.-ha j« v aak dar raaen Uh J m prnsnikov. laaucd dailjr oscept Satordajra, Sundajra »od Holidaja. PROSVETA /*j A eii n pi Ai/Tirr LETO-VEAfi XXVIIL Can« li«u ja »6.00 Katera* aa a«M«4-elMa aiatter J.nu.r, U. IMS, at tka po^offl«* t OMaaaa. illinoia. ua4ar Ua Aet ol Coacr«. of M.rch «. 1ITI. Uradniški In upravniiki prostori; 1067 S. Lawndala Ava. Offira of Publientioni 2067 South Lawndnla Ava. Tolaphonr, Rockwall 4004 CHICAGO, IL L.. TOREK. 29. JANUARJA (JAN. 29), 1935. Subacription |6.00 Yanrly. STE V—N l) M KER so Acceptanc« far mailing at apecial raU o| poatngo provldad ftr in aaction 1103, Act of Oct. 8. 1917, authoriaad on Juna 14, 191«. Preiskava korupcije pri javnih delih v Texasu odrejena v Washingtonu D$set lokalnih in federalnih uradnikov obtoženih, da so se hoteli na debelo okoristiti na račun štirih milijonov dolarjev za prekop. Tajnik za notranje zadeve in javna dela Ickes je afero izročil sodišču, ko je videl dokaze korupcije. Preiskavo bo vodila izredna vele-porota, prva v glavnem mestu od časov petro-lejskega škandala ' TRIDESETURNI DELOVNI TEDEN GLAVNA ZAHTEVA ADF Washington, D. C., 28. jan.— Na temelju informacij, ki jih je tajnik za notranje zadeve Ickee predložil sodišču, je bila zadnjo soboto sklicana izredna veleporo-ta v VVashingtonu, da preišče afero korupcije v federalni administraciji za javna dela (PWA). Federalni pravdnik Lea-lie G. Garnett, ki je »klical vele-poroto, pravi, da zadeva »e specifično tiče "federalnega projekta za prekop v Texaau, za katerega je federalna vlada odmerila štiri milijone dolarjev". To je prva izredna veleporota, ki je sklicana v glavnem mestu po desetih letih, odkar so preiskovali znani petrolejski škandal iz časov predsednika Har* dinga. Tajnik Ickes, ki je obenem administrator za javna dela in kateri je bil zadnje mesece precej kritiziran zaradi neprestanih poročil in namigavanj o korupciji v zvezi z javnimi deli, je ob tej priliki dejal le to, da "je skrbno proučil poročilo o projektu prekopa v Texaau in potem vso stvar izročil federalnim tožilcem, naj postopajo po svoji previdnosti." Zapleteni so lokalni demo- Pogodba za izvajanje tega projekta je bila razveljavljena, ko je administracija v Washingto-nu odkrila, da ni vse v redu. Dali je bil "graft" že izvršen ali je bil le nameravan, tudi še ni znano, dokazi pa so, da so se pripravljale velikanske sleparije. Zapletenih je deset oseb in med temi je tudi nekaj federalnih u-radnikov. Ko bo izredna veleporota končala preiskavo s to korupcijo, bo vzela v roke obtožbe glede sleparij v vojnem departmentu. Washington, D. C.—Člani ek-sekutivnega odbora Ameriške delavske federacije so zaposleni s sestavljanjem programa, ki ga nameravajo predložiti zveznemu kongresu v sprejetje. O vseh detajlih programa bo odbor razpravljal na svoji seji dne 29. januarja. Federacija bo koncentrirala vse svoje sile, da kongres sprejme zakonski načrt splošnega tri-deseturnega delovnega tedna, ki ga je kongresu predložil senator Hugo L. Black. Druga zahteva federacije je uveljavljenje Wagnerjevega zakonskega osnutka, ki določa permanentni federalni delavski odbor in da se vse kompanijske u-nije postavijo izven zakona. Federacija bo imela tudi defi-nitivna priporočila z ozirom na novo zakonodajo, ki naj bi nadomestila zakon gospodarske obnova ko-doba tega zakona poteče v prihodnjem juniju. Ta konferenca bo prvi regularni sestanek eksekutivnega od. kratski upravitelji v Texasu. jbora Ameriške delavske federa- MRS. ROOSEVELT PROTI "FATHRU" COUGHLINU Detroit, Mich. — Znani "fa-thcr" Coughlin je v nedeljo ponovno grmel v radiu proti vstopu Amerike v mednarodno sodi-šče. Prečital je tudi posebno molitev v obliki psalma. v kateri imenuje vse pristaše mednarodnega Kodiftča "sovražnike Boga" (med temi je tudi predsednik Roosevelt!). Nadalje je ponovil prej An jo obdolžitev, da je bil Norman H. Daviš, ameriški izredni poslanik v Evropi, v zvezi s Kreugerjevim trustom za užigalice. To obdolžitev je Daviš | imenoval kriminalno obrekovanje in zagrozil je Coughlinu s | tožli©, če ne prekliče. VVashihgton, I). C.—M rs. Roo-! sevelt, žena predsednika, je v nedHjo zvečer apelirala v radiu n*« ameriško javnost za vstop Združenih držav v mednarodno I sodišče. Njen apel je bil naperil proti "fathru" Coughlinu iz 'Mroita. ki je nekaj ur prej srdito pobijal resolucijo v senatu 'a vat op v sodišče. Renolucijo je t»ri|K»ročil pred*e«lnik Roosevelt. cije od konvencije ADF, ki se je vršila v zadnjem oktobru v San Franciscu. Boj proti kriminalnemu eindikalizmu v lowi Des Moines, Ia. — Razni liberalni in delavski elementi so ustanovili državno postojanko Ameriške unije za civilne svo-bodščine, ki bo šla v kampanjo za odpoklic zakona proti kriminalnemu sindikalizmu. Na u-stanovni seji so bili zastopani tudi farmarji. SHčna akcija za odpoklicanje podobnega zakona je bila uspešna v Arizoni. Mehika odkrila zaroto; vodite-Iji aretirani Zarotniki so imeli svoje agente tudi v Združenih državah CaMilci izvojevali pravico organiziranja Atlantic City. — Tukajšnji **mlci so izvojevali dolg boj za rsvico organiziranja. Ustanovi-^io in jo pridružili Med-*r"dni.tveii gasilcev, članici A-"•■nške delnvake federacije. 1 "bočnim na»topom ao prisilili Z1 harucha. da je p— [ji bilo odlok, ki je prepovedal ga-' prijateljev Mexico City, 2«. jan.—Vladni uradniki pregledujejo detajlira-ne načrte za oboroženo vstajo proti mehiškemu režimu. Pet glavnih zarotnikov, ki so imeli svoje agente tudi v Združenih državah, je bilo že aretiranih. Vsi bodo prišli pred sodišče na obtožbo puntarskih aktivnosti. Vladne avtoritete pravijo, da so aretirani voditelji predstavniki generala Antonia Vlllareal-la. ki je bil pri zadnjih volitvah poražen kot predsedniški kandidat, In Josepa Vaaconceloaa, kl biva v izgnanstvu od 1. 1930. Slednji je bil tega leta tudi poražen kot predsedniški kandidat ln se je potem umaknil iz Mehike. Vsebina dokumentov, ki jih vladni uradniki zanegli v stanovanju enega od zarotnikov In pri nekem železniškem uslužbencu. ni bila objavljena, toda do mneva ne, d« je v zaroti zapletenih veliko število oeeb. Naznanilo o odkritju zarote poizvedovanja mladega odvetnika HO organiziranje. (Dol> ns 1« *trsai.) Domače vesti Adamič v Chicagu Chicago.—Zadnjo soboto opol- _ dne je pisatelj Louis Adamič go-1 Hjoni ni morejo privoščiti le naj Palmer skromnejše udobnosti. ADMINISTRACIJA NRA UNIČUJE NARODNOBOGASTVO New York. — (FP) — Ker je NRA pričela svoje aktivnosti na domnevi, da ameriške industrije produciiajo preveč blaga, je u-ključila 163 provizij v 108 pravilnikov, kl določajo restrikcijo produkcije. To Je storila, čeprav milijoni Američanov — 43% — žive v pomanjkanju in drugi mi- voril po luncheonu v Housu kot gost organizacije Chicago Council of Foreign Re-lations. Govoril je eno uro o da- mm To je mnenje W. E. Hop-kinaa in J. F. Nelsona, članov Zveze ameriških inženirjev, ki našnjih razmerah v Jugoslaviji sU proučevala restrikcijo pro-in kako se bodo po njegovem dukclje tovarniških izdelkov in mišljenju razvijale te razmere v .poljedelskih pridelkov v smislu bodoče. Po njegovi sodbi bo Ju-, določb industrijskih pravilnikov goslavija enkrat resnično enot- in politike zveznega poljedelske- na kljub današnjim notranjim razprtijam in zunanjim intrigam, toda prej se mora ločiti od kapitalizma na zapadu. Med velikim številom Američanov, ki so ga poslušali, je bilo tudi okrog 15 Srbov in Hrvatov, ki so Adamiča po končanem govoru bombardirali z vprašanji, nato pa se sami med seboj sprli—v zabavo Američanov. V soboto zvečer se je Adamič odpeljal v Madison, Wis., kamor ga je povabil governer La Follette, s katerim sta osebna prijatelja. Podržaj v New Yorku New York. — Ivan Podržaj dospe danes (v torek) v New York s parnikom President Polk. Policija je že pripravljena na njegov sprejem in najprej bo skrbno pregledala njegovo prtljago, Če ni v njej česa, kar je bilo last izginole Agneze Tufver-sonove, njegove ameriške žene., Nov grob v La Sallu La Salle, 111__Dne 26. t. m. Je. tu umrl Hubert Dular, star 01 let in doma iz Vavtavasi pri Novem mestu. Bil je član društva 98 SNPJ. . Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg.—Dne 26. dec. je v tukajšnji slovenski naselbini umrl Jožef Uršič, star 22 let in doma iz Trnovega pri Kobaridu. Bil je štiri leta v Argen-tiniji. Novi grobovi v Clevelandu Cleveiand. — Umrl je John Skufca, star 57 let In doma iz Polične vasi pri Zagradcu na Do-lenjskem. Pobrala ga je pljučnica. V Ameriki je bil 32 let in član SNPJ. Zapušča sestro, v starem kraju pa mater in drugo sestro.—Dalje je umrl Jakob Baraga, star 51 let in doma iz Ko- ga departmenta. To pomeni uničevanje narodnega bogastva. Hopkins in Nelson citirata kot kontrast izjavo zvedenca H. L. Granta, člana njune organizacije, v kateri je rečeno, "da Amerika še ni nikdar imela aktualne nadprodukcije. fte nikdar ni pro-ducirala toliko, da bi zadostila vsem zahtevam njenega prebivalstva. Amerika je producirala le več blaga nego ga more ljudstvo z nizko kupno silo pokupiti." Vodilne osebnosti v administraciji NRA se tega najbrž ne zavedajo. Danee je registracija za iifaike volilce Chicago. — Vsi oni volHci, ki so se preselili od zadnjih volitev v novembru in vsi oni, ki so v tem času dobili državljanake pravice, se morajo danes (torek, 29. januarja) registrirati v svojem prešiniti*,, če hočejo voUU pri aldermanakih volitvah dne 26. februarja. Volišča so odprta do devetih zvečer. Povečanje bede v N e w Yo rku New York.