Katoliška prosveta iz Št. Jakoba v Rožu Pliberčani se borijo za svoje pivo vabi na PODIJSKO DISKUSIJO „Kdo naj zastopa koroške Slovence?“ Razpravljata dv. sv. dr. Pavel APOVNIK (za NSKS) in dr. Marjan STURM (za ZSO) Diskusijski vodja bo Peter FANTUR Čas: 30. junij, ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu 3000 domačinov je protestiralo. Tudi v prihodnje mora Pliberk proizvajati svoje lastno pivo v Sorgendorfu! Zakon o prepovedi obujanja nadonal-oociaKzma je poMio poostrili! Ne gre samo za delovna mesta, ampak tudi za del Pliberške identitete 3000 jih je prišlo preteklo nedeljo v Sorgendorf in se izreklo za nadaljnji obstoj pivovarne v Sorgendorf u. Prišli so tudi trije šefi deželnih strank Haider, Am-brozy in Zematto ter obljubljali pomoč. Bolj konkreten pa je bil župan mag. Raimund Grilc, ki je zahteval, da bi v primeru zaprtja morali dobiti vsi interesenti (medtem jih je že pet) enake podpore in možnosti. Pozval je Steirer-brau, naj pivovarno da na razpolago za sprejemljive pogoje. Solidarnostna prireditev pa je preteklo nedeljo tudi dokazala, da Pliberčanom ne gre zgolj za delovna mesta, ampak tudi za del identitete in „neodvisnosti“ občine, ki se hoče z vso silo upreti koncernu Steirerbrau, ki s takšno reakcijo gotovo ni računal. naš tednik LETO XLIII. Številka 25 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 21. junija 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Tajnik Narodnega sveta je prekinil služenje civilne službe Odstop deželnega glavarja Haiderja ter obsodba njegove izjave, da je v 3. rajhu vladala urejena politika zaposlovanja, ne zadostujeta. Narodni svet je zahteval zaostritev zakona o prepovedi obujanja nacionalsocializma. Kot jasen protest zoper Haiderjeve izjave je tajnik Narodnega sveta mag. Marijan Pipp takoj prekinil služenje civilne službe, in to tako dolgo, kakor dolgo bo Haider v kakršnikoli javni državni ali deželni funkciji. Tajnik NSKS mag. Marijan Pipp je prekinil služenje civilne službe. ,Le če Haider ne bo več v nobeni javni funkciji, se spet vrnem!' Kakšen bo scenarij osamosvojitvene prireditve? Odločilni dan — 26. junij drvi naproti. Poslanci slovenskega parlamenta, njihovi poslanski klubi, so se za zaprtimi vrati pogovarjali o tem, kako naj bi izgledale svečanosti v Ljubljani in republiki na veliki dan. Ob tem je prišla na površje vsa velika in šarasta pahljača mnenj, predlogov, su-gestij in protimnenj. Nad vsemi je tičalo vprašanje, kako in kaj storiti, da svečanosti ne bi po eni strani dobile mali-kovalsko-kultnega značaja, ter da se po drugi, ne bi spremenile v problematično ljudsko veselico. Največ prahu in kresanja mnenj je povzročila zasaditev lipe, vojaška parada in uporaba zastave. In na-zadnje se je pripetila še smešniea. Ko so organizatorji predlagali, naj bi bilo uradno odcepitveno vino (spominsko, v posebnih buteljkah) ljutomersko-ormoški šipon, so Poslanci s Primorske ter Goriških brd in drugih vinorodnih krajev skočili pokonci, deš da je njihovo vino zapostavljeno. Kaj že pravi latinski pregovor? In vino veritas! Tajnik Narodnega sveta je v izjavi za tisk dejal, da so Haiderjevi nacionalsocialistični ekscesi v zadnjem času vse prepogosti, da bi lahko brez nadaljnjega spet prešli k dnevnemu redu. Medtem je na Dunaju zvezna vlada obsodila Haiderjevo izjavo in ga pozvala, naj odstopi. Zvezni kancler Franz Vranitzky je v parlamentu obljubil poostritev zakona o obujanju nacionalsocializma, ki predvideva trenutno sorazmerno nizke kazni oz. ga je v praksi sploh zelo težavno uporabiti. V Celovcu se je na Novem Trgu preteklo sredo zvečer zbralo 10.000 Haiderjevih pristašev in mu tako izkazalo svojo solidarnost, ki pa je očitno pri koalicijskem partnerju ÖVP nima. Šef ÖVP Christof Zernatto je odločno povezoval obstoj koalicije z odstopom Haiderja. Do naslednjega ponedeljka naj bi padla dokončna odločitev. Vse kaže, da bo Haider pod tem velikim pritiskom odstopil sam, v zameno za to pa bodo že naslednje leto deželnozborske volitve. SPÖ je sicer za danes najavila vlogo predloga za izglasovanje nezaupnice deželnemu glavarju; vendar bo s tem morala počakati vsaj še do naslednjega tedna. ÖVP namreč zaenkrat ne bo glasovala za ta predlog in se s SPÖ tudi še noče pogajati o sodelovanju, pa čeprav je Ambrozy ponujal ÖVP že mesto dež. glavarja. Jörg Haider je v koroškem deželnem zboru skušal obujati pozitivne spomine na 3. rajh. Ga bo to stalo politično glavo? Medtem ko vsa avstrijska in mednarodna javnost obsoja Haiderjev ponovni verbalni eksces, sta se na Koroškem postavila za Haiderja Kronen Zeitung in celovški župan Leopold Guggenberger, od katerega zdaj številne organizacije zahtevajo, da tudi sam odstopi. Slovenski študentje na Dunaju in v Gradcu so v znak protesta v obeh mestih umivali cesto (kot so to morali Židje v 3. rajhu). Zveza slovenskih organizacij pa je v svojem protestu poudarila, da je vedno smatrala Haiderja kot nevarnost za demokracijo, in zahteva njegov „odpoklic“. S. K. Politika Politika Delovni obisk ministra Capudra pri obeh slovenskih kulturnih organizacijah. Z leve: tajnik KKZ Nužej Tolmajer, tajnik SPZ dr. Janko Malle, Helena Verdel, minister dr. Andrej Capuder, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in podpredsednik KKZ dipl. inž. Franc Kattnig. PREDSEDNIK KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE DR. JANKO ZERZER: Za slovensko kulturo šo vodno samo 0,2 % Bo novi zakon o kulturnem pospeševanju izboljšal položaj? Ob priložnosti obiska slovenskega kulturnega ministra dr. Andreja Capudra v Celovcu je predsednik KKZ dr. Janko Zerzer ostro kritiziral doslejšnjo prakso Koroške deželne vlade pri razdeljevanju podpor kulturi. Slovenska društva dobijo od celotnega proračuna še vedno le 0,2 %. Dr. Janko Zerzer je izrazil upanje, da se bo z novim kulturnim zakonom stanje spremenilo. S tem v zvezi je pohvalil osnutek novega zakona, ki odločno omenja tudi slovensko narodno skupnost. Doslej je dežela Koroška dala za kulturo 180 mio. šil., slovenska kultura pa je od tega Ob robu povedano ... Ali je bil to letošnji moto dunajskih študentov? Najprej so vstopili v Skupnost mladinskih organizacij (SMO), si tam razdelili denar in jo nato popihali mdr. z argumentom, da je SMO isto kot Smo-lle. (Ta Smolle pa mora imeti svoje prste res povsod! — op. u red n J SMO — ko dobimo denar, pa nismo . . . So dunajski študentje s tem hoteli pokazati, kaj pojmujejo pod narodno enotnostjo, o kateri pridigajo slovenskim osrednjim organizacijam in vsem drugim slovenskim inštitucijam? Bo, kakor bo, za smoter cele „finančne transakcije" do danes nismo izvedeli. Po dostejšnji praksi sodeč lahko pričakujemo, da se bodo dunajski študentje naslednje leto zopet vsaj za 14 dni vsedli za korito SMO in tako izkazovali enotnost koroških Slovencev . . . , V J dobila skromnih 400.000,— šil. Še posebej je dr. Zerzer zahteval rešitev za Slovensko glasbeno šolo, katero obiskuje nad 400 učenk in učencev. Z javne strani šola ne dobi nobenih podpor. Dr. Zerzer je predlagal združitev z javno Koroško glasbeno šolo, pri čemer bi morala imeti Slovenska glasbena šola avtonomijo. Učni jezik bi moral ostati seveda slo- venski. Na pogovoru je minister dr. Capuder obljubil, da bo skušal po svojih močeh pomagati; bolj konkretno pa je že predstavil kulturno izmenjavo med Slovenijo in Koroško, pri kateri naj bi igrali koroški Slovenci pomembno vlogo in bi bili tako dejansko most med obema deželama. Silvo Kumer V načrtu je vseslovenski mladinski festival Ta teden se je v Celovcu mudil Odbor za mladinska vprašanja skupščine R Slovenije, Predsednik odbora Borut Pahor je ponudil koroškim slovenskim mladinskim organizacijam vsestransko sodelovanje. Že leta 1992 naj bi priredili skupni mladinski festival v sodelovanju s Koroško, Furlanijo-Ju-lijsko krajno, Porabjem in Slovenijo. Za ta predlog sta se izrekla tudi predsednica Mlade KEL Angelika Mlinar ter predsednik KDZ Saša Sturm. Na srečanju je manjkala Katoliška mladina, ki trenutno išče novo vodstvo, ter zastopniki študentov, ki so manjkali brez opravičila. Kljub temu se je razvila plodna razprava: obe strani sta se domenili za tesnejše sodelovanje v prihodnje; predvsem na kulturnem in družabnem področju bo v doglednem času prišlo do večjih izmenjav. Bernard Sadovnik (Mlada KEL) je opozoril goste iz Slovenije na zelo pereča vprašanja varstva okolja, ki so v Sloveniji še vedno nerešena in ogrožajo tudi Koroško. Še posebej je omenil JE Krško in železarne ob meji. Delegacija iz Slovenije, v kateri so bili poleg predsednika Pahorja še dr. Janez Remškar (Demos), prof. Erwin Koko-šinek (Neodvisni), Franci Fel-trin (Zeleni) in prof. Vlasta Se-gedin (Zeleni), je nato obiskala še Koroški mladinski urad. Odbor za mladinska vprašanja R Slovenije bo priredil vseslovenski mladinski festival. Koliko dbijo koroške kulturne ustanove? Republiški sekretariat za kulturo oz. slovensko kulturno ministrstvo je maja 1991 —na podlagi 4. člena Zakona o proračunu Republike Slovenije - izdala republiški program oz. biče za kulturo v letu 1991. V tem proračunu so tudi objavljene finančne podpore, ki jih je slovenski parlament sklenil v korist slovenskim kulturnim ustanovam na Koroškem. Ta podpora je posebna podpora in ni identična z redno podporo, ki jo dobijo naše kulturne ustanove s strani pristojnega ministrstva za Slovence po svetu. Politično odgovorni minister za te podpore je dr. Andrej Capuder, vodilni sodelavec Celovškega Zvona. Kot piše v svojem uvodniku, so kulturni program 1991 „pripravili resorni sodelavci na Republiškem sekretariatu za kulturo skupaj s svojimi strokovnimi sveti“, parlament pa „nanj ni imel bistvenih pripomb“. Koliko je torej za koga namenilo slovensko kulturno ministrstvo? SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA DIN Strokovna pomoč etnografskemu muzeju Gledališka predstava Janka Messnerja 50.000,- ■Obračun" Gostovanje gledaliških predstav 200.000,- iz Slovenije Koroški kulturni dnevi v Celovcu 100.000,- (v sodelovanju s KKZ) 40.000,- Knjižni dar SPZ Društvo slovenskih pisateljev: 235.000,- Obirsko srečanje na Koroškem Slovenski etnografski muzej: restavriranje gledaliških rekvizitov in velike zavese v Kulturnem domu 40.000,- „pri Cingelcu na Trati" Zveza kulturnih organizacij 55.000,- Slovenije za SPZ: 360.000,- DIN 1,080.000,- V šilingih po sedanji tečajni vrednosti: 378.000,- KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA DIN Gostovanje poklicnih gledališč iz Slovenije 60.000,- Uprizoritev muzikla „Juri Muri v Afriki" Razstava „Arhitektura Roža, Podjune in 150.000,- Zilje" Slovenski pregovori (študij, tonska 50.000,- dokumentacija, prepis s traku itd.) Razstava „Raziskovanje ljudske noše pri Slovencih na Zilji (dr. Marija Makarovič 40.000,- in akad. slik. Jana Dolenc) Glasbena mladina Slovenije: 50.000,- programi za najmlajše na Koroškem Zveza kulturnih organizacij Slovenije 13.840,- za KKZ: 390.000,- DIN 753.840,-AŠ 263.844,- GLASBENA ŠOLA CELOVEC Javni nastopi, tekmovanja in gostovanja po predloženem programu DIN 233.100,— AŠ 81.585,- KATOLIŠKI DOM PROSVETE v TINJAH DIN ^eč koncertov za klavir, harfo, violino itd. — nastopi več glasbenikov, zborov, instrumentalnih skupin iz Slovenije 60.000,— Literarni večeri in seminarji 25.000,— Razstave 36.000,— Aktualna predavanja o kulturnopolitičnih temah v slovenskem jeziku 25.000,- DIN 146.000,-AŠ 51.100,- ZALOŽBA DRAVA DIN Založništvo Produkcija gramofonskih in kompaktnih plošč ter kaset Slovenski zbori pojo slovenske vojaške pesmi 244.550,— Slovenski zbori pojo pesmi o