marija in Renata 30.000 lir za obnovo cerkve na Proseku.
Namesto cvetja na grob Nike Vouk darujejo Vesna in Stanko Živec z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na malo Niko daruje družina Abrami (Boršt 133) 50.000 lir za Sklad Sergija Tončiča.
Vincenzina in Nevi darujeta 200.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Mirota Grgiča darujeta Anica in Stano Škabar 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Vide Ban darujeta Lidija in Miloš Kalc z družino
30.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na nepozabno Niko Vouk darujeta Nadja in Magda Švara 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na malo Niko darujejo učiteljice Severina, Majda in Aleksandra
70.000	lir za osnovno šolo Boršt.
Namesto cvetja na grob drage Nike
daruje družina Crepaldi 25.000 lir za Center za mišično distrofijo in 25.000 lir za Center AGMEN - otroška bolnišnica.
Ob štirinajsti obletnici smrti Karla Štoke daruje družina 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Vanke Guštin por. Lukša darujejo družine Lukša, Emili in Brezigar 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na pok. Ivanko Lukša vd. Guštin darujeta Janko in Rože ta Guštin
50.000	lir za ŠK Kras.
V	spomin na Venceslava Širca darujeta Valerija in Romano Zidarič 50.000 lir za Zbor Fantje izpod Grmade.
Za obnovo fasade cerkve na Kontovelu daruje družina Perini 100.000 lir in Andrejce Starc (Kontovel 65) 100.000 lir.
_________mali oglasi______________
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
PRIMARNA DRUŽBA išče mladeniča, pogoji: dinamičnost, opravljena vojaščina, srednjevišja izobrazba, italijansko državljanstvo, znanje slovenskega in angleškega jezika, mesečna plača. Ponudbe poslati na Publiest, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Primarna druž-
TRGOVINA s tehničnim blagom v Gorici išče vajenca z znanjem slovenskega jezika. Za informacije tel. na št. (0481)
_ 530114.
ŠIVILJA in modelistka sprejema vse vrste dela: popravila in izdelava novih oblek, tudi moških. Za informacije tel. 299710 v večernih urah.
KNJIGOVODINJA z dolgoletno prakso išče službo, po možnosti part-time. Tel. ob večernih urah na št. 812309.
MLADA gospa, nemškega materinega jezika, daje lekcije iz nemščine za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. na št. 772155 - Nataša.
PRODAM R5, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. na št. 944005.
PRODAJAM avtomobil VW maggiolino v dobrem stanju. Tel. na št. 44411 oziroma 415969 - Peter.
PRODAM kombi VW, 9 sedežev, v dobrem stanju. Tel. na št. 228090.
PRODAM motor aprilia AF1 - 125 replika v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (0481) 21329.
PRODAJAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200882.
PRODAM hišo z vrtom na Krasu. Tel. na št. 225008 od 13. do 14. ure.
STANOVANJE v centru mesta, 4 sobe, kuhinja in kopalnica, samostojno gretje, dajemo v najem za urade ali drugo. Ponudbe poslati na Publiest, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Stanovanje«.
IZ ZDRAVSTVENIH razlogov oddajamo v najem dobro vpeljano trgovino z jestvinami na Krasu. Za informacije tel. na št. 362925, oziroma 362949.
Darujte v sklad
Mitje Cuka
menjalnica operativni tečaji pri tkb 20.10.1992
TUJE VALUTE / NAKUP
BANKOVCI . TRST
TUJE VALUTE / NAKUP
BANKOVCI - TRST
Ameriški dolar ............ 1290.—
Nemška marka............... 870.—
Francoski frank ........... 253.—
Holandski gulden .......... 770,-
Belgijski frank —.......... 41.—
Funt šterling ............. 2110.—
Irski šterling............. 2260.—
Danska krona............... 223.—
Grška drahma............... 6.—
Kanadski dolar............. 1000.—
Japonski jen.................. 10,60
Švicarski frank ............ 970.—'
Avstrijski šiling ......... 121.—
Norveška krona ............ 211-—
Švedska krona................ 228.—
Portugalski eskudo............ 9,30
Španska peseta............... 11,50
Avstralski dolar .......... 880.
HUF........................ 12.
ECU........................
Slovenski tolar .............. 15.—
Hrvaški dinar ................ 2,25
D>|UD	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE	Ig^ci^DomjoTs6™?!
DUKB	tržaška kreditna banka
V gledališkem delu I signori della notte
Slavna Rosa Fumetto uči moške striptiz
Potem ko je leta omamljala moške z desk pariškega Crazy Horsea, stopa nekoč svetovno znana striptizeta Rosa Fumetto spet na oder, tokrat gledališki. V rimskem teatru Belli debitira danes v delu, ki ima mnogo stičnih točk z njenim nekdanjim poklicem: »I signori della notte«. Nočni gospodje so v tem primeru člani skupine, ki poskuša srečo s predstavo moškega striptiza.
Rosa Fumetto igra v komediji, ki sta jo napisala McCarten in Sinclair, vlogo poklicne striptizete, ki skuša mladeničem razkriti vse skrivnosti te umetnosti. Rosa (to je sicer njeno umetniško ime) je prispela še zelo mlada v Pariz, da bi študirala likovno umetnost, prav kmalu pa je postala prva zvezda znanega nočnega zabavišča Crazy Horse. Ko se je naveličala dela v lokalu, se je vrnila v Italijo, kjer je tudi večkrat nastopila na televiziji (bila je prva, ki se je slekla na vsedržavni televiziji v oddaji II cappello sulle 23).
Pred premiero dela I signori della notte je Rosa Fumetto razkrila, kakšne odlike mora imeti moški, če se hoče poklicno ukvarjati s striptizom. po njenem mnenju mora najprej vzljubiti svoje telo, kot to počenjajo ženske. Vzljubiti mora svoje prsne mišice in vse druge pomembne atribute, navezati se mora na ogledalo, prepustiti se mora božanju, dopustiti, da njegovo telo zaživi v vsej njegovi celoti in popolnosti. Le takrat bo imel lahko moški striptiz izpovedno moč, ki jo ima ženski, zagotavlja Rosa Fumetto.
Delo I signori della notte je režiral Roberto Marafante, glasbeno kuliso pa je prispeval Tito Schipa jr.)
Igralka Franca Nuti dobitnica letošnje nagrade Eleonore Duše
Igralka Francesca Nuti je dobitnica letošnje nagrade Eleonora Duše. Prestižno priznanje podeljuje vsako leto žirija gledaliških kritikov igralki, ki se je najbolje izkazala v zadnji sezoni. Futijeva je prejela nagrado za svojo »čudovito, magično vlogo Donne v delu Dolori Patri-zie Valduge v režiji Luca Ronconija.
Ob proglasitvi je sprejel Nutijevo topel aplavz občinstva, ki se je zbralo v milanskem gledališču Manzoni. V obrazložitvi prestižne nagrade, ki jo je prebral kritik Odoardo Bertani, je med drugim zapisano, da postavlja Nutijeva ob vsaki vlogi na tehtnico ne le lastno kariero pač pa lastno človeško usodo in lastno kulturo.
Kot je že tradicija za nagrado Duše je nato nagrajenka izbrala eno od treh mladih igralk, ki jih je imenovala žirija, in ji podelila častno priznanje. Nutijeva je izbrala Stefanio Felicioli za njeno vlogo Luciette v Grobjanih, ki jih je režiral Massimo Castri.
Isabelle Adjaiti predstavila modo francoskega kreatorja
Sprehod Diorovih deklet
PARIZ Francosko glavno mesto je te dni svetovna modna prestolnica. Kralji in kraljice modne umetnosti predstavljajo svetovni javnosti, kaj so izumili za prihodnjo pomlad in poletje. Med temi je tudi »domačin« Christian Dior, za katerega že peto leto riše modele italijanski modni kreator Gianfranco Ferre. Francoska firma je imela na letošnji modni reviji izjemno manekenko, nič manj kot znano francosko filmsko igralko Isabelle Adjani. Adjanijeva je že vrsto let navezana na griffe Dior. Letos je želela to svojo navezanost tudi konkretno dokazati s »spreho-
dom« pred izbrano druščino modnih kritikov, novinarjev in petičnih žensk. Njena prisotnost vsekakor ni bila naključna, saj se bo francoska igralka kmalu spet pojavila na filmskem platnu v filmu Toxic Affair režiserke Penelope Esposito, ki govori prav o življenju manekenke. Ko se je pojavila, je Adjanijeva izzvala bučen aplavz, prav tako s ploskanjem pa je občinstvo pozdravilo tudi druge modne kreacije francoske modne hiše, med katerimi je bila tudi kolekcija »športnih« bodyjev, ki jo je predstavila peterica manekenk na sliki.
	

današnji televizijski in radijski sporedi
1
'



n rai i____________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
10.05	TG Uno Gospodarstvo
10.15	Nad.: Mino (i. Ray Lo-velock), vmes (11.00) kratke vesti
11.55	Vremenska napoved
12.00	Variete: Servizio a do-micilio vmes (12.30) dnevnik 1
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Variete: Prove e provini , a Scommettiamo che?
14.30	Aktualno: Kronike
14.45	Film: Jolanda, la figlia del Corsaro N ero (pust., It. 1952, r. M. Soldati)
16.30	Nan.: Gli anni d oro
17.55	Iz Parlamenta in vesti
18.10	Nan.: Mio zio Buck
18.45	Variete: Ci siamo?
19.50	Vreme in dnevnik
20.10	Nogomet: Napoli-Paris Saint Germain (za pokal
„ UEFA)
22.20	Dnevnik 1
22.40	Nogomet: Parma-Boa-vista (pokal pokalov)
0-15 Dnevnik in vreme 0-45 Danes v Parlamentu
0-	55 Filmske novosti
1-	05 Športna sreda
1.30	Rubrika opolnoči
|	^ RAI 2
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Nanizanke in risanke
9.40	Rubrika: Verdissimo
10.00	Film: II marito (kom., It. 1957, i. Alberto Sordi)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fati vostri
13.00	Dnevnik — ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Aktualno: 100 ključev
za Evropo
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.25	Santa Barbara
15.15	Film: 50.000 sterline per tradire (pust., VB 1964)
17.00	Vesti in Iz Parlamenta
17.10	Rubrika: Ristorante Ita-
lia (vodi A. Clerici)
17.30	Nan.: Un caso per due
18.35	Športne vesti
18.55	Nogomet: Roma-Gras-shopper (pokal UEFA), vmes (19.45) dnevnik
20.55	Film: E io mi gioco la barabina (kom., ZDA 1980, r. Walter Bernstein, i. VValter Matthau)
22.40	Aktualno: Mixer
23.30	Dnevnik in vreme
23.55	Aktualno: Neapelj pripoveduje
1.45	Film: Che stangata... ra-gazzi! (pust., Nem. 1975)
|	^ RAI 3	|
7.00	Sat News, pregled tiska
11.35	Tečaj angleščine ZDA
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr. odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Glasba: Figaro qua, Fi-garo la
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Samo za šport: rubrike o rugbyju, gimnastiki in rokometu, 16.45 golf Francija-Italij a-Nemčij a
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
18.00	Dok.: Ptičji otok
18.50	Vreme in Dnevnik 3
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
20.05	Variete: Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Film: Cercate quel bam-bino (krim., VB 1990, r. Karen Arthur, i. Chris-topher Reeve)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano Italia
23.40	Nan. Perry Mason: Un
giornale da salvare 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario
1.05	Film: Voci d'Europa
T fr- TV Slovenija 1	|
9.50	Video strani
10.00	Spored za otroke: nadaljevanka Bratovščina Sinjega galeba (7. del, pon.), 10.25 Po belih in črnih tipkah
11.00	Nadaljevanka: Skupna dežela (pon.)
11.50	Poslovna borza (pon.)
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.35	Video strani
14.45	Napovednik
14.50	Omizje (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Spored za otroke: Klub klobuk
19.10	Risanka
19.15	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Žarišče
20.35	Film tedna: Povratek (dram., Nizoz. 1982, r. Jonne Severjin, i. Theu Boerman)
22.40	Dnevnik, vreme, šport
23.05	Napovednik
23.10	Sova, vmes nanizanki Radio FM (kom., ZDA 1989, i. R. Hays) in nad. Največji potres v Los Angelesu
0.30 Video strani
TV Koper
14.10	Film: Megle nad morjem (dram., It. 1944)
15.40	Slovensko prvenstvo v motociklizmu
16.00	TV novice — Oresedici
16.05	Otroški spored: Čarobna svetilka
17.00	Dok.: G. Segantini
18.00	Primorska kronika -Studio 2 mladi
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Crime Story
20.45	Aktualno: Bersaglio
21.25	Dok.: Sodobna umetnost
21.50	Vsedanes - TV dnevnik
22.00	Arhitektovi nasveti
22.20	Film: Bitka za V. 1
(dram., VB 1958)
TV Slovenija 2
15.55	Osmi dan (pon.)
16.50	Sova, vmes nan. Svež veter v starem gradu in nad. Največji potres v Los Angelesu
18.00	Regionalni program in Slovenska kronika
19.00	Psiho
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Športna sreda
23.40	Kogojevi dnevi na gradu Dobrovo
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.35	Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
1.00	Nan.: I Jefferson H.30 Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti)
13.00	Dnevnik TG 5
8-25 Aktualno: Sgarbi quoti-diani (vodi V. Sgarbi)
3.35	Variete: Non e la RAI
4-	45 Aktualno: Forum (vodi
Rita Dalla Chiesa)
5-	15 Aktualno: Agenzia mat-
rimoniale, 15.45 Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: vmes risanke in kvizi
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
0.25 Variete: Striscia la noti-zia
0-	40 Aktualno: Affari di fa-
miglia, 22.00 Scene da un matrimonio
22.30	Aktualno: Spazio 5 (vodi Enrico Mentana)
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1-	30 Nočni spored
CANALE s		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
6.55
10.00
11.00
11.40
12.50
13.15 13.30 13.55
14.00
15.15 15.25
17.30 17.40
18.10
18.55
19.30
20.30
22.30 23.15
23.30
1.30
Aktualno:Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. kratke vesti Nad.: Marcellina, 10.30 Ines (i. A. Gutierrez) Aktualno: A časa nostra TG 4 vesti
Nadaljevanka: Sentieri A časa nostra TG 4 vesti
Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.25 Maria (i. Jorge Martinez) Rubrika o lepoti Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre damore TG 4 vesti
Aktualno: C eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti
Nadaljevanka: Gloria Variete: Questo e amore Kviz: Io,tu e mamma TG 4 vesti
Film: Dieci piccoli Indiani (krim., VB 1966, r. George Pollock, i. Hugh O Brian, Shirley Eaton) Nan.: Sulle strade della California
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.15	Nanizanke: Baby sitter,
9.45	Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 La časa nella prateria, 11.45 La donna bionica, 12.45 Magnum P.I.