—New York Home Relief Bureau poroča, da je bilo v zadnjem decembru število njegovih "kllentov" šestkrat večje nego pred tremi leti, ko je bil biro ustanovljen. Direktor Kd-ward Corsi je rekel, da ao se tudi izdatki biroja podeseterili v o-menjeni dobi. zaršča pri Ložu. V Ameriki je bil 27 let in tu zapušča ženo in sina.—Umrla je Helen Cesar, stara 16 let in rojena tu. Zapušča starše, brata in šest sester. KAJ POMENI DECENTRALIZACIJA JNDUSTRU Pod kapitalizmom pomeni znižavanje plač in življenskega standarda IZKUŠNJE ČEVLJARJEV St. l/ouin. — (FP) — Zagovorniki decentralizacije Industrij kaj radi sanjajo o lepi bodočnosti, ki naj bi jo bili deležni delavci s preselitvijo ia velikih industrijskih središč v mala pa idilična podeželska mesta. Ti ljudje radi slikajo utopijo, v kateri bi delavec delal po nekaj dni na teden v tovarni, ostale dni pa obdelava! svoj vrt ter živel kot nekakšen penzionlst. Vse to naj bi namreč prišlo z decentralizacijo industrij: s preselitvijo tovarn iz zaduhllh in ropota oglušujočih velemest v podeželska mesta ln mesteca, kjer je življenje res bolj lagodno kolikor se narave tlča. Pa tudi zvoki radia se v podeželskem mestecu prav tako lepo (ali zoprno) glasijo kakor v velemestu in filmske slike tudi niso drugačne. In če ima Človek okrog hiše lep vrt, zasajen s rožami, krompirjem in zelenjavo, je tako stanovanje res bolj prijetno kakor pa celo boljša velemestna stanovanja, da ne govorimo o "slu-mlh", Pa tudi življenje v pri-meri z drugim Je oenoj«. - — V teoriji res vso te okolnosti govorijo v prid deoentraUzaelji industrij. V praksi je pa drugače, vsaj pod kapitalizmom. Noben delavec nima toliko izkušenj v decentralizaciji kakor čevljarji. In vse njihove is kušnje govore proti Umu procesu Industrijskega razvoja. Mesto St. Louis Je ža od dav nih dni važen centrum Čevljarsko industrije. Bodisi radi gibanja za decentralizacijo ali pa povsem neodvisno od njega so čevljarski tovarnarji ša pred leti prlčelt seliti stoje tovarne v manjša mesta države Mlssou-rl in južnega Illlnolsa ali pa gradili nove. (Dalja na 3. atranl.) MORNARJI PORAZI U KOM P A■ NIJSKO UNIJO San Franciaco, Cal — Mornarji,- upoaleni na ameriških pamlkih, ki prihajajo in odhajajo is pristanišč ob zapadni o-bali, so se pri volitvah, ki so se vršile pod nadzorstvom mornarskega delavskega odbor«, isrekli s tričetrtinsko večino za unijo, ki je včlanjen« v Ameriški delavski federaciji. Ta jih bo odtlej naprej reprezentir«!« pri kolektivnih pog«j«njlh 8 delodajalci. Ti mornarji so se pridružili pristaniščnlm in drugim delavcem v generalni stavki v zadnjem letu ln njih glavna zahteva je bila priznanje unije Ameriške delavske federacije. Tk-krat so lastniki parnlkov govorili, da veČina mornarjev ne mara te unije, ds so zadovoljni 8 obstoječo kompanijsko unijo in da odklanjajo dominacijo "zunanje" unije. Spor je postal o-ster ln končno so magnatje is-javili, d« bodo prianall unijo A-meriške dolavske federacije, če se bo večina delavcev izreki« za njo pri volitv«h. Sedaj so bile volitve končane in kompanijok« unija Je bila vržen« n« smetišče. Francija posnema Rooseveltov *new deal* P«riz. — Zakonodaju. kl n«J bi odpravil« bedo In brezposelnost v Franciji, obljubljeni "new deal" premierja Flandina, jo bi-1« te dni predložen« p«rl«mentu. Flandinov program primerjajo Rooseveftovemu, ker predvi-duje pravilnike za vae francosko Industrije, "da se jih očuva pred Kakor hitro bodo industrije osvojila pravilnika, bo dolšno«t vlad«, da Jih izvaja. Premier Flandln, ki J« lansko leto obiskal Zdruftsne država, Jo ob svojem povratku v Francijo izjavil, da Je bolj« del«ti nekatero napake, kakršne je opasll v Ameriki, nego drž«tl roke križam in op«zov«ti propadanje In dustrijskega življenja. VpraAa«)e, ki Japonska vabi Kitajsko v ekonomsko unijo Važna konferenca med predstavniki obeh držav v Nankingu flangksj, PS. Jan. — Japonski minister Akira Arijoši, general Yoširniči Suzuki in polkovnik Telšo Kages«, poveljnik kvan-tungške armade v Mandžuriji, so včeraj odpotovali v Nanklng, kjer bodo konferlrali s kitajskim diktatorjem Kalšekom. Odhod visokih Japonskih u-radnlkov v Nanklng Je povzročil iznenadenje v |»olltlčnih krogih in to zaradi tega, ker je Ja-ponako.vojaštvo pravkar okupiralo nadaljnjo kitajsko provinco. Vesti iz Tok i Je kažejo, da hoče Ja|>oriska izvedeti atališče kitajske vlade v številnih kitaj-ako-japonaklli afrornlh vprašanjih. Japonaka bi rada pridobila K itn Jako z« konsolidacijo medae!>ojnlh odnoaajev v tako zvani ekonomaki uniji. Ako pride do tega, bodo xelo udarjeni komercialni Intereai Amerike in evropakih držay. Jnponako ^aaopiaje nnglašn. dn je jajionaka vlada priprnv-Ijerm dntl Kitnjski finančno po-moS z rmmenom, ds <»dstr«fii neugodne učinke nmerlAke de-n«rrie politike To pomo^ bo Kitajskn dobila od J«|ionNke le, te «e odloČi za te a ne ekoriomake odrioaaje z Jnponakp. Vlnokl kitajski uradi^kl odklanjajo diskuzijo o aituftciji,' privatno ps prlusvsje mo4rw*«i ekonomake uhlje, čeprnv bi t« alja na Z. atraaL) BRITSKl NAZAD NJAK1 UVAJAJO REFORME Izrekli so se za gradnjo stanovanj, kar naj bi znižalo armado brezposelnih TRETJA STRANKA London. — Rooseveltov "n«w de«l" je dobil posnem«loe med britsklmi toriji. Izrekli so m n«mreč s« n«črte, katare se j« preti nekaj leti smatralo v Angliji za skrajno radikalne. Torljsk« vlada, kateri načelu-je R«maay Mac Don a ld, kl s« je izneveril l«borltom pred par lati, menda čuti, da njena moč is-hlapova In Is tega rasloga Je predložila širokopoteien načrt aa gradnjo stanovanj, kl Je daleč pred vsemi kolikor Jih Je bilo do-sedaj predlag«nlh v Združenih drž«v«h. T« načrt predviduje tUdI kas-, ni za osebe, k I bodo odgovorne za natrpanje stanovanj. V nobeni sobi ne bo«t« smeli stanovati več ko dve osebi, v dveh tri in v treh ne več ko pet. Ker ao v Angliji sedaj vsa delavska «ta-novanja prenapolnjena, je predloženi načrt tem večjega pomena. Vlada bo nudila subvencij« z« gradnJu stanovanj in sodijo, da bo morala zgraditi stotlsoš« hiš, Ae bo hotela rešiti stanovanjski problem. Poleg toga s« Jo Izrekla tudi sa odpravo alum-skih distrlktov. MacDonald hoče « tam načrtom pridobiti delavca, toda uspehi so ne«n«tnl. Delavol ga smatrajo z« i »dajalca njihovih tnta-rosov ln na shodih ga obkladajo z Judežem. Philip Snowden, ki «« J« tudi izneveril Iftborltom, m J« pridružil Lloydu Georgu, liberalcu in bivšemu premierju, "Slednji vidi rešitev problema brezposelnosti v velikih aproprlacljah /n gradnjo vladnih projektov. Za to a« navdušuje tudi 8nowden, kl j« postal velik prijatelj bivšega premierj«. oba sta znana kot najzvltejša |M>lltičn« akrobat« v Angliji in zdaj »ta na delu za u-st«novitov tretje politične stranke. Medtem p« del«v«k« stranka, kl je v z«dnjem četrtletju st«lno priporočala ekonomske reforme, pridobiva n« vplivu. Henderson in L«nsbury, lojalna l«bor!ta, sta preprlč«!!«, da bo delovsk« stranka prejela več gl««ov pri prihodnjih volltvalL kakatara druga. To morda ne bo (»omenilo politične kontrole parlament«, toda delavstvo Iro v političnem ozi-ru apet v prednjih vrstah. Razvaline starega mesta odkrili v Mehiki Nog«les, Ariz. — Ameriški arheolog P«xton C, Hayea j t pred kratkim odkril razvaline velikega, starodavnega meat« v hribih mehiške drSlfcve Monore, kjer dn-ne a bivajo Indijanci rodu Jnki. Razvalin«, kl ao v v« likem kanjonu, ao atare od 12,500 do 25,-ooo let. V Kfobnlcah Je ll«yes našel mumije od R do 10 čevljev dolgih človeških okoatnjakov, kar prha o I/redni velikosti takratnih ljudi in meCe novo luč nn pritekloat človeštv« v Ameriki. "Civilna vojna" v L o u i s i a n i Hkton Itoug«, I-a - GUvtio foeato države l,ouiaiane, liaton« Rougtt, Je H' nekaj dni v ohned-nem atanju. Oržnvnn milic« atr«-11 ng "Kinkfish" J« lived^l, dn ao je proti njemu spletla oborožena z«rot« Zd«J mi v teko a t rog« prelsaave, to* dn aarotnlko« io nino našli. Ix»n-govl nsaprotnlki so se poskrili. M9ITITA PROSVETA THE ENLICHTENMBNT GLASILO IM LANTNIMA SUJVBHSSS NABOONB JBONOTB OrrM ti mm4 bt SWr««« N.»WI B*m#M MUf M t^itenr ..