slovenski zemlji 258.690,- Knjige Leposlovje Zmaga Kumer s sodelavci: Slovenske vojaške pesmi II 168.000,— Ervin Fritz: Nove pesmi 120.000,— Esejistika Jože Snoj: Handkejev paradoks 224.000,— Slowenische Jahrbücher 1991 158.000,— Leposlovje za otroke in mladino Vinko Mčderndorfer: Koroške ljudske pravljice IV 136.000,— Kasete Kasete: Pravljica o lanu. Desetnica, Branka Jurca: Strašilo Rompompom, Ciril Kosmač: Kamen in njiva 1/2 200.000,— Humanistična literatura Avguštin Malle. Valentin Sima: Anšlus in manjšine v Avstriji 177.000,— Zmaga Kumer s sodelavci: Koroška narodna pesem III b — Dolnji Rož II 288.000,— Družboslovna literatura Bernhard Perchinig: Wir sind Kärntner und damit hat sich’s 140.000,— Ruth Wodak, Florian Manz: Sprache in der Politik — Politik in der Sprache 163.000,— Peter Gstettner, Gero Fischer: Am Kärntner Wesen könnte der Republik genesen 212.000,— Več avtorjev: Narodnoosvobodilni boj na Koroškem od začetka vstaje do konca leta 1943 1/2 264.000,- Knjige — 2. prioriteta Gerald Szyszkowitz: Umetnost pozabljanja Aleš Berger: Eseji in zapisi A. Zamejski Slovenci v Avstriji okrogle mize 200.000,— DIN 2,953.240,- AŠ 1,033.634,- MOHORJEVA ZALOŽBA DIN Založništvo Knjige Leposlovje Ivo Zorman: Ameriški slavček 209.000,— Humanistična literatura H. Paulitsch: Das Phänomen „bukovništvo" in der Kärntner-slowenischen Kultur-und Literaturgeschichte 145.000,— Pavle Zablatnik: Brauchtum der Kärntner Slowenen _ 151.000,— Herta Lausegger: A. Š. Drabosnjak — Zbrana bukovniška besedila II. Drabosnjakove ljudske igre 108.000,— A. Zamejski Slovenci v Avstriji obeležitev 140-letnice ustanovitve založbe 100.000,— DIN 713.000,- AŠ 249.550,- ZALOŽBA WIESER DIN Založništvo Knjige — Leposlovje Milan Jesih: Soneti 72.000,— Florjan Lipuš: Srčne pege 126.000,— Drago Jančar: Pomlad srednjega veka 196.000,— DIN 394.000,- Knjige — 2. prioriteta AŠ 137.900,— Miklavž Komelj: Pesmi REVIJE IN ČASOPISI Mladje Zvon SKUPNO DIN 280.000,- 500.000,- DIN 780.000,-AŠ 273.000,- DIN 7,043.180,-AŠ 2,465.113,- Carinska vojna RISE TADEJ BRATOK Ker se plebiscitni datum, 26. y'unill izteka, smo v Sloveniji začeli šte[ dneve. A nekateri sploh ne mislijo kJi^ _ . mi. Zvezni predsednik Markovič P OLOVENUE primer, je skušal Sloveniji napovedal „carinsko vojno . V stari balkans^ovenija pripravljene vse protiodgo- navadi je Beograd zagrozil naši viagre, ter da se nas zvezni carinski da bodo uvedli najstrožje administmkrepi ne tičejo. Skratka, šlo je za še tivne in drugačne, zakonske ukrep6-" ultimat brezzobe zvezne admini-če Slovenija ne bi denarja, pobrah 'racije, ki si v onemoglem besu ne ga od carin, nakazovala na 0re kaj, da Sloveniji ne bi skušala zveznega proračuna. Med ukreP^gajati, ji grozjti ter jo izsiljevati: A zvezne administracije naj bi P e ie še enkrat pokazalo, da v Beo-števali tudi odpustitev vseh carinski "jadu samo biefiraj0, zgodilo se ni delavcev na območju Slovenije, ki F 'sf0 nič slovenske carinarnice, dahi ubogali balkanskega diktata. ^ z mnogimi neslovenskimi ur-okrepitve naj bi Markovič poslal Mniki, so izjavile svojo lojalnost Pe-Srbije v slovenske carinarnice. Tak^etovi vladi ter Republiki in tako je je sledil protiukrep slovenske viao^arkovičeva nakana propadla, kot v katerem je rečeno, da bo Republik se doslej. Bedno in neresno! Slovenija še naprej pobirala na Bedno predvsem zato, ker gre jih mejah carine le za svoj račun. ^oli za politične špekulacije Marko-nister in podpredsednik vlade dr. A ca in njegovih, ki je s svojimi ukrepi drej Ocvirk je ob tem pojasnil, da K6 0slej Sloveniji samo škodoval in igral politiko različnih vatlov za različne narode in republike. Kdaj že bi lahko naredil red, a ga ni hotel, niti mogel. Spomniti se je le treba, kako mlačno je njegova vlada reagirala, ko so Srbi bojkotirali Slovenijo in njene izdelke, kako so vdrli v denarno emisijsko politiko, ko so počeli nečloveške svinjarije na Kosovu: Markovič ni niti črhnil, ko je zvezna armada zverinsko ubijala in ugrabljala ljudi. Nič in nič. In sedaj naj bi nam ta isti Markovič grozil s carinsko vojno? Prebedasto, da bi bilo resnično. Carinska vojna se namreč neposredno tiče slovenske, pa tudi slovenske osamosvojitve. Družno s Hrvaško po poti suverenosti Ob vseh dogodkih je kot strela z jasnega, a kljub vsemu pričakovano, počila vest iz skupnega zasedanja predsedstva in vlad Slovenije ter Hrvaške, ki je bilo v soboto v Ljubljani. Iz skupnega komunikeja smo razbrali, da se bo tudi Hrvaška „razdru-žila" od Jugoslavije na isti dan, 26. junij. To je doslej vsekakor nov moment v delitvi Jugoslavije in nov zelo trd oreh za tuje diplomacije, zlasti za ameriškega zunanjega ministra Jamesa Bakerja, ki bo konec tedna obiskal Beograd, ter se pogovarjal z zvezno vlado in voditelji posameznih republik. Naposled bo tudi velesila morala sprevideti, da volja Slovenije in Hrvaške po samostojnem življenju, izraženemu na plebiscitu in referendumu obeh narodov, niso mačji kašelj, ter da bo po usodnem datumu podoba Evrope drugačna, pa če je to komu prav ali ne. Slovenijo so začeli kar trumoma obiskovati ve- leposlaniki vseh mogočih držav. Po pogovorih z ameriškim veleposlanikom Warenom Zimmermannom, je Peterle sprejel nemškega in madžarskega veleposlanika in s sprejemi še nadaljuje. Minister Rupel je tudi nadvse aktiven. Po obisku Dunaja se je odpravil kot gost avstrijske delegacije še v Berlin, kjer je prisostvoval sestanku zunanjih ministrov držav članic konference o evropski varnosti (KEVS). Kaj bodo stuhtali, ta trenutek ni jasno. Vedo le, da je Jugoslavija začela vsem evropskih in svetovnim diplomacijam zadajati strašen glavobol. In če se vrnemo nazaj na domačo sceno, lahko brž uvidimo, da za vsemi prerivanji, če natanko preudarimo, stoji — denar. Tudi že omenjena carinska vojna je del roparske balkanske politike. Ni skrivnost, da se iz zveznega proračuna napajajo stroški terorističnih policijskih in armadnih tolp, ki ta čas sejejo smrt na Kosovu, pa tudi Sloveniji bi stregli po življenju, če bi to dopustila. Politika/Reportaža Trst: izredna zasedanja na dan proglasitve osamosvojitve Slovenije Slovenska skupnost je v vseh izvoljenih svetih, kjer ima svoje svetovalce, predlagala, da bi prišlo do izrednih zasedanj krajevnih uprav in deželnega sveta na dan, ko bo proglašena osamosvojitev Republike Slovenije. Na zasedanjih naj bi s posebnimi resolucijami zahtevali od osrednjih oblasti italijanske republike, da vzamejo na znanje novonastali mednarodni položaj in da priznajo novo državo — Republiko Slovenijo. Brzojavke z omenjeno zahtevo so danes naslovili deželni svetovalec Brezigar na predsednika deželnega sveta Gona-na, tržaški pokrajinski svetovalec Harej na predsednika tržaške pokrajine Crozzolija, goriški pokrajinski odbornik Špacapan na predsednika goriške pokrajine Saccavinija, načelniki svetovalnih skupin SSk pa še na župane Trsta, Gorice in vseh občin, kjer ima stranka svoje izvoljene predstavnike. Izjava Katoliške akcije o položaju v Jugoslaviji Škofijski odbor Katoliške akcije, katerega član je tudi Katoliški delovni odbor, je sprejel na seji v ponedeljek, 17. junija 1991, naslednjo izjavo: Katoliška akcija s simpatijo spremlja razvoj demokratizacije v Jugoslaviji. Prebivalstvo sosednjih dežel Slovenije in Hrvaške se je na ljudskih glasovanjih izreklo za avtonomno državno obliko. Želimo in upamo, da bodo naši sosedje ta cilj dosegli po miroljubni poti in da pravice do samoodločanja in svobode ne bo kratila vojaška sila. Od avstrijske vlade pričakujemo, da podpira demokratizacijo in prizna odločitve ljudstev v Jugoslaviji. Koroško deželno vlado pozivamo, da pospeši sodelovanje z našimi sosedi na vseh področjih. Katoličane na Koroškem pozivata predsedstvo in škofijski odbor Katoliške akcije, da v petek, 21. junija 1991, pri nočni molitvi v vseh koroških farah molijo za miroljubne in pravič ne rešitve v sosednji državi. Profesorja Pahorja spustili iz zapora Če ne znaš italijansko, si lahko tepen Trst, 19. 6.1991 — V telefonskem pogovoru s profesorjem Samom Pahorjem smo izvedeli, daje preždel v tržaški samici Coroneo od ponedeljka zjutraj do srede zvečer prejšnjega tedna, nakar so ga izpustili, ko je italijanski tožilec ugotovil, da ni razlogov za pripor. Profesor Pahor nam je povedal, da ga dolžijo za oviranje javne službe, za žalitev, za upiranje javni osebi ter za telesno poškodbo policaja. Sodni proces pričakujejo čez tri mesece. Samo Pahor je še povedal, da so hudo kršili italijansko, ustavo in zakone, ko so ga s silo odstranili s prizorišča plebiscita rekoč: Če ne znate italijansko, vas bomo s silo odvlekli z volišča. Iz tega bi sledilo, da si v pravni državi Italiji lahko tepen, če ne znaš italijansko. Stvar preveč diši po Mussoliniju, da bi lahko prestala kakršnokoli sodno preizkušnjo! Tadej Bratok Iz občinske sobe — St. Jakob v Rožu V načrtu je gradnja nuvega občinskega poslopja 13. junija 1991 je bila prva redna seja občinskega odbora po občinskih volitvah. Med drugim so odborniki obravnavali sporazum med Avstrijskimi zveznimi železnicami in občino o novi ureditvi prostora pred kolodvorom v Podrožci. Sprejeli so tudi dogovor s tvrdko Austria Recycling v zvezi z odvozom starega papirja in odpadnega stekla. Soglasno je bila sprejeta resolucija rožanske iniciative „Nein zur Hochleistungsbahn durch das Rosental“. Soglasno so tudi odobrili podporo farni cerkvi v Št. Jakobu za izdelavo umetniških fresk, in sicer za leto 1990 šil. 50.000,— in za leto 1991 šil. 50.000,—, torej skupno šil. lOO.OOp,—. Leta 1968 so v Št. Ožbaltu precej zemljiščem spremenili namembnost in jih okarakterizirali kot gradbene parcele, katerih lastniki so jih nato namenili svojim otrokom. Po novem načrtu o izrabi zemljišč pa je namembnost teh parcel ponovno spremenjena, in sicer v zeleno površino. Občinski odbor je zdaj soglasno sklenil, da prejšnja prenamemba, torej gradbene parcele, ostane nespremenjena in zahteva vztrajnostni sklep. Obravnavali in sklepali so tudi o načrtu za asfaltiranje za leto 1991, niso pa še določili zneska. Nameravana je tudi izgradnja poti za pešce. Tudi nakup vodnega sesalca (Wassersauger) in kompresorja za zrak (Atemluftkompressor) za požarno brambo Št. Jakob, ki ga bosta lahko uporabljali tudi dve drugi požarni brambi, in sicer v Podgorjah in Breznici, je bil predmet posvetovanja. Sklepali so tudi o ceniku za uporabo okopalnika za koruzo; prišli so do zaključka, da bo najemnina za uporabo tega stroja znašala šil. 50,— na hektar. Sprejet je bil tudi temeljni sklep o preureditvi prostora pred romarsko cerkvijo v Podgorjah. Previdoma bo to delo gotovo v dveh letih in bo stalo okoli 2 milijona šilingov. Nadaljnja točka je bila odpoved najemniškega razmerja z žandar-merijo v Št. Jakobu. Odpoved je bila soglasno sprejeta. Po izjavi župana je bilo storjeno vse v zvezi z novo gradnjo občinskega poslopja, kjer naj bi imela žandarme-rijska postaja več prostorov, saj bo imela nastavljenih tudi več uradnikov, in sicer zaradi karavanške avtoceste. Občina zahteva tudi višjo najemnino — vendar doslej še ni prišlo do nikakršnega zaključka, čeprav so se zastopniki občine pogajali že z najvišjimi instancami žandarmerije. Kljub temu je župan izjavil, da je še pripravljen za razgovore, vendar je zadeva nujna, ker občina ne more prej začeti z gradnjo občinskih prostorov. Tržna občina Št. Jakob tudi zahteva, da se ob Karavanški avtocesti postavi naprava za merjenje kvalitete zraka. Soglasno je bil sprejet tudi letni obračun kulturnega doma za leto 1990. Iz poročila podžupana Kattniga je bilo razbrati, da