QOZDNO gOSPODARSTVO SLOVENJ QRADEC OBVESTILA LETO III. — ST. 2 — APRIL 1970 CENA 1 DINAR (JJtaznik delu /. n tu,j 25 let živimo v svobodi, praznujemo štiriindvajseti svobodni prvi maj. Prvi maj je praznik dela, je dan mednarodne solidarnosti delavcev vseh dežel in vseh sistemov. Spomin nam neizprosno vrača pred oči prvomajske dogodke, ki so se dogajali v različnih deželah, v različnih časih, udeleženi so bili različni ljudje, imeli pa so nekaj skupnega — bili so prežeti z delavskimi interesi in imeli so skupni cilj — doseči boljše življenjske in delovne razmere delavcev. Starejši še danes slišimo odme- ve parol, gesel, pozivov, klicev, krikov, ki so prihajali iz ust zatiranih in na boj prisiljenih delavcev. Spominjamo se gesel: Delu čast in oblast, Kdor ne dela, naj ne je, Delo osvobaja človeka, Delo ustvarja človeka, Delo oplemeniti človeka, Vsakemu po njegovem delu itd. Mnogo je bilo povedanega v čast delu in delavcu. Ti dogodki so za nami. Danes imamo to, za kar so se borili delavci vseh dežel in se mnogokje še danes borijo. Mi si sami načrtujemo življenje, sami upravljamo naše tovarne, sami si urejamo pravne predpise in sami vzgajamo mlado generacijo, ki ji bomo te pridobitve predali. V sedmem členu zvezne in štirinajstem členu republiške ustave smo zapisali »sveto« določilo: »Samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka.« Dalje imamo ustavno določilo, da se nikdo ne sme okoristiti s tujim delom. Naj postane praznik dela 1. maj tudi dan obračuna, kako čuvamo in spoštujemo pridobitve. Ali dobi vsak naš delavec dohodek po delu in ali damo zato tudi družbeno priznanje, kakor smo zapisali v ustavo? Ali dovolj skrbimo, da bodo člani delovne skupnosti, ki vestno delajo, lahko verovali v tolikokrat izrečene parole in v ustavna načela? Ne pozabimo, da imamo ostarele in oslabele delavce ter invalide, ki ne morejo več dosegati polnega delovnega učinka. Spomnimo se ob prvem maju tudi tistih delavcev, ki iščejo zaposlitev, in zavedajmo se, da smo za zaposlitev teh odgovorni tisti, ki zaposlitev imamo. Z vlaganjem sredstev v izpopolnitev in razširitev proizvodnje ter z odpiranjem novih delovnih mest bomo dokazali, da se tega zavedamo; to pa bo marsikateremu delavcu, ki išče zaposlitev, tudi najlepše voščilo za prvi maj. J. S. Foto: Andrej Šertel Iz zaključnega računa Pregled plana in realizacije sečnje za leto 1969: Sektor lastništva Plan sečnje 1969 Realizacija sečnje 1969 Realiz. : plan Družbeni 100.003 m3 96.089 m3 96,08 % Zasebni 103.682 m3 104.525 m3 100,81 % Skupaj 203.685 m3 200.614 m3 98,49 % O PROIZVODNJI Inž. Janez Koželj — tehnični direktor Proizvodni program gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec zajema poleg osnovne dejavnosti — izkoriščanja gozdov — še vrsto pomožnih dejavnosti. Uspeh podjetja je odvisen od dobro uglašenega sodelovanja vseh proizvodnih panog in doslednega izvrševanja postavljenih nalog. Proizvodni program za leto 1969 je bil uspešno izvršen. Manjše prekoračitve ali neizpolnitve proizvodnega programa po posameznih obratih ali panogah pa niso bistveno vplivale na končno realizacijo. Večji izpad pri izvajanju investicijskega programa je nastal pri izgradnji centralnega lesnega skladišča v Otiškem vrhu. Kljub zagotovljenim sredstvom in izdelanemu programu ni prišlo do realizacije programa. Izvedenih je bilo le nekaj manjših zemeljskih del. Vzrok za to je predvsem v nerešenem vprašanju izgradnje tovarne lesonitnih