«»— Ok»j» to B«—4» |i (.' »i TA*. Sumt prn mm.tf - ................. . •• C fru ti M M (.i. rt u Immmm««« mM! tur iw Unitod SUU» (M»rW CSW**») mU HN ;mi. tb*«a* »M ClMf« |7.M p* n«. niUM MN i«r t mi O«« <««*••« p* 4wo»ww OmIih 1» ita.fcu* m m «(•*•>». Bok-P-, i»«ar*» »mMm (»rU«.. p«- I«U, 4r*flt*. M4 » •• »f"»j<» W • .l«*«)u, to )• (rf.Uill |w*UWM> A4>«rtt.in« raUa o« M»aawrl»t« ^rf Mi—I MIm« »M uMuUr tU4 ari »etra »ill Ml k« MaTMt Othar*. ■ Ma. auch M aUrt-M, »lar*. ata.. trill W rKuri.ad anlr »hm Maa«»aa>ad k)r a»4 a(ampa4 Na« Ur v « Mt, Ur IM itA I I PKIJtfVKTA MtT-tV I«. La»»dala Aaa„ Chltmf. MBMpBB Of TBB FKDBBATS© >138 Glasovi iz naselbin Zanimiv« beležke is raznih krajev nllfJHvf Mazač Huey Long Petletna depresija je vrgla ns površje ameriškega živi jen js celo vrsto čudovitih indi vidi jev, ki nsstopsjo dane* kot "ljudski voditelji" vssk svojegs tabora in rešujejo krizo vsak n« svojo peat. Imena nekaterih teh Mojzesov so ie ns široko znana ("father" Coughlin, Townsend itd.) zarsdi njihove socislne propagande in "socialnih zdravil," ki jih ponujajo z največjim hrupom in grmenjem, toda prav v ospredju te grupe socislnih Mojzesov — pra~ vilno "socialnih mazačev" — je pa vsekakor Huey Long, federslni senator iz Louisisne ln bivši governer te južne države. Ime tega demokratskega demagoga je vedno na prvi strani vseh velikih dnevnikov, ima torej veliko publlciteto, zakar najbolj skrbi sam. Burbonski tisk ga grdo krtači in se norčuje iz njega ob vsaki priliki; dal mu je zani-čevalno ime "Kingfish" in pogosto poroča o njegovih diktatorskih nastopih v Louisiani in senatu. To, da ga burbonci sovražijo, pa še ne pomeni, da je Huey Long "Kingfish" iskren prijatelj delovnega ljudstva, dasi nastopa kot tak." In baš v tem je nevaren nevedni delavaki in farmarski masi. Huey Long je dober govornik, ki zna apelirati na čuvstvs (kakor "father" Coughlin) in sentimentalnost preprostih ljudi, obenem pa je prefrigan politični lisjak, ki zna momen-talno izrabljati krizo in bedo ljudi za svoje osebne smblcije. Ns površje ga je vrgla d*> presija in dal se je Izvoliti za governer ja, leta 1932 pa za zveznega senatorja; njegov vpliv je še vedno lokalen, to je omejen na državo Ix>uisiano, toda njemn^to ni dovolj. Njegova ambicija je, da postane predsednik Združenih držav in v ta namen si že gradi Široko politično gibanje po vsem srednjem zapadu, jugo-zapadu in zapadu. Long jezdi na visokem valu socialnega nepokoja — In Če bo kriza Še trajala prihodnji dve leti, je trdno prepričan, da konvencija demokratske stranka nomlnlra nJega namesto Roosevelta za predsedniškega kandidata. Long kritizira Roosevelta in pravi, da Je Roosevelt še vedno v pesteh Wall streeta, njegova naloga pa je, da iztrga Ameriko iz krempljev Wall streeta! Baš to — njegovo strahovito grmenje proti bankirjem in finančnemu Wall streetu — mu Je prineslo silno popularnost v Louisiani in grozi razširiti njegovo priljubljenost po vsej deželi, seveda med ljudmi, reveži, ki nimajo pojma o pravih vzrokih krize. Tajcih revežev Je pa največ v Ameriki. Ce bo Ixmg prihodnji demokratakl predsedniški kandidat, bo obljubil vsaki revni družini najmanj $6000 letnih dohodkov. On Je prepričan. da to obljubo lahko Izpolni, če bo imel oblast — in večina ljudi mu bo verjela, kar značl, da je lahko izvoljen. Hej Imamo Živ do-kaz. kako milijonske množice derejo za ma-začl a Ia "father" Coughlin, Townsend itd. Ljudje, ki ne vedo ekonomskih dejstev, nič ne pomislijo in nasedejo vsakemu, ki sns lepo govoriti In teatralno kričati. "Klngfiahev" socialni program nosi zapeljiv naslov "tihare the vvealth!" — razdelimo bogastvo! Podnaslov se glasi: "Kvery man a king'" — v »a k do naj bo kralj! Program se začenja a citatom is evangelija sv. Janeza (vsi Longovi govori so prepleteni s citati it sv. pisma kskor pri mazaču "fathru" Coughllnu, kar zelo vleče pri preprostih ln z verskimi iluzijami nstlač.-nih ljudeh*) in zaključen je s biblijskimi besedami: "Pojdite po vaeh deželah In učite besedo |hmIovo vsim živim bitjem." Jedro progrsms je, da beda takoj izgine is Amerike bržko ae smeriško privatno bogastvo rasdeli med vae družine, tako da bo vsska družina imela- najmanj $6000 premoženja. Nihče ne ime imeti več ko $100,000. Vaaka čez 60 let stara oseba, ki nima več ko $10,000 imetja, dobi do smrti $80 mesečne pensije. Za vae veterane bivših vojrt akrbl vlada. Produkcija v industrijah in na farmah ae Ime regulirati po "božjih postavah," ki niso še nikdar odpovedale! To je v glavnem vse. K^ko bo Ix>ng razdelil bogastvo, ne pove. Vzeti bogatinu in dati revežu ne reši ničesar, edino vloga ae zamenja. O kak em noctnlunnnju, ki je edini način za odpravo bede in uvedlio socialne varnosti ter pravičnosti, l/mg ne ve ničesar in aploh noče vedeti, niti n<»čejo vedeti njegovi pristaši. Glavno je, da ae razdeli bogastvo, ki danea obstoji! Neksko tako j* govoril Hitler, ko je agitiral za svojo mHjako diktaturo. V "Klngfishe-vem" demagoikem gibanju Je precej hitleris-ma Kal ie not em prostost? Pro- liroughton. Pa.—V Prosveti je bilo že poročano, da se bo tukaj vršila družabna prireditev In večerja alf "testimonial din-ner" dne 11. Januarja zvečer v počast mlademu odvetniku Ludviku Zupančiču, ko Je bil uradno sprejet v krog pravnikov v okrsju Allegheny. 0 poteku te redke prireditve želim zabeležiti iledoče: Udeležba je bila zato velika. Nad 700 ljudi Je bilo navzočih, med njimi VOč odličnih gostov iz Pittsburgha in okoHee. Sto-lorsvnalelj je bil znaal hrvaški odvetnik Gregory Zatkovich iz Pittsburghs, i predsednik Central Slavic koncila in Allied Clvle lige ter Workmen's Com-pensation Referee. Prvi govornik na prdgramu je bil sodnik Richardeon, drugi pa dr. Joseph Maddeu, profesor prsva na pittsburški univerzi, prej prideljen pravni fakulteti državnega vseučilišča v Wešt Virgi-niji. Dalje sta govorila tudi sodnik McKiia in GeoTge Welr. Kot zadnja govornika sta nastopila tudi rbjak Frank Lokar in John Titz, dobro znani stari humorist, ki se rad suče med Slovenci na njih prireditvah, ki se nagiba Že 70. letu svoje sta-roeti, a je Še prvovrsten humorist. Bsnketa sta se tudi udeležila slovenska zdravnika drja. Fabijan In J. Arch, vrhovni zdravnik SSPZ. Prisotnih Je bilo nad 20 odvetnikov. Navzoča je bila tudi mlss Sophie Ce-kuta is Girarda, 0. Sploh je bila na tej prireditvi rekordna udeležba, menda največja, kar se Jih Je še vršilo v dotični dvorani. Iskreno se zahvaljujemo vsem rojakom iz okolice za po-set na tej prireditvi, posebno pa Willock Social Aes'n. za sodelovanje pri aranžiran ju banketne prireditve. Celotna prireditev je pokazala, da med nami še veje duh slovenske zavesti In po- zabava ae je zaključila ob petelinjem petju. Upem, da so se vsi, ki so bili navzoči, imenitno zabavali. Broaghtončan. Gotovost in pogodba K velet h, Mlnn.-^Gotovost in pogodba sta dve naaprotujoči si posadki, kakor kralji in delavci, dan In noč. Mnogo uspehov beležita, toda pravega odgovora, kaj je uapeh, nista dali. Uspehi so na dnu; ako je dno tr^no, bo vse trdno, kar tam stoji. Nasip železniške proge je tu dober primer. Ako je nasip dobro uležen v čemijo, se tračnice ne bodo udajale pod tovornim vlakom. Uepehi so v masi, ki ima težo in pritisk. Masivni kamen, trd ko granit, kadar se sproži v govorju, doseže svoj cilj. Uspehi so v delitvi daleč narazen. Naša zemlja, zvezde, solnca, planeti, izven lune, so jasni znaki uspehov ter varnosti. Daleč narazen lahko mnogo upajo, toda do vojske, da hi trčili akupaj, nI še prišlo in tudi ne bo. Kakšni uspehi so v omejenosti, lahko priča stari kitajeki zid. Uspehi so v diskuziji (razgovor), v resoluciji (sklep aH zaključek), v molku In gotovosti. Uporabiti prvo priliko, Je prva stopnjs k gotovosti. Prilike se vzdržujejo v diskusiji In njenem bratu: molku. Toda ako se napotiš po eni poti, moraš drugo opustiti. Diskusiji sledi resolucija, resoluciji dejanje, ki tolče po vratih za ciljem: mir, gotovost, prostost. Gotovost, sigurnost življensklh sredstev ss vse ljudi! Ampak, gotovost Življensklh sredstev še ni vse. Zivljenska sredstva je tre. ba uživati v miru In prostosti. Kdo bo posegel v skledo, ako nI prostosti, ako je človek v ječi? Kdo bo odšel nasičen it vojske? Delavci vedo kaj je prostost, ali ta'proatoat je danes zaprta v joti. Kajti kdor Je močan, lahko a topi na šibkejšega. Ali pa je to pravica? Močnejši ka mor hočejo obrnejo šibkejše aa to. ker šihkejši so bres moči, In ti močni ao naši gospodarji, ki ae jih bojimo. Cevmi? Da dela pe zgubimo. Delo. ki je bilo obljubljeno še lani. delo. ki nam obljublja za prihodnjo leto. seb. ki so zmožne v dramatiki in petju, da dajo na oder to kar drtige naselbine. Zakaj potem par oseb ubija življenje tukajšnjih društev? Domača društva in klubi so vam na razpolago v vsakem slu- \ rarjnf /Mio jim ne smemo pa* sprotovati. Domače prireditve nekaterim niso nič, a za druge agitirajo in silijo ljudi, da ku pijo vstopnice. Pa ne mislite, da se/n nasproten kulturnim dru- stost je nagib, v katerem m-trejši konj ves oves pomelje. Živali niso vse enako usposobljene v zssledovanju ciljev, ki so življenska potrebščina. Ce en konjič, ki ne orje in ne seje, ves oves požre, medtem drugi štvpm v drugih nuSelbinah. Ni-konji v težkih delih stradajo— »em! Vidi pa »e mi umestno, da je to živalski sistem, ne člove- *e ne sili drugih kulturnih dru-ški. Prostost torej brez goto- štqy z njihovimi predstavami k vosti ter pravičnosti je le laž, nam, ker iirtobo dovolj svojih prevara, past, katera zaalepi io, kulturnih ustanov, katere bi ujame. Prostost brez razum-, morali najprej podpirati Ce se nosti in pravičnosti je nevarna hpče prirejati veselice v zuna-past, ki zgrabi in drži. Prostost j njU) naselbinah, n (tj se jih pri-in sigurnost vsega, kar potre- reja v tistih naselbinah, katere bujemo za življenje, sta očividno najboljši poti. Toda, ako upoštevamo energijo, katero moramo upoštevati kot najboljši del naše socialne pogodbe, bomo videli, da je gotovost, dasi ssma na sebi prava socialna posadka, temna ter neugodna za držanje naše energije. Gotovost je slepa posadka in se ne Zmeni za one, ki so v pomanjkanju. Kaj skrbi, čemu trud, saj smo na trdnih tleh? Iz tega sledi, da gotovost je dobra, ker uporsbi prvo priliko ter drži kar ima. S tem si odpira pot k onemu, kar si želi. Toda v gotovosti se nenergija ne giblje. Energija brez gibanja se izgubi. Delavci nimajo tako hudega oreha za streti, sko združijo moči, razdeljeni, brez zanimanja za svoje interese pa bodo ostali daleč , pozabljeni, kajti nihče ne bo storil ničesar za nje, ako ne sami. Ako razmotrivate o teh stvareh, boste prišli do jasnejšega zaključka, kaj vam je storiti. V gotovosti gibanje preneha. Gibanje je najboljši kažipot, ki daje pogled očem, ker gibanje sile drami sile na površje. Delavci naj ne obupajo, ampak pogumno nadaljujejo začeto pot k gotovosti, kruhu In prostosti za vse! Jos. Kovacich. PoseČajmo domače veselice^ Barberton, O.