13.45	Otroški variete
16.00	Variete: Unomania
16.05	Nan.: Poliziotto a guattro zampe
16.35	Variete: E' pericoloso šport, 16.50 Twin Clips
17.25	Nan.: Agli ordini papa
17.55	Aktualno: Lo dici tu,
18.00	Milico
18.25	Nan.: MacGyver - Vincente e piazzato
19.30	Odprti studio
19.40	Variete: Karaoke
20.10	Studio šport
20.15	Nogomet: Slovan-Milan (pokal prvakov)
22.15	Film: Pazzi da legare (kom., ZDA 1986, r. Mark Lester, i. John Candy, Eugene Levy)
0.10 Odprti studio 0.25 Pregled tiska 0.35 Studio šport 0.55 Nočni spored
13.00
14.00
14.30
15.30
16.15
18.00
19.00
19.30
20.00
20.30
23.15
23.30
Nad.: Colorina Deželne vesti Risanke
TV film: Intrigo inferna-le (krim., i. Lauren Ba-call, JackKelly)
Film: L amore (dram., It. 1948, r. Roberto Rosselli-ni, i. Anna Magnani) Nad.: Mariana - II diritto di nascere Deželne vesti Risanke: He Man Nanizanka: T and T Film: La sera della prima (dram., 1977, r. John Cas-savetes, i. Gena Row-lands, B. Gazzara) Deželne vesti Film: II giorno della lo-custa (dram., 1974, r. John Schlesinger, i. Do-nald Sutherland, Karen Black)
TMC
8.30	Nan.: Batman, 9.00 In Kingstone-Dossier paura
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Nan.: Doris Day Show
12.15	Variete: Kosilo z Vilmo
13.00	TMC News - Šport News
14.00	Film: Sacro e profano (dram., ZDA 1959, i. Frank Sinatra)
16.15	Variete: Amici mostri
17.15	Rubrika: Ženska TV
19.30	Vesti: TMC News
19.55	Otroški variete: Le favo-le di »Amici mostri«
20.00	Nanizanka: Maguy
20.35	Film: Amanti (dram., ZDA 1985, r. Richard Lang, i. Jane Seymour, Tim Matheson)
22.30	Šport:	Mondocalcio,
vmes nogomet Ander-lecht-Dinamo Kiev (pokal UEFA)
0.30 TMC News in vreme 0.50 Film: II piccolo Lord (kom., ZDA 1937)
2.45	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.15	Telefriuli non stop
16.55	Kratke vesti
17.00	Starlandia
18.00	Nan.: Anna ed io
18.30	Nad.: Destini .19.00 Večerne vesti
19.30	Rubrika o obrtništvu
20.00	Ena rastlina na dan
20.30	Film: Limpero del crimi-ne (dram., ZDA 1955)
22.30	Nočne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 New Age - World Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga;
11.45	Kanta vtorji in šansonjeji; 12.00 Pesnice in pisateljice v anglosaški književnosti; 12.20 Evergreeni; 12.40 MPZ Fantje izpod Grmade; 12.50 Orkestri; 13.20 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Sprehod po poteh slovenskega gledališča; 18.30 Spirituals; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna: Za in proti; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert za Trgatev; 21.30 Odlomki iz opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Soča misli na vas; 9.05 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema;
17.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
19.00	Dnevnik - Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 glasba, almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna;
8.45	Uganka; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 _ Pesem tedna;
13.45	Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi;
14.45	Od komične popevke do demenci-alnega roka; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Sin-gle; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.20 New Age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Dragi Trst.
Župan dr. Lavrenčič o nakazani reorganizaciji KGS
Skupnost naj ostane v sedanjih okvirih če res hočemo razvoj celotnega Krasa
Bližajoče se deželne volitve in odločen protest prebivalstva v Kanalski dolini in tudi drugod so, kot kaže, zaustavile razpravo o reorganizaciji gorskih skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Odločitev, takih ali drugačnih v prihodnjih mesecih, do volitev, ni pričakovati. To pa še ne pomeni, da se vprašanje umakne z dnevnega reda. Po vsej verjetnosti bo znova aktualno čez kakšno leto.
V	okviru nakazane reorganizacije, tako kakor si jo zamišlja dežela, oziroma deželno odborništvo za krajevne uprave, naj bi Kraško gorsko skupnost razbili nekako na dvoje: na območje, ki sodi v Tržaško pokrajino in na območje, ki je del Goriške pokrajine. Predvidoma bi iz Gorske skupnosti izpadle nekatere večje občine, oziroma deli teritorija večjih občin n.pr. Trst, Tržič itd.
Kraško gorsko skupnost naj bi torej sestavljale samo občine, ki so v Tržaški pokrajini, za tiste na Goriškem pa naj bi poiskali druge rešitve. Omenja se celo možnost, da bi jih pripojili Briški gorski skupnosti.
V	organih Kraške gorske skupnosti so o problematiki že razpravljali in tudi jasno opredelili stališče, ki so ga strnili v posebnem dokumentu.
KGS se odločno zavzema, da ne bi prišlo do razbitja ustanove. Razprava je potekala tudi v krajevnih
Dr. Mario Lavrenčič
upravah, oziroma občinah, ki so članice Gorske skupnosti.
O razlogih, ki govorijo za ohranitev sedanje ureditve smo se pogovarjali z dr. Mariom Lavrenčičem, županom občine Doberdob. Dr. Lavrenčič je tudi član upravnega odbora KGS.
"Kraška gorska skupnost, v sedanji ureditvi, zajema območje, ki ima zelo homogene naravne, gospodarske in socialne značilnosti. Nesmiselno bi bilo zato ga deliti, ali kako
drugače preurediti.Obstoj Kraške gorske skupnosti v sedanji ureditvi, je po mojem odločilnega pomena tudi glede reševanja sicer sila zapletenega vprašanja bodočega Kraškega parka."
Finančna kriza Države in posledično Dežele postavlja pod vprašaj uresničevanje krajinski parkov, oziroma drugih posegov za varstvo in ovrednotenje okolja ?
"Res je, že do zdaj, ob razpoložljivosti finančnih sredstev, je bilo zelo težko uresničiti kakršen koli načrt. Povsem nemogoče bo to v prihodnjih letih. Toda to v bistvu ne spreminja stanja, kvečjemu ga še zaostruje. V smislu, da ostajajo vinkula-cije, razvojnih načrtov pa ne bo mogoče uresničevati".
Kaj menite glede nakazane možnosti, da bi občine na Goriškem, ki so zdaj v Kraški gorski skupnosti, priključili Briški gorski skupnosti ?
"Taka možnost je po mojem težko uresničljiva. Prvič, ker ni geografske povezave med kraškim in briškim območjem, drugič, ker gre za dve povsem različni območji. Edina stična točka je znatna prisotnost prebivalcev slovenske narodnosti".
Kaj pravijo v Brdih glede take možnosti ?
"Nisem seznanjen, če so o taki možnosti sploh razpravljali. Menim pa, da ni aktualna."
Danes ob 17. uri tudi vodeni obisk
Razstavo del R. Cenisija podaljšali do 8. novembra
V pokrajinskem muzeju, na gradu, so julija odprli antološko razstavo del lani umrlega goriškega slikarja Raula Cenisija (Česnika). Obsežno razstavo si je v poletnih mesecih z zanimanjem ogledalo veliko obiskovalcev. Prav to je spodbudilo prireditelje, da bodo razstavo podaljšali še do 8. novembra in v tem času poskrbeli tudi za nekaj vodenih obiskov.
Jutri javna razprava SDL na Pokrajini
Vloga in možnosti naše dežele v novi in spreminjajoči se Evropi
Deželno tajništvo SDL bo jutri v Gorici priredilo srečanje na temo: Vloga Furlanije Julijske krajine v speminjajoči se Evropi. Vloga in možnosti Dežele.
Uvodno poročilo bo imel Giorgio Rossetti, poslanec v Evropskem parlamentu, medtem ko bo srečanje zaključil Piero Fassino, ki v vsedržavnem tajništvu SDL odgovarja za mednarodne odnose. Poleg Rossetti-ja in Fassina bodo na srečanju govorili Claudio Tonel, Darko Bratina in Ciril Ribičič.
Srečanje bo potekalo v pokrajinski sejni dvorani, ob 17.30, vodil pa ga bo pokrajinski tajnik Maurizio Salamoni. Pred tem pa bo v istih prostorih, tudi tiskovna konferenca Giorgia Rossettija, Piera Fassina in Cirila Ribičiča, predsednika SDP. Rossetti je bil te dni na obisku v Sloveniji.
Severna liga se reorganizira Zborovanje gibanja La Rete
Medtem ko se tradicionalne politične stranke tudi v krajevnem merilu v glavnem ukvarjajo z notranjimi težavami, so alternativna gibanja in stranke v zadnjem času precej oživila svojo dejavnost, v vidu bližajočih se volitev v deželni svet in v pokrajinski svet.
Te dni so se na organizacijskem srečanju, ki pa ni bilo samo organizacijsko, zbrali somišljeniki Severne lige v Gorici. Srečanje je potekalo v konferenčni dvorani na razstavišču. Novi referent Severne lige v Gorici je 39—letni Mauro Larise.
Larise je napovedal tudi nekaj osnovnih točk programa gibanja in s tem spodbil trditve tistih, ki pravijo, da gibanje nima nobenega programa. Larise napoveduje, da Liga že pripravlja načrt preureditve prometa v Gorici, prizadeva si za rast univerzitetnega centra in za dograditev avtoceste Gorica - Razdrto.
Larise pa je dal vedeti, da zaenkrat Liga ne namerava postati zavetišče raznih oportunistov, ki so se doslej udejstvovali v tradicionalnih strankah. Sprejeli jih bodo sicer v Ligo, vendar bodo morali vsaj pet let ostati nekako v karanteni.
Vsaj po besedah sodeč gre za zdravo potezo. Žal pa vemo, da je v praksi velikokrat drugače.
Severna liga odpira te dni svoje sedeže tudi v Tržiču in Gradežu.
Tudi Gibanje za demokracijo, La Rete, namerava na prihodnjih volitvah kandidirati svoje ljudi, bodisi v pokrajinski, kakor v deželni svet. Prav zato pa se v zadnjem času množijo razne pobude, ki tako ali drugače opozarjajo in utrjujejo prisotnost gibanja tudi na Goriškem. Jutri, 22. t.m ob 20. uri bo v kinodvorani Corso govoril ustanovitelj in koordinator gibanja poslanec Leoluca Orlando. Naslov javnega zborovanja je PAMM (politica, affari, mafia, massoneria). Na srečanju bosta prisotna tudi Alfred o Galasso in Carlo Palermo, seveda poleg krajevnih, oziroma deželnih predstavnikov gibanja.
Napovedujejo, da bo poleg splošne in vsedržavne problematike, prav te dni se odpira novo, žalostno in obenem zaskrbljujoče poglavje prikrivanja resnice o nesreči letala DC 9 nad Ustico, skoraj gotovo govor tudi o določenem načinu vodenja politike na krajevni ravni.
Demokrati pripravili zborovanje v Novi Gorici
Osimske ceste osrednje vprašanje v volilni kampaniji v Novi Gorici
Izgradnja osimskih cest, kdaj, kako in kod bo eno od osnovnih, če ne glavno vprašanje, okrog katerega se bo na novogoriškem, zelo verjetno pa tudi drugod v Sloveniji, sukala volilna kampanja.
To vprašanje je bilo v ospredju ob nedavnem obisku delegacije slovenske vlade v Novi Gorici,, o cestah so govorili ob nedavni volilni konvenciji Slovenskih krščanskih demokratov v Novi Gorici, pa tudi na srečanju demokratske stranke v ponedeljek, ki sta se ga udeležila Igor Bavčar in Jelko Kacin. Kacin je, kakor znano, kandidat za predsednika republike.