plošč, ki lahko v mnogočem bistveno vpliva na organizacijo skladišča. Izgradnjo skladišča bomo pričeli takoj, ko bo odločitev za tovarno dokončna. Močno je bil prekoračen letni plan gradbenega obrata. Na to so vplivali med letom spremenjeni pogoji kreditiranja gozdnih cest in znaten dotok sredstev iz nedržavnega sektorja v obliki udeležbe gozdnih posestnikov. Program sečnje in oddaje lesnih sortimentov ter gozdno gojitvenih del ni bil izvršen v celoti. Objektivnih vzrokov za neizpolnitev plana je bilo več. Izredno neugodna zima je v prvih štirih mesecih skoraj ohromila proizvodnjo in se je njena realizacija gibala na približno 80 % od normalne. Tudi med letom so bile dolge deževne periode in tako zamujenega nismo mogli dohiteti. Končna ugotovitev pa je, da je bilo gospodarstvo v letu 1969 uspešno. Še posebno uspešno je bilo po prizadevanjih za cenejšo in organizacijsko izpopolnjeno proizvodnjo. Nekateri obrati so v tem bolj uspeli, drugi manj. Pri osvajanju novih metod dela (motorno kleščenje, koncentracija sedišč, uvajanje nove mehanizacije) so bili doseženi boljši rezultati na manjših obratih (Slovenj Gradec, Mislinja, Dravograd). To je razumeti tako, da je manjše operativne enote laže organizirati in preusmeriti kot večje. Doseženi uspehi kažejo, da je sprejeta tehnologija dobra in da je težiti k hitrejši preusmeritvi tudi na tistih obratih, ki tega programa še niso realizirali. Iz tabele je razvidno, da je plan sečnje v družbenih gozdovih izvršen le s 96,08 %. V NABAVA Vlado Zdovc — šef komercialnega sektorja Od celotne nabave v znesku ca. 2,930.000 dinarjev odpade na potrošni material ca. 50 %, na drobni inventar ca. 30 % in na ves ostali material preostalih 20 %. V primerjavi z vrednostjo nabave v prejšnjih letih je v letu 1969 nastal porast pri vseh naštetih skupinah, največ pri drobnem inventarju in potrošnem materialu, na kar je vplivala predvsem rastoča mehanizacija proizvodnega procesa, ki ob manjšem številu zaposlenih terja večje materialne izdatke. Tudi za leto 1969 je — kot v glavnem za vsa zadnja leta — značilno, da v zvezi z nabavo drobnega inventarja, goriva ter tudi gum ni posebnih problemov. Tovrstno blago je v glavnem vselej dosegljivo. Drugače pa je v primeru, ko gre za nabavo določenega reprodukcijskega materiala ali pa za nabavo Navedeni podatki izkazujejo ob manjšem količinskem izpadu znatno prekoračitev vrednosti. Na prekoračitev vrednosti so vplivale predvsem višje prodajne cene, uveljavljene v drugi polovici leta 1969, v del- družbenih gozdovih je ostalo 4 % od planirane sečnje. Plan neposekanih 3914 m3 ali okoli raznih rezervnih delov, bodisi za motorne žage, motorna vozila ali drugo mehanizacijo. Nabava tovrstnega materiala je še posebej problematična, ko se iščejo razni rezervni deli redkih strojev, ki se šele postopoma uveljavljajo na našem tržišču pa tudi v našem proizvodnem procesu. V danem primeru gre večinoma za material zunanjih proizvajalcev, za katerega razna konsignacijska skladišča ali še sploh ne obstajajo ali pa jih doma šele ustanavljamo. Poglavitni problem se kaže v dolgotrajnem uvoznem postopku, ki postaja — večini, ki s tem ni seznanjena — nerazumljiv in ne-upravičljiv. To še predvsem, ko gre za nujno nabavo raznih manjših rezervnih delov, zaradi katerih prihaja ob počasnem uvoznem postopku češče do precejšnjih delovnih in s tem tudi vrednostnih izpadov, predvsem še, ko gre za razne Stroje z zelo drago delovno uro. nem obsegu pa tudi struktura oddanih sortimentov, ki je ugodnejša od predvidene v planu. Nasprotno pa je na količinski izid vplival izpad pri dovozu lesnih mas s strani zasebnega sektorja. 