—Delavske razmere pri nas so slabe In precpj rojakov je prizadetih po depresiji. Zato so skupna društva, pripadajoča okrožni federaciji SNPJ, sklenila, da priredijo veselico z igro in pevskim programom dne 2. februarja ob 7. zvečer v dvorani društva Domovina na 14. cesti. Preostanek je namenjen za asesment članom, ki ao brez dela in ga ne morejo plačati. To je res plemenita ideja, da se pomaga društvenim bratom v potrebi. Rojaki v Bbrbertonu in bližnjih i naselbinah ste vabljeni, da se udeležite te veselice, saj je vstopnina samo 26c. Udeležujte se domačih veselic! Naj velja gealo: "Svoji k svojim!" Delujmo ln pomagajmo lokalnim društvom ln klubom. Dajmo priznanje domačim prej ko drugim, ki jih vidimo le enkrat. Nekatere OMbe ne dajo priznanja tukajšnjim društvenikom za njih delo. V Barbertonu je dovolj- o- nimajo svojih kulturnih društev. Ce pa hočejo rojaki, da se medsebojno spoznajo, bi pa bilo najlepše, da se skupaj zberejo in obiščejo tuksjšnjo prireditev. Z veseljem vas bdmo sprejeli in vam z veseljem obisk tudi vrnili, to vam zagotovim. Za sedaj naj zadostujejo te vrstice, ob priliki pa se še kaj oglasim. Barbertončan. Obnovitev Ženskega kluba SDD In veselica Detroit. — Večjni rojakov v Detroitu je znano, v kakšnem položaju se nahaja naš Slovenski delavski dom. Če ne bomo bolj aktivni, ga lahko izgubimo, kar bi bila sramota nas vseh. Sramota bi bila, če bi tako velika naselbina kot je naša ne mogla vzdržati niti enega svojega shajališča, o katerem bi lahko rekli, da je naša last, last naših žuljev. Samo nekoliko več aktivnosti je treba, pa bo šla stvar naprej po začrtani poti. Predzadnjo soboto smo se sestale ženske v SDD in se dogovorile, da ponovno ustanovimo 2enski gospodinjski klub SDO) in na ta način pomagamo do boljšega uspeha. Slednje se bo zgodilo le tedaj, če boste nas podpirali ; če pa ne dobimo vaše kooperacije in bi stvar zopet zaspala, tedaj ni treba reči, da me nismo bile pripravljene vam pomagati. Apeliram tudi na žene in de kleta na pristop v 2. G. klub, ka-teri le more. Ce več nas bo, bolj ši bo in tudi več veselja bo med nami. Saj veste kako je, če nas je le malo število. V tem slučaju še druge veselje zgubimo. Saj ni tako težko vsak mesec enkrat na sejo iti. To vam bo še v razve drilo in tudi se lahko marsikaj koristnega naučimo. V soboto večer 9. februarja prireja obnovljeni Ženski gospodinjski klub doma svojo prvo ve selico v SDD, 437 Livemois ave. Vstopnina bo prosta in godba izvrstna. Kuharice bodo tudi skrbele, da vam postreiejo z dobrim prigrizkom in pijačo. Upamo, da se boste temu vabilu odzvali v velikem številu. Ker Že pišem, naj tudi omenim, da bosta soc. kluba 116 in 114 uprizorila 3. marca igro "Rdeče rože". Upati je, da jo rojaki v Detroitu v polaem števi lu posetijo, ker igra je zelo pomenljiva. Nedvomno boete imeli veliko duševnega užitka in s « Homer S. Cummings, načelnik zveznega juetičnega depart-menta. tem tudi pomagali kriti stroške, ker vsaka prireditev stane precej denarja predno jo je mogoče dati na oder. Torej na svidenje 9. februarja v SDD! Mary Anžšček. "Zarja" želi ojačiti svoj krog Cleveland, O. — Pevski zbor "Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ, je pričel s poukom za pomladanski koncert, ki se bo vršil drugo nedeljo v aprilu. Na svojem programu ima poleg selekcije koncertnih točk tudi komično spevoigro "It Can't be Done". Sedaj, ob pričetku pevskega pouka, je ugoden čas za ojačanje zbora in upeljanje novih pevskih moči. Zato zbor vabi prijatelje in somišljenike, ki imajo posluh in veselje do petja, da se mu pridružijo. Starši so prošeni, da pošljejo k zboru tu rojeno mladino in ji s tem dajo veselje in potrebno razvedrilo, da dobi veselje za kaj več kot postopanje po cestnih vogalih. Petje je najboljša in najne-dolžnejša zabava, ki nam daje največ duševnega razvedrila. "Zarja" je zbor zavednega delavstva, katero se bojuje za odpravo profitnega sistema. Zbor nastopa že osemnajsto leto v naselbini in na priredbah organiziranega delavstva, propagira in pomaga širiti delavsko kulturo in kot tak je potreben delavstvu in naselbini. Le kadar bomo delavci združeni in , imeli močne kulturne ustanove z delavskimi tendencami, bomo lahko pričakovali socialnih sprememb, za katere se bojujemo. Pevske vaje do vsaki četrtek od 8. do 10. zvečer v starem poslopju SND. Pridite in pridružite se "Zarji"! I^eo. Poljšak, predsednik. Smrt pionirja Ambridge, Pa.—Tukaj je u- mrl po večletni bolezni naduhi rojak Frank Jakše v starosti 60 let. Doma je bil iz vasi Velike SkrjanČe, fara Smihel na Dolenjskem. V Ameriki je bil 84 let. Bil je član društva št. 33 SNPJ In društva št. 41 SSPZ. Ril je priljubljen med rojaki in agilen član društev, dokler ga ni objela bolezen, katere se nI mogel več rešiti. Tukaj zapušča soprogo Barbaro, tri sinove in eno hčer, v starem kraju pa očeta, starega 87 let, dva brata ln dve sestri.—Joe. Tekstar (38). LISTNICA UREDNIŠTVA Sharon, Pa.. J. K—Nismo še videli omenjene knjige. Pošljite. STlka kale I.ineolnovo *pomln«kn poslopje v Wa»Mag1omj moat aad reko Potomec. la Revija "Nmw Rtpmb-lic?' krenila tki l*vo *ew York.-—"The New Repu-blie"", vodilna ameriška liberalna revija, je krenila na levo. V zadnji izdaji je objavila čla. nek. v katerem ostro kritizira ameriške liberalce In njih liberalizem. ki se ogrevajo za reforme, od katerih ne more imeti ameriško ljudstvo nikakih koristi. V istem članku poudarjs tudi, ds ne l>o podpirala nobene radikalne stranke, pač pa si bo pridržala pravico svobodnega krfttliranja vseh. v ugodnem smislu in druga/e. TOREK. 20. JANHa«^ Neumrljive slanice (Nadaljevanje ln konec.) - .fl Če je to res, tedsj mora veljati da stanična bitja, ki se množijo samo z juL** ^ prav tako neumrljiva. Seveda bi si lah" !i?L - "c: .., dc-btt tpttju/pihzma) — delitvijo izčrpa in da se more ta izčrpano* prečiti le s spolno množitvijo, ki se doel^ časa do časa. To vprašanje se da poC opazovanjem enostaničnih bitij, ki so 1 vegetativne razmnožitve (z delitvijo) Ec tuii spolne. Hartmann v Berlinu je šna bitja, neke alge. 17 let. delila s« pet dni, kar pomeni za ta čas okrgK 60,7 kolenj; a čeprav se ni primerila v vnem tli času nobena spolna oploditev, se niso^k«*! nobeni znaki izčrpanosti. To bi pomeritoS apolna razmnožitev za ohranitev življenji sposobnosti ni nujno potrebna. Zanimiv bi bil odgovor na vprašanje da 'i u Staniča, ki živi tako 5 trii med dvema delitvi ma, stara. V ta namen bi ji bilo treba mZ m, da bi se delil*. Takšne poskuse je £55 prof. Hartmann z enostaničnimi amebami , tem, da jih je amputiral pred nastopom dni. Vzrok te "nesmrt-nosti" je svojevrsten: v tkivu teh polipov a namreč posamezne nediferencirane stanice, ki se lahko razvijejo v poljubne telesne stanice, kakor jih pač organizem potrebuje. Nadome-stujejo stalno porabljene stanice. Tako smo spoznali tri vrste nesmrtnih sta-nic, prvič diferencirane mladostne stanice vretenčarjev, Carrelove goje, drugič enoftfanična bitja, n. pr. Hartmannove alge, tretjič nedife. rencirane telesne stanice, kakor pri sladkovod. nih polipih. A s tem na vprašanje o vzroku smrti diferenciranega organizma še nismo odgovorili. Ta odgovor bi nam lahko dal samo poseben eksperiment. Najti bi morali organi zem z visoko regeneracijsko (obnovitveno) spo. sobnostjo, ki bi stalno stvarjal novo tkivo ii diferenciranih in morda ostarelih stanic. Ce bi takšen organizem z določenimi posežki trajno silili v regeneracijo, potem bi zvedeli, ali a dado ostarele stanice pomladiti ali ne. Po razpravi dr. L. Sperlinga v Življenju in »vetu. Sfinga ae kruai Tisočletja so šla preko staroslavne egiptovske sfinge, ne da bi jo uničila, sedaj pa va, kaže, da hočejo v kratkem dopolniti svoje dela i Nekoč so ji Arabci odstrelili nos, ki je postal j s Časom krhek in tudi kodri niso mogli kljubovati združenim močem krogel in časa. Toda, če