Kljub tolikšnemu zanimanju pa žal do danes še nihče ni dal jasnih in dokončnih odgovorov. Ivan Bizjak in Andrej Capuder sta se na shodu krščanskih demokratov izgovarjala na zelo različne izjave ministra Marjana Kranjca, v raznih okoljih.
Na ponedeljkovem srečanju Demokratske stranke, ki je potekalo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici so predstavniki te stranke zagovarjali nujnost izgradnje avtocest v Sloveniji ter kot nedopustno ocenili vsako nadalnje zavlačevanje pri reševanju tega problema.
Igor Bavčar je med drugim skušal dopovedati, da v Sloveniji že trideset let dobro vedo, kako da se gradijo avtoceste, vendar je bilo v tem času zgrajenih avtocest bolj malo.
Po mnenju demokratov, bi bilo treba čimprej rešiti vprašanje okrog koncesij in ne zapraviti možnosti financiranja, ki jih ponuja italijanska stran.
Ker se je pač v predvolilnem boju težko izogniti ocenam in kritikam, je bilo tudi tokrat slišati nekaj "pohvalnih" besed na račun ministra Kranjca. In dalje na ra-
čun cestnih služb, ki da se vrtijo v krogu, ker so še zmeraj zlepljene s prejšnjimi oblastnimi strukturami.
Na zborovanju je bilo slišati tudi, da bo Igor Bavčar na novogoriškem območju kandidiral v državni zbor, poleg dr. Branka Marušiča. To pa zato, ker Demokrati pripisujejo velik pomen novogoriškemu območju in vlogi, ki jo Nova Gorica ima kot neposredna soseda Italije.
Sicer pa bo volilni boj na novogoriškem območju, kakor kaže, dokaj oster. Skoraj vse stranke bodo za to območje predložile "močne" kandidate.
Obvestilo Trg. Zbornice
Goriška trgovinska zbornica obvešča zunanjetrgovinske operaterje, da so na razpolago posebni obrazci (predvideva jih pravilnik št. 2725 EGS) za pridobitev dovoljenja za izvoz na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino ter v Makedonijo. Kakor znano, je treba za izvozne posle na omenjena področja pridobiti predhodno dovoljenja Ministrstva za zunanjo trgovino.
Nafta na cestišču
Goriški gasilci so včeraj med 13. in 14.30 prali cestišče na pokrajinski cesti med Petovljami in Zagrajem. Iz zaenkrat neugotovljenega vozila, po vsej verjetnosti tovornjaka, je namreč iztekla precejšnja količina nafte. Zaradi dežja so se naftni madeži razširili, cestišče pa je postalo nevarno spolzko, zlasti na ovinkih. Cesto so za dobro uro povsem zaprli za promet.
Zdi se, da so podobni primeri neodgovornega ravnanja v zadnjem času dokaj pogosti.
Srečanje AEGEE
AEGEE je organizacija, ki na evropskem nivoju pospešuje in vsklajuje stike med evropskimi univerzami. Preko 12 tisoč članov organizacije skuša v sto različnih sedežih s konferencami in srečanji seznaniti javnost s perečimi problemi Evrope. V sklopu AEGEE delujejo različne skupine, kot npr. skupina Erasmus, ki pospešuje študijske izmenjave, ekološka skupina itd. Sekcija združenja deluje tudi na visokošolskih tečajih v Gorici. In prav ta sekcija, prireja drevi, ob 22. uri spoznavno srečanje v lokalu P.F. v Ločniku.
SLOVENSKO KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA GORICA
vabi predstavnike včlanjenih društev in občane na
SREČANJA PREB POKRAJINSKIM OBČNIM ZBOROM
22. oktobra ob 20. uri na sedežu KD Jezero v Doberdobu, za območje doberdobske občine in Laškega.
5. novembra ob 20. uri na sedežu KD A. Paglavec v Podgori za briško območje.
KNJIŽNICA "DAMIR FEIGEL” v Gorici
prireja tečaj
Šolske knjižnice
trajanje: od 26. oktobra do 2. decembra
urnik: ponedeljek in sreda od 15. do 18. ure
prostor: čitalnica knjižnice D. Feigel — ul. della Croce 3 (Križna ulica) v Gorici Informacije in vpisovanje: v prostorih knjižnice vsak delavnik (razen ob sobotah in četrtkih zjutraj) od 10. do 17. ure
TEČAJ JE BREZPLAČEN!
Prvi bo na sporedu že danes, ob 17. uri.
O slikarjevi samosvoji poti smo pisali že ob odprtju razstave. Na začetku svoje umetniške poti — ob tem velja posebej povedati, da se je s slikarstvom ukvarjal poleg rednega dela sodnika — se je Ce-nisi - Cesnik ogreval za futuristično smer, potem pa ubral čisto samostojno pot in ji ostal zvest do zadnjega.
Razstava obsega preko sto slik in zajema v glavnem celo ustvarjalno pot umetnika, ki je čopič odložil šele lani. Na ogled so torej tudi slike, ki so nastale šele v zadnjem obdobju in ki še niso bile razstavljene.
Raul Cenisi - Česnik (v javnosti je bilo njegova narodnost skoraj dosledno zamolčana) se je v Gorico z družino priselil iz Dalmacije, kmalu po prvi svetovni vojni. V Gorici se je zgodaj vključil v krog takratnih likovnikov.
Razstava v pokrajinskem muzeju je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih,od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Ob nedeljah je pokrajinski muzej odprt od 9. do 19. ure. Vstopnina znaša tri tisoč lir.
Naj posebej opozorimo na prvi vodeni obisk razstave, danes ob 17. uri.
razna obvestila
Kinoatelje pripravlja v Gorici Multi-medialne tečaje slovenskega jezika.
Tečaji so različnih stopenj: začetne stopnje, nadaljevalne in izpopolnjevalne stopnje, tečaj za narečno govoreče (integracijski tečaj) in tečaj za otroke. Informacije in prijave v knjižnici D. Feigel, ul. della Croce 3 tel. 531733.
Slovensko planinsko društvo priredi 15. novembra tradicionalno martinovanje na Lokvah. Prijave na sedežu društva ob sredah od 11. do_ 12. ure in ob četrtkih od 17. do 19. ure. Število mest je omejeno. Vpisovanje se zaključi 30. oktobra, oziroma ob oddaji vseh mest.
Društvo upokojencev prireja tradicionalno martinovanje, v nedeljo, 8. novembra, na gradu Dobrovo: obisk kleti, degustacija vin, večerja, godba, kostanj... Vpisovanje na sedežu ob sredah do 28. t.m. in pri poverjenikih.
Fotoklub skupina 75 vabi v petek, 23. t.m. na predstavitev fotomonografije Marjana Bažata 'Trenutki v Goriških Brdih". Knjigo bo predstavila prof. Nives Marvin. Ob tej priložnosti bodfo tudi odprli razstavo fotografij istega avtorja. Program bo zaokrožil "Nonet Brda". Prireditev bo ob 20.30 v domu na BUkovju.
ZSKD sporoča, da njen urad posluje po običajnem urniku: ponedeljek in četrtek 8.00-14.00 in 16.00-18.00, torek, sreda in petek 8.00-15.30.
kino
Gorica
VITTORIA 20.10-22.00 »II tagliaerbe«. CORSO 17.00-22.00 »Cuori ribelli«.
VERDI 17.30-22.00 »Giochi di poter«.
Nova Gorica
DESKLE 20.00 »Zadnji dnevi raja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea - Raštel 52 - tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - ul. Romana 147 - tel-40497.
pogrebi
Danes v Gorici ob 10.30 Luciano Pete-ani iz splošne bolnišnice v cerkev v Stra-žicah in na glavno pokopališče, ob 12-uri Maria Strukel vdova Miani iz pokopališke kapele v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče ter ob 13.15 Gizela Visintin vdova Pahor iz splošne bolnišnice v Rupo.
Nocoj v prenovljenem tržaškem gledališču
Pirandello odpira sezono v Rossettiju
Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine odpira nocoj svojo novo sezono. V prenovljenem gledališču Rossetti bo uprizorilo delo velikega italijanskega dramatika Luigija Pirandella Tutto per bene z znanim Glaucom Maurijem v nosilni vlogi protagonista Martina Lorija.
Gledališče Rossetti se bo ob tej priložnosti predstavilo v novi preobleki. Pročelje poslopja na Akvedotu bodo krasile prelivajoče se svetlobne projekcije, delo nemškega mojstra luči Johannesa Re-ihla, ki je vso svojo veščino pokazal že med letošnjim Mittelfestom v Čedadu. Reihl je pripravil svoje barvne svetlobne koreografije (ki so jih poimenovali kar »Trenutki luči«) za vsako od 14 predstav, ki se bodo zvrstile v letošnji gledališki sezoni v Rossettiju.
Novosti pa bodo tudi v samem gledališču. Arhitekt Luciano Celli si je zamislil novo scensko opremo, ki bo doslej vidna le v nekaterih prostorih gledališča: ob vhodu, na stopnišču, ob garderobi in v prostoru, ki vodi v foyer. Vhodno stopnišče bodo krasile nekatere Podreccove lutke.
Ob takšni koreografiji se obeta drevi v Rossettiju res slavnostno odprtje sezone. Ob Glaucu Mauriju bodo nastopili še Silvana De Santis, Italo Dali' Orto.Stefania Micheli, Giorgio Lanza, Claudio Marchione, Anna Zapparoli in Cesare Lanzoni. Delo je režiral Gui-do De Monticelli.
Med nastopajočimi je bil tudi zamejski glasbenik Covrado Rojac
Izjemen uspeh zaključnega koncerta glasbene revije Trieste Prima 1992
Rossinijeva Petite messe solennelle z odlično mezzosopranistko Ewo Podles
Pretekli petek je bil v gledališču Rossetti zadnji koncert letošnje Verdijeve jesenske simfonične sezone. Na sporedu je bila Rossinijeva »Messe solennelle« za soliste, zbor in orkester (1863). V solističnih vlogah so nastopili sopranistka Francesca Pedaci, mezzosopranistka Ewa Podles, tenor Fran-cesco Piccoli in bas Enzo Capua-no. Orkester in zbor gledališča Verdi je dirigiral stalno nameščeni kitajski dirigent Lii Jia.
Rossinijeva Petite messe solennelle je nastala leta 1863 po naročilu pariškega grofa Pillet-Willa in bila prvič izvedena v njegovi palači 14. marca 1864 za elitni krog poslušalcev (omenimo naj
Plodno srečanje glasbenih šol
Na sedežu Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini v Piranu je bilo pred dnevi pomembno srečanje med predstavniki Skupnosti, Glasbene matice iz Trsta in tržaškega Konservatorija Tartini. Temeljni namen sestanka je bila utrditev vezi med manjšinama v Sloveniji in v Italiji.
Ob koncu srečanja so udeleženci izkristalizirali načrt o ustanovitvi glasbenega tečaja za pripadnike italijanske manjšine v Sloveniji z odprtjem razreda za violino v prostorih Skupnosti Italijanov v Piranu. Tako ravnatelj Glasbene matice Grgič, kot prof. Blasco s Konservatorija Tartini sta z zadovoljstvom sprejela pobudo in zagotovila, da bosta tako Glasbena matica, kot tržaški Konservatorij sodelovala pri tem načrtu.
Po svoji strani je Skupnost Italijanov izrazila pripravljenost za koncerte, na katerih naj bi sodelovali mladi glasbeniki iz Furlanije-Julijske krajine. Gojenci obeh glasbenih šol naj bi bili nagrajeni za svoje glasbeno delo prav s koncertiranjem v piranski Palači Tartini.
Prisrčno srečanje je uvedel nastop gojencev Glasbene matice in sežanske glasbene šole, ki ga je zaključil rojak Lean Rava-lico.
čem tercetu za alt, tenor in bas osrednjega Gratiasa, v duetu s sopranom sledečega Qui tollis pa zanimivo v kontrastu z bleščeče obarvanimi frazami Francesce Pedaci; druga dva solista sta v svojih solo epizodah, kakršni sta Domine (za solo tenor) in Ouoniam (za solo bas) razkazala svojo solidno pripravljenost, vendar je v »svojem« zaključnem Agnus Dei Ewa Podles bila daleč nad njima. Svoj solo nastop je oblikovala v značajno presunljivo prošnjo, predvsem pa z jasno oblikovno izpeljano glasbeno povednostjo, prepolno melodično fraziranih fines.
Rossini nas je seveda presenečal takoj pomislimo na »navidezno« duhovitost (v najširšem pomenu) tega italijanskega umetnika, čigar dvestoletnica rojstva poteka ravno letos saj se po skorajda »baročnem« začetku v njegovi Messe solennelle skriva nič koliko skladateljskih »potegavščin«, med vsemi naj omenimo »skrivnostni« As-dur osrednjega Crucifi-xus, kjer je Francesca Pedaci lepo karakterno zanihala med pogostimi namigi na mol, in sledeči praz-
nični Et resurrexit z mojstrsko tveganim tonalnim prehodom.
Zbor (ki ga vodi Ine Meisters) je svoj »magični trenutek« užival v Sanctusu, ki sledi tokrat s trobili zaokvirjenemu znamenitemu Preludiju za harmonium solo, kjer je s pravo »zborovsko povednostjo« lepo prepletal svojo vlogo s solisti. Lii Jia je tu igral samosvojo »zlato sredino«, ki spaja posamezne skupine glasbenikov v harmonično Celoto; le-ta raste tudi iz kontrastov: zaključna O salutaris (s solo sopranom) in omenjeni Agnus Dei (s solo altom) sta zazvenela ravno tako. Podobno kot v omenjenem duetu je tu gosti, »kompaktni« glas sopranistke Francesce Pedaci prijal svetlemu duru moteta, dramatično roteči Agnus Dei pa izstopal v črno žametnih odtenkih glasu Ewe Podles, ki je razponsko presenetljivo kljubovala tudi zaključnemu zborovskemu fortissimu.