bo morda le mogoče urediti novo železniško postajo v bližini doma Caritas v Podgorjah. Podžupan Kattnig, ki je zastopnik občine v Zvezi za odstranjevanje odplak Vrbsko jezero-zahod, je poročal, da bodo v naslednjih tednih določili mesto, kje bo stala čistilna naprava. Nadalje so določili tudi vse v zvezi s počastitivijo dolgoletnih občinskih odbornikov, ki so delovali od leta 1970 do 1991 v občinskem odboru. Zlati prstan bo dobil dolgoletni odbornik in podžupan Ludvik Reichmann, zlato častno značko pa bodo dobili Maksi Jelenik, Johann Steyskal ter Erwin Rabitsch. Župan je na seji tudi poročal, da je občina, oziroma njeni zastopniki, imela že dva razgovora s šolskim društvom „Südmark“ o prodaji šole v Podrožci. Rezultat teh razgovorov je bil, da šolsko društvo „Südmark“ trenutno ne namerava prodati poslopja. Mi. „Žhfljenjslc standard ni nujno odvid od velikih dohodkov" Em/ in Mihi Mischkulnig sta se odločila za čimvečjo samooskrbo. Odlično jima uspe tudi sir, katerega sama pridelujeta. Kmetija Mihija Mischkulniga ima okrog 10 ha površne, katero obdeluje, približno 2 do 3 ha pa jemlje letno v najem. Z 20 glavami živine je Mihi Mischkulnig čisti kmet, družini in delu na kmetiji pa se popolno posveča tudi žena Emi. Po poklicu je Emi Mischkulnig bolniška sestra in je nekaj let delala v celovški deželni bolnišnici. Že v tem času jo je motilo, da so zdravniki lajšali pacientom bolečine vedno le s tabletami in se pravzaprav nikoli niso spraševali o dejanskih vzrokih bolečin. Tako se je Emi že takrat začela ukvarjati z mislimi, kako bi lahko živela bolj kvalitetno ter se je začela prehranjevati s polnovredno hrano. Še bolj enostavno je to bilo, ko se je poročila na kmetijo, kjer z možem sama pridelujeta živila, s katerimi preživljata družino. Na ta način uspe zmanjšati na najmanjšo možno mero tudi izdatke za živila in zato zadošča tudi manjši dohodek. Pravzaprav je zanimivo, s kako majhnimi izdatki lahko v današnji družbi že živi družina. Na jedilniku Kržejevih so dnevno razni mlečni proizvodi, katere sami pridelajo, tako na primer trd in mehak sir, skuta, seveda pa tudi kruh iz ržene moke, katero Mihi in Emi meljeta iz lastnega žita. Seveda je na kmetiji tudi dovolj mesa, saj imajo Kržejevi poleg goveda in prašičev tudi ovce. Ovčereja pa je zanimiva tudi zaradi pridelave volne, katero Emi prede, barva in izdeluje iz nje kvalitetne odeje. Pri vsem tem pa je za Mihija Mischkulniga kmetovanje tudi Resignirani obraz Eme Mischkulnig mi je postal razumljiv šele pri daljšem pogovoru. Ko sem prišla v hišo mlade kmečke družine h Kržeju v Branči vasi, sem pač tako kot se mi zdi običajno, stisnila majhnima deklicama v roke nekaj sladkarij. Pri pogovoru z Emo In Mihijem Mischkulnigom sem nato izvedela, da se cela družina skorajda dosledno prehranjuje s polnovredno hrano in zato običajne jedi in sladkarije niso povsem zaželene, ker te povzročajo prebavne motnje. Zdrava prehrana in poseben življenjski stil, katerega ne narekuje stremljenje po večjem dobičku, sta glavni Sesli mlade kmečke družine. žirijam in Darja sicer skorajda ne poznata sladkarij, očitno dobro pa jima teknejo tudi domači proizvodi. največji konjiček, ker vedno znova dela eksperimente in se skuša oddaljiti od konvencionalnega kmetovanja. Kot sam pravi, mu to večkrat dobro uspe, včasih Pa se seveda le ni mogoče izogniti uporabi vsakršnih kemičnih Snojil in škropiv. Kljub temu pa skuša pridelati vsaj žito, katere- ga potrebuje družina za prehrano, brez vsakršnih kemičnih gnojil in škropiv. Pogostokrat je to sicer povezano z večjim delom in naporom, kljub temu pa pravi Emi, da rada trga na polju plevel, ker se zaveda, da s tem omogoča pridelavo zdrave prehrane za družino. Pogostokrat so sicer dohodki iz konvencionalnega kmetijstva sicer večji, Krže-jevim pa je primaren določen življenjski stil, ki je na prvi pogled zelo skromen in preprost. Ravno to pa omogoča družini, da se mama posveča ves dan svojim otrokom in da ji ni treba hoditi na delo. Zato pa preostaja mladima kmetoma tudi čas, da hodita na tečaje, ki ju zanimajo. Tako se Emi že dalj časa izobražuje za svetovalko za zdravstvena vprašanja in ima namen nekega dne ta svoj novi poklic tudi opravljati, ampak dejansko iz prepričanja. Zanimive pa so tudi reakcije sosedov na nekonvencionalni način kmetovanja Kržejevih. Pogostokrat je mladi kmet v očeh drugih kmetov čudak, in sicer tudi zaradi skromnega načina življenja. To pa mlade kmečke družine ne moti. Nasprotno pa predvsem starejši ljudje cenijo in vrednotijo delo te družine, saj je to najbolj naraven način kmetovanja, ki je bil svojčas običajen. Spoštovanje do mladega kmeta pa kažejo sosedi predvsem tudi zato, ker se zavedajo, da je Mihi sicer s požrtvovalno pomočjo svojega strica že zelo mlad moral prevzeti kmetijo, saj mu je umrl oče, ko je bil star šele devet let. Tako je bil Mihi že od mladostnih let navajen trdega dela in skromnega življenja. Kljub temu pa je bilo mlademu kmetu že od vsega začetka jasno, da ne bo opravljal dela na kmetiji in hodil še na delo v kakšen obrat. Dvojna obremenitev naj ne bi negativno delovala na družino le zato, da bi lahko živeli v izobilju in imeli tisoče reči, katerih pravzaprav niti ne potrebujejo. sti-h Komentar S tako reakcijo Haider gotovo ni računal. Mislil je, da zadostuje po njegovi, milo rečeno, škandalozni izjavi o politiki zaposlovanja v tretjem rajhu, malodušni „Ausdruck des Bedauerns“, pa bo vse v redu. V resnici je bila reakcija avstrijske vlade, drugih merodajnih avstrijskih politikov, Cerkve, predvsem pa vseh medijev (razen „Kronenzeitung", ki je postala tako neznosna, da je ne moreš več brati, kaj šele kupiti) razveseljiva, kot že dolgo ne. Celo koroška ÖVP ni mogla ravnati drugače: kljub začetnemu obotavljanju je morala sprejeti Zernattov predlog, da zanjo Haider kot deželni glavar ni več sprejemljiv. Dejansko je moral Haider že sam spoznati, da so njegovi dnevi kot deželnemu glavarju šteti. Vsaj v oddaji ZiB 2 (pretekli torek zvečer) je zapustil ta vtis. Očitno si sedaj prizadeva, da bi na najbolj njemu koristen način insceniral svoj odstop. S tem seveda ni rečeno, da se bo Zernatto znašel v boljšem položaju, Haider pa v politični pen-ziji. Koroška ÖVP tudi v trenutni S Haiderjevim odstopom zadeva še ni rešena situaciji ne da upiti, da se bo spametovala, medtem ko je Haider poudaril, da bo kot šef zvezne FPÖ še bolj priganjal „stare stranke“. Večinske stranke so tudi tiste, ki so zlasti v bližnji preteklosti najbolj omogočale Haiderjeve uspehe. To je v torkovem „ Klubu 2 “ potrdil znani avstrijski poizvedovalen javnega mnenja dr. Peter Ul ram. Dejal je, da odločilni Haiderjevi volilci niso zagriženi nacionalni socialisti, temveč je pretežna večina takih, ki imajo dovolj raznih političnih škandalov v zadnjih letih. Nadalje jim ugaja, da jim Haider samozavestno zagotavlja, da se bodo z njim nehali razni politični škandali. Brez teh volilcev bi FPÖ, katere jedro so slej ko prej simpatizerji ali odločni privrženci nacionalsocialistične miselnosti, nikoli ne mogla biti tako uspešna. Haider napoveduje, da bo v prihodnje nagovoril še več takih volilcev, „dokler ne bo strmoglavljena dunajska rdeče-črna koalicija“. Če se večinske stranke, to velja zlasti še za ÖVP, ne bodo pravočasno znašle, če ne bodo začele takoj in hitro izvajati potrebnih reform, lahko Haider brez nadaljnjega beleži nadaljnje uspehe. Ce bodo skušale popuščati primitivnim populističnim Haiderjevim parolam, npr. glede inozemcev ali narodnih manjšin, jim bo šlo, kot na Koroškem. Dosledno postopanje vladnih strank v zadnjih dneh je bilo razveseljivo. Upamo le, da ni bilo enkratno — in da v prihodnosti ne bodo več prepuščali upravičeno nezadovoljnih volilcev Haiderju. -kuj- Rož — Podjuna — Zilja OUKi- jnbesedL MoPZ Foltej Hartmann na gastnvanjih Moški pevski zbor „Foltej Hartmann“ SRD „Edinost“ iz Pliberka ima kot vsi delavni pevski zbori zelo razgibano življenje. V poslednjem času je imel kar nekaj večjih nastopov; med nje se uvršča tudi sodelovanje na proslavi OF v Ljubljani. Sledi mu nastop na reviji pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva, ki je bil 1. junija 1991 v Doberdobu, pod naslovom „Pesem ne pozna meja“. Ta pevska revija, pri kateri je sodelovalo sedem zborov, je bila na „Boletovem borjaču“ pod krošnjami zorečih murv, kot to idilično kmečko dvorišče imenujejo domačini. Že teden navrh, torej 9. junija, pa sta sledila nastopa v Slovenjem Gradcu in Mislinji. Organizirala so ga tamkajšnja kulturna društva, del obeh nastopov pa je moški zbor delil z „Mislinjskim oktetom“. Še preden pa se bodo pevci MoPZ „Foltej Hartmann“ odpravili na dopust, imajo v načrtu še nekaj nastopov, med drugim tudi na proslavi na Komlju, ki bo proti koncu julija. Anita Hudi Martin Ressman, pd. Tratnik - šestdesetletnik Na Tratnikovem domu v Ledin-cah je bilo preteklo soboto proti večeru vse živo. Hišni gospodar Martin Ressman n je obhajal svoj šestdeseti življenjski jubilej. Zbrali so se cerkveni pevci s Pečnice, MoPZ „Jepa-Baško jezero“ in sorodniki, da počastijo slavljenca, ki je na cerkvenem, narodnopolitičnem, kulturnem in gospodarskem področju prizadevno deloval dolga leta. Po očetu je podedoval Tratnikovo kmetijo, si izbral svojo življenjsko družico na Pečnikovem in kmalu je mladi rod zaživel na tem zavednem domu. Martin je bil že od svojih mladih let z vsem srcem predan slovenski pesmi in je tako že kaj kmalu po vrnitvi iz izseljeništva prevzel cerkveni zbor v svoje roke, prepeval pri nekdanjih Baških fantih, katere je nekaj časa tudi vodil. Bolezen ga je v zadnjem času močno ovirala, a kot prava kmečka korenina je prebolel tudi te nevšečnosti, ki pa so vendarle pustile sledove. Njegovi pevski tovariši so se mu torej z ljubljeno domačo pesmijo oddolžili, se z besedami zahvale spomnili njegovih prizadevanj ter mu podarili lep, iz lesa izrezljan Marijin kip ter sliko Baških fantov iz ustanovnih let. Tudi župnik Jurij Buch se je pridružil besedam in željam ter označil Tratnikovo hišo kot močan steber cerkvenega in narodnega življenja. Odbornica SPD „Jepa-Baško jezero" je podčrtala predvsem vsestransko prizadevnost slavljenca in tudi vseh drugih družinskih članov za kulturno delovanje. Predstavnik Zveze slovenskih izseljencev je v kratkem spominu orisal rod pod Jepo, ki tudi v najtežjem času ni klonil sovražni sili. Za centralni kulturni organizaciji sta spregovorila Hanzi Weiss v imenu SPZ in dr. Janko Zerzer v imenu KKZ. Izrazila sta zahvalo slavljenčevemu dolgoletnemu delovanju in prizadevanju ter ga počastila kot zglednega kulturnika. V prijetni družabnosti je ob bogato obloženi mizi še dolgo odmeval smeh in petje po Tratnikovem domu. Še enkrat na mnoga, zdrava leta, dragi Martin! 75. življenjski jubilej je v Rem-šeniku pri Železni Kapli praznovala Marija Pavlič. Ob tem jubileju vse najboljše, veliko zdravja, sreče in božjega blagoslova! 13. junija je v Št. Jakob v Rožu slavila 50. rojstni dan Marija Fugger. Iskrene čestitke in obilo sreče tudi v prihodnje! V Celovcu je praznovala 60. rojstni dan Juliana Kölich. Slavljenki vse najboljše; kličemo ji še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Dvojni praznik je v Št. Petru praznovala Antonija Kimovec. Iskreno čestitamo! V Dulni vasi praznuje visok jubilej Maria Kutschnig. Za 70. rojstni dan vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Mariji Mütter iz Bistrice. Vse najboljše! V Selah obhajajo osebne praznike Pavli Kropivnik, Janez Kropivnik in Lojzej Užnik. Vsem slavljencem iskreno čestitamo! 