je bila glava že hudo zdelana, je vsaj kazalo, da sta trup in podlaga dobro ohranjena. In tako je tudi bilo, ko so ju začeli izkopavati ii pu-ščavnega peska. To je bilo pred nekoliko desetletji. Potem pa so uvideli, da je čas le storil svoje in tudi, navidez nedotaknjeni deli sfinf so začeli pokati, ko jim je zmanjkalo šibke o-pore in zaščite, ki so jo imeli pod peskom. Vedno znova je bilo treba luknje in razpoke zsde-Uvati s cementom in dele, ki so hoteli odpastL pritrjevati z železnimi kavlji in oporami kakor pri starih cerkvah. Toda temperaturne razlike med dnevomj« nočjo, ki je glavni sovražnik sfinge, niso mogli odpraviti in tako so se pred nekoliko dnevi pojavile razpoke, ki jih ni nihče prlčakovsl v te) obsežnosti in ki so strokovne kroge vznesi-rile do dna. Sedaj hočejo na delo z nsjmod* nejšimi konservirajočimi metodami v najJ čjem obsegu in od tegs si obetajo popoln uspsk-Da-li se ne motijo, bo pokazala bodočnost. C* zahteva pač svoje in nič človeškega ni večno Steklo—poseben hikaus Neki - avstralski raziskovalec, ki se je pred kratkim iz notranjosti Pspue (Nove Gvv neje). pripoveduje o čudnih menjalnih kap£ nah. ki jih je napravil med tamošnjimi divj«; kimi rodovi. Prišel je med drugim do rodu. p mu Je bilo steklo še popolnoma neznano. To jj dobil za navaden kozarec cel stot orehov. », preden se je vrnil je doživel še presenečenje, da so si divjaki nekega svojega možakarja, ki f bil srečni lastnik treh steklenic, izvolili kralja. ' Opice ao krive! Neki raziskovalec iz Padanga ns poroča o čudnem načinu, kako si neki rod » mačinov v notrartjoštl tega otoka preJ«^1 "T ne bofezrti. Sam je bil priča, ko so Jfe"™* neke okužene vasi prijeli tucat opl:, ** krive te kuge. in jih sežgali na ffmsdl jl landske oblasti se že dolgo trudijo, ds bi bile takšno mučenje ffvaff/toda njih doslej še prav majhni. Washington, D. C. — Pred TOBEK^i*™*^ esti l Primorskega If NOV! KONFINACIJ! NAlčali, zopet aretirali in zaprli mere najbolj učinkovito, izrazUo f rnmAgF-M * 1 f^* 11 Vrtojbe, ki svoje mnenje in nezaupanje v izgon. Ni čuda, da ae je srd ljudstva obrnil proti njemu in že tako mirno s tiho demonstracijo v cerkvi, za današnje raz- PKP8VTA —- ■ —-—r- *"'T"—i-V "* " ' r" ' - - — VLADNA PREISKAVA PROTI ŽELEZNIŠKI DRUŽBI Ivan Bukovec i* J®*« Valentin** fcorica, 5. januarja. Okrog M stari me*r Ivan Bukovec it ude nt Jože Valentin**, sta* 18 let, sta, aretirana 6. pmbra »koraj istočasno ka-Jakob Rutar v Cadri nad minom. Karabinjerji ao jii edli najprej n* totminek* ni*arijat, od koder sta W* daljših zaslišanjih ocfroslana iorico v goriške preiskovalne ore. Pred dnevi sta bila po-iljena pred prefekturao kon-icijsko komisijo, ki jima jo s vsakega zaslišanja in, ne bi se smela zagovarjati, pri-ila po 5 let konlinacijf. T»e-no Ae ni znano, kam ju bodo Ijali. [akor znano, ao Rutarja ro-njegovi tovariši, ko ata ga karabinjerja baš peljala iz re v Tolmin. O vzrokih Efinacije obeh tolminekih tov krožijo različne govori Pričetkom septembra je pel Ivan Bukovec neko pismo irence, ki mu ga je baje po-neki njegov znanec. V pi-ga je prosil za 500 lir pola. Pismu pa je bil baje ožen tudi listek za Valentin-Ko je poštar prinesel pi v Bukovčevo hišo, so hkra-: njim vstopili v Bukovčevo lovanje tudi policijski a-tje. Od sestre, ki je pismo yzela od poštarja, so zahte-naj ga odpre. Ker je okle-so ga sami odprli, si ga prevesti in nato takoj are-I Ivana Bukovca in nekaj fieje še Jožeta Valentinčiča. ;or zatrjujejo ljudje, jima ilo pismo podtaknjeno. Jo-Mentinčič je študiral na »inski gimnaziji, kjer je ie ršil pet razredov. ako so konfinacije naših spet v najširšem obsegu nevnem redu, dasi je mini-ki predsednik Mussolini že «2. ko je režim ob 10-letnici stičnega pohoda na Rim lasil amnestijo, izjavil, da lada spontano ukinila vsa inacijska taborišča. ■»e o nasiljih v Trnovem eka, 5. jan. 1935. — Že iz dan jih poročil v zvezi z iz-)m župnika Tabackyja i® ovega, so lahko čitatelji raz-kakšnih metod ae poslu-jo fašistične oblasti pri anjanju našega ljudstva, i pa ljudi, ki so na poti njl-m načrtom. Razvidell so o vho moralno propalost in ust fašističnih oblastnikov, cusajo s podtikovanji, z iz-vanjeni in mučenjem dosege namene. V še bolj jas-uč bo postavilo vse one, ki reganjali župnika Tabacky-ga tudi končno pognali o meje, novo dejstvo, ki ga h navajamo. iročali smo o preganjanju mladih trnovskih študen-dveh bratov Rebcev, Buti-a in Vičiča, za katerega ime Me «edaj zvetkli. Poročalo, da so bili prijeti v vla-to ko ae vračali z Reke ln odpeljani v koperske zapo-k1 koder so jih po večdnev-pridržanju končno izpu-Kot vzrok aretacije amo Nli. da so bili oeumljeni državnega delovanja. To-> je, izkazalo kot neres-Haje so jih aretirali v |s tem, ker so ai hoteli stl delo z njihovimi izumi izjavami o njegovem državnem delovanju in s opravičiti izgon Tabackyja. sntje so prišli iz štiridnevne Kopru, kjer so jih prete-ln jim niso dali ves čas ni-»vžiti ter so pri zasliše-padali v nezavest, Uko *Aeni, da se ne upajo o I ničesar govoriti. Ječa je II na njih vidne sledove. konfinarija, policijsko l/or*t vo. ali zopet — ječa r'<«. 5 januarja 1935. i-«'d*n izrazitih antifašistov. J«- bilo spuščenih iz Ječ po 'tiji. ni ofltal danes svo-Vsi »o morali ali na o-r»a -m, |km1 najstrožjim iSsTjn nadzorstvom. ■ a*/.m so, kot smo poro- moral deaet let ječe radi protifašističnega delovanja. Sedaj ep ga obdolžili* da je on obesil na Oalavju, kjer je bil zaposlen pri delih velikega spomenika padlim, protifašistično zastavo. AL! JE TO ZNAK GOSPODARSKEGA IZBOLJŠANJA? Gorica. 30. dec. lt*34. — Kot je že znano so v Italiji skrajšali delovni tednik na 40 ur. S Odpeljali so ga v koprske zapo-(tem je hote!a ,uljjt pokMttti( te, kjer je še danes in pričaku-, kako skrbi M HVoje delavstvo tn je, da bo y kratkem prišel pred , ^Vo je onil vedno m?d prvimi| posebno sodiiče. V njegovo kur se tiče aocial krivdo vai zelo dvomijo in so akega vprašanja, prepričani, da mu je zločin pod ' cialnega in delav- Z zn Dlan jem , si.muc—mKrecvcTr h »Kiieiiu 10-, ; meljito preiskavo protidelavskih aktivnosti s strani Louisiana &' Arkansas Raihvay Co. Federalni delavski (xlbor bo otvoril preiakavo prihodnji me-i sec in prvo zaslišanje ae bo vr-j Silo v New Orleanau. Uprava je bila obdolžena zapostavljanja članov železnlčarskih unij in nelegalnih mezdnih redukcij. Železnico lustuje-Harve.v C. i taka jen. Ze glede na to, ker ga ja prejšnja ječa popolnoma zlomila in mesto zdravega fanta vrgla telesno popolnoma skru-šenega človeka na cesto, je popolnoma nemogoče, da bi se loteval novih protifašističnih akcij, Poleg tega je delal na O-alavju skoro med aamimi Italijani in je bil Uko stalno nadziran. Njegova družina, zlasti bratje so pahnjeni s tem v veliko nesrečo, ker izvajajo tudi nad njimi oblasti vaemogoč teror, bratje pa ne morejo dobiti nobenega dela. čevljar iz Biatrice konfiniran na pet let Reka, 8. jan. 1935. — Oblasti so konfinirale nekega čevljarja iz II. Bistrice, katerega ime je do sedaj še neznano. Vzrok kon-financije je v zvezi z izgonom župnika Tabackyja. Konfini-rani čevljar Je namreč osumljen, da je baje hvalil izgnanega župnika in odločno žigosal postopanje oblasti ob tej priliki. Kam je bil konfiniran nam ni znano." Tabackv jev namestnik fašistični duhovnik Reka, 8. jan. 1935. — Tu so se razširile vesti, da bo prišel na mesto, ki ga je do sedaj zasedal izgnani župnik Tabacky neki prošt iz Reke z imenom Bales, ki je velik prijatelj fašistov. Štirje mladi študenti izpuščeni iz zaporov j Reka, 30. decembra »84.— Dne 5. decembra so bili aretirani v vlaku iz Reke v Trnovo štirje naši srednješolci, dva brata Rebec, Butinar in še neki drugi, za katerega ne vemo imena. Odpeljani so bili, kot so poročali v koperske zapore pod ob-dolžitvijo protidržavnega rovar-jenja. Ker jim niso mogli ničesar dokazati, so jih končno izpustili. Vsi štirje fantje nosijo vidne sledove batin in mučenja in brez dvoma ne bodo nikoli pozabili surovega nasilstva fašističnih ječ. Povod njihove aretacije in nasilnemu zasledovanju oblasti je bil slovanski jezik, ki so se ga posluževali v zasebnem razgovoru na poti v in iz šole. Posledice izgona trnovskega župnika Reka, 27. decembra 1934.