Gledališče Verdi je svojo sezono zaključilo med dolgimi aplavzi.
CORRADO ROJAC
Zadnji izmed petih koncertov sodobne glasbe, ki so jih organizirali pod geslom Mednarodna srečanja s sodobno glasbo in imenom Trieste prima 1992 gledališče G.Verdi, Glasbena nagrada mesta Trst in Chromas - združenje za sodobno glasbo Trst, je bil resnično srečanje s sodobno glasbo. Številni poslušalci, ki so skoraj do zadnjega sedeža napolnili dvorano muzeja Revoltel-la v Trstu so z burnim aplavzom nagradili odlične posredovalce sodobnih glasbenih umetnin (pa tudi samo poizkusov).
Svet, v katerem živimo, ni bil še nikoli od začetka naše kulture (poleg naše so in obstojajo tudi druge) pred tako grozečo nevarnostjo popolnega propada, kot tudi ne pred tako ugodnimi znamenji, ki napovedujejo blaginjo in razcvet kulture. Zato nastaja prepad, ki ga danes opažamo v umetnosti. Na eni strani so tisti skladatelji, ki od razvoja pričakujejo telesno in duhovno blaginja, zato iz njihovih del veje optimizem. Na drugi strani pa so tisti, ki jih je zajela brezglavost konca in pesimizem. Zato se nam zdijo skladbe sedanje dobe raztrgane, spačene, polne disonanc in klastrov in ne dovolijo našemu ušesu blagodejnega oddiha v harmonijah preteklih dob. Skladatelj je otrok te dobe in s svojimi deli oznanja kaotičnost divje razgibanosti naše dobe. V skladbah se kaže bolj kot prej enotnost umetnosti in življenja (cepitev atomov, vesoljski poleti, razpad družbenih
Pri Kmečkem glasu je izšla knjiga Draga Medveda Trta življenja
Vinska kapljica kot eliksir življenja
Meyerbeera). Prvotna zasedba je Predvidevala le dvanajst pevcev s sPremljavo dveh klavirjev in har-®oniuma, vendar jo je za orkester leta 1868 prepisal sam Rossini, da je ne bi kdo »pokvaril« z »modernejšo« pisavo, kot je sam zatrjeval s svojo običajno duhovitostjo.
Naj Naj markantnej ša osebnost Petkovega večera je bila gotovo Ewa Podles. Njen topli, temnoglo-Poki glas (nagrajen s prestižno G ran Prix du Disgue 1991 - Privi-le9e de la voix rare) je bil takoj v ospredju bodisi v slovesnem Lau-damus (za celotno solistično in zborovsko zasedbo) kot v slede-
Drago Medved: Trta življenja: (fotografije Joco Žnidaršič; predgovor Peter Kolšek). - Ljubljana: Kmečki glas, 1992.
Trta življenja je knjiga, ki skuša trojno razmerje človek-vino-Slo-venci razčleniti kot sklop naravnih, zgodovinskih in antropoloških danosti. Avtor Drago Medved je pričujočo knjigo uredil kot sistematično zbirko vinogradniških in vinarskih tem, ki jih je možno klasificirati bodisi kot historična ali etnografska dejstva, bodisi kot aktualen družbeni ali gospodarski problem. Biološke zakonitosti tako vino kakor človeka ozemljujejo z rojstvom, zorenjem, staranjem in smrtjo, kar dejansko pomeni usodno odvisnost od nepredvidljivosti štirih letnih časov, ki krojijo razvojno pot »proizvajalca« (vinska trta) kot tudi konsumenta (človeka-pivca). O tem večtisočletnem razmerju pričajo tudi številne anekdote, modroslov-ni izreki in velik del svetovne poezije (zlasti dionizične), kar pa seveda daleč prekaša našo današnjo bifejsko pivsko (ne)kulturo, ki je že na skrajni točki socialno problematičnega pijančevanja. Avtor poskuša odgovoriti na številna vprašanja o tem, kako sta vinska trta in vino vtkana v naše življenje. Kakšna je njuna fizična in kakšna psihična navzočnost, simbolna v zgodovinskem, materialnem, sociološkem pomenu, nenazadnje pa tudi v gospodarskem, kulturnem in verskem pomenu.
Vino nas spremlja že od prazgodovine. Tam kjer so izrazito bogata vinogradniška območja, so ohranili vse do danes vrsto navad, ki pomagajo človeku ohranjati tradicijo v
določenih obredih, praznikih, pa tudi praktičnih, delovnih kmečkih opravilih. Vse to izvira iz naravnih danosti, podnebja, geografskih razmer in iz načina življenja ljudi sicer, ki je neločljivo od tradicije in kulturnega izročila. Lahko bi rekli, da pomen vina iz dneva v dan raste, saj že v geografsko majhni Sloveniji vinarji iz posameznih pokrajin ljubosumno zagovarjajo kvaliteto svojih vin in njihovih znamenitosti. V tem kontekstu si lahko mislimo, kako se gledajo med seboj Madžari in Italijani, ki so si tekmeci v tokaju, pa Francozi s svojimi znamenitimi bordojci in chabliji, ki so tekmeci Nemcem z zlatimi vini iz Porenja in Mozele itd.
Seveda ima tudi Slovenija vse možnosti, da ob svojih vinih promovira mnoge dejavnosti in mnoga znanja, ki so združena v zahtevnih tehnologijah različnih gospodarskih in negospodarskih dejavnikov. Najprej je tu mišljen turizem, ki ima neizčprne možnosti, da predstavi vino kot del kakovostne ponudbe naše mlade države tudi bolj petičnim gostom, ki bodo v bodoče bržkone radi zahajali v naše kraje. Seveda je pri tem potrebno napraviti lepo število »majhnih korakov«.
Začnimo z vinsko cesto! Ne gre sicer zgolj zato, da bi kopirali severne sosede, vendar ne smemo pozabiti, da je Slovenska dežela svoje dni slovela po točenju vina »pod vejo«, kar je danes bolj ali manj obledel spomin. Predvsem pa bi bilo smotrno učinkoviteje združevati vinski turizem s kulturnim: muzejske razstave, obiski vinorod-
nih krajev, združeni z obiski kul-turno-zgodovinskih znamenitosti in vaških sejmov ipd. Vse to bi moralo biti usmerjeno tudi v negovanje družabnosti, saj so take oblike druženja najenostavnejša pot k bogatitvi mesebojnega sproščenega komuniciranja in navezovanja prijateljskih stikov. Lahko se povsem strinjamo z avtorjem, ki pravi, da je dandanašnji vino postalo umetnina. Poznavalci so razvili ta odnos v več smeri in na različnih ravneh. Eno od spoznanj iz tega odnosa je, da je vino del človeške kulture. Da bi razvijali vinsko kulturo in sprejemali dognanja sodobne znanosti ter gojili prijetno tradicijo druženja in omike omizja, so nastale tudi različne oblike povezovanja ljubiteljev vina in vinske kulture. Tako so naprimer leta 1989 v mariborskem vodnem stolpu, kjer se nahaja prva vinoteka slovenskih vin, ustanovili konvent sv. Urbana, njegov pretor je publicist in urednik Branko Avsenak. Velikoletno zasedanje je na god sv. Urbana (25. maj). Sestanejo se tudi na martino-vo (11. novembra) in na dan svetega Valentina (14. februarja), ko smejo biti v njihovi družbi tudi družice konventualov.
Ta prvi slovenski konvent bi lahko postal izhodišče tudi za druge kraje in pripomogel k obujanju obredne oblike čaščenja vina in vinske kulture, ki poleg ostalega omogoča družabnost, komunikativnost, izmenjavo misli, znanja, vtisov in kar je najpomembneje - doživljanje sočloveka, kar v današnjem brezčutnem svetu še najbolj pogrešamo.
BORIS GABERC
ureditev, nastajanje novega itd.) Taka je bila glasba, ki smo jo poslušali v četrtek, 15. oktobra, v muzeju Revoltella.
Prvi se je s svojo skladbo KAF-KIANA za harmoniko predstavil mladi glasbenik Corrado Rojac. Skladba se začenja z dolgim nizkim tonom, ki spominja na simboliko »zemeljskega tona« (Rojac je uporabil ton Fis, zemeljski ton je med G in G is). Ekspresionistična zvočno raztrgana psihoanalitična izpoved v disonančnih intervalih in akordih nad »zemeljskim tonom« in nadaljnja skoraj do groze stopnjevana napetost nas pripelje do lirične katarze in svetlobe odrešenja, ki se ne konča (zadnji interval zvečana oktava). Z izvedbo te skladbe je Corrado zopet dokazal, da sodi v sam vrh glasbenih poustvarjalcev resne glasbe na harmoniki. Skladba je bila v Trstu prvič izvedena.
Po razburljivi Corradovi glasbi smo prvič v Italiji poslušali skladbo za klavir in kitaro Musik fiir Sa-iten instrument und gitarre N. XVI. skladatelja Hartmuta Schmidta, ki sta jo izvrstno izvedla kitarist Pier-luigi Corona in pianist Corrado Gulin. Pianist je igral le glisande z nohti po klavirskih strunah. Ta skladba je bila podoba »ničesar«. Skladatelj ni z njo zavedno ali nezavedno ničesar povedal. Je to podoba človekove zavesti, ki je brez veselja in žalosti, brez idej, pa naj bodo pozitivne ali negativne?
Prvi del večera sodobne glasbe je sklenil Chromas ensemble - Trst (na sliki), ki ga sestavljajo odlični glasbeniki: Giorgio Marcossi - flavta, Lino Urdan - klarinet in Vojko Cesar - fagot. Umetniški vodja in dirigent ansambla je Adriano Mar-tinolli. Izvedli so Serenado za flavto, klarinet in fagot skladatelja Alojza Srebotnjaka. Čeprav je skladba nastala pred 20 leti (1961), ima v sebi svežino našega časa. Delo sem doživel kot večerni potep treh prijateljev, ki ima vsak svoje izvirne ideje. Vse tri se v posameznih stavkih povežejo v eno skupno misel šaljivosti, nagajivosti, ironije, liričnosti in zadovoljstva.
»Najmočnejša« skladba drugega dela koncerta je bila v Italiji prvič izvedena Pietra, verso, flauto za flavto, klarinet, fagot, violončelo in klavir skladatelja Giampaola Cora-la (violončelo je igral Čorrado Rojac). Skladatelj je celotno skladbo zgradil na štirih tonih. Iz njih je mojstrsko »izstisnil« pretresljivo izpoved. Skladba se začenja z nizkimi toni, ki spominjajo na grozeče zvonenje, ki napoveduje zbiranje temačnih »pokvarjenih« misli in idej. Z naraščanjem dinamike in hitrosti tempa preide glasba v »svečan« valček »pohabljencev«. Glasbeni tok je v največjem zamahu plesa prekinjen. Plesalci ostanejo sami, zapuščeni, brez cilja. Cora-lova glasba nas je z ekspresivnostjo zvočne izpovednosti pretresla.
V drugem delu smo poleg Cora-love glasbe poslušali še skladbo Le soleil del espoirs perdus skladatelja Clausa Agerja, ki je bila v Italiji prvič izvedena, in praizvedbo skladbe Marca Trevisanija Nune stans za klarinet, bas klarinet, flavto, fagot, violončelo, kitaro in klavir. Ob izvedbi te skladbe moramo posebej pohvaliti za odlično igranje basklarinetista Lina Urdanija, ki je imel vodilno vlogo.
K uspehu posameznih skladb in k uspehu celotnega glasbenega večera so v veliki meri prispevali prav vsi instrumentalisti, ki so izvrstno odigrali svojo vlogo, in dirigent, ki je glasbo vodil v jasnih interpretativnih podobah.
MIRKO SLOSAR
Ciril Zlobec o svoji knjigi
Zveza književnikov Primorske in Založba Artis iz Kopra priredita danes ob 17. uri v koprski Mali gledališki dvorani predstavitev knjige Cirila Zlobca Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko. Vprašanj za vse, ki jih bolj kot knjiga zanima vse okoli knjige, verjetno tudi tokrat ne bo manjkalo. Knjigo bo predstavil pesnik Tone Pavček. (B. Š.)
Jadran Farco v 1. kolu državnega mladinskega košarkarskega prvenstva
Benečani premočni za naše
Mladinske odbojkarske lige na Tržaškem
Naši v ospredju
Jadranovec Ivo Milič med lepim prodorom na koš na ponedeljkovi tekmi državnih mladincev proti beneškemu Scainiju.	(Foto Križmančič)
JADRAN FARCO - SCAINI	71:92
(38:42)
JADRAN FARCO: Bordon, Milič (0:2), Gregori 9 (2:2), Pettirosso 2, Briščik 2, Kapun, Pavlica 4 (2:2), Starec 10 (4:5), Tomšič 6, Rebula 38 (6:8), trener: Drvarič.
PON: Milič (40), Tomšič (43). TRI TOČKE: Gregori 1.