88. rojsni dan in god je v Železni Kapli obhajala Marija Bučovnik. Za dvojni praznik vse najboljše, predvsem pa mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! Rojstni dan sta v Homelišah obhajala Ana in Hans Jagoutz. Obema kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! * V Podsinji vasi v Rožu je slavila 70. življenjski jubilej Nani Mi-schitz. Ob tem lepem življenjskem prazniku vse najboljše in še na mnoga leta! * Na Obirskem je praznovala 41. rojstni dan Anni Strugger. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta! Osebni praznik je slavila Bernardka Sadovnik iz Podroj pri Globasnici. Prijatelji ji želijo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Pred poročni oltar sta preteklo soboto stopila ženin Marko Čik iz Libuč ter nevesta Andrea Li-pusch iz Strpne vasi. Mlada zakonca sta se po poročnih naporih napotila za 14 dni v Grčijo. Uredništvo NT ter vsi znanci in prijatelji jima želijo vse najboljše na skupni življenjski poti! Na Klopinjskem jezeru je praznovala osebni praznik Amalija Sadovnik. Vse najboljše in še mnogo srečnih dni! 40. rojstni dan je v Libučah obhajala Helga Leimisch. Ob tem osebnem prazniku vse najboljše in še na mnoga leta! Dvojni praznik je slavil Anton Samonig, po domače Golobov Tone. Iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in sreče! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Citi Razdeušek iz Kazaz in Mariji Hribernik iz Gluhega lesa. Obema iskreno čestitamo! Dvojni praznik praznuje v Non-či vasi Božičev Tonej. Tudi njemu želimo vse najboljše, predvsem ' pa trdnega zdravja. Svoj 50. rojstni dan praznuje gospa Greti Bučovnik iz Goselne vasi. Slavljenki iskreno čestitajo EL Dobrla vas ter domača društva. Vsi ji kličejo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Na Blatu pri Pliberku se veselita rojstva sinčka Marija in Marko Dlopst. Srečnima staršema iskreno čestitamo, malemu Dominiku pa želimo vse najboljše na življenjski poti. Koncert dveh Glasbenih šol v Pliberku V soboto, 8. junija 1991, je bil pri Brezniku v Pliberku koncert mladih glasbenih umetnikov, pri katerem sta sodelovali Glasbena šola na Koroškem in Glasbena šola iz Slovenjega Gradca. Ti prijateljski koncerti potekajo že šesto leto in so izmenično v Pliberku, Slovenjem Gradcu in na Ravnah na Koroškem. Pri tej glasbeni prireditvi sodelujejo mladi umetniki višjih letnikov treh Glasbenih šol. Vsak tak nastop, predvsem nastop naših domačih glasbenikov, ponovno potrjuje pravilnost ustanovitve slovenske Glasbene šole na Koroškem. Anita Hudi Rož — Podjuna — Zilja Upokojenci so Že tradicionalno je, da se upokojenci iz Št. Jakoba srečamo vsako leto meseca junija na kulturni prireditvi in družabnem srečanju. Tako smo se v nedeljo, 16. junija 1991, srečali v farnem domu v Št. Jakobu. Kljubtemu, daje bilo vreme prekrasno in so mnogi morali doma spravljati seno, se je povabilu „Društva upokojencev Št. Jakob v Rožu“ odzvalo precejšnje število upokojencev. Na prireditvi so sodelovali „Obirski ženski oktet“ ter Folklorna skupina KPD „Globasnica“. „Obirski ženski oktet“ nas je presenetil z izbranimi pesmimi in predvsem z ubranimi glasovi. „Obirski ženski oktet“ je večina prisotnih že poznala iz radijskih oddaj, vendar so jih tokrat lahko spoznali in občudovali od blizu. Folklorna skupina KPD „Globasnica“ je izzvala s svojimi plesi posebno navdušenje, ker v Št. Jakobu doslej še nismo imeli možnosti videti kakšno plesno skupino. Posebna zahvala velja vodji te skupine gospodu Radu Marketzu za njegovo požrtvovalno delo. Pohvale vredno je, da se še najde mladina, ki ima smisel za praznovali... staro narodno blago in še najde narodove korenine. Na prireditvi je bil prisoten tudi predsednik „Društva upokojencev Jesenice“ gospod Ivan Voh. Gospod predsednik se je zahvalil našemu društvu za plodno medsebojno sodelovanje ter prinesel pozdrave „Zveze društev upokojencev Slovenije“. Gospod Voh je v imenu Zveze društev upokojencev Slovenije izročil priznanje „Društvu upokojencev Št. Jakob v Rožu“ za večletno, nesebično in požrtvovalno delo. Nato je sledila družabnost, na kateri so se nekateri tudi zavrteli, za ravzedrilo sta igrala Franci Mejovšek in Mici Kle-menjak. To družabno srečanje je namenjeno predvsem temu, da se ljudje srečajo in pogovorijo, saj sicer te možnosti že skoraj ni več. Zadovoljni in navdušeni nad lepim popoldnevom so se upokojenci podali na svoje domove. „Društvo upokojencev Št. Jakob v Rožu" se tem potom še enkrat zahvaljuje vsem nastopajočim, da so se odzvali našemu povabilu in nam dali s tem možnost kulturnega užitka. Ml Izlet upokojencev Podjuna Svoj vigredni izlet smo imeli člani Društva upokojencev Podjuna v četrtek, 13. junija. Vozili smo se po ožji domovini. Najprej smo si ogledali Obirske jame. Opazili smo močan naval ljudi, ki se zanimajo za naravne kapnike v notranjosti Obirja. Ogled teh zanimivosti je možen po polurni vožnji na višino čez tisoč metrov. Ker so hodniki ozki, je mogoče prijeti te različne podobe kapnikov, ki naj bi nastali po tisočih letih. Razočarani smo pa bili, da v naši, pred nekaj leti še popolnoma slovenski pokrajini, ni bilo na razpolago slovenskega vodiča. Bolj prijazno in po domačen duhu pa so nam postregli kosilo v hotelu Obir v Železni Kapli. Pot nas je nato peljala v Sele, kjer smo si ogledali cerkev in pokopališče. Spomnili smo se tudi tistih mladih domačinov, ki so bili v brezpravnem režimu zadnje vojne zaradi verskega in narodnega prepričanja obglavljeni. Nato smo se podali še v Poden. Tam smo se sprostili in se naužili cvetoče narave. Po izdatni malici nas je Sienčnikov avtobus peljal spet nazaj na naše domove. Upamo, da se je s tem izletom spet bolj utrdila vez med člani. Gimnazijci predstavili v brošuri izsledke svojega dela v Žvabekn in na Suhi Na šolski akademiji so dijaki in dijakinje 6. a razreda Slovenske gimnazije predstavili brošuro, katero je pripravila projektna skupina, katera je raziskovala življenje na Suhi in v Zva-beku. Mentorstvo štirih skupin so prevzeli prof. Štefan Pinter, prof. Janez Tehovnik, prof. Roman Vouk in dr. Teodor Domej. Geografska skupina je s prof. Tehovnikom raziskovala hribovske kmetije na Besnici in v Gradišču. Biološka skupina je sestavila vprašalnik o ekološki osveščenosti in ekološko (ne)odgo-vornem ravnanju prebivalcev v Žvabeku in okolici in je v teku projektnih dni izvedla povpraševanje. Filmska skupina je posnela na video pogovore s starejšimi ženskami, ki so doraščale v kmečkem okolju v suških hribih. Zgodovinsko-jezikovno skupino je spremljal dr. Teodor Domej, ki je v tem letu spremljal v okviru pedagoškega študija zgodovinski pouk v 6. a razredu. Ta skupina je zbirala stara ledinska imena v Žvabeku. Pri takem projektnem delu gre predvsem za intenzivno socialno učenje. Dijaki so morali stopiti v stik z ljudmi, se z njimi pogovarjati o različnih vprašanjih. Dijaki pa pri tem niso le razumsko dojemali, ampak so bili tudi čustveno prizadeti, kar je vse v smislu celotnega ustvarjalnega pouka. Prav take izkušnje bodo mladini gotovo ostale še dolgo v spominu, tako da bi mogli reči, da so se dijaki učili ne la za šolo, ampak za življenje. Dijaki in profesorji so v dneh bivanja v žvabeški okolici preživeli lepe dni v krogu gostoljubnih družin, pri katerih so stanovali. Društveniki KPD „Drava“ pa so gimnazijcem pomagali pri organizaciji celotnega projekta. Dijaki so se udejstvovali tudi na medijskem področju. Svoje delo so predstavili za slovensko televizijo in pripravili polurno oddajo za radio. V posebni brošuri pa so vse štiri skupine predstavile izsledke svojega dela. Poročila so popestrena s slikami, ki so nastale med bivanjem na Suhi in v Žvabeku. Na videofilm so dijaki posneli pripovedovanja žensk iz kmečkega okolja. Filmu so dali naslov „Kje so tiste stezice“. Pod mentorstvom prof. Štefana Pinterja so film pripravili Nataša Koncilia, Marko Wedenik in Traudi Lipuš. Pri montaži pa jim je pomagal Miha Dolinšek. Ta skupina mladincev se je odločila, da posname pogovore s starejšimi ženskami, ki so vse doraščale v su- ških hribih. V vseh pogovorih je stopal v ospredje socialni vidik trdega življenja na večinoma bornih kmetijah pred specifično ženskimi problemi. Mladi so spraševali, kakšen je bil položaj žensk v družini, kakšna je bila vzgoja, ali so stari delali pri vzgoji razliko med dekleti in fanti, kako je bilo z delitvijo dela, kako je bilo v šoli, kakšno vlogo je imela verska vzgoja, kako je bilo v času vojne itd. V brošuri je podala svoje poročilo tudi geografska skupina. Dijakinje Katja Gasser, Dunja Kropivnik in Vesna Partl so raziskovale socialnogeografske razmere v delu občine Suha. Obiskale so dva hribovska kraja, in sicer Gradišče in Besnico. Oba kraja sestavljajo samotne kmetije. Prebivalstvo se stara in po številu stalno zmanjšuje. Le malo kmetij ima majhne otroke. Odrasla mladina je večinoma že zapustila domove ali pa je zaposlena v naseljih v ravnini. Prevladujejo pa gospodinjstva z ostarelimi člani. Rezultat tega stanja bo še nadaljnje propadanje in opuščanje kmetij. Te kupujejo sosednji kmeti ali pa samostan iz Admonta. Mlada dekleta so bila ob tem mnenja, da je beg mladine z gora v dolino razumljiv, kajti skorajda z vsakim poklicem si lahko privoščijo višji življenjski standard. Občudovale pa so čudovito, večji del še nedotaknjeno naravo, vendar si nobena izmed njih ni mogla predstavljati življenja v gorah, ki je povezano s trdim delom in marsikatero odpovedjo. Biološka skupina je raziskovala ekološko osveščenost prebivalstva v Žvabeku in na Suhi. Pod mentorstvom prof. Romana Vouka so v tej skupini sodelovali Marko Lipuš, Martin Fera, Florian Mochar, Elka Sienčnik, Monika Kelih in Ines Jörgl. Četrta skupina (Beata Oswald, Kerstin Uršič, Danilo Katz, Simon Sadjak, Tomi Partl, Darko Wakounig in Niko Sturm) pa je pod vodstvom dr. Teodorja Do-meja raziskovala ledinska imena v Žvabeku. Z imeni, katere so dijaki zbrali v Žvabeku, bodo izdelali novo karto Žvabeka, s starimi ledinskimi imeni. Domače vesti Domače vesti Maturantje 8. a razreda Devetindvajseta matura na Slovenski gimnaziji Od 10. do 12. junija 1991 so bila na Zvezni gim- V 8. B razredu (razredničarka vštsv. prof. dr. Ma-naziji in realni gimnaziji za Slovence v Celovcu rija Spieler) je bilo 18 maturantov in 7 maturantk, letošnji ustni zrelostni izpiti pod predsedstvom katerim se je pridružila še kandidatinja iz strokovnega nadzornika vštsv. dr. Antona Feiniga. prejšnjega šolskega leta, ki je maturo to pot opravi-Pisne klavzurne naloge so maturanti opravili že od la uspešno. Od 18 letošnjih osmošolcev in 7 6. do 10. maja. osmošolk je zrelostni izpit uspešno zaključilo 16 V 8. A razredu (razredničarka prof. Ivana fantov in 7 deklet; z odličnim uspehom so končali Kampuš) je pristopilo 17 kandidatov in 8 kandida- svojo gimnazijsko pot trije oz. ena (Matija Kampuš, tinj k zeleno pogrnjeni mizi. Od njih je 15 fantov Karl Hren in Katja Prutej), z dobrim uspehom se in 8 deklet uspešno zaključilo izpite, med njimi 3 lahko pohvalita dva, namreč Aleksander Kassl in oz. 2 z odličnimi in 2 oz. 0 pa z dobrim uspehom. Aleksander Sattmann. Odličnjaki so Jana Jelen, Tomaž Nessmann in Doslej sta na Slovenski gimnaziji maturirala 1102 Monika Novak, dober uspeh pa so dosegli Robert absolventa. Sturm in Martin Zwitter. Maturantje 8. b razreda PISMAjALCEV In še so viharji na nebu . . . Vljudno pismo gospodu Koleniku Samo dvojna vljudnost mi narekuje pojasnilo na prijazno povabilo Lipeja Kolenika k polemiki (zakaj ne?): vsak vljuden nagovor zahteva namreč vljuden odgovor, vsako mnenje vljudno pojasnilo (ne opravičilo!). Dasiravno nočem komentirati Ko-lenikovih ugotovitev, da je že leta 1945 odložil svoje orožje (no, hvala Bogu, kaj pa drugega?), da v sebi ne čuti potrebe po spravi med Slovenci, tudi po tinjski diskusiji ne, najmanj pa s Habernikom, da je bil velik heroj v svojem boju proti vsemu, kar ni ustrezalo njegovemu političnemu obzorju in je s tem prispeval k uresničitvi avtentičnih življenjskih interesov slovenskega naroda, me pa le moti to, da očita z vso resnostjo poslovodji Zveze slovenskih zadrug, Joži Naberniku, ki ga imenuje človeka, ki dela z zadnjico in ne z glavo, da se je na javni razpravi 5. 