— Ko Je v sredo zjutraj dne 12. decembra, to je takoj po izgonu trnovskega župnika, prišel kaplan Don Marco Moeellin pred oltar, so verniki demonstrativno odšli iz cerkve. Znano je, da je bil župnik Tabacky zelo priljubljen pri faranih. Njegova aretacija in nenaden izgon zlasti pa še, ker je fara ravno pred prazniki ostala brez dušnega pastirja, je vse ljudstvo silno razburila. Vsi vidijo v julijanskem kaplanu glavnega povzročitelja tega zla in ga obdolžujejo kot glavnega krivca za župnikov števila delovnih ur je izdala pa-1 Couch, ki jc bil pred dvema me-rolo, da morajo delodajalci vze- direktor vladne kor- " * " poracije za rekonstrukcijo fi- ti na delo toliko delavcev, da izpopolnijo vrzel, ki bo s tem nastala. Jasno je, da se to ni izvršilo brez pritiska. Toda vaa ta akcija, kljub prisilni izvršitvi, ni imela zaželjervega uspeha. V dokaz temu ao nam številke, da je bilo na podlagi te odredbe na novo zaposlenih 292 delavcev. Ce to število primerjamo s celotnim gospodarskim stanjem goriške pokrajine in s številom brezposelnih, ki je samo za Gorico preko 2,000, vidimo jasno, da s tem vprašanj brezposelnosti ni še niti začeto, kaj šele rešeno. Ce prenesemo število 292 nanovo zaposlenih na vso goriško provinco, nam postane brez dvoma jasno, da se fašistično časopisje ne more prav nič hvaliti. Saj je število brezposelnih v tej pokrajini izredno veliko, gotovo dvajsetkrat večje kot je število na novo zaposlenih. "Prometni mir" v Trstu Trat, 8. jan. 1936. — V Ameriki, Angliji itd., so v zadnjih letih preizkusili in proučili že mnogo načinov, kako bi zmanjšali Sum in ropot velikega uličnega prometa. Prepovedali so ponekod po idnevi, posebno pa ponoči, vsem vozilom uporabo hup, zvoncev itd., da ne bi preveč vznemirjali živcev meščanov. Te "mirovne ukrepe" so pričela prevzemati tudi. druga mesta, ker so se v večini slučajev obnesli. Tudi v Italiji so to s popolnim uspehom uvedli v Rimu, a sedaj hočejo uvesti še v Trstu, ki ne mara zaostajati v nobenem oairu za svojimi "bratskimi" mesti. Vendar pa izgleda, da so slavni tržaški možje prišli prepozno s svojo novotnrl-jo, ker prometni mir v Trstu že več let stalno narašča. — Tr-žačani sami bi bili bolj zadovoljni, da bi se v mesto zopet povrnil nekdanji prometni nemir, da bi mesto zadobiio svoje nekdanje živahno lice in da bi dobili vsL brezposelni nazaj svoje, vsled prevelikega prometnega mira, izgubljeno delo. Mehika odkrila zaroto; voditelji aretirani (Nadaljevanje ■ 1. itrani.) Andresa Pedrera. Slednji je bil skrivnostno izginil pred nekaj dnevi, včeraj pa so ga prijatelji našli v glavnem sUnu policije. Policijske avtoritete ao potem povedale prijateljem, da je bil Pedrero aretiran z drugimi zarotniki vred in pridržan tr zaporu na obtožbo puntarskih aktivnosti. Vest, ki jo je včeraj objavil list "KI Univeraal", vsebuje izjavo generala Juana Almazana. načelnika militaristične cone v Nuevo Leonu, da ao bile vae re-belne grupe v tej coni razpršene. Llat "U Prenaa" je tudi objavil poročilo, da so izredni koraki, katere je podvzela mehiška vlada, usUvili rebelne aktiv-, nosti ob nanc. Za direktorja ga je Imenovala HooverJeva administracija, ko jc bila ta korporacija ustanovljena in ostal je na tej poziciji tudi posnbna vršiti svojo nalogo. O decentralizaciji sami je na podlagi laki|šeid mog<»č pa le en zaključek, ,In ta je, da decentralizacija industrije pod kapitalizmom ne vodi v ideal-nejše Življenje kolikor se delavcev tiče. ,Podjetnikom nudi le še večje prilike za izkoriščanje. Ta proeea bi omogočil lepše življenje le a prihodom socializacije, ki bi prinesla enotno upravo za vsako industrijo in Japonska vabi Kitajsko v ekonomsko unijo (Nadsljevsnjs s 1. -tranl.) pomenila uklonltev KiUjske japonski zahtevi militaristične in ekonomske hegemonije v Aziji. Diktator Ksišek ln premier Wan Cing-wel sU včeraj poslala brzojav generalu Seng Sih-tsalju, governe^JU province Sinkiang, v katerem protestira-U proti širjenju vpliva sovjetske Rusije v tej provinci, uklju-čivši uposlitev, sovjetskih svetovalcev v zvezi s pogajanjem glede posojila od Sojetske unije. V brzojavki je rečeno, da so se pogajanja za posojilo začela, ne da bi se prej vprašalo nankingške vlade zu dovoljenje. General fiih^taai je priznal, da je uposlil sovjetske svetovalce pri pogajanjih za posojilo, zanikal pa je, da se vpliv sovjetske Rusije v Sinkiangu razširja. —r-V Vitamin B kemično produciran New Vork.—V laboratorijih univerze Columbijc ao odkrili kemikalno formulo za umetno izdelovanje vlUmina B. Ta _yk tamin kontrolira živce in ako v človeku manjka tega vitamina, ae pojavi znana mentalna bolezen "dementi| praecos". S pomočjo umetno prod uc i ranega vlUmina B bodo zdaj imeli mogočno aredatvo zs pobijanje te bolezni. ake o 'Prosve-dan? Kaj pomeni decentralizacija industrij (Nadaljevanje s 1. strani.) In kakšne ao posledice tega procesa za Čevljarske delavce? 0 tistem idiličnem življenju, o katerem radi sanjajo pristaši decentralizacije, ni nobenega sluha. Glavna posledica tega je, da je bil čevljarski delavec pahnjen na nižji življenaki nI-voj kakor se je pa nahajal kdaj prej. Na eni strani so mu bile sbite plače Uko nizko, da najboljši delavec zasluži na teden komaj od $15 do $18, seveda, kadar dela. In dela pa kvečjemu šest do osem mesecev na leto radi prevelike industrijske ekspanzije, ki je deloma prišla radi decentralizacije.--- Na drugi strani mu U proces otežkočujo organiziranje, v katerem je edina njegova pro-tekcija proti izkoriščanju. V manjšem mestu, posebno kjer je samo ena industrija, je veliko težje z organiziranjem kakor v velikem meatu. Podjetje Ima navadno vao protekcljo a strani šerifa in meatnih oblasti. In če podjetnik zagrozi, da bo preselil svojo tovarno vsled unije* nima alednja proti aebi le oblaati in trgovce, marveč čeatokrat tudi delavce. Glede zbljanja plač Imajo čevljarski delavci tega okrožja te-le izkušnje, kur velja tudi za druge kraje: Podeželski podjetnik zniža plačo, češ, da je življenje ceneje kakor v velemestih. Slično stori podjetnik v večjem mestu, češ, da ne more konkurirati s cenejšim (»del-kom. Ta proeea ne pozna kraja in tako so plače zbite v obeh krajih na podekaiatenčni minimum, ki lahko znaša le par dolarjev na teden. ^ Pravilnik čevljarske Industrije bi imel to sicer preprečiti, ampak ne, ker ga kršijo podjetniki na debelo. Sploh jim pa to omogoča pravilnik aam. V njem je rfimreč postavka, ki določa nižjo mezdo za "pohabljene" delavce. In podjetniki narede "pohabljenega" delavca iz največjega korenjaka. Ce prisUne na podpis izjave, v kateri priznava avojo "pohab-Ijenost", dobil delo, drugače ne. lir ^ '"jCoštigan hoi« zaiit- krog polovica tukajšnjih čev- .7. , - , IJarskih delavcev organiziranih "" oelaveko pravice v Booth 4 Shoe VVorkera uniji VVashington, D. C, — Senator in Shoe Workers Protective u- r,dward P. Costigan, progresl-niji. V ta kraj Je prišla tudi vh iz Colorada, je |>odvzel ko-United Sh<*' It l^ather VVork- rake, da obvaruje delavsko zakonodajo pred napadi, katerih cilj Je, ds se ta zakoniHlajs pro-jrlssj Za neustavno, I- Costigan je naznanil, ds Je 'sestavil amendrnent, ki naj bi sa ga uključilo v usUvo in ki bi '»dstranll vsak dvom gM* obla stl zveznega kongresa pri sprejemanju zakonov gled« dolgosti I delovnika, mezd, vladnega regu-1II ran j a Industrij In trgovine. tmmmmmmmmmmmm^mmfmmmam Stavka nogavičar- NIZKE MEZDE V TEKSTILNI INDUSTRIJI Wsahlngton, l>. C. — je odredit delavski depurtment. Študija je ugotovila, da delavci ne prejemajo niti minimalne mexle, ki Jo določa pravilnik HH tekstilne industrije, kar se pri- pod katero b| se ne produeirslo plsuje delni uposlltvl delavcev, aa prof i t, marveč za splošno! Pravilnik Je omogočil tudi večje obogatitev življenja. MASNA KONVENCIJA VOJNIH VETjERANOV Waahington, D. C. — <*P) —, Velike skupine bivših vojakov iz vaeh krajev Amerike ao prišle v Waahlngton na masno konvencijo, ki se Je vršila 24. t, m. in na kateri so zahtevali takojšnjo iaplačitev honuas In sprejetje brez|M>selnostnega zavarovanja, kakršnega predvideva Lundeo-nov zakonski osnutek. Pismo, ki ga Je poslal posebni komltej vojnih veteranov pred. sedniku Riaiaeveltu, vsebuje o-stro kritiko vladne (Militlke, "ki je dulu industrijam, katere so nagrmadile ogromne profite v svetovni vojni, velika lamojlla, dočim veteranom odreka Izpis-Čitev botiusa". Kom i ta j tudi po. za|M»aUvljanje samorakih delav-cev v tekstilnih tovarnah v južnih državah. "Mnenje, da Je aktualna minimalna mezda tekatllnlh delavcev na jugu $12 na teden, na ae-veru pa $13, ju napačno", Je rečeno v poročilu, "V zadnjem avgustu Je bila minimalna mezda samo $9.65 na teden. Zamorski delavci ao Žrtve diskriminacij In mnogo jih Je, ki prejemajo le 15 cantov plače na uro." Delno zvišanje mezde v neks-tcrlh panogah tekstilne Industrl. Je ul povečalo kupne sile delavcev, ker ao poskočile cene življenjskim potrebščinam, Vladni biro odkrito priznava, da je bila kupna sila tekstilnih delavcev v preteklem letu nižja nego I. 19A.M. Kupna slls se je na severu znižala za 15 odstotkov, na jugu pa najmanj za 25 odstotkov. Tekstilna unija pravi v svojem komentarju jnnočlla vladnega de. bija Rooseveltovo trditev, ds ao . veterani na boljšem nego druge Pfrlnienls, da je to dokaz, da so .............Mjrferfabu, njene ugotovitve o narašča- skupine ameriških dtžavljanov ln očita predsedniku, da no razume ali pa noče razumeti njihovega ohu|>ft*ga položaja "Kako morate vi razumeti položaj tistih veteranov, ki ao brez zaslužka, ki so bili izgnani iz stanovanj in vrženi v krušne vrste?" vprašujejo v pismu, "Mno gi so bili pohabljeni v vojni in zanje ni prostora v bolnišnicah. Ako protestirajo proti stradanju, je |N>slana proti njlrn policija, du udriha po Tljlhovlh glavah. To Je plačilo, ki ga pre-jemalo za žrtve, ki so jih doprinesli v svetovni vojni,". joči mizeriji tekstilnih delavcev pravilne. Ona Ini sedaj zahtevala ponovna zasllšavanja o pravilniku tekstilne induatrlje, splošno zvišanje mezde In uveljavljenje krajšega delovnika. Unija časnikarjov i tvojo vala pmago New Vork.