Proti predvsem fizično premočnim beneškim košarkarjem, ki so v svojih vrstah uvrščali kar pet dvometrašev, so se mladinci Jadrana Farco tri četrtine uspešno borili z gosti, v zadnji pa so morali priznati njihovo premoč.
Končna razlika v koših je za jadranov-ce sicer prehuda kazen, poraz pa je popolnoma zaslužen, saj se je Scaini iz Benetk predstavil v telovadnico »Ervatti« kot homogena, taktično in tehnično zelo dobra ekipa, pri kateri sta še posebno izstopala državni reprezentant Pizzolato in center Babetto.
Srečanje se je odločilo v začetku zadnje četrtine, ko so gostje v pičlih 5 minutah dosegli delni izid 14:4, zanesljivo povedli za 19 točk in tekme je bilo že tedaj konec. V prvi četrtini (pri državnih mladincih se igra štiri četrtine po 12 minut po zgledu meriške NBA) so bili naši celo v vodstvu tudi za 6 točk, prvih 12 minut pa sklenili z 21:22. Tudi v drugi je bil boj za vsako točko ogorčen, naposled pa so si gostje priigrali 4 točke prednosti (38:42). Tretji del je potekal v rahli premoči gostov (61:52), zadnjega pa so suvereno dobili Benečani, ki so imeli več enakovrednih menjav na razpolago in so bili tudi, predvsem pod košema boljši.
Od jadranovcev je predvsem izstopal Kristjan Rebula, ki je bil za beneško obrambo nerešljiva uganka, saj je dosegel kar 38 točk (16:24 pri metu za 2 točki in 6:8 pri PM), in tudi Mitja Starec je poka-zal lep napredek.
Že v prihodnjem kolu (ponedeljek, 26. t.m. ob 18.30 v Trstu, Ul. Locchi) bo na vrsti tržaški derbi Stefanael - Jadran Farco. (bi)
OSTALA IZIDA: San Dona - Stefanel 80:122; Benetton - Menta Piu Gorica 146:96.
LESTVICA: Benetton Treviso, Scaini Benetke in Stefanel Trst 2; JADRAN FARCO, Menta Piu Gorica in S. Dona 0.
DEŽELNI MLADINCI
NA GORIŠKEM DOM SIMEC - ROBUR
PALMANOVA 84:79 (30:31, 73:73)
DOM: Silič ,15, Skok 2, Pečanac 34, Zavadlav 15, Spacal 17, C o vi 6, Log-rasso 3, Primožič.
Domovci so pričeli mladinsko prvenstvo s spodbudnim uspehom nad ekipo Robur iz Palmanova. Kljub okrnjeni postavi so uspeli po enem podaljšku streti odpor Roburja.
Tekma je bila od vsega začetka zelo izenačena, saj so domovci imeli le nekaj točk prednosti, ki pa so jih mladi iz Palmanove nadoknadili tik ob zvoku sirene. V podaljšku pa so domovci z lepo igro v napadu in z zelo agresivno obrambo uspeli doseči nekaj točk prednost, ki so jih obdržali do konca.
Naj omenimo posebno dobro igro v napadu Mateja Pečanca, ki je bil tudi najboljši strelec. Ob njem pa je zelo dobro vodil ekipo Diego Silič. Vsekakor pohvalo zaslužijo vsi domovci.
(S. Primožič)
NA TRŽAŠKEM
CICIBONA - BOR RADENSKA 78:97
(37:54)
CICIBONA: Filipčič 5 (3:7), Punis 15 (6:9), Rudež 6, Barini 3 (1:4), Umer 2 (2:4), I. Bajc 13 (1:2), Škabar 18 (4:4), E. Bajc 4 (2:4), Korošic (0:2),Križmančič 10 (1:2); trener Jogan.
PM: 20:38. SON: 19. TRI TOČKE: Punis 1, Križmančič 1.
BOR RADENSKA: Simonič 18 (2:2), Vidali 4 (2:4), Debeljuh 10 (1:1), Verri 6, Giacomini 4, Cupin 7 (0:2), Bandi 1
(1:2), Porporatti 19 (1:1), Palmisano, Grbec 16, Samec 12 (0:1); trener Martini.
PM: 7:13. SON: 28. TRI TOČKE: Cupin 1, Debeljuh 1.
V prvem kolu deželnega mladinskega prvenstva sta se pomerili ekipi Bora in Cicibone, ki pa je v celoti sestavljena z vse, še do lanskimi, igralci svetoivanskega društva.
Igralci trenerja Martinija, ki sodijo med favorite tega prvenstva, so bili vsaj za razred boljši tekmec, cicibona-šem pa je treba priznati, da se niso predali in so se, kljub visokemu zaostanku v točkah, borili prav do zadnje sekunde. Oba trenerja sta dodelila visoko »minutažo« vsem igralcem, sodnika pa sta večkrat piskočila na pomoč očitno šibkejši postavi, kar je tudi omogočilo, da ni bila končna razlika prestroga za poražence.
Med posamezniki sta v vrstah Bora iztopala starejša Simonič in Debeljuh, presenetljivo učinkovito pa je zaigral Alan Porporatti, ki je bil ob koncu tudi najboljši strelec tekme. Pri Cici-boni je še najbolj zadovoljil Mitja Škabar, pohvale pa je vreden še Riki Punis. (VJ)
MLADINKE
VIRTUS - KOIMPEX	1:3
(7:15, 15:12, 0:15, 8:15)
KOIMPEN: Brisco, Brišnik, Cioc-chi, Ferluga, Fonda, Kosmina, Meri-ani, Milič, Spacal.
V svoji drugi prvenstveni tekmi je Koimpex osvojil drugo zmago. Naša ekipa je absolutno boljša od Virtusa, ki pa ga letos odlikuje oster servis. Pri Koimpexu je tokrat nekoliko pešal sprejem, ki je bil poleg podcenjevanja nasprotnic, tudi glavni razlog za poraz v drugem nizu. Vendar je ta delni neuspeh pozitivno vplival na naša dekleta, saj so v nadaljevanju zaigrala veliko bolj zbrano in Virtus je bil dobesedno brez moči, kar velja predvsem za 3. set, v katerem mu ni uspelo izbojevati niti točke.
MLADINCI
SLOGA - ZAULE	3:0
(15:9, 15:13, 15:2)
SLOGA: Germani, Glavina, Kralj, Marc, Metlika, Micalessi, Mijot, Ra-detti, Spetič, Stranj, Veljak, Volčič.
Slogaši so zmagali tudi v svoji drugi tekmi, čeprav še niso zaigrali tako kot znajo. Prvenstvo je šele na začetku in fantje se niso še otresli treme pred nastopi.
V nedeljo so vsekakor svojega nasprotnika v vsem prekašali. Ko so osvojili prvi niz, so si sicer privoščili "odmor", da je nasprotnik celo povedel s 13:3, slogaši pa so nato ostro reagirali, nanizali 12 zaporednih točk, to pa je Zaule tako zmedlo, da je v zadnjem nizu v bistvu le sprejemal pobudo razigranih slogašev.
(INKA)
2. KOLO
PALLAVOLO TS - BOR FURLANI 3:0 (15:1, 15:6, 15:12)
_ BOR FURLANI: Furlanič, Čuk, Šušteršič, Furlani, Pieri, Talotti, Do-mio, Pertot, Smotlak, Sancin.
Nastop na drugi prvenstveni tekmi morajo mladi borovci čimprej pozabiti. Sam začetek je bil obupen, zgledalo je, da niso nikoli igrali odbojke. V drugem setu so nekoliko izboljšali svojo igro, a so jih pokopali zgrešeni servisi (več kot polovico vseh). Boljši je bil tretji set, v
katerem so »plavi« vendarle pokazali borbeno igro, vendar je bil nasprotnik objektivno boljši, saj ne smemo pozabiti, da je Pallavolo lanskoletni zmagovalec v tej in mlajši kategoriji.
Lahko še rečemo, da borovci kažejo napredek, začeti pa bi morali bolj sampoazvestno in ne stopiti na igrišče že vnaprej usojeni v poraz.
(M.Š)
3. KOLO
BOR FURLANI - ZAULE	1:3
(15:6, 8:15, 6:15, 13:15)
BOR FURLANI: Furlanič, Čuk, Šušteršič, Furlani, Pieri, Talotti, Do-mio, Pertot, Smotlak.
Z malo športne sreče bi plavi lahko proti starejšim nasprotnikom izsilili »tie break«. V četrtem nizu so namreč nadoknadili visok zaostanek (12:7) in se tekmecem približali na 12:13 in 13:14.
Borovci vsekakor niso igrali slabo. Treba je vedeti, da so za to kategorijo izredno mladi (razen Domia so vsi letniki 1978), zato jim te tekme služijo le za nabiranje izkušenj in kot priprava na prvenstvo »dečkov«. (M.Š.)
Na sliki D. Križmančiča posnetek z mladinske tekme Sloga - Zaule.
Slovenske nogometne ekipe igrajo v raznih mladinskih prvenstvih povsem zadovoljivo
Najmlajši Primorja A na prvem mestu lestvice
DEŽELNI MLADINCI
SKUPINA C
, IZIDI 4. KOLA: Costalunga - PRIMORJE 4:1; Monfalcone - San Canzi-an prek.-, Lucinico - Union 91 2:1; JU-VENTINA - San Sergio prek.; Ronchi - Pro Gorizia 3:0; Itala San Marco -San Luigi 2:1; San Giovanni - fortitudo 7:0; Trivignano - Cormonese 2:3.
LESTVICA: San Giovanni 8; Cormonese, Ronchi in Union 91 6; San Sergio, San Luigi in Costalunga 5; JVUENTINA in Itala San Marco 4; San Canzian, Pro Gorizia, Trivignano in Lucinico 2; PRIMORJE, Monfalcone in Fortitudo 1.
PRIHODNJE KOLO: PRIMORJE -Lucinico, Union 91 - JVUENTINA.
POKRAJINSKI MLADINCI
IZIDI 3. KOLA: Muggesana - Portu-ale 2:2; Domio - Edile Adriatica 0:1; Olimpia - S,. Andrea 5:0; Zaule - Don Bosco odlož.; Chiarbola - Ponziana 1:2; Campanelle - Opicina 2:4; ZARJA prosta.
LESTVICA: ZARJA in Edile Adriatica 5; Olimpia, Opicina in Ponziana 4; Domio in Muggesana 3; Portuale 2; Chiarbola in S. Andrea 1; Zaule, Campanelle in Don Bosco 0.
PRIHODNJE KOLO: Opicina - Zarja.
POKRAJINSKI NARAŠČAJNIKI
IZIDI 4. KOLA: PRIMORJE - Zaule 1:0; Don Bosco - San Sergio 1:6; S. Andrea - Montebello 4:3; Ponziana - Chiarbola 4:0; Fortitudo - Olimpia 1:1; Portuale - S. Giovanni 0:0; Campanelle
-	Esperia 4:1.
LESTVICA: Portuale 7; PRIMORJE, S. Andrea in S. Sergio 6; Ponziana in Olimpia 5; Campanelle in Fortitudo 4; S. Giovanni 3; CGS, Don Bosco, Chiarbola in Zaule 2; Montebello, Esperia 0.
PRIHODNJE KOLO: Chiarbola -PRIMORJE.
NAJMLAJŠI
IZIDI 4. KOLA: PRIMORJE B - PRIMORJE A 0:1; Esperia - S. Canzian prelož.; Fani - Costalunga 3:3; Chiarbola - Ati. Muggesana 0:3; Fortitudo -Triestina 1:0; Montebello - Domio 9:0; CGS - Portuale 0:0.
LESTVICA: PRIMROJE A in Ati. Muggesana 8; Fortitudo 6; Costalunga 5; Montebello in Triestina 4; Portuale 3; PRIMORJE B 2; Fani Olimpia, CGS, Chiarbola in Domio 1; San Canzian in Esperia 0.
PRIHODNJE KOLO: PRIMORJE A
-	Fortitudo; Ati. Muggesana - PIR-MORJE B.
OmCMA F«p0 MECCANCA
' LpKATf^^Ajh^i
SERRAMENT flflk 0 fRfcg
ISOlANTl	mt čl
mm
Posnetek z derbija Primorje B - Primorje A.
(Foto Križmančič)
obvestila - obvestila - obvestila
ŠD MLADINA -SMUČARSKI ODSEK vabi vse, ki bi se radi seznanili s sezonskim smučarskim programom 1992/93, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 21. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu.
SPDT - MLADINSKI ODSEK prireja 25. oktobra 3. zamejsko tekmovanje v orientiringu. Zbirališče ob 8.30 pred telovadnico v Zgoniku. Udeleženci se lahko prijavijo na sedežu ZSŠDI ali po telefonu na št. 55180 ali 30 minut pred startom. Vabljeni!
SK BRDINA
obvešča vse starše tekmovalcev, da bo sestanek 21. t.m. ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah.
SK BRDINA
organizira sejem smučarske opreme, ki bo 6., 7. in 8. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje opreme
bo v četrtek, 5. novembra, od 18. do 20. ure.
SK BRDINA
sporoča, da je sedež odprt za razne informacije ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 25. t.m. »2. kraški suhi slalom«, ki bo na zasebnem terenu blizu nogometnega igrišča v Velikem Repnu, s pričetkom ob 10. uri. Informacije dobite na tel. št. 212859.