2. Ločeno po posameznih obratih Gozdarski obrat Plan Dejanska realizacija Indeks količ. vredn. m3 din m3 din 3:1 4:2 1 2 3 4 5 6 Slov. Gradec 34.901 7,157.665 33.724 7,962.408,96 97 °/o 111 % Mislinja 27.021 5,565.875 24.649 5,577.327,67 91 % 100 % Ravne 25.724 5,055.115 27.005 5,974.638,65 105 % 118 % Črna 49.842 10,295.070 50.253 11,433.777,16 101 % 111 % Radlje 53.701 10,965.195 54.744 12,696.726,76 102 % 116 % Dravograd 17.996 3,746.805 16.559 3,843.917,75 92 % 103 % Skupaj 209.185 42,785.725 206.934 47,488.796,97 99 % 111 % PRODAJA Primerjava izvršene prodaje s predvideno 1. Podatki za celotno podjetje Količina Vrednost m3 % din % Plan za leto 1969 Dejanska realizacija 209.185 206.934 99 42,785.725,00 47,488.796,97 111 Razlika —2.251 + 4,703.071,97 sečnje v gozdovih zasebnega sektorja pa je bil izvršen s 100,8 %. Plan sečnje v družbenih gozdovih bi bil gotovo izvršen, morda cel-o presežen, če ne bi med letom zavestno zmanjševali števila zaposlenih, poleg tega pa smo še prevzeli nekaj sečnje v Avstriji. Do zmanjšanja števila zaposlenih je prišlo prav zaradi tega, ker smo se bali, da bi prišlo do prekoračitve plana sečnje. Neugodno vreme pa je naša planska predvidevanja nekoliko spremenilo. Ker delamo v gozdarstvu skozi vse leto na prostem, so vremenski vplivi razumljivi. Iz omenjenega pregleda je razvidno, da je bila sicer predvidena realizacija po vrednostni pri vseh gozdarskih obratih dosežena, da pa je — nasprotno — po količini nastal občutnejši izpad pri gozdarskih obratih Mislinja in Dravograd ter delno tudi pri gozdarskem obratu Slovenj Gradec. Ostali trije obrati beležijo tudi v količinskem pogledu manjšo prekoračitev. Tržni dejavniki, ki so vplivali na doseženo realizacijo prodaje Medtem ko je bila v prvih letih gospodarske preosnove na domačem tržišču še določena skladnost med ponudbo in po-vzraševanjem, je v letih 1968 in 1969 le prišlo do delnih odstopanj. Če so se ta odstopanja v letu 1968 odražala še v delnem zastoju pri prodaji dveh velikih skupin proizvodov, ki sta jih predstavljala jamski les in drogovi za vode, je nasprotno v letu 1969 vseskozi prevladovalo povpraševanje, in to za vsemi proizvodi. Na takšno stanje na domačem lesnem tržišču, kjer se je že omenjeno povpraševanje stopnjevalo skozi vse leto, je vplivalo več dejavnikov. Med glavne sodita predvsem naslednja: a) izredno neugodne vremenske razmere v I. četrtletju, ki so imele za posledico zastoj pri proizvodnji in oddaji lesnih sortimentov, in to ne le na območju našega podjetja, temveč tudi pri vseh drugih gozdnih gospodarstvih; b) povečano povpraševanje za večino lesnih sortimentov na sosednih evropskih tržiščih. Podrobnejša razčlenitev nakazanih dejavnikov kaže, da so na zastoj oziroma kasnitev pri proizvodnji in oddaji lesnih mas vplivale predvsem izredno neugodne zimske razmere. Če pri tem upoštevamo še minimalne prehodne zaloge izdelanih lesnih sortimentov, ki jih je imelo podjetje v začetku leta (znižanje le-teh je v prejšnjih letih omogočilo zadovoljivo realizacijo prav v teh začetnih mesecih), potem je razumljivo, da si osnovni uporabniki lesne mase, kot so lesnopredelovalna industrija, rudniki ter predvsem kemična ozi- Za 1. maj — mednarodni praznik dela češiif a mo GG Slovenj Gradec