4. 1991 v Tinjah drznil vprašati, če zares dobivajo nekateri nekdanji koroški partizani še vedno denar, po mojem kar mesečno borčevsko penzijo, neobdavčeno seveda, iz Slovenije. In glej ga Kolenika, ki se ob vsej svoji ogorčenosti kar naenkrat sklicuje na invalidnino in drugačno podporo, ki jo dobivajo drugi iz Nemčije, obdavčeno seveda . . . Gospodu Koleniku zares ne zavidam prav nobenega šilinga, ki jih je dobival vsa leta po vojni; zato se tistim, ki teh Judeževih denarcev niso dobivali, vsaj ni bilo treba klanjati in hliniti režimu, ki je slovenski narod osvobajal iz meseca v mesec, na vseh področjih, tudi finančnih in tudi v imenu borčevske podpore gospodu Koleniku, neob- Der Bauer kann als Energielieferant Einkommen erwirtschaften, eine Region mit Energie versorgen und schließlich zur Verbese-rung von Luft, Wasser und Boden beitragen. Wie? Če hočete kaj več o tem zvedeti, pridite na predavanje: BODOČNOST Z BIOMASO Možnosti biomase in daljnega ogrevanja v naši občini. (Chancen der Biomasse und Fernwärme in unserer Gemeinde.) Predavatelj: prof. mag. Josef Hirschmann, župan tržne občine Wildon, Štajerska Čas: torek, 25. junija, ob 20. uri Kraj: kulturni dom v Bistrici na Zilji Prireditelj: Občina Bistrica na Zilji Predavatelja: prof. mag. Josef Hirschmann, župan tržne občine Wildon, Štajerska, ÖAR. inž. Karl Dominikus, kmetijska zbornica Čas: sreda, 26. junija, ob 20. uri Kraj: kulturni dom v Št. Jakobu v Rožu Prireditelji: Tržna občina Št. Jakob v Rožu, Katoliška prosveta, Oddelek za varstvo okolja občine Rožek, Kmečka izobraževalna skupnost davčene seveda. Ne zaradi zavisti, marveč iz čiste radovednosti, ker mi Pač tega v Ljubljani niso vedeli povedati, bi Vas gospod tovariš Kolenik Pa le rad vprašal, po katerem ključu dobivate mesečno 4883 šilingov, saj se mora Vaš soborec zadovoljiti le s Pičlimi 642 šilingi, da ne govorim o tistih, ki vlečejo Slovencem v Sloveniji na račun koroških Slovencev mesečno iz žepa mastnih 7595 šilingov, 45 let seveda in za blagor naroda, kot čivkajo tudi to že ptički v Ljubljani, v demokratični in zares osvobojeni. No, kje so tisti borčevski ideali o enakosti in pravičnosti, moralist Kolenik, ki se zgražate in kar kipite in kipite nad Habernikovo neutešenost-jo in strokovno nekompetenco ter mu očitate izdajanje bančne tajnosti, brezbrižnost pri poneverbi nad 100 milijonov šil., ob vsem tem pa opozarjate ljudi, kako strašansko se čudite, da sploh še zaupajo svoj tako težko zasluženi denar ustanovi, ki jo vodi vendar „takšen“ direktor — in s takimi izjavami seveda ne škodujete slov. zadružništvu na Koroškem, najmanj pa tistemu odseku, v katerem tudi sami sedite in sedite in sedite, kot predsednik seveda. Spoštovani gospod Kolenik, ne za Pust, marveč zdaj, v teh za ves slovenski narod tako resnih časih Vas vljudno opozarjam, da sedimo zares vsi v enem čolnu in da imamo tako dragih in na račun koroških Sloven-p&v preplačanih krmarjev, kakršen sfe Vi, ki delate z glavo in ne z zadnji-c°, pravzaprav že kar dovolj. Pa brez zamere za te na videz nespravne, vsekakor pa pošteno misleče bese-cle- prof. Lojze Dolinar Tudi slovenski izseljenci protestirajo proti Haiderjevi izjavi Koroški deželni glavar in vodja svobodnjakov Jörg Haider je spet enkrat Pokazal, čigavega duha otrok je. Nje-9ova izjava o zaposlitveni politiki uacističnega rajha je zato v najširši javnosti izzvala upravičeno ogorčenje in splošno obsojanje. Tudi slovenski izseljenci, ki smo bili žrtve nacističnega nasilja in smo na lastni koži okusili njegovo zaposlitveno politiko, najostreje protestirajo proti nezaslišani izjavi deželnega 9lavarja Haiderja. Ta izjava pomeni nesramno žalitev vseh žrtev nacizma m protifašističnih borcev, obenem pa Predstavlja očitno kršenje zakonskih določil in posebej 9. člena avstrijske državne pogodbe, ki izrecno prepoveduje vsako poveličevanje nacizma in oživljanje nacistične miselnosti. S svojim ponovnim izpadom se je Haider dokončno diskvalificiral za vodilnega politika. Zato bivši slovenski pregnanci skupaj z vsemi demokrati in protifašisti pozivamo me-rodajne dejavnike v deželi in državi, da izkoristijo vse politične in pravne možnosti ter preprečijo, da bi Haider če naprej tako neodgovorno škodoval ugledu Koroške in Avstrije v mednarodni javnosti. Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu Socialna pomoč okrajnega glavarstva Okrajno glavarstvo nudi osebam, ki so zaradi bolezni v stiski, posebno pomoč, in sicer servisno službo, ki obsega: Strežno dejavnost: pomoč bolnim pri telesni negi (Körperpflege) Vodenje gospodinjstva: pospravljanje stanovanja, oskrba z živili, kuhanje ali oskrba z jedmi, pomoč pri jedi Pomoč bolnim doma: urejanje opravkov na uradih, svetovanje pri splošnih problemih, pomoč pri določenih aktivnostih itd. Pomoč družinam: Celodnevna oskrba družine, prevzem vodenja gospodinjstva in oskrba otrok v odsotnosti gospodinje oziroma matere Osebna oskrba: individualna pomoč posameznikom pri obiskih zdravnika, na izletih ali tudi pri drugi osebni oskrbi. Sporazumno z uradnim zdravnikom, zdravnikom v praksi in z diplomiranimi bolniškimi sestrami je možna tudi zdravstvena oskrba bolnih na domu. V primeru, da je potrebna oskrba bolnika z jedjo, to lahko dobi za šil. 30,— (tudi dijetno). Za vse te servisne službe lahko zaprosite na domači občini ali direktno pri Socialnem uradu okrajnega glavarstva (Sozialamt der Bezirkshauptmannschaft). V nujnih primerih lahko dobite takojšnjo pomoč. To pa tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih in v nočnih urah. V primeru, da potrebujete pomoč, se lahko obrnete na g. Gernota Steinerja ali enega izmed njegovih sodelavcev, ki so dosegljivi na telefonski številki (0463) 536 41 1 71. Če potrebujete pomoč izven uradnih ur ali ob koncu tedna, lahko pokličite številko (0 42 29) 21 77 Cenik stroškov, ki jih mora prevzeti bolnik pri oskrbi: mesečni dohodek do: šil. na uro samski družine 4500,— 6750,— 0,- 4750,— 7000,— 10,- 5000,— 7250,— 15,— 5250,— 7500,— 20,- 5500,— 8000,- 25,— 5750,— 8500,— 30,- 6000,— 9000,— 35,- 6500,— 9500,— 40,- 7000,— 10000,— 45,— 7500,— 11000,- 50,— 8000,— 12000,— 55,— 9000,— 13000,— 60,- 10000,— 14000,— 65,- 11000,— 15000,— 70,— 12000,— 16000,— 80,— 13000,— 17000,— 90,— 15000,— 18000,— 100,— Cenik stroškov, ki jih mora prevzeti bolnik pri družinski in vaški pomoči: mesečni dohodek do davčna vrednost kmetij do šil. na dan (do osem ur) 7500,- 98.000,- 0,- 8000,- 105000,- 80,- 8500,- 111000,- 90,- 9000,- 117000,- 100,- 9500,- 124000,- 110,- 10000,- 131000,- 120,- 11000,- 146000,- 140,- 12000,- 167000,- 160,- 13000,- 188000,- 180,- 14000,- 213000,- 200,- 15000,- 240000,- 220,- 16000,- 266000,- 240,- 17000,- 293000,- 260,- 18000,- 327000,- 300,- Šentviški čebelarji praznujejo Spomladi razna društva prirejajo za svoje člane izlete. Tam spoznavajo druge kraje in poglabljajo medsebojno društveno povezanost. Čebelarsko društvo Št. Vid v Podjuni pa je priredilo drug način medsebojnega zbli-žanja in vesele zabave. „Ven v naravo, kakor to delajo naše čebele!" Tako se je podala preteklo nedeljo razigrana družba čebelarjev in čebelark na povabilo društvenega člana Helmuta Jägerja do reke Bele, kjer ima zadnji na idiličnem travniku razpostavljene svoje panje. Predsednik Nantl Jäger, duša in gonilna sila te prireditve, je s svojimi funkcionarji odlično po- skrbel za jedačo in pijačo. „Šefkuhar" Karl Piroutz pa je na ražnju pekel in cvrl, da je za- Kmetje, uporabljajte slovenske izraze! V prejšnji številki Našega tednika smo začeli z objavljanjem slovenskih strokovnih izrazov za kmetijske stroje. Na tem mestu nadaljujemo vrsto najbolj pomembnih izrazov in upamo, da se jih bo v bodoče čim-več kmetov posluževalo v vsakdanjih pogovorih. mešalnik gnojevke — Güllemixer cisterna za gnojevko — Güllefaß sejalnica — Traktorsähmaschine presledna sejalnica — Einzelkornlegegerät okopalnik za koruzo — Maishackgerät stroj za minimalno obdelavo — Bestellsaatgerät — vlagalni sadilnik za krompir — Kartoffelvielfachgerät traktorska škropilnica — Traktorenbauspritze bobenska kosilnica — Rotormähwerk kosilnica s prstnim grebenom — Fingermähwerk krožni obračalnik — Kreiselzettwender krožni zgrabljalnik — Schwadrechen motorna kosilnica — Motormäher nakladalna prikolica — Ladewagen samonakladalka za kratko rezanico — Kurzschnittladewagen silokombajn — Anbaumaishäcksler kladivar — Schlegelfeldhäcksler visokotlačna pobiralna stiskalnica — Hochdruckpresse stiskalnica za velike bale — Großballenpresse kombajn — Mähdrescher škorjasto ustje — Maispflücker tračno prenesalo — Förderband dišalo dol do Bele In so ribe nevoščljivo povohavale iz vode! Helmut je vmes razkazoval svoje čebelarstvo, harmonično po senožeti razpostavljene nakladne panje in razno priročno orodje. Tudi same čebele so poskrbele za senzacijo. Ko je — kakor po naročilu — začel rojiti eden od panjev in je roj nekaj časa krožil nad navzočimi gledalci in se potem usedel na nizko smreko. Gotovo je slutil, da Helmut nima pri rokah lestve. Sicer pa bi plezanje v višino itak preprečila izvrstna količina zaužitega dobrega sor-gendorfskega piva! Tako je ob šegavi razigranosti, smehu in veselju utonila ta posrečena društvena prireditev v mrak mile junijske noči. Lepo je bilo in še večkrat kaj takega! Kultura Kultura Po dolgem so spet nastopili „Graški študentje“ „Graški študentje“ prvič nastopili na Koroškem Ob 400-letnici smrti slovenskega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa je priredilo tudi Prosvetno društvo „Lipa" v Velikovcu, v nedeljo, 16. junija 1991, koncert Gallusovih pesmi. Pri tem koncertu so sodelovali Vokalna skupina in instrumentalna skupina LIPA iz Velikovca, moški oktet SUHA in Godalni kvartet članov orkestra Koroškega deželnega glasbenega društva. Svoj prvi nastop na Koroškem pa so imeli v samostanu šolskih sester v Št. Rupertu „Graški študentje". Njihova pevska skupina šteje enajst članov in je že gostovala tudijzven Gradca. S svojim nastopom v Št. Rupertu so pod vodstvom Berteja Logarja dokazali, da zmorejo tudi skladbe skladateljev zahtevnejše glasbene govorice. Pevska skupina „Graški študentje“ prepeva predvsem pesmi raznih narodov ter popevke, lotila pa se je tudi renesančnih skladateljev. Koncert v Velikovcu je spomnil na iz- ' ■ Godalni kvartet članov orkestra koroškega deželnega društva redno ustvarjalnost Jakoba Petelina Gallusa, ki je umrl star 40 let. Kot da bi Gallus slutil, da mu ni odmerjeno dolgo življenje, je v kratkem času ustvaril obsežen opus, tako po številu skladb kot po vrednosti. Ponovitev koncerta, na katerem bo sodeloval tudi Mešani pevski zbor „Podjuna“, bo v nedeljo, 23. junija, ob 14.30 v cerkvi na Humcu/Božji grob. Slovenspisatelji v literarnih revijah Druga letošnja števili literarne revije „ Podiu objavlja vrsto prispevki pesnikov in pisateljev m rodnostnih skupin v A striji. LITERATU RZEITSCHRIFr 80 mu Andrej Kokot