--linija American N ae VMnte za mor-čarji, ki so zastavkaii pri Itieh- ge< Vzrok prodaje j«, ker Je mond lloaitrjr Co, mi naznanili, laatnlk "živčno" bolan, ter šali da ne !>odo «»dnehalt v boju, do v „||iro domovino ae zdra- kler družlia ne priatane na Vae|v,t| f)vorinB j* ^»j g«w»aaa-njihove zahteve. Stavko »o razširili na štiri„druge tovarr.i v Arroehsadu H i, Rog M,-tu ' i Nevvton, Pa, » (Adt.) na sa (»rlhodnje leto za 1400, In 1 je to edlns< hsls v tem mestu. Za pišite lastniku na: PROSVETA Maklim Gorki: MATI »OCIALBN ROMAN TOREK, 29. JANTAR j i — Jerca, če bi ti mene po-slušala, bi j az ne iskal zabave drugod; midva bi hodila skupaj in skupaj hranila denar za bodočnost. Ob nedeljah bi šla ven v prosto naravo, bi se zabavala — Torej pojdimo po tej poti! — je dejal Malorus. In čez nekaj sekund je nadaljeval otožno in tiho: — Težko ti bo, Paša. kedar bo* sam na tem. — Težko mi je že ; . . — Kaj pravil? Po zidu je žaral veter. Nihalo na uri je natanko merilo bežeči čas. — S to rečjo se ni šaliti! — je počasi (spregovoril Malorus. Drugo jutro se je Andrej zdel materi manj-ži in nekam milejši. Sin pa je bil, kakor zmerom. auh, raven in molčeč. Prej je mati Ma-lorusa klicala za Andreja Osipoviča. a sedaj mu je nehote, ne da bi opazila, dejala: — AndrjuAa, vaše čevlje bo treba dati v popravilo . . . Ae v noge se prchladite! — Ko dobim plačilo, si kupim nove! — je odgovoril, ne zaMmejai in položivši ji svojo dolgo roko na pleča, jo je vpražal: — Kaj nemara ste pa le moja rodna mati? In samo pred ljudmi se skrivate, ker nisem najzaljžih eden. ne? Molče ga je potrkala po roki. Rada bi mu bila izrekla mnogo ljubeznivih besed, ali srce je bilo tožno, in besede niso hotele z jezika. IX. V predmestju ao mnogo govorili o socialistih, ki so vsepovsod raztresli z modro tinto piaane listke. Na teh listih so ostro in dobro pisali o fabriškem redu, o delavkih stavkah v Peterburgu in v južni Rusiji, pozivali so delavce na organizacijo in na boj za lastne interese. 8 tare j Ai ljudje, ki ao imeli dober zaslužek v tovarni, so zabavljali, ko so brali: — Hujskači! Po gobcu bi jih! In listke so nosili v pisarno. Mladina je z zadovoljstvom brala oklice In je razburjeno govorila: — Tako je prav t Od dela izmozgana in za vse ravnodušna večina pa je leno mislila: — Saj ni vse skupaj nič .,. Ampak listki ao le vznemirjali ljudi, in če so enkrat izostali, ao ljudje govorili drug drugemu: » Danes jih pa ni. Opustili so jih, kakor je videti ... A v ponedeljek so se listki zopet pojavili in zopet Je zamolklo žumelo med delavci. V gostilni in v tovarni so se pokazali novi, nikomur znani ljudje. Po vsem so povpraše-vali, vse so ogledovali, vohali naokoli in vsem so se zdeli čudni — enim vsled sumljive previdnosti, drugim — vsled prehude vsiljivosti. Msti je vedela, da Je ves hrup delo njenega fina. Opazila je, kako so ae zbirali Uudje okoli njega — ni bil aam in zato ni bilo nevarno. Bojazen za Pavla se je zlivala v njej a ponosom: njegovo tajno delo ae zliva kot svež dotok v tesno strugo kaljenja življen-akega potoka . . . Nekega večera je potrkala Marja Korau-nova s ceste na okno, in ko je mati odprla, jI je glasno zašepeUla: — Glej. Pelageja, fantiči so zaigrali 1 No-coj bo preiskava pri vas in pri Mazinu ln pri Vjaaovščikovu . . . Mati Je slišala le začetek teh besedi, vae nedelj ne beaede pa so ae zlivale v zlo vestno, hri-pavo vrlščanje. Tolsti uatni je Marja stisnila drugo ob drugo. pihala je s meanatim nosom, oči ao ji migale in škilile s atrani v stran, kakor da bi na nekaj prežele. — Ampak jaz ničeaar ne vem, in ničesar ti nisem, moja draga, povedala; in celo videla te nisem danes, razumeš? Nato je izginila. - Mati je zaprla okno in počasi sedla na klop, brez vse moči, s pusto glsvo. Ampak zavest nevarnosti, ki je grozila sinu, jo je brž spravila na noge; brž se je opravila, zavezala ruto okrog glave in hitela k Flodji Mazinu. ki je bil bolan in ni delal. Dobila ga je^>red oknom, čitajočega knjigo in zibajočega desnico, na kateri mu je otekel palec. Ko je začul novico, je skočil kviAku; lice mu je prebledelo. — Tu imaš ... a meni — se gnoji palec! — je zagodrnjal. — Kaj naj storim? — je vpraševala Vlaso-va in si s tresočo roko otirala pot z obraza. — Le počakajte ... ne bojte ne! — je odgovoril Fjodja in ai z zdravo roko pogladil kodrave laae. — Saj ae sami bojite! — je vzkliknila. — Jaz? — V obraz je zardel; v zadregi ae je nasmehnil in dejal: — Kaaaj ... da bi vrag . . . Pavla je treba obvestiti . . . Takoj pošljem k njemu! — Vi pa pojdite . . . Saj nas ne bodo odri i? Vrnivšf se domov je mati zbrala vse knjige na kup in naslonivši jih na prsi, je hodila po hiši aemintja, pogledala v peč, v podpeček, v cev samovarja in celo v čebrič za vodo. Zdelo se ji je, da bo Pavel takoj pustil delo in da pride domov, a njega ni bilo. Slednjič je vsa utrujena sedla v kuhinji na klop položivši knjige predse, in ker se ni upala vstati, je presedela Uko toliko časa, da sU prišla Pavel in Malorus iz tovarne. — Ali že vesU? — Je vzkliknila, ne da bi vsUla. — Veva! — Je odgovoril Pavel in se mirno smehljal. — Ali se bojiš? -- Pa kako se bojim : .. Kaj bi se bali! — je dejal Malorus. — Bojazen nič ne pomaga. * — Celo samovarja nisi prisUvila? — je pripomnil Pavel. Mati je vstala, pokazala na knjige in dejala v opravičbo: — Ves čas sem Jih . . . Sin in Malorus sU ae zaamejala, in to jo je ohrabrilo. Potem je Pavel odbral nekaj knjig in jih neael skrit na dvorišče, Malorus pa je priaUvll samovar in pripovedoval: — Vse skupaj ni prav nič strašnega, mamica. in le za ljudi je sramotno, da se pečajo s Ukimi norčijami. Pa pridejo Uki visoki možakarji v sivi uniformi, s sabljami ob boku, z ostrogami na nogah In brskajo tod. Pod postelj pogledajo in podpočeke, če je klet — zlezejo v klet, in tudi na podstrešje splezajo Tam se jim nabere pajčevina v nosu, da pihajo. Dolgčas jim je in sram jih je, zato pa se delajo kakor bi bili zlobni ljudje in da bi kuhali jezo nad nami. Nemarno opravilo, tega se sami prav dobro zavedajo. Enkrat so meni vse pre-metali, pa so odšli z dolgimi nosovi, a drugič so me vseli seboj . .. Posadili so me v ječo, in štiri mesece sem presedel pri njih. Ko sediš že celo večnost, U pokličejo k sebi. vojaki te vedejo ulici, potem te sprašujejo o tem in onem. Neumno ljudstvo, blebeUjo nesmiselne reči — pa pokličejo zopet vojake, da te odvedo v ječo, Tako te prepeljavajo semlntja .. . Svojo plačo morajo zaslužiti! A potem izpuste človeks na prosto, to je vse! — Oh, kako pa govorite Andrjuša! — je nehote vzkliknila mati. (Dali* prihoda jll.) Adrian: DAMIJANOVA LJUBEZEN (Nadaljevanj« In konec.) Ko je Damijan končno sUl ns cesti in m* v gostilni ugasnile luči, je začutil, da je vae-kakor malo preveč pil tiati večer. Nekako vroče mu Je pri-j hajalo, dani Je pihljal hladen' veter od jezera. Neka čudna 1 vznemirjenoat ae ga je polote-vala Spomnil se je Jarnikovih l»e*ed. da »e moraU z Jerco natančneje s|M»xnati, spomnil pa ae jt* tudi vsake Gnetle, ki jih je govorila Jerca v tem gozdu . . . Začelo »e mu je dozdevati, da je bil tiati večer neroden in ar je jezil na aamega aebe in na tisto nerodnoat napram ženskam, katere ar ni mogel nikakor otreati. Začel je misliti, da bi lahko to popravil Ae tisto noč. da bi lahko Jrrci Ae marsikaj povedal. Sedaj je čutil v aebi nenadoma nekak pogum, neko silo. ki mu ni pustita, da bi Ari proti domu. Pofted mu je nehot* uhajal proti temnemu ozadju Jarniko-ve h i Ar. na * plotom obdanu dvorišče. ki je končevalo ob črni ateni aoaedne leaene hiAr in akla-diščnih barak v ozadju. Tam v "ladju goatilniAkih proatorov ar je nahajala Jerčina aot»a Sama je spala »podaj, vae drugr M»ltr so bile zgoraj v drugem nad-Ktropju. 