ŠZ BOR
obvešča, da je za žensko rekreativno telovadbo ob sredah (ob 10.20) in ob sobotah (ob 9.30) še nekaj prostih mest. Interesentke se lahko prijavijo pred začetkom vadbe.
ŠD SOKOL
obvešča, da se je v nabrežinski občinski telovadnici pričela vadba mi-niodbojke za deklice, rojene leta
1981 in mlajše, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16. ure. Treningi za naraščajnice (letnika 1979 in 1980) pa so ob sredah in petkih, s pričetkom ob 14. uri.
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljujejo tečaji na plastični stezi v Nabrežini. Drugi tečaj za začetnike se bo začel 27. t.m., drugi izpopolnjevalni tečaj pa začetka novembra. Dan bomo naknadno javili. Pohitite s prijavami na tel. št. 220423 ob večernih urah. Na razpolago je še nekaj mest.
SK DEVIN
organizira tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki bo 14., 15. in 16. novembra v dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
SK DEVIN
obvešča, da se 21. t.m. prične telovadba v telovadnici osnovne šole v Devinu s sledečim urnikom: ob sredah predsmučarska od 18.00 do
19.15, za odrasle od 19.15 do 20.30 in ob petkih predsmučarska od 18.00 do 19.30, za odrasle od 19.30 do 21. ure. Za informacije tel. Brunu Škerku na št. 200236 ob večernih urah ali neposredno v telovadnici.
ŠK KRAS
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da so redni treningi namiznega tenisa za začetnike v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prijavite se lahko neposredno pred treningom, Vabljeni!
ŠK KRAS
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da bo v kratkem stekla v večernih urah vadba namiznega tenisa za rekreativce v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku. Vse informacije dobite v tajništvu društva ob ponedeljkih od 18. do 20. ure, tel. 229477, ali pri trenerju Šercerju vsak dan od 16.30 do 20.30.
Pokalno rokometno tekmovanje
Zmaga Krasovih predstavnikov
CALDOGNO - KRAS 17:21
(7:12)
KRAS: Rossi, Klinc, Purič 3, Oberdan 5, Milič 4, Vremec 5, Raseni 1, Pertot 3.
Krasovi rokometaši so si na gostovanju v Caldognu pri Vi-cenzi, v okviru tretjega kola pokalnega tekmovanja končno izborili okrnjeni postavi, (najvidnejši sta bili odsotnosti Kozloviča in Čebulca), maloštevilni prisotni pa so vseeno pokazali dokajšnji napredek v igri.
V prvem polčasu naši niso prav nič štedili z močmi, kljub temu da niso imeli na klopi nobene menjave. Z zagrizenostjo, ki je dosedaj letos še niso pokazali, so si priigrali večjo prednost, ki jim je v nadaljevanju srečanja omogočala bolj sproščeno igro. Naši so prepričljivo branili prednost vse do zadnjih minut, ko so ostali brez dveh izključenih igralcev, prednost krasovcev pa je bila takrat previsoka, da bi lahko nasprotniki uspešno izkoristili številčno premoč.
Za Krasovo člansko ekipo je tokrat prvič nastopil 16-letni Aleksander Purič, ki je dosegel tri gole in si zagotovil mesto v letošnji postavi. Stebra letošnje postave bosta prav gotovo še Alan Oberdan, ki se je tokrat zelo dobro odrezal v zanj novi vlogi desnega beka in Marko Pertot, ki je po odhodu Sardoča ostal edini pravi pivot v Krasovi ekipi.
Krašovci bodo v nedeljo igrali še zadnjo pokalno tekmo, in sicer proti lanskemu drugo-ligašu Mezzocorona, čez dve nedelji pa bo že na sporedu prvo kolo prvenstva C lige.
(Pjotr)
V sinočnji anticipirani prvi tekmi drugega kola v nogometnem pokalu UEFA proti Panathinaikosu
PANATHINAIKOS - JUVENTUS	0:1 (0:0)
STRELEC: Platt v 69'
PANATHINAIKOS: VVandzik, Apostolakis, Uzuni-dis, Christodolou, Kalitzikis, Mavridis, Antoniu, War-zycha, Franceskos, Maragos.
JUVENTUS: Peruzzi, Torricelli, D. Baggio, Galia, Kobler, Carrera, Conte, Platt, Ravanelli (v 53' Casi-raghi), R. Baggio, Moller.
SODNIK: Karlsson (Šve); OPOMIN: Kobler in D. Baggio; GLEDALCEV: približno 70 tisoč.
ATENE Trener Panathinaikosa Ivica O sim je priznal, da je Juventus zmagal zasluženo, saj bi lahko dosegel še en gol. Pristavil je, da rezultat njegovemu moštvu ne daje veliko možnosti za uvrstitev v 3. kolo, vendar je dodal, da je v nogometu vse mogoče. Istega mnenja, in sicer, da kvalifikacije nimajo še v žepu, je bil tudi Trapattoni. Po njegovem mnenju so tekmo odločile tehnične značilnosti in večja klasa nekaterih igralcev Juventusa, ki se je tako rešil »prekletstva« stadiona v Atenah, kjer doslej ni imel sreče (leta 1983 je izgubil pokal prvakov proti Hamburgerju, ko je Magath premagal Zoffa, pred petimi leti pa ga je prav Panathinaikos izločil iz pokala UEFA, potem ko je sodnik razveljavil zadetek Magrina, ki je bil po splošnem mnenju povsem regularen).
Obe ekipi sta nastopili brez svojih najboljših napadalcev, Grki brez Sarakosa (poškodba), Italijani brez Viallija (obudila se mu je bolečina na levi nogi). Tako sta trenerja morala uvesti nekaj sprememb v napadalni vrsti. Prvi polčas se je iztekel brez posebnih nevarnosti za Peruzzija, medtem ko so črno-beli imeli nekaj priložnosti. Roberto Baggio je že v 3. minuti zaposlil poljskega vratarja Wandzyka, v 24. minuti pa je z neposredne bližine vrat streljal visoko. Grki so s svoje strani vseskozi napadali, vendar dokaj urejeno, pri čemer se pozna Osimova roka.
V drugem polčasu je Casiraghi zamenjal Ravanel-lija, saj v protinapadu Juventus ni bil posebno učinkovit (Ravanelli pač ni Vialli...). Tekma se je razvnela v 12. minuti, ko je Warzycha od blizu silovito streljal, Peruzzi pa je skoraj čudežno obvaroval svoja vrata. Panathinaikosu je to vlilo novih moči, vendar se je kmalu »streznil«, ko je Baggio zadel vratnico. Mrzel tuš, ki je Grke dobesedno spravil na kolena, pa je bil zadetek Platta: Panathinaikos si po golu ni več opomogel.
Razumljivo se je v Juventusovem taboru najbolj veselil Anglež Platt, igralec, ki je trenutno najbolj v središču govoric med črno-belimi: »Prijajo mi čestitke za zadetek,« je menil Platt, »vendar treba na vse hitro pozabiti, kot smo pozabili na domači 0:0 proti Brescii. Treba namreč že misliti na naš nedeljski nastop proti Interju, proti kateremmu moramo zmagati. Prepričan sem, da se nam ne bo poznala utrujenost s tekme v Atenah.«
Danes Milan, Parma, Roma in Napoti, jutri pa še Torino
Pierre Papin
Medtem ko je Juventus (pokal UEFA) igral včeraj, a Torino (prav tako UEFA) bo zaposlen jutri na domačem terenu proti moskovskemu Dinamu, bodo ostala štiri italijanska moštva v evropskih pokalih igrala danes.
Milan (pokal prvakov) bo gostoval pri bratislavskem Slovanu, ki je gotovo močnejši kot ljubljanska Olimpija, s katero se je Capellovo moštvo pomerilo v prvem kolu, vendar ne bi smelo za Van Bastna in tovariše predstavljati prehude ovire. Kljub temu trener Capello opozarja na previdnost. Doma bodo ostali poškodovani Evani, Rijkaard, Eranio, Savičevič ter Filippo Galli. Ostali bodo odpotovali v Bratislavo, tudi Gullit, ki pa mu je Capello namenil kolo počitka. Trojico tujcev bodo tako sestavljali Van Basten, Boban in Papin.
V pokalu pokalnih zmagovalcev bo Parma gostila portugalsko Boa-visto. Po mnenju trenerja Boaviste Joseja Manuela Silve imata ekipi enake možnosti, da se prebijeta v
naslednje kolo. Vsekakor je podčrtal, da so se letos zaradi finančne stiske morali odpovedati najboljšim igralcem, medtem ko se je Parma letos poleti okrepila. S svoje strani je Scala odkrito priznal, da ne bodo za vsako ceno skušali zmagati ali celo brezglavo silili v napad. Očitno se noče izpostavljati protinapadom Portugalcem.
V pokalu UEFA bosta igrala Na-poli in Roma. Morebitni uspeh bi bil izrednega pomena zlasti za Nea-peljčane, ki se jim slabo godi v domačem prvenstvu (tvegajo tudi v italijanskem pokalu). V primeru, da jim danes spodleti proti Pariš St. Germainu, bi se kriza poglobila, prvi pa bi zanjo plačal trener Ranie-ri. Predsednik Ferlaino ga včeraj ni neposredno omenil, a njegove besede so bile zgovorne: »V nogometu je vse odvisno od rezultatov.« Poleg vsega ima Ranieri še smolo, saj Car-bone, Tarantino in Cornacchia ne bodo igrali zaradi poškodb. Vse to pa ne pomirja Artura Jorgeja, trenerja pariške enajsterice: : »Bojim se Napolija in njegove publike. Za nas bo srečanje težko, čeprav imata moštvi približno enake možnosti, da se prebijeta naprej. Napoli je boljši v napadu, mi pa v obrambi. Vsekakor ni prav, da se ekipi srečata že v 2. kolu. Tekma bi sodila v polfinale, če ne celo v finale.«
Roma pa bo gostila švicarski Hrasshoppers. Boškov nima težav z moštvom, po zadnjih visokih zmagah na domačem terenu (4:2 proti Fiorentini v italijanskem pokalu in 4:1 v prvenstveni tekmi proti Interju) je vzdušje v moštvu odlično, Boškov pa zatrjuje, da nasprotnika, ki ga vodi izkušeni Beenhakker, nikakor ne gre podcenjevati: naš cilj je zmaga, ne da prejmemo gola, trdi izkušeni Vojvodinčan. S svoje strani je Beenhakker dejal, da ceni Romo, a se je ne boji.
POKAL PRVAKOV		
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
IFK Goteborg (Sve) - Lech Poznan (Pol)	danes	4.11.
Glasgovv Rangers (Sko) - Leeds (Angl)	danes	4.11.
Slovan Bratislava (ČSFR) - Milan (It)	danes	4.11.
Dinamo Bukarešta (Rom) - Olympique (Fr)	danes	4.11.
Bruges (Bel) - Austria Dunaj (Av)	danes	4.11.
Sion (Svi) - Porto (Por)	danes	4.11.
AEK Atene (Gr) - PSV Eindhoven (Niz)	danes	4.11.
CSKA Moskva (Rus) - Barcelona (Sp)	danes	4.11.
POKAL POK. ZMAGOVALCEV		
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Luzern (Svi) - Feyenoord (Niz)	danes	4.11.
Monaco (Fr) - Olympiakos Pirej (Gr)	danes	4.11.
Aarhus (Dan) - Steaua Bukarešta (Rom)	danes	4.11.
Trabzonspor (Tur) - Atletico Mad. (Sp)	danes	4.11.
Admira VVacker (Av) - Antverpen (Bel)	danes	4.11.
Spartak Moskva (Rus) - Liverpool (Angl)	danes	4.11.
VVerder (Nem) - Sparta Praga (ČSFR)	danes	4.11.
Parma (It) - Boavista (Por)	danes	4.11.
POKAL UEFA		
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Vitoria Guimares (Por) - Ajax (Niz)	danes	4.11.
Napoli (It) - Pariš St. Germain (Fr)	danes	4.11.
Kaiserslautern (Nem) - Sheffield (Angl)	3:1	4.11.
Frem Copenhagen (Dan) - Real Zar. (Sp)	jutri	4.11.
Panathinaikos (Gr) - Juventus (It)	0:1	4.11.
Hearts (Sko) - Standard Liege (Bel)	danes	4.11.
Auxerre (Fr) - CF Copenhagen (Dan)	danes	4.11.
Real Madrid (Sp) - Torpedo Moskva (Rus)	danes	4.11.
Borussia Dortmund (Nem) - Celtic (Sko)	1:0	4.11.
Vitesse Arnhem (Niz) - Malines (Bel)	danes	4.11.
Roma (It) - Grasshoppers (Svi)	danes	4.11.
Fenerbache (Tur) - Sigma Olom. (ČSFR)	danes	4.11.
Eintracht Fr. (Nem) - Galatasaray (Tur)	danes	4.11.
Torino (It) - Dinamo Moskva (Rus)	jutri	4.11.
Benfica (Por) - VAČ Samsung (Madž)	danes	4.11.
Anderlecht (Bel) - Dinamo Kijev (Ukr)	danes	4.11.
Povratne tekme bodo 4.11.; osmine finala pokala UEFA bo 25.11. in 9.12.; tekme polfinalne skupine pokala prvakov bodo 3.3., 17.3., 7.4. in 21.4.; četrtfinale pokala pokalnih zmagovalcev in UEFA bo 3. in 17.3., polfinale 7. in 21.4.; finalni tekmi pokala UEFA bosta 5. in 19.5.; finale pokala pokalnih zmagovalcev bo 12.5.; finale pokala prvakov bo 26.5.