Dr. Reginald Vospernik premer Kersche. Hrvaške kolege stavlja v širšem eseju z naslovO^sdstavlja Juriča Csenar; s pri-„Slovenska literatura v povoj®Pevki pa so zastopani Mate Koroški“ in ugotavlja, da je vrs^eršić Miloradić, Augustin Bla-pisateljev znana preko karapMč, Vladimir Vukovič, Herbert tanskih meja. Pesmi in prozo Kj?assner, Ana Schoretifs, Peter objavljata Janko Ferk in AnduVran, Juriča Csenar in Fred Kokot. Kokotovo prozo „Folge™r9ovič. schwerer Gehorsam“ je preveč Literarna revija „Bateria“, ki iz- haja v Münchnu, predstavlja pod naslovom „Landnahme und Fluchtnahme“ štiri avtorje mlajše generacije koroških Slovencev, in sicer Fanka Ferka, Majo Haderlap, Fabjana Hafnerja in Cvetko Lipuš. Izredno okusno opremljena revija bo letos predstavila še pisatelje iz Slovenije. Janko Ferk Švedska literarna revija „Halifax“ v svoji peti letošnji številki predstavlja Janka Ferka kot pesnika. Za izbor pesmi je poskrbela znana švedska pisateljica Katarina Frostenson. Slovenska književnost v mednarodni družbi PIŠE LEV DETELA Johan Strutz in Peter Zima, ki delujeta na Inštitutu za splošno in primerjalno znanost o književnosti na univerzi v Celovcu, sta pri založbi Peter Lang, s sedeži v Frankfurtu na Maini, Bernu, New Yorku in Parizu, objavila zanimivo publikacijo. Izšla je pod naslovom „Primerjalna književnost kot dialog“ (Komparatistik als Dialog) kot šestinpetdeseti zvezek ugledne znanstvene zbirke „Evropske visokošolske razprave“. Sodeluje trinajst avtorjev, ki so v pretežni meri literarni zgodovinarji. Za Slovence so posebno zanimive tiste študije, ki slovenske literarne probleme soočajo z dogajanji v literaturah sosedov. Tozadevno posebno aktualno študijo je prispeval Johann Strutz, ki piše o povezovalnih razmerjih med slovensko, italijansko-furlansko in avstrijsko-nemško književnostjo. Sodelujejo tudi trije Slovenci. Neva Šlibar razčlenjuje miti-zacije slovenskega idioma v avstrijski književnosti na primerih nekaterih motivov v delih Josepha Rotha, Ingeborg Bach-mann in Petra Handkeja kot značilno in zanimivo idealiziranje in arhaiziranje slovenske stvarnosti. Miran Košuta poroča o razmerjih med novejšo slovensko in italijansko književnostjo na območju italijanske republike. Meni, da do zares tvornega dialoga med obema več ali manj v lastne narodne tradicije zaprtima literaturama še ni prišlo. Gre predvsem za prva približevanja zlasti med mlajšimi generacijami. Za koroške Slovence je posebno pomemben prispevek pesnice in publicistike Maje Haderlap. Slovensko književnost na Koroškem je ovrednotila kot avtentični izraz avtohtonega slovenskega človeka; slovensko literaturo pa je znala tudi uokviriti v aktualni širši avstrijski kontekst. V knjigi, ki je izšla v nemškem jeziku, so nanizani še zanimivi sestavki o recepciji nove avstrijske književnosti v Italiji, o beneških motivih pri avstrijskih pisateljih, o italijanski literaturi v Jugoslaviji, o literarnih razmerjih v večjezični državi, na primeru odnosa nemške Švice do italijanske, francoske in retoromanske kulture, o literaturi v bikulturnem kon-teksu Južne Tirolske ali o sodobnem furlanskem pesništvu. Pričujoča knjiga, ki opozarja na enakopravni pomen tako imenovanega regionalnega in marginalnega v primeri z velikimi literaturami, je estetsko izrazito dober kažipot k novemu pogledu na književna dogajanja. Prosvetna zveza pri Ambrozyju Novi odbor Slovenske prosvetne zveze je ta teden opravil svoj nastopni obisk pri deželnem kulturnem referentu dr. Petru Ambrozyju. Na tem pogovoru je dr. Ambrozy potrdil, da bodo v sezoni 92/93 tri slovenske predstave v Mestnem gledališču v Celovcu. Ambrozy je seznanil Prosvetno zvezo tudi z načrtovano kulturno izmenjavo med Slovenijo in Koroško. O Slovenski glasbeni šoli pa je dr. Ambrozy ponovil stališče, ki ga je izrazil že tudi za Naš tednik, namreč, da si lahko predstavlja njeno avtonomijo znotraj javne Koroške glasbene šole. V delegaciji SPZ so bili predsednik dr. Avgust Brumnik, tajnik dr. Janko Malle, Janez Weiss in Helena Verdel. Spoštovana gospa, cenjeni gospod! Enciklopedija Slovenije želi biti celovito pričevanje o slovenskem narodu. To pričevanje je namenjeno sodobnikom, vendar pa tudi rodovom, ki prihajajo, da bi ne izgubljali živega vedenja o tem, kako težak je bil tisočletni boj za obstanek, za samostojnost in za svobodo, in da bi v spoznanjih o svojih koreninah vedno črpali moči in pobude tudi za napredovanje v sodobnem svetu in času. S poudarjeno pozornostjo želi Enciklopedija Slovenije prikazovati Slovence na Koroškem, in ravno tem vprašanjem bo namenjen pogovor s prof. dr. Bogom GRAFENAUERJEM, rednim članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in drugimi znanstveniki tostran in onstran Karavank. Vabimo Vas (Te) na razgovor o Enciklopediji Slovenije, ki bo v ponedeljek, 24. junija 1991, s pričetkom odprtja razstave grafik Mihe MALEŠA „Znani Slovenci“ v Mohorjevi knjigarni — ob 18. uri. Po odprtju razstave se bomo preselili v Tischlerjevo dvorano na nakazani pomenek. Prisrčno vabimo in pozdravljamo! Dl Franc Kattnig za Mohorjeve založbo dr. Helga Mračnlkar za založbo Drava Razstava od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.00 do 18.00, ob sobotah pa od 7.30 do 12.00. Veselimo se Vašega obiska. Capuder/ Ambrozy Minister za kulturo v Sloveniji dr. Andrej Capuder in koroški kulturni referent dr. Peter Ambrozy sta se domenila za kulturno izmenjavo. Dr. Andrej Capuder je v zvezi s tem pogovorom dejal, da med Slovenijo in Koroško tako odkritih pogovorov še nikdar ni bilo. „Odprlo se je namreč novo poglavje v odnosih med Slovenijo in Koroško.“ Capuder je tudi poudaril, da so tudi na kulturnem področju prebili nov karavanški predor. Dr. Peter Ambrozy je v zvezi s slovensko narodno skupnostjo, ki jo bo potrebno v prihodnje še bolj vključevati v kulturna prizadevanja na Koroškem, dejal, da je slovenska narodna skupnost most do medsebojnega razumevanja in obojestranske kulturne izmenjave. Konkretno sta se Capuder in Ambrozy domenila za naslednje kulturne stike: • Izmenjava na gledališkem področju. Letno naj bi prišlo do dveh ali treh slovenskih predstav v celovškem Mestnem gledališču. • Izmenjava na področju festivalov. Umetniki iz Slovenije naj nastopajo na „Carintijskem poletju“, umetniki iz Koroške na „Ljubljanskem festivalu“. • Izmenjava na področju koncertov. Tudi naj v prihodnje naj prihaja do gostovanj Slovenske filharmonije na Koroškem in do gostovanj pred kratkim ustanovljenega filharmoničnega orkestra na Koroškem v Sloveniji. • Napovedano je bilo tudi sodelovanje na področju Deželnega konservatorija in Glasbenega društva. • Do intenzivnih stikov naj pride tudi med galerijami. Načrtovana je razstava slovenske umetnosti v 20. stoletju v Koroški deželni galeriji ter skupna razstava Celovca in Ljubljane leta 1992 o umetniku Marku Pernhartu. • Koroška deželna vlada bo podprla tudi 5 izvodov knjig, ki bodo izšle v zbirtd Alpe-Jadran in jih bo založila založba Wiesen • Prišlo naj bi tudi do sodelovanja arhitektov v Sloveniji in na Koroškem. Ambrozy je dejal, da sta na Koroškem dva projekta v ta namen že določena. Dr. Andrej Capuder je čestital tudi k osnutku novega kulturnega zakona ter še posebej omenil dejstvo, da je slovenska narodna skupnost v njem izrecno omenjena. Dejal pa je tudi, da bi bilo lepo, ko bi se manjšina v svojem kulturnem prizadevanju čutila bolje zastopana tudi finančno. Radio/Prireditve T A T PETEK, 21. junij Zvočno pismo. SOBOTA, 22. junij „Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“ E D E NEDELJA, 23. junij 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (dr. A. Kajžnik). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi. N P0NED., 24. junij Matura — kaj sedaj? V TOREK, 25. junij Partnerski magazin. R A SREDA, 26. junij Glasbena sreda. 21.05-22.00 Poletni festivali D 1 ČETRTEK, 20. junij Rož — Podjuna — Žila U Ponedeljek, 24. 6. 1991 MATURA — KAJ PA SEDAJ? Po dvanajstih letih šole so v teh dneh dekleta in fantje — maturanti (pre)srečni: Konec je vsakodnevnega pouka, spraševanja, učenja. Šolski zvonec za večino od njih nima več pomena. „Sedaj imam končno možnost, da temu in temu profesorju ali profesorici povem svoje mnenje. Brez strahu, da bi kritika lahko imela posledice“, si je pred zrelostnim izpitom mislil ta ali oni maturant. Po uspešnem, zadnjem spraševanju ta želja kmalu izgine. Praznovati je treba, to je bolj važno. Dva, tri dni, mogoče en teden. In potem? Zrelostno spričevalo imam — in kaj sedaj?! GLOBASNICA Požarna bramba Globasnica vabi na POLETNO VESELICO v soboto, 22. junija, ob 20. uri ples z ansamblom „Steirische Bergvagabunden" v nedeljo, 23. junija, po maši zabava z ansamblom „2 SPEZY'S“ MIKLAVČEVO KONCERT SKUPINE BRUJI — „Hrvatski rok“ Čas: v soboto, 22. 6., ob 20. uri Kraj: „Haus der Heimat“ Miklavčevo Prireditelj: KUMST — Kulturni most in Slovenska prosvetna zveza CELOVEC KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU ODPRTJE RAZSTAVE ZORKA WEISS, Spodnje Rute, Celovec — risbe in grafike Čas: v petek, 21. 6., ob 20.30 KONCERT GALLUSOVIH PESMI Čas: v nedeljo, 23. 6., ob 14.30 Kraj: v cerkvi Božjega groba na Humcu Sodelujejo: VIS „Lipa" Velikovec, MePZ „Podjuna-Pliberk", Oktet Suha, Godalni kvartet koroškega deželnega glasbenega društva, Pevski krožek „Graški študentje" Prireditelja: PD „LIPA" Velikovec in MePZ „Podjuna-Pliberk" REBRCA K KZ in Mladinski center na Rebrci sporočata, da bo letos TEDEN MLADIH UMETNIKOV od 29. julija do 3. avgusta 1991 v Mladinskem centru na Rebrci OBIRSKO VX. KEGLJANJE na naravnem kegljišču pri JEREBU na Obirskem v petek, 21. 6., od 16. do 21. ure v soboto, 22. 6., od 16. do 21. ure v nedeljo, 23. 6., od 10. do 20. ure FINALE Ženske kegljajo v svoji skupini! 1. nagrada: šil. 2000,— 2. nagrada: šil. 1000,— 3. nagrada: šil. 500,— in še več lepih nagrad! Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem TRATA OTROŠKA REVIJA „Pokaži kaj znaš“ Čas: sobota, 29. junij 1991, ob 14.30 uri Kraj: Kulturni dom pri Cingelcu na Trati Prireditelj: SPD „Borovlje" in SPZ MLADA KEL vabi na/M «ViS ob/u"1 & e 0 š T A j: SSS' PRAZNIK w>eor rubin **** k sloiiensk6 # k mladine * **** FEST VSTOPNIIMA/EINTRITT: Predprodaja/Vorverkaul' 40 -Vecerna blagaina/Abendkasse: 50 - POSOJILNICA-BANK 3PL1BERK SS. I „Od pesmic do pravljic" srečanje z mladinskim pisateljem Janezom BITENCEM ponedeljek, 24. junij 1991: 14.30 Otroški vrtec Šmihel torek, 25. junij 1991: 14.30 Otroški vrtec Št. Primož sreda, 26. junij 1991: 15.00 Otroški vrtec Slovenskega šolskega društva v Celovcu četrtek, 27. junij 1991: 14.00 Otroški vrtec Globasnica petek, 28. junij 1991: 9.00 Otroški vrtec „Naš otrok" 11.00 Otroški vrtec Št. Peter 15.00 Društvena soba v Škofičah za otroški vrtec sobota, 29. junij 1991: 14.30 Društvena soba SPD „Gorjanci“ v Kotmari vasi 16.00 Kulturni dom na Radišah za otroško skupino SPD „Radiše" Prireditelj: Krščanska kulturna zveza ROŽEK KONCERT „Glasba za kitaro iz več stoletij“ Čas: sobota, 29. junija 1991, ob 20.30 Kraj: Podružniška cerkev na Humu Nastopa: Manfred Uggowitzer, kitara Prireditelja: Katoliška mladina Rožek in Kulturno društvo „Peter Markovič" STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU Vas prisrčno vabi na zaključno prireditev in ogled šolskih izdelkov Ogled razstave: v soboto, 22. junija, od 14, ure v nedeljo, 23. junija, do 18. ure Kulturni spored: Petje in balet Pozdrav: g. ravn. Mirko Srienc; Igra: Misterij o sv. Hildegardi; Dramatiziral: prof. Mirko Mahnič; Režija: g. dekan Peter Sticker Začetek prireditve: v soboto ob 15. uri v nedeljo ob 14. in 16. uri Med zaključno prireditvijo prodajajo dekleta različne izdelke v prid lačnim in zaradi pomanjkanja trpečim. SODALITAS x i Dom v ^ Tinjah (04239)2642 - ® 9121 Tinje v četrtek, 20. 