1 ^ da U se prav zavedal, kaj dela, gnan od neke Ujne sile je nenadoma korakal proti ozkemu hodniku, ki je delil sosedno hišo od Jarnlkove in okoder ae je prišlo na dvorišče. Oprezno je stopal, dasiravno ni bilo slišati njegovih korakov zaradi ro|M>U ulične železnice in vozov na cesti. V nekaj trenotkih je sUl na dvorišču, toda že se ga Je polotila neka čudna bojazen, da nI mogel naprej. Hotel je predvsem nekoliko premisliti, kaj ljo rekel, ko bo potrkal na okno, in kako se bo opravičil. Stisnil se je za steno drvarnice, odkoder je videl okno njene ao-ne da bi ga mogel kdo opaziti. Tam Je sUl komaj par minut, ko je nenadoma zaslišal lahke korake; nekdo Je prihajal na dvorišče. Komaj se je Damijan stisnil v zatišje nizkega poslopja, te se Je pokazala temna postava na dvorišču. Neznanec Je šel naravnoat proti oknu Jerčine sobe; videlo ar mu ie. da po&na dobro to dvorišče, tla nI prvič na tem mestu. Par trenotkov kasneje, ko Jt neznanec potrkal na okno, ao ae odprla vetna \rata ln na pragu je aUla Jerca ogrnjena v nočni plašč. (V veli je brlela plinuka svetilka in metala na neznanca dovolj svetlobe, da je Damijan v njrm lahko spoznal Martina Vatreprtal je; v prsih je začutil bolečino, (la je stisnil prsti. Da mu je udprl*, da stoji pred njim in ga posluša, vse to ;e bilo do- volj jasno sa njega, da Je Ukoj vedel, da Martin ni bil to noč prvikrat pred tistimi vrati. Ker sU sUla komaj par korakov od nJega, je lahko ališal vsako besedo. dasi sta govodila akoro šepetajo—- — Ali si prišel, da me boš I-mel spet za norca, da se boš igral z menoj? Sedaj, ko vidiš, da ae mislim omožitl, da ae hočem rešiti tega trpljenja in tega večnega dela za druge, pa hočeš apet stopiti vmes a svojimi alad-kimi lažmi? Govorila je razburjeno, da Je bik» slišati njen trepeUJoči glaa. On Je atopil tesno k njej, in Jo prijel za roki. — Jerca, sama ai biU kriva! Tisočkrat sem ti rekel, da bi pustila to službo, da bi st najela sobo in živela za seoe ter delala aamo v tovarni, pa niai hotela. Zmerom si ugovarjala, češ, kaj pa bodo ljudje rekli. Ker ao vae druge živele tako, pa si mialila. da moraš tudi ti; to Je bila tvoja zmoU! — Seveda, je odgovorila ona, alužbo naj bi pustila in se zanašala samo na to. kar bi zaslužila v tovarni. Koliko bi pa sedaj imela, če bi storila tako kot si ti hotel? Tebi hi wveda ugajalo. Ti ne misliš na bodočnost, ne na jutri, ampak aamo to. kako* bi vesrljačil. Ali bi imela o-sem sto v banki, če bi poslušala Ube? ^ gledališče ali na veselice in izlete, pa bi še vseeno lahko dala nekaj na stran, dokler se ne poročiva. Tako pa aem sam blodil okrog in zahajal v veaelo družbo; brez tebe sem bil izgubljen. Ti pa si bila trmaaU; pri vsaki priložnosti si m«- obsipavala-Z očitanji. — To je že res, je odvrnila ona. toda pomiali, da sem hotela že pred par leti, da bi ae midva poročila, a ti nisi hoteL Rekel si, zakaj bi se'človek tako mlad vpregal v zakonski jarem! 2iveti si hotel, dokler si mrad in ai živel, na mene pa nisi mislil. Tukaj sem delala ko živina. Ali miališ, da je to šala, vaUjati vsaki dan ob štirih zjutraj, čistiti gostilniške prostore, skuhati zajutrek za vse, potem pa iti na delo ter sUti pri stroju celih deset ur, zvečer pa spet v gostilno in streči gostom ter poslušati njih neumne k.ante? Pa to še ni najhujše. Vsako soboto in nedeljo večer moram plesati pozno v noč, da sem drugi dan izmučena Uko, da se le s težavo držim pokonci. Se hujše je pozimi; Ukrat plešejo do zjutraj, po par urah spanja pa mqram vaUtl, da počistim gostilniške prostore, kjer je mrzlo, da moram led na vodi razbiti, predno morem pomivati kozarce. Predno zakurim in se prostor vsaj deloma segreje, sem že po metla in pri tem požrla kupe prahu in odstranila tudi druge ogabnosti za pijanci, potem pa čašo kave in hitro v tovarno za dolgih deset ur ali še več. In vse moram prenašati za golo hrano ln stanovanje. Kaj pa si ti delal U leU? Veseljačll si in ko sem ti vse to trpljenje opisala, si pa rekel, da si lahko vsaki dan pomagam, da lahko živiva kot ptička, samo če hočem. Vidiš, samo za zabavo ti je bilo, resno pa nisi nikdar vzel življenja! — Jerca, je odgovoril on z mirnim glasom, vem vse to, saj si mi baš to že stokrat očiUla, toda vseeno ti moram ponoviti, kar sem ti že poprej rekel, da si na napačni poti, ko meni očitaš. Ti nisi mogla flahtevatl, da bi sUl tukaj vsak dan ter gledal, kako te drugi vlačijo po plesišču, kako ee moraš zalivati s pijačo, katero ti kupujejo za te plese, za tisto zabavo, ki so jo imeli s teboj. Jaz sem se tega naveličal; vse to mi je presedalo, zato nisem več prihajal in hodil sem svoja poU. Mislil sem si pač—če je tako trmoglava, da noče lepšega Življenja, samo zaradi denarja, ker hoče kopičiti dolarje hi tudi ne zaradi Ijud- biti tega konec, samo če hočeš. 1 Tesno se je Jerca privila k njemu po teh besedah in ga strastno poljubovala. — Imaš prav; lahko bi lepše živela, lažje in mirnejše, toda aklh jezikov, pa naj bo po njeni volji, in nisem se čutil krivega napram tebi. Toda sedaj mora Kako naj bi se poročila brez denarja? Ali bi bilo prav, da bi začela skupno življenje s Uko revščino kot ga začnejo nekateri? Kakšen dom pa je to, ali si kdaj na to mislil, Martin? j — Bil sem prepričan, da bi z vztrajnost jo premagala vse te^ Save. Toda pozabiva sedaj to in misliva samo na bodočnost, ker sedaj sem odločen, da začnem ; novo življenje; dovolj dolgo sem ■ trpel in čakal, dovolj dolgo sem moral gledati, kako si dvomila nad mojo ljubeznijo, dasiravno po krivici, ker karkoli se je zgodilo v teh letih najine razdvojenosti, to ti lahko prisežem, Jer-' ca, da sem te vedno ljubil, da si 'bila ti edina, da nikdar niti v sanjah nisem mislil, da bi poro-jčil katero drugo. Ves U čas, čim j dalj čaaa sva bila ločena, tem-bolj sem spoznaval, kaj pomeniš 1 zame, kako globoka je moja ljubezen. Potem sem čedalje bolj hrepenel po mirnem domu na tvoji .strani,- dokler se nisem odločil, da se ti spet bližam. Storil pa bi to že davno, če bi mi ti ne delala Ukih zaprek s tvojim izbegavanjem. Ves čas, ko je on govoril, mu je zrla kakor zamaknjena v obraz, in ko je končal, je zašepeta-la: Ali je res, kar praviš, ali ne sanjam? Martin, kako sem se borila, koliko sem trpela vse te mesece! Objela ga je strastno in nadaljevala s trepeUjočim glasom: Saj sem samo tebe ljubila, samo tebe, od prvega dneva, ko sem te spoznala in potem vsaki dan, vsak trenotek svojega življenja. Koliko sem trpela, tega ne moreš zapopasti, trpela v teh večnih dvomih, toda zmerom upala, da se boš vrnil. In sedaj si prišel in vem, da govoriš resnico. O, kako blizu sem bila, da napravim največjo napako v življenju, da se navežem na drugega — saj veš. Dober je, priden, toda ne morem ga ljubiti, ni mogoče! Toda, Martin, če pa ne misliš resno, če si se prišel samo norčevati iz mene, povel to kar sedaj, povej, bodi odkritosrčen I Samo to te prosim pri vsem, kar ti je sveto, pri spominu na preteklost! Ako ne misliš resno, pusti me, naj grem svojo pot, ti pojdi pa svojo! Ne bom te sovražila zaradi tega; ostala ti bom prijateljica, samo bodi odkritosrčen, Martin! Molče jo je privil k sebi in jo od vedel v vežo ter rahlo zaprl vraU. Nekaj trenutkov kasneje je v njeni sobi zasvetila luč za nekaj minut. Skozi odprto okno je Damijan še slišal šepeUnje, potem pa je luč ugasnila • . „ In tisto noč se je Damijan strašno napil. godftUd Pictu* Američanka Anna Loulae Strong, ki je prišla Iz .Mosk^ kjer je bila upoelena pri Ifetu **Moucow Daily Newa." v Zdrui^ države. Tu bo imela več predavanj o Sovjetski uniji. Duhovita reklama Ko je bila v Ameriki še pro-hibicija, so Američani odprli v Panami svojevrstno gostilno. Na pročelju hiše so naslikali več ko 5 m visoko kamelo, podnjo so pa napisali: "Everybody knovvs, that a camel can go vvithout a dr for one vveek. Do you vvant be a camel? If not, come im have one." (Vsi veste, da kamela ted« dni vzdrži brez pijače. Ali hoi tudi ti biti kamela? Ce ne. ste noter in ga zvrni kozarec!) | - NAROČITE SI DNEVNIK FMSVETO Po sklepe ie. redne konvencije so lakko naroči na liat Proeveta ia i šteje eden, dva, tri. štiri ali pet članov is ene družine k eni naročnini U Proeveta atane za vae enako, sa člane ali nečlane $6.00 sa eno letno mn| nino. Ker pa člani še plačajo pri aeesmentn $1.20 sa tednik, ae Jim ta pt šteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka, reči, da je Ust predrar u fla 8. N. P. 1. List Proeveta je vaša laatnina in gotovo j« v vaaki družini or* ki bi rad čital list vaak dan. Cena liatn Proaveta je: Za Zdrui. državo in Kanado $6.00 1 tednik ia................ 4.80 S tednika in...............3.60 S tednike in...............2.40 4 tednike in............... 1.20 1 tednikov ia... ....... alt Za Evropo je..............$9.00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto defearji ali Ma< Order v pianu in ai naročite Proeveto, liat, ki Je vaša laatnina. Pojaanile:—Vselej kskor hitro ksteri teh člsnov preneha biti član SNU ali če so -preseli proč od družine in bo zshtevsl sam ivoj list tednik, M moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno nsročena na dnej Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati doli vsoto listu Proaveta. Ako tega ne atore, tedaj mora upravnižtvo ud datum za to vaoto naročniku. Za Cieero in Ckicaco je. . . TJ 1 tednik ia................U 2 tednika in........ ......U S tednike In...............U 4 tednike i*...............1 5 tednikov ia. .............U PR08VETA. SNPJ. 2657 8o. Uvrndale Ave„ Chicago, III. Priloženo pošiljam naročnina sa liat Proaveto veoto $. D . -ČL draštva It. Naalov .............................................................. Ustavite tednik in ga pripiiite k moji naročnini od aledečih članov w4 družine: .Čl. draštva it.......... .ČL društva št.......... Čl. društva št.......... »> .............. Meete .......... Nov aaročaik_____ ...*.....................Čl. društva it. ..................Država ..........iT... "V ................Star naročnik........... TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA * i »mm ha«« l>ll IjiFnllette. novi govorne* države tti*r«»n«in. in (ti ar le* N rt her* uud ako dalo prve vrate PtAita po informacije na naalov: s.n.p.j. printerv "2657-55 SO. I.AWNDAI.E A VEN VE 1 elefon Rockw«ll 4K)I . CHICAGO, ILU Ta« ae dobe aa želje tudi vsa aa \