V1, kolu Davisovega pokala 1993
Italija - Brazilija
LONDON — Na poti Italije v Davisovem pokalu se je znova znašla Brazilija. Včeraj so namreč izžrebali Pare 1. kola svetovne skupine Davisovega pokala 1993, ki bo od 26. do Ž8. marca, »azzurri« pa bodo igrali Proti istim nasprotnikom, s katerimi So leto izgubili (4:1) v četrtfinalnem srečanju v kraju Maceič. Tokrat pa bo srečanje v Italiji.
. Ostali pari: Avstralija - ZDA^ Indija - Švica, Avstrija - Francija, Španija - Nizozemska, Švedska - Kuba, banska - ČSFR in Rusija - Nemčija.
Sedeža za srečanje med Italijo in Brazilijo niso še določili, gotovo pa igrišče s hitro površino. Po mne-jrju Panatta čaka »azzurre« težka na-j_°9a, predvsem s psihološkega vidika: »Grenki porazi, kot tisti, ki smo 9a doživeli v Braziliji,« je menil Pa-jjatta, »vedno vplivajo na igralce. Boleg tega so se naši bodoči nasprotniki precej izboljšali tudi na bRrih površinah. Kar na takem tere-Pu izgubi Oncins, nadoknadi Mat-tar.«
vič v svetovni skupini. Tudi Kuba, ki bo igrala proti Švedski, je novinec v teniški eliti, okoristila pa se je s penalizacijo Jugoslavije, ki se je znašla v evro-azijski coni, skupina 3.
Scalfaro sprejel športnike
RIM — Predsednik republike Os-car Luigi Scalfaro je včeraj na Kvi-rinalu sprejel ministrskega predsednika Amata, predsednika CONI Gattaia, glavnega tajnika CONI Pescanteja ter tekmovalce in vodstveno osebje, ki so prejeli kolajne za tekmovalne zasluge in zlate zvezde za športne zasluge, in pa dobitnike kolajn na olimpijskih igrah v Barceloni.
De Petri spet v Italiji
BERGAMO — Včeraj so v Italijo pripeljali Alessndra De Petrija, ki se je s svojo yamaho hudo ponesrečil na 9. etapi avto-moto »rallyja faraonov« v Egiptu. Zdravstveno stanje italijanske motociklista je še vedno hudo. Kot pravi zdravniško poročilo, so mu odvzeli vranico in je delno še v nezavesti, udarce pa ima tudi po drugih delih telesa.
Med najvišjimi donosi na tržišču
■
Možnost odbitka pri davkih
■
Maksimalna prilagodljivost
To so nekatere značilnosti zavarovanja
PREVtDENZA
Nov način varčevanja z zavarovanjem
Pojasnila in osebne predračune dobite v agenciji Noricum Vita
v Trstu - Ul. Valdirivo 21 - Tel. (040) 367700 v Gorici - Ul. Morelli 36/38 - Tel. (0481) 536360
Na državnem namiznoteniškem turnirju v Tolentinu
Krasovi zastopniki so se odrezali v res močni in številni konkurenci
Postaja utečena praksa, da se Kra-sov namiznoteniški podmladek vrača z državnih turnirjev s pokali. Tako je bilo tudi tokrat, na drugi vsedržavni preizkušnji mladinskih kategorij v Tolentinu, od koder so prišli utrujeni od dolge poti, a zadovoljni z uvrstitvami: Katja Milič s prvim mestom med naraščajnicami, Erika Radovič s tretjim v isti kategoriji ter Vanja Milič s 3. mestom med deklicami. Dodati pa je treba še druge dobre uvrstitve Šercerjevih varovank in varovancev.
Turnir v Tolentinu je imel večje razsežnosti, saj so na njem tekmovali pingpongaši iz vse Italije, tako da je bila tudi konkurenca številnejša. Zlasti je bila močna pri pionirjih, kjer je Gorazd Milič nastopil med dečki, Peter Santini pa med naraščajniki. Oba sta zasedla tretje mesto v skupini, kar pa ni zadostovalo za uvrstitev v finalno skupino.
Preboj pa je uspel vsem trem Kraševim deklicam: Vanji, Nataši in Nini Milič. Vanja je uspešno prestala tudi četrtino finala - premagala je Bisaccionijevo (AR) in zatem zgubila z 2:1 v setih z drugouvrščeno Cal-liarijevo iz Bočna in s tem segla po bronu. Nataša in Nina Milič sta se v četrtfinalu srečali s prvouvrščeno Balbenijevo oz. s tretjeuvrščeno Ma-ceanovo. S tem sta se krasovski uvrstili na peto oz. šesto mesto. Njuna dobra igra jima je tako prinesla pomembne kvalifikacijske točke.
Vse tri Krasove naraščajnice so se srečale finalnem delu, potem ko so izšle kot zmagovalke skupin. V četrtini finala je Erika Radovič premagala svojo klubsko soigralko Ivano Stubelj in se v polfinalu pomerila z igralko iz svojega tabora, Katjo Milič. Po treh setih je Miličeva obrnila tekmo v svojo korist ter zatem premagala še Armelleievo. Erika si je s tem zaslužila bron, Ivana pa 5,-S.mesto.
Katja Milič
Bersanova zmagala na turnirju v Molfetti
Krasovi drugokategorniki so konec tedna tekmovali v Molfetti, na drugem turnirju absolutnih kategorij. Zmagovalka druge kategorije je bila Ana Bersan, ki je letošnjo sezono prestopila v Krasove vrste. Sprememba okolja deluje nanjo očitno pozitivno, saj je skupaj z Moniko Radovič dosegla tudi 3. mesto v dvojicah absolutno, Radovičeva pa je osvojila še tretje mesto posamezno med drugokategornicami. Biserka Simoneta je imela težavno skupino, v kkateri so bile Bosijeva, nad katero je edino slavila zmago, ter Crespijeva in kasneje dugouvrščena Pariettijeva. Monika in Ana sta igrali tudi v absolutni kategoriji posamezno, kjer sta jima stali nasproti članici državne reprezentance Arisi-jeva (nosilka državnega naslova) in Merendpva. Proti ebema sta krasov-ki, ki nosita št. 12. oz. 14. na jakostnih lestvicah drugokategornic, pokazali dober odpor
Igor Milič je bil 9. nosilec tabele, dokončno pa se je uvrstil med 32-te-rico drugokategornikov. V skupini je bil uspešen nad De Palmom in Pinnom, v finalni skupini pa ga je izločil mladi a talentirani Piacenti-ni- (jj)
Mladi slovenski košarkarji na turnejo v ZDA
V začetku novembra bo drugi del kvalifikacij za košarkarsko EP, v tem času tudi klubi ne igrajo v vseh evropskih pokalih, 15. novembra pa odhaja na ameriško turnejo tudi mlada slovenska reprezentanca (do 21 let). Pod vodstvom trenerjev Lada Gorjana in Zorana Martiča, vodja odprave bo Boris Kristančič, naj bi v ZDA odšlo deset najboljših mladih slovenskih košarkarjev, ki bodo v desetih dneh odigrali kar devet tekem proti univerzitetnim moštvom. Iz Smelta Olimpije se bosta iz članske ekipe selekciji priključila še dva košarkarja, najverjetneje Kraljevič in Gorenc, Horvat in Daneu pa bosta konec meseca že nastopila v skupini evropskih pokalnih zmagovalcev. Kandidati za turnejo v domovini košarke so še Zaletel in Šetina (Smelt Olimpija), Živa-novič in Igor Matijevič (Sateks Maribor), Bačar in Ademi (Optimizem Postojna), Duščak, Kunc in Leban (Litostroj Slovan), Rado Trifunovič (Helios Domžale), Narat (CKS) in Tušek (Triglav).
Od 16. do 25. novembra bo tako slovenska selekcija igrala proti Northern Arizoni, Southern Utahu, Utah Steteu, University of Utahu, Weber Steteu, Brigham Voungu, University South Floridi, Stenson University ter University South Alabama.
Članska reprezentanca Slovenije pa bo 7. in 8. 11. v Kaposvaru igrala z Madžarsko, 13. in 14. pa v Ljubljani in Mariboru proti Italiji. Poleg "olimpijcev" so kandidati za A selekcijo še Čurčič, Ademi, Jelnikar, Alen Dornik in Bačar. (Jure Zorčič)
Umrl Aldo Giordani
MILAN — V Milanu je v starosti 68 let umrl športni novinar Aldo Giordani, znani televizijski komentator košarkarskih tekem. Giordani je kljub neozdravljivi bolezni do zadnjega nadaljeval s svojo dejavnostjo. Pogrem bo v zasebni obliki danes v Milanu.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202.
OglasiM trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o./Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Novi sistem zdravstvenega zavarovanja, ki bo veljal s prihodnjim letom bo Slovence močno udaril po žepu
MARIBOR — Čeprav bo novi sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki bo začel veljati na začetku naslednjega leta, močno »udaril po žepu« domala vse dosedanje zavarovance, velika večina državljanov Slovenije zelo malo ali nič ne ve o novem sistemu zdravstvenega zavarovanja. To je pokazala anketa, ki so jo izvedli dijaki ene izmed mariborskih srednjih šol. Veliko število anketiranih, ki bodo že od 1. januarja naslednjega leta naprej morali sami plačevati nekatere zdravstvene storitve, ki so bile po stari zakonodaji brezplačne, sploh ne vedo, da je v Sloveniji že februarja stopil v veljavo novi zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki ga je sprejel slovenski parlament.
V Sloveniji se je v minulih dveh letih po uvedbi parlamentarne demokracije in po osamosvojitvi ter po vojni za Slovenijo toliko zgodilo in toliko sprememnilo, da veliko državljanov navajenih starega »delegatskega sistema odločanja«, ko so »vsi odločali o vsem« po »širokih javnih razpravah« v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, ne opazi sprememb v zakonodaji takrat, ko jih sprejme slovenski parlament, pač pa šele tedaj, ki se z njimi sreča v vsakodnevnem življenju . Kakor kaže anketa mariborskih dijakov tako še vedno mnogo Slovencev niti ne ve, da se je v Sloveniji že v temelju spremenil sistem zdravstvenega zavarovanja, ki bo poslej urejen podobno kakor v razvitih državah Evrope. Morda pa je po privatizaciji družbenega stanovanjskega fonda ravno uvedba novega sistema zdravstvenega zavarovanja druga največja ekonomska postsocialistična reforma v
Sloveniji, ki jo bodo občutili domala vsi ljudje.
V letih »razcveta socialističnega samoupravljanja« so bile v Sloveniji vse zdravstvene usluge brezplačne - na področju zdravstva je vladala takore-koč »neomejena solidarnost«. S časom, ko se je gospodarska kriza začela poglabljati, pa so zdravstveni zavarovanci v Sloveniji začeli plačevati takozva-no »participacijo« za zdravstvene storitve. Višina »participacije« je bila »politično dogovorjena« in ne ekonomsko utemeljena, pač glede na trenutne socialne razmere in zmožnosti ljudi. Tudi sistemsko »participacija« ni bila utemeljena kakor sofinanciranje zdravstvenih storitev, pač pa zlasti kakor ukrep, ki naj preprečuje, da bi namišljeni bolniki ali delomrzneži zlorabljali sistem brezplačnih zdravstvenih uslug.
Novi sistem zdravstvenega zavoro-vanja v Sloveniji pa je temeljito zmanjšal obseg brezplačnih zdravstvenih storitev za takozvane »obvezne zavarovance« - le-ti bodo morali za večino zdravstvenih storitev od 1. januarja naprej plačevati od 1 do 55 odstotkov ekonomske cene. Gre torej za veliko spremembo: doslej je večina državljanov Slovenije, ki so bili in so še vedno »obvezno« zdravstveno zavarovani, uživala v času bolezni brezplačno domala vse zdravstvene storitve, poslej pa bodo dosedanji »obvezni« zavarovanci brezplačno deležni samo najnujnejših zdravstvenih storitev, vse dodatne storitve pa bodo morali tudi dodatno plačati, Kdor bo želel še naprej v času bolezni dobivati vse zdravstvene usluge brezplačno, se bo moral
prostovoljno dodatno zavarovati, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje v Sloveniji ali pri kateri od zavarovalnic.
V naslednjem letu bodo vsi, ki so bili doslej normalno »obvezno zavarovani« po novem pa bodo »samo obvezno zavarovani«, morali del cene zdravstvenih storitev plačati sami - koliki del cene pa bodo morali plačati, pa bo odvisno od tega ali se bodo poškodovali na delu, ali se bodo poškodovali izven dela ali pa bodo zboleli. Tako bodo denimo »obvezni zavarovanci« v primeru bolezni za nenujen prevoz z reševalnim avtomobilom morali plačati 40 odstotkov ekonomske cene, za zoboprotetično zdravljenje 50 odstotkov, za očesne pripomočke 30 odstotkov, za zdravila s »pozitivne liste« 20 odstotkov, za zdravila z »vmesne liste« 50 odstotkov, za zdravljenje zob 15 odstotkov, za specialistično ambulantne storitve 5 odstotkov, za zdravljenje v tujini 1 odstotek, za zahtevne oipera-tivne posege 1 odstotek ekonomske cene in podobno. Največ odstotkov ekonomske cene zdravstvenih uslug bodo »obvezni« zavarovanci plačali, če se bodo poškodovali »izven dela«, najmanj pa, če se bodo poškodovali »na delu«.