6., od 14. do 19. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: Slikanje na steklo za naprsne priponke, nem. Voditeljica: Erika Malle od ponedeljka, 24. 6., od 18. ure do četrtka, 27. 6., do 13. ure DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE: Duhovnik — Kristusov sodelavec Voditelj: p. M. Klanjšek QFM Prispevek: šil. 150,— za tečaj šil. 690,— trikrat polni penzion Prijave: do 21. junija 1991 v ponedeljek, 24. junija, ob 20. uri DIA-predavanje z novejšim slikovnim materialom: 10 let Medžugorje, nem. Predavatelj: žpk. msgr. dr. Kurt Knotzinger, Dunaj v nedeljo, 30. junija Vožnja na ogled Pasijona v Šmarjeto na Gradiščanskem (za podjunske fare) GALERIJA TINJE v četrtek, 4. julija, ob 20. uri ODPRTJE RAZSTAVE DEL ANNE SEIFERT (batik) NAPOVED od petka, 19. julija, od 18. ure do petka, 26. julija, do 9. ure FERIAE LATINAE — LATINSKE POČITNICE Voditelj: Ralph Prausmülier in Felix Kucher od petka, 19. julija, od 18. ure do petka, 26. julija, do 13. ure SLOVENSKE POČITNICE Voditelj: Mag. Miha Vrbinc KOORDINACIJSKI ODBOR za letovanje otrok na morju sporoča, da bo letos letovanje v POREČU od 14. do 25. julija. Cena za 12-dnevno bivanje znaša 2100,— šil. Prijavnice in podrobnejše informacije dobite pri Milki Kokot, Tarvi-ser Str. 16, 9020 Celovec, telefon: 0463 / 514 300 / 40 Koordinacijski odbor za to letovanje vabi vzgojitelje/ice, ki naj se za sodelovanje prijavijo na isti naslov. NAŠ TEDNIK — Lastnik fzaložniki in izdajatelj: društvo .Na-rodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). Prireditve/Oglasi TANGENTE 91 ^ S/ RAZSTAVA ^AUSSTELLUNG Gustav Januš ODPRTJE RAZSTAVE / VERNISSAGE Nedelja/Sonntag, 23. 6. 1991, ob/um 19.00 KAPELA SV. JAKOBA / JAKOBSKAPELLE Velikovec/ Völkermarkt Razstava je odprta do 28. junija 91, od ponedeljka do petka, od 10. ure do 12. ure in od 14. ure do 18. ure. Die Ausstellung ist bis zum 28. Juni 91 geöffnet. Montag bis Freitaa von 10.00 bis 12.00 Uhr und von 14.00 bis 18.00 Uhr. CELOVEC Predstavitev in pogovor o .■ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE“ Čas: v poned., 24. 6. 1991, ob 18.00 (z odprtjem razstave grafik Mihe Maleša) Kraj: Tischlerjeva dvorana v Mohorjevi hiši Enciklopedijo predstavlja akademik dr. Sogo Grafenauer, Tischlerjev nagrajenec Razstava grafik mihe maleša (1903—1987) Čas: 24. 6. 1991 do 6. 7. 1991 Kraj: Mohorjeva knjigarna Odprtje: v poned., 24. 6. 1991, ob 18.00 Razstavo bo odprl ob navzočnosti umetnikove hčerke gospe Travice Maleš-Grešak dir. Rudi Klarič KOMELU KPD „Drava“ Žvabek, KOM, Živinorejska zadruga in Pliberški časopis vabijo na SREČANJE PRI ŠTIEBARJU Čas: v nedeljo, 30. 6. 1991 Spored: 11.00 sv. maša dato družabnost na travniku Za jed in pijačo je poskrbljeno. Prisrčno vabljeni! RADIŠE/BILČOVS/VOGRČE • Glasbena šola na Koroškem in SRD ■ Radiše" vabita na letni koncert yseh oddelkov Glasbene šole na Koroškem, ki bo v petek, 21. 6. 1991, ob 19. dri v Kulturnem domu na Radišah. • Glasbena šola na Koroškem in Katoliška prosveta Bilčovs vabita na VEČER OB GLASBI KLASIČNE KITARE ki bo v nedeljo, 23. 6. 1991, ob 19.30 uri po sv. maši — v cerkvi sv. Helene pri Bilčovsu. Igral bo kitarist Andrej Grafe-hauer iz Ljubljane • Javni nastop Glasbene šole: Oddelek Bilčovs: 25. 6. 1991, ob 19.30 v ljudski šoli v Bilčovsu! Oddelka Pliberk in Vogrče: 27. 6. 1991, °b 19.30 uri v ljudski šoli v Vogrčah! bekštanj SPD „Dobrač" na Brnci in SPD .Žila" na Ziljski Bistrici vabita na PIKNIK pri Magrovem ribniku v Bekštanju (blizu nogometnega igrišča), ki bo v nedeljo, dne 30. junija 1991, s Pričetkom ob 14. uri Nastopa: Mladinska skupina iz Ledine Zabaval pa Vas bo domači vižar Hubert Pichler Prireditev bo ob vsakem vremenu! PODPECA Zveza kor. partizanov vabi na tradicionalno tovariško srečanje vseh demokratov in antifašistov. Obhajali bomo 50-letnico rojstva Osvobodilne fronte in oboroženega upora proti na-cifašizmu. Srečanje bo v nedeljo, dne 30. 6. 1991, °b 14. uri pri Peršmanu v Podpeci VABILO Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru vabi na zaključno prireditev v četrtek, 27. junija, ob 20. uri Spored: Igra W. Bauerja „Rdeče in modro v mavrici'' Nastop dekliškega zbora Modna revija Jazz gimnastika Po sporedu sledi zabavni del s triom DRAVA, dražba in zakuska. OBJAVA Zavod šolskih sester v Št. Petru sporoča, da je SPREJEMNI IZPIT na Višji šoli za gospodarske poklice v sredo, 3. julija 1991, ob 8. uri Obenem obvešča tiste starše, ki so iz katerih koli razlogov zamudili februarski rok, da so prijave vsekakor tudi zdaj še možne. Isto velja seveda tudi za 1-letno Gospodinjsko šolo. V ta namen naj se telefonsko ali pisno direktno povežejo z ravnateljstvom. Višja šola Št. Peter, 9184 Št. Jakob, tel. (04253) 343 Zveza slovenskih zadrug razpisuje delovno mesto za jurista ali ekonomista s končano visokošolsko izobrazbo, ki bi bil pripravljen po temeljitem strokovnem šolanju prevzeti odgovorno delovno mesto. Pričakujemo nadpovprečno zavzetost pri izvajanju zahtevnih nalog. Plača po dogovoru. Prošnje za nastavitev pošljite na Zvezo slovenskih zadrug personalni oddelek, Pavličeva 5—7, 9020 Celovec OBIRSKO BISERNA MAŠA ŽUPNIKA TOMAŽA HOLMARJA Kdaj: v nedeljo, 30. junija 1991, ob 14. uri Kje: na Obirskem Vsi verniki so prisrčno vabljeni! v J Smo v izvoz usmerjeno podjetje in imamo poslovne stike z vsem svetom. V proizvodnji izdelkov iz plemenitega jekla takoj zaposlimo KLJUČAVNIČARJE in VARILCE (E, CC>2, WIG-postopek) Interesenti, pokličite nas v BOROVLJE telefon: (04227) 32-66-0 gospa Ulbricht POSOJILNICA-BANK r.z.z o. j. v Dobrli vasi IŠČE mladega, dinamičnega sodelavca z opravljenimi strokovnimi izpiti za zanimivo in odgovorno delo v glavni hiši naše banke. Angažiranosti ustrezna plača! Znanje obeh deželnih jezikov je pogoj. Vaše pismo s kratkim življenjepisom in referencami pričakujemo na naslov POSOJILNICA-BANK Podjuna 9141 Dobrla vas, Pliberška cesta 6 Mlad (27 let), dinamičen in angažiran moški z 11-letno prakso v bančnem delu, navajen samostojnega dela (z opravljeno civilno službo), IŠČE zaposlitev s primerno plačo v bančni branži. Znanje obeh jezikov je dano. Pripravljen opraviti vse primerne strokovne izpite, ako jih delodajalec odobri oz. obeta. Javite se v uredništvu pod šifro „BS". MEDNARODNO ŠPEDICIJSKO PODJETJE nujno IŠČE sodelavca/-ko s trgovsko izobrazbo (trgovska akademija ali srednja trgovska šola) ter znanjem slovenščine. Po ustreznem šolanju Vam nudimo zanimiv in samostojen delokrog z ustrezno plačo. Ponudbe prosim na: Fa. MONTAN, Spedition Ges. m. b. H., Kärntner Str. 9, 9586 Fürnitz/Brnca, Tel. 04257/2490, (Frau Raunig) CAMPING-ROŽ IŠČE za sezono 1991 2 servirki (z inkaso) 3 pomočnice za teko (Thekenkraft) 1 prodajalko za sladoled Telefon: (04226) 246 PRODAM na metre razžagana mehka drva. Dostava možna. Tel. (0 42 35) 28 79 Sport A. Quantschnig zadel 3-krat; za točko kljub temu ni zadostovalo Trener dr. Ramšak v Lindabrunnu Skupno s Herbertom Prohasko in Obermaierjem sedi trener SAK dr. Ivan Ramšak 14 dni na šolski klopi v Lindabrunnu. Medtem sestavlja SAK moštvo za sezono 1991/92. Včeraj popoldan je podpisal za SAK inž. Werner Urschitz, napadalec iz Wernberga. V pretekli sezoni je dal 24 golov. Za SAK pa je podpisal že Adi Blažej, medtem ko Tončija Blaj-sa vleče v Železno Kaplo. Pogodbo za SAK pa je podpisal že najboljši igralec slovenske lige Bradžanovič iz Velenja. Doslejšnji legionar Goran Stanisavljevič pa se pogaja s celovško Austrio, ki hoče tudi branilca SAK Lojzeta Sadjaka. Jagodič: „Že v soboto smo zopet na 1. mestu!“ Trenutno imajo vsa tri moštva enako število točk in s tem skoraj enake možnosti za 1. mesto. Trener Jagodič: „Tri točke v ostalih dveh tekmah bi nam za vstop v 11. ligo zadostovale. “ Že v soboto igra Pliberk proti Riedu, kjer sta nekaj vredni samo dve točki, je dejal trener Jagodič. Lahko poškodovani Urnik, za katerega se mdr. zanima tudi celovška Avstrija, pa je spet popolnoma zdrav. 1. Ried 2 10 13-22 2. Pliberk 2 10 1 4-4 2 3. Flavia Solva 2 10 1 2-3 2 1. Treibach 26 16 9 1 61:29 41 2. Vethnj 26 12 13 1 46:19 37 3. Velikovec 26 12 9 5 58:28 33 4. Žrelec 26 11 11 4 49:27 33 5. Liebenfels 26 10 9 7 45:38 29 6. Rožek 26 10 5 11 45:51 25 7. Bilčovs 26 8 7 11 33:40 23 8. Oberglan 26 8 7 11 47:60 23 9. Žitara vas 26 6 9 11 30:38 21 10. Št. Andraž 26 6 9 11 36:58 21 11. ASV 26 6 8 12 43:58 20 12. Mostič 26 6 8 12 35:53 20 13. Št. Lenart 26 4 11 11 29:39 19 14. Ruda 26 4 11 11 32:51 19 ■ 1. Železna k. 26 17 6 3 45:20 40 2. Grebinj 26 16 7 3 43:13 39 3. Metlova 26 13 10 3 50:25 36 4. Dobrla vas 26 15 5 6 50:32 35 5. Frantschach 26 15 4 7 48:35 34 6. Pokrče 26 13 7 6 36:24 33 7. Šmihel/L. 26 8 9 9 42:32 25 8. Galicija 26 7 9 10 43:43 23 9. Št. Pavel 26 6 8 12 29:51 20 10. Globasnica 26 6 7 13 44:53 19 11. Šmihel 26 3 12 11 30:41 18 12. Labot 26 8 2 16 34:61 18 13. Reichenfels 26 4 4 18 24:52 12 14. Sinča vas 26 3 6 17 26:62 12 H ■ 1. Šmarjeta 24 21 3 0 78:8 45 2. Sele 24 15 4 5 65:20 34 3. Borovlje 24 14 4 6 64:27 32 4. Post 24 14 4 6 57:31 32 5. Bistrica v R. 24 12 5 7 59:30 29 6. HSV 24 11 4 9 43:44 26 7. Welzenegg 24 11 3 10 42:31 25 8. Donau 24 8 5 11 46:64 21 9. Wölfnitz 24 7 7 10 44:73 21 10. Žihpolje 24 5 8 11 26:52 18 11. Kriva Vrba 24 5 6 13 32:43 16 12. Poreče 24 2 4 18 28:97 8 13. Hčrzendorf 24 1 3 20 24:88 5 Treibach — Bilčovs 5:4 (3:2) Bilčovs: Schaunig 3, Schlemitz 3, Stojilkovski 3, F. Quantschnig 4 (76. Krainer 0), Weichboth 5, Hobel 4, Ogris 4, W. Kuess 4, Kogelnik 4, A. Quantschnig 5, J. Kuess 5; Treibach: 350 gledalcev Sodnik: Mitterböck (dober) Strelci: A. Quantschnig (15., 29. in 67.), Kogelnik (55.) oz. A. Par (20., 39. in 87. 11 -m), Türk (22.), Groicher (75.) Videti je bilo, da sta obe ekipi prvenstvo pravzaprav že zaključili: temu primeren je bil tudi potek igre. Gledalci so videli 9 zadetkov, Globašani so bili zelo blizu zmagi Galicija — Globasnica 2:2 (1:0) Globasnica: Kaiser 4, H. Micheu 4, Fera 3, Zanki 4, Ch. Micheu 3, Duller 4 (88. Wautsche 0), Misetič 4, E. Pajančič 3, Pleschgatternig 3, Kordesch 5, G. Sadjak 4; Galicija: 100 gledalcev. Sodnik: Mitterbacher (dober). Strelci: E. Pajančič (62.), Kordesch (72.) Precej nezbran začetek tekme Glo-bašanov, ki so mislili, da bodo prišli do uspeha brez večjega truda. Da tako ne bo šlo, je bilo razvidno iz rezultata, kajti domačini so po 47. minutah vodili z 2:0. Nato so se Globašani končno zresnili ter zaigrali lep in tudi uspešen nogomet. V 62. minuti je E. Pajančič znižal rezultat na 1:2, deset minut pozneje pa je s krasnim strelom zadel še Kordesch, ki je bil vrhu tega najboljši igralec v globaški ekipi. Za zmago pa le ni zadostovalo, čeprav Globašani proti koncu tekme niso izrabili nekaj dobrih priložnosti. Veliko vprašanj za novo sezono — Ali bo Tinej Lesjak tudi naslednjo sezono vodil treninge? Se bo vratar Kaiser preselil v Žitaro vas ali Galicijo? Kdo ga bo nadomestil? To so trenutno vprašanja, na katera še ni odgovora. Vsekakor pa jeseni Thonhofer in S. Pajančič ekipi ne bosta več na razpolago. Šmihel — Reichenfels 1:1 (0:1) Šmihel: Vodiunig 3, Lopinsky 4, Juri 2. Buchwald 4 (77. Pasterk 0), Kräusler 3, Wagner 4, Berchtold 4, Kert 3, Gros 3 (46. Božičevič 4), Matschek 3, Motschilnig 3; Šmihel: 50 gledalcev Sodnik: Schmidt (povprečen) Strelec: Buchwald (55.) Prvi polčas je potekal brez vidnih viškov; obe ekipi nista bili zmožni ustvariti prave igre. Gostje so se precej borili, domačini pa niti to ne. Zadetek gostov v 40. minuti je bil povsem srečen, vendar kar zaslužen. V drugem polčasu pa se je predstavilo popolnoma spremenjeno moštvo domačinov. Tako so si priigrali jasno premoč, katere posledica je bila lep zadetek Buchwalda v 55. minuti. Pri tem rezultatu je ostalo do konca, čeprav so se domačinom nudile še lepe priložnosti za zmago. V novo sezono z novim trenerjem in legionarjem Kot je že znano, bo prevzel mesto trenerja Gostenčnik, ki se bo iz Žitare vasi priselil v Šmihel. Lopinsky (nazaj v Pliberk) in legionar Božičevič pa bosta klub zapustila. kar se na prvenstveni tekmi le redko zgodi. Obrambi obeh ekip sta bili zelo nezbrani, kar je imelo za posledico številne zadetke. Napadalca A. Quantschnig in A. Par sta nezbranost obrambnih igralcev popolnoma izrabila ter dala po tri oz. štiri gole. Bilčovščani so sicer do 75. minute še vodili s 4:3, vendar so vodstvo v zadnjih minutah še oddali. Sigi Hobel novi trener? Ker Neresna zaključna igra Selanov Sele — DSG Borovlje 1:1 (0:1) Sele: E. Oraže 3, F. Oraže 3, Božič 3, Radosavljevič 4, P. Čertov 4, Z. Oraže 3, N. Hribernik 3, K. Hribernik 4, A. Mak 3, A. Oraže 3, M. Oraže 3 (75. D. Oraže 0); Sele: 100 gledafccev Sodnik: Vogt (povprečen) Strelci: N. Hribernik (65.) oz. Scheiber (38. 