Koliko bodo morali plačevati zdravstvene uluge v naslednjem letu pa si ne znajo izračunati niti tisti zavarovanci, ki so doslej uspeli prečitati in preštudirati novo zakonodajo o zdravstvenem zavarovanju . Glede na relativno visoko inflacijo v Sloveniji namreč zdravstvene ustanove še niso določile cen zdravstvenih uslug za naslednje leto. Tako nekateri ljudje že vedo kakšen odstotek cene posamezne
zdravstvene usluge bodo morali plačati, ne vedo pa koliko tolarjev bo to zneslo...
Očitno prav zaradi tega tudi večina zavarovalnic odlaša z objavo različnih vrst dodatnega zdravstvenega zavarovanja, čeprav so se na televiziji že začele pojavljati reklame posameznih zavarovalnic. Tako je denimo zavarovalnica »Adriatic« začela objavljati spot: »Pazite se usodnih sprememb, ki jih prinaša 1. januar 1993. Varujte svoje zdravje!« Očitno niti tako dramatično sporočilo doslej številnih Slovencev ni vzpodbudilo, da bi se pobliže seznanili z novo zakonodajo zdravstvenega zavarovanja.
V »obveznem zavarovanju« bo po novem zavarovancem v celoti zagotovljeno samo zdravljenje poškodb na delu, preprečevanje in zdravljenje raka, sladkorne bolezni, multiple skleroze, živčno mišičnih bolezni ter nekaterih drugih težjih bolezni, zdravljenje otrok, učencev in študentov, varstvo žena v zvezi z načrtovanjem družine, nosečnostjo in porodom ter najnujnejša medicinska pomoč in še nekatere zdravstvene storitve.
Novi sistem zdravstvenega zavarovanja ljudi v Sloveniji ne bo samo »udaril po žepu« pač pa jih bo »udaril tudi po glavi«. V časih socializma v Sloveniji sicer nikoli ni bila uresničena parola o »popolni enakopravnosti ljudi« pri zdravstvenih uslugah, vendar pa je bilo načelo o »enakopravnosti in neomejeni solidarnosti« v zdravstvu zapisano v vseh uradnih dokumentih in zakonih - privilegiji in pojavi korupcije so predstavljali stranpot od zapisanega.
Poslej pa se bodo državljeni Slovenije lahko poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja zararovali še dodatno in to za različen obseg brezplačnih zdravstvenih storitev. Glede na to, kako se bodo zavarovali, bodo ljudje v primeru bolezni ali poškodb deležni tudi različnega obsega zdravstvenih storitev ter s tem različnega tretmaja v zdravstvenih ustanovah. To pa bo novost, ki jo večina danes živečih državljanov Slovenije ni še nikoli doživela, saj so ravno v zdravstvenih ustanovah in bolnišnicah pacienti nenehno »nadzirali eden drugega«, da ne bi kdo imel prednosti in privilegijev.
Novi sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki bo primerljiv s podobnimi sistemi v razvitih evropskih državah, bo zagotovo na začetku povzročil mnogo »sivih las« zdravstvenim delavcem, ki bodo morali pacientom pojasnjevati zakaj so nekateri deležni večjega obsega brezplačnih zdravstvenih storitev kakor drugi. Še težje pa bodo spremembe doumeli tisti zavarovanci oziroma pacienti, ki so v minulih letih plačevali zdravstveno zavarovanje v veri, da bodo imeli brezplačne vse zdravstvene usluge, posebej pa bodo morali le-te dodatno plačevati.
Reforma zdravstvenega zavarovanja bo zagotovo ena od najtežjih postsocialističnih reform v Sloveniji, ki ji je mogoče ob bok postaviti privatizacijo na področju gospodarstva. Kako se bodo državljani Slovenije nanjo odzvali, bo potrebno počakati še nekaj mesecev - sedaj mnogi še niti ne vedo, da je nova zakonodaja že sprejeta ter da je reforma zdravstvenega zavarovanja »ante portas«! (NIA)
Uvod v dokončni obračun med Miloševičem in Paničem
Poslopje zveznega notranjega ministrstva, ki so ga v ponedeljek zasedli srbski specialci	(Telefoto AP)
LJUBLJANA — Z zasedbo prostorov zvezne jugoslovanske policije s strani srbske policje je spor med srbskim in jugoslovanskim državnim vodstvom dosegel nove dramatične razsežnosti. Očitno je, da Miloševičev režim zdaj tudi na ta način opozarja zvezno vodstvo in demonstrira svojo moč. Večina opazovalcev v prvih ocenah meni, da srbski policijski vdor proti zvezni policiji še dodatno zaostruje spor med srbskim predsednikom Miloševičem in predsednikom zvezne republike Jugoslavije Dobrico Čosi-čem ter zveznim premierom Paničem. Dejanje je brez dvoma dodatno dokazilo Miloševičevega skrajnega nezadovoljstva z ravnanjem obeh čelnih zveznih voditeljev, ki sta v zadnjih dneh večkrat apostrofirala Miloševiča kot glavnega krivca za sedanji katastrofalni položaj Srbije in Črne gore. Miloševič pa je v svojem nedavnem intervjuju za RTV Beograd proglasil tako Čosiča kot Paniča za agenta, ki naj bi delovala po naročilu tujih naročnikov proti interesom Srbije in srbskega naroda. Čeprav je nesporno, da sta lahko tako Panič kot Čosič maja letos prišla na krmilo nove Zvezne republike Jugoslavije samo z Miloševiče-vim blagoslovom, pa je tudi res, da so se še zlasti odnosi med Paničem in Miloševičem že kmalu ohladili. Miloševič je zdaj gotovo globoko razočaran nad svojim kadrovanjem osebnosti za vodilne zvezne policije. To je po svoje priznal tudi v svojem zadnjem javnem nastopu, ko je na kritično novinarsko pripombo »priznal«, da je v svoji kadrovski politiki doslej napravil več napak.
Panič je svet in »novo« Jugoslavijo presenetil z izjavo, ki jo je dal še preden je postal formalni predsednik jugoslovanske vlade, da ne bo dovolil, da bi ga Miloševič oviral na njegovi poti k miru. Nekateri so to takrat celo pripisovali še nekakšni dogovorjeni taktiki med Miloševičem in Paničem, ki naj bi samo navzven pokazala »razlike« med Miloševičem in Paničem. Konec koncev je Paniča za predsednika vlade predlagala in izvolila Miloševičeva socialistična večina v zveznem jugoslovanskem parlamentu. Vendar pa so se pozneje Paničevi napadi na Miloševiča nadaljevali in včasih dobivali prav izzivalno obliko. Panič je trdil, da je Miloševič enak ameriškim guvernerjem, modtem ko je sebe primerjal s položajem in pristojnostmi ameriških predsednikov. Ponovil je, da Miloševič po zvezni jugoslovanski ustavi nima nobenih pristojnosti na področju zunanje politike itd. Prvi resni udarec proti Paniču je prišel iz vrst Miloševičeve Socialistične partije in Šešljevih ra-
dikalov z zahtevo po glasovanju o zaupnici Paniču. Paniča to sicer ni odplavilo, ker so dovčerajšnji črnogorski Miloševičev! zavezniki iz Črne gore stopili na stran Paniča, pa tudi sicer se je Miloševič očitno ustrašil večinskega razpoloženja v Srbiji in svetu v podporo Paniču. Izsiljeno glasovanje o zaupnici Paniču pa je bilo vendarle enkratna priložnost Miloševičevih ljudi, da resno posvarijo Paniča (in Čosiča), naj se ne spuščata v »avanturistične in nepremišljene akcije na škodo Srbije«, ali drugače povedano, da ne delujeta brez soglasja Slobodana Miloševiča. Kljub takšnemu resnemu skupščinskemu opozorilu pa so se razlike med Miloševičem na eni strani in Čosičem in Paničem na drugi strani samo še povečale. To se je pokazalo tudi v nekaterih konkretnih kadrovskih zamenjavah, med katerimi sta že zlasti odmevali zamenjavi namestnika zveznega notranjega ministra in šefa državne varnosti Mihaila Kertesa, ki je eden izmed najtesnejših sodelavcev srb-
skega predsednika Miloševiča in odhod zveznega ministra za zunanje zadeve Branislava Jovanoviča, ki je odstopil zaradi nasprotovanja »pro-tisrbski politiki zveznega premiera Paniča«. Odstavitev Kertesa je zahteval Panič, Jovanovičev odstop pa je Panič tudi sprejel in se hrati distanciral od Jovanovičevih ocen.
Panič je znova izzval bes Miloševičevega kroga s svojim pristankom, da se jugoslovanska vojska umakne s polotoka Prevlake na Hrvaškem, ki je bil v srbski in črnogorski javnosti mesece prikazovan kot življenjsko pomembna strateška točka za obrambo črnogorskega morja, glavne vojaške baze jugoslovanske mornarice Boke Kotorske in sploh Zvezne republike Jugoslavije pred »ustaško Hrvaško«. To Paničevo potezo so znova poskušali izrabiti za ponovno glasovanje o nezaupnici njemu in njegovi vladi. Ob Paniču je za srbsko Miloševičevo politično ekipo postajal čedalje bolj sporen tudi predsednik republike Dobriča Čosič. Slobodan Miloševič ga je osebno ostro kritiziral, ker se je v
Ženevi sestal s srbskim predsednikom dr. Franjom Tudjmanom in podpisal deklaracijo, ki med drugim predvideva začetek pogajanj med delegacijama Hrvaške in ZR Jugoslavije o posameznih spornih vprašanjih v mesebojnih odnosih. Miloševič misli, da takšno Čosičevo pakti-ranje s Tudjmanom škodi interesom Srbov na Hrvaškem. Prav tako je Miloševič Čosiča in Paniča predstavil kot nekašna agenta, ki delujeta za interes drugih. Srbska vlada je v zadnjih tednih kar dvakrat javno in v posebnih sporočilih oznanila svoje globoko nasprotovanje politiki zvezne vlade in premira Paniča, hkrati pa je iz jugoslovanske delegacije, ki je prejšnji teden začela pogovore s hrvaško stranjo protestno umaknila svojega predstavnika, sicer podpredsednika srbske vlade. Simptomatično je tudi to, da je Miloševič bivšega zunanjega ministra ZR Jugoslavije Jovanoviča, ki je prišel v odkrit spor s premierom Paničem, takoj postavil za srbskega zunanjega ministra. Miloševič se
poskuša pred srbsko javnostjo ponovno predstaviti kot človek »neomajne moči in principielnosti«, ki ne podlega kar tako pred tujimi ukazi in pritiski. To še posebej velja, ko gre za interese celotnega srbstva in za odnos Srbije do Kosova in Albancev. Miloševič očitno računa, da bi s tem spet lahko ogrel srca čedalje bolj apatičnih Srbov.
Opazovalci menijo, da je v Srbiji in v ZR Jugoslaviji zdaj ustvarjen paradoksalen položaj, ko vsi pritiski zadevajo Čosiča in Paniča, medtem ko glavni krivec za vse, kar je v zadnjih letih počenjala Srbija, ostaja tako rekoč nedotaknjen in v položaju ko lahko še naprej vodi svojo »avtonomno politiko«. To potrjujejo tudi zadnji primeri vse pogostejših sporov na relaciji Srbija - ZR Jugoslavija. Kaj lahko dolgoročno pomeni, če bo ZR Jugoslavija podpisovala pogodbe, ki jih Srbija ne bo priznavala? Očitno je rešitev za kolikor toliko normalen razplet sedanjega jugoslovanskega vozla samo v predčasnih volitvah, ki naj bi pripeljale do bistvene spremembe sedanje Miloševičeve moči v srbskem in jugoslovanskem parlamentu in do padca Miloševiča, čemur pa se Miloševič krčevito upira. Z izsiljenim referendumom v Srbiji je v bistvu blokiral Čosiča in Paniča ter srbsko opozicijo v njihovih namerah, da izpeljejo volitve še letos. Nekateri menijo, da bi morala Čosič in Panič kljub temu te volitve izsiliti, ker se sicer lahko zgodi, da bo Miloševič ob njuni neodločnosti prevzel pobudo.
V soboto je predsednik ZR Jugoslavije Dobriča Čosič v intervjuju Politiki odgovoril na nekatere javne kritike, ki jih je na njegov račun izrekel Slobodan Miloševič. Čosič je dejal, da ga Miloševič pravzaprav ne preseneča, ker se »jaz in on bistveno razlikujeva v pojmovanju demokracije, značaja zvezne države in glede načina reševanja države iz brezna.« Čosič kategorično pobija Miloševičevo trditev, da je v pogovorih s Tudjmanom popuščal na škodo nacionalnih interesov Srbije. Čosiča so tudi vprašali, če je, podobno kot Panič, tudi on zahteval od Miloševiča, da ostopi. Čosič meni, da bi bilo bolje, če bi o njegovih razgovorih z Miloševičem govoril Miloševič sam. »Toda če bi o tem mojem odstopu v državi in po svetu toliko govorili in pisali kot o Miloševičev! in to povezovali s krivdo za težave svojega naroda, potem bi se jaz umaknil.« Prav tako je Čosič dejal, da na prihodnjih volitvah ne misli kandidirati in da bo podobno svetoval, če ju bo seveda zanimalo njegovo mneje, tudi Paniču in Miloševiču. (NIA)