11-m) Izredno slaba igra domačinov, ki si niso priigrali niti ene priložnosti za gol do 60. minute. Gostje so igrali bistveno resnejše ter v 38. minuti povsem zasluženo povedli z 11 -metrovko na 0:1. Razen tega so zapravili tudi nekaj dobrih priložnosti. Šele zadnjih 30 minut se je igra domačinov izboljšala. Po lepem prodoru N. Hribernika so Selani rezultat izenačili; za zmagoviti gol pa ni bilo več dovolj moči, saj je A. Oraže tik pred koncem tekme iz treh metrov zgrešil prazen gol. V novi sezoni je cilj 1. mesto Bistvenih sprememb v novi sezoni ne bo, tako da bo trener Kožar še naprej vodil treninge in tudi legionar Radosavljevič naj bi ostal. Ker je za novo sezono cilj zastavljen zelo visoko, namreč 1. mesto, bodo Selani skušali pridobiti tudi enega ali dva nova igralca. To so trenutno edine oprijemljive spremembe, čeprav tudi nekateri drugi igralci mislijo zapustiti klub, oz. prenehati z igranjem nogometa. bo Katnik prevzel funkcijo pri celovški Austriji, bo mesto trenerja verjetno prevzel igralec Sigi Hobel. Katnik pa naj bi še naprej sodeloval v klubu, vendar samo kot vratar. V novi sezoni želijo Bilčovščani igrati pretežno z domačimi igralci, kar pomeni, da bodo v prvo ekipo vključili tudi nekaj perspektivnih mladih igralcev. Posojenega igralca Kogelnika pa bi radi obdržali. Na vsak način pa bodo oddali legionarja Stojiikovskega. Tudi Labot ni mogel spotakniti prvaka Železna Kapla — Labot 3:1 (2:1) Železna Kapla: Rus 5, Kukoviča 4, Užnik 4, Kaschnig 4, Köck 4, Preschern 4, Šporn 5 (69. Jerlich 4), Ger-madnik 5, Rozmann 4 (76. Wicher 4), Kuchar 4, Jen-schatz 4; Železna Kapla: 400 gledalcev Sodnik: Rupitsch (zelo dober) Strelci: Kukoviča (9.), Kuchar (36.), Preschern (58.); Plösch (32.) Izhodišče Kapelčanov pred tekmo je bilo jasno, namreč dve točki, in tega so se igralci od prve minute naprej tudi zavedali. Že v 9. minuti pa so se gledalci razveselili nenavadnega gola Kukoviče, ki je iz „45 metrov“ premagal nasprotnega vratarja. V 32. minuti pa je Labotčan Plösch presenetljivo uspešno zaključil solo akcijo ter rezultat izenačil na 1:1. Vendar tudi ta zadetek Kapelčanov ni mogel ustaviti, kajti že nekaj minut pozneje je kapetan Kuchar povedel na 2:1. V drugem polčasu se je igra odvijala samo še v smeri proti golu gostov. Premoč Kapelčanov se je v 58. minuti ponovno obrestovala, kajti Preschern je od prečke odbito žogo uspešno zaključil z glavo. S tem golom je bila tekma predčasno odločena. Na vsak način se želijo Šmihelčani okrepiti (v prvi vrsti nov legionar), kajti cilj nove sezone bo zastavljen zelo visok. ASKÖ Šmihel v novih trenirkah podjetja HAGO (Stoje z leve): Sekcijski vodja Vodiunig, Kert, Pasterk, Berchtold, Sadjak, Gros, Kräusler, Božičevič, Juri, Buchwald, trener Slanič; (spredaj): Walter, Motschilnig, Vodiunig, Wagner, Matschek, Lopinsky. Šmihelčani so se prepozno zbudili Šport Po 33 letih prvi povzdig v podligo Veliko veselje v Železni Kapli V soboto, 15. junija, ob 19. uri in 15 min., se je prvič v 33-letni zgodovini nogometnega kluba Železna Kapla uresničil cilj (povzdig v podligo), za katerega so se Kapelčani nesrečno potegovali dolga leta. Po jesenskem delu prvenstva je tak uspeh le redkokdo pričakoval, kajti ekipa je zaostajala že 4 oz. 5 točk za prvim. Prav zaradi tega je bilo Presenečenje veliko, veselje pa še večje. Zadnja tekma proti Labotu pravza-Ptav ni bila odločilna, temveč teden Prej, ko so Kapelčani na tujem prese-Petljivo in srečno premagali Pajvečjega nasprotnika iz Grebinja. S to zmago so se vigredi prvič povz-Peli na 1. mesto, katerega tudi po Zadnji tekmi niso več oddali. Povsem Presenetljiva in tudi za povzdig 0dločilna pa je bila dolga vigredna Serija zmag. Kapelčani so namreč 10-krat (!) zapovrstjo zmagali. Edino na prvi tekmi proti Metlovi (0:0) so v'gredi oddali eno točko. »Vzrokov za veliki uspeh je seveda mnogo,“ je dejal trener Fera; mednje sodijo: — pridno udeleževanje treningov, — bistveno se je zboljšala disciplina igralcev in ekipe, — vratar ^us, — vsi igralci so zmožni zadeti 9°l (na prvenstvu je 11 igralcev dalo zadetke), — odbor, ki je poskrbel za Vse, kar je ekipa potrebovala ... nenazadnje pa je seveda tudi trener rsra prispeval bistven del k temu nspehu. Za Fero je bilo to prvo mesto Ze četrto (dvakrat v Selah in enkrat v Klopinju) na njegovi poti, ki jo stopa kot trener. Bil je zelo zadovoljen z vsemi igralci, tako da nobenega ni hotel posebej izpostaviti. Kljub temu pa je le dodal, da ga je najbolj presenetil vratar in legionar Rus, ki je bil na vseh tekmah pravi steber v golu. V podligi z novim napadalcem Bistveno trener Fera ekipe ne misli spremeniti: „Samo nevarnega napadalca bi še nujno potrebovali," je rekel in hkrati omenil Blajsa in Blažeja (oba SAK), ki bi bila zelo zanimiva. Vendar do pravih dogovorov še ni prišlo. Pogovarjajo pa se tudi o Balohu (Žrelec) in Praschniku (Žitara vas). Ker bo jeseni gradnja dodatnega igrišča končana, se bodo za trenerja in igralce bistveno zboljšali tudi pogoji za treninge. Tako bodo imeli Kapelčani dobre pogoje, da bodo tudi v podligi igrali pomembno vlogo, čeprav je cilj naslednje sezone precej skromen — obstati v podligi. Vratar Rus: Zelo s&m presenečen, da smo postali Prvi. Kar me pa najbolj veseli, je, da smo zmagali vsi in ne posame-zen igralec. Sam Pa bi še naprej rad branil za Železno Kaplo. Igralec Germad-nik: Sanje so se ml uresničile. Nekateri igralci že nad 10 let igramo za klub; vsako leto je bil naš cilj povzdig v podligo. Zdaj smo ta cilj končno uresničili. Župan in predsednik dr. Dieter Haller: Zame je ta uspeh najlepše, kar sem v zadnjem času doživel. Dobrih deset let smo se borili za ta cilj, zato je moje veselje nepopisno. Milko zanimanje za kampanjo „zdravniki proti kajenju ter prod njegovim posledicam" FRANCI WIESER stopil zopet v ring: V soboto ga čaka nevaren nasprotnik iz Češke Franci, ki je nekaj časa iz študijskih in poklicnih vzrokov prenehal boksanje, se je v zadnjem času zopet osredotočil na boj s pestmi. Zadnja dva boja je jasno dobil po točkah (v Ptuju je premagal Jugoslovana Mitroviča ter v Celovcu Čeha Dančeva); tako se že veseli naslednjega boja, ki bo to soboto ob 20. uri v dvorani sindikatov v Celovcu (primerjalni boji BC Celovec-Herkules Graz). Boril se bo v poltežki kategoriji (do 81 kg) proti menda izredno nevarnim češkim borcem. Wieser: „Trenutno sem zelo dobro razpoložen, čeprav še nisem dosegel tiste ravni, katero sem pričakoval. Kljub temu bom tudi v sobo-tozmagal. Bojim pa se nikogar!“ Vedno več ljudi, predvsem mladine, sega po cigaretah. Tako se je v Avstriji delež kadilcev v zadnjem letu povišal na 34 odstotkov. Prav zaradi tega zdravniki v vseh četrtih razredih glavnih šol Avstrije seznanjajo šolarje s posledicami kajenja. Kampanjo organizira Oddelek za pljučne bolezni v Celovcu pod vodstvom prim. 0. Wieserja. Zdravniki po šolah predavajo prostovoljno. Eden izmed njih je dr. Maks Zdouc (predava v Pliberku in Velikovcu), ki je zaposlen v deželni bolnišnici v Celovcu. Z njim se je pogovarjal Franc Sadjak. BRUJI z novim programom na Koroškem „KROWODNROCK" v soboto, 22. 6. 1991, 20.00 „Haus der Heimat“, v Miklavčevem Prireditelj: SPZ in KUMST v nedeljo, 23. 6. 1991, 20.30 OPEN-AIR — KONCERT na prostem, pred ljudsko šolo v Bilčovsu (ob slabem vremenu v avli) Prireditelj: SPZ, SPD „Bilka" v Bilčovsu, SPD „Kočna" v Svečah, SPD Šentjanž v Rožu, SPD „Edinost" v Škofičah, MePZ „Mojcej" v Šentilju Ta skupina, ki jo sestavljajo Hrvati, Madžari in nemško govoreči iz Gradiščanske, je na svoj način rešila manjšinski problem: brez moraliziranja povejo naravnost, kaj je Gradiščanska in ob njej tudi Avstrija: delo, migracija, kultura Hrvatov in njihova pojemajoča narodna zavest na Gradiščanskem so teme glasbenih ritmov. Pred kratkim sta poslovodja bilčovške Posojilnice in Herbert Koren zaželela moštvom teniškega društva v Bilčovsu v drugem kolu mnogo uspeha. Bilčovška Posojilnica in Herbert Koren že od ustanovitve teniške sekcije velikodušno podpirata delo tega priljubljenega društva. Temu primerno dobri so tudi uspehi. Tako je prvo moštvo, v katerem igrajo Hanzi Sablatnik, Christian Hartl, Günther Schaunig, Albert Ouantschnig in Martin Ess, zmagalo, v tekmi proti teniškemu moštvu iz Št. Jakoba z 8:1. Drugo moštvo je zmagalo proti Borovljam s 6:3, bilčovška mladina pa je bila uspešna v tekmi proti St. Vidu s 4:0. NT: Kakšen je cilj te kampanje? M. Z.: Prvotni cilj je, da mladino pravočasno seznanimo s posledicami kajenja, to se pravi, še preden seže po prvi cigareti. Kajti znano je, da je težje prenehati s kajenjem, kot se strasti predati. NT: Bi lahko na kratko orisali posledice kajenja? M. Z.: Kakor izgleda, ni vsem kadilcem znano, da kajenje škoduje človeškemu telesu. V dimu cigarete ni škodljiva sestavina le nikotin, temveč še 200 drugih. Vsekakor pa nikotin najbolj strupeno vpliva na ožilje in privede do arteriosklerose. Prav tako draži sluznice, kar ima za posledico kronični bronhitis. Vrhu tega se transport kisika v krvi znatno poslabša in se s tem zviša nevarnost srčne kapi. Seveda pa povzroča kajenje tudi raka. Dejstvo je, da v Avstriji vsako leto zaradi kajenja 13.000 ljudi predčasno umre. NT: Kaj so vzroki kajenja? M. Z.: Bistveni vzroki pri mladem človeku so radovednost, posnemanje starejših in staršev in tudi vpliv skupine na posameznika. Odbijajo pa posledice cigarete (bruhanje, glavobol, motnje) in tudi slaba vest. Pomembno je tudi, kdaj začne človek kaditi, kajti čim prej kdo začne, tem težje tudi preneha. NT: Kako pa se kadilec najlaže odpove strasti kajenja? M. Z.: Dolgoletni kadilec naj se obrne na ambulanto kadilcev*, kjer mu pod strokovnim nadzorom sestavijo program za odvajanje. To je pomembno zato, ker se posameznik le težko odvadi kajenja. Iz izkušenj vemo, da večina kadilcev, ki hoče prenehati, po nekaj tednih spet začne s kajenjem. Zato je potrebna terapija, katere pomemben del so tudi skupinski pogovori. NT: Ste tudi Vi kadili oz. še kadite? M. Z.: Nekaj časa sem kadil, a pravočasno tudi prenehal. Moram pa reči, da se brez cigarete telesno in duševno bolje počutim- * Oddelek za pljučne bolezni v celovški bolnišnici, St. Veiter Straße 47, tel. (0463) 538-2518 ali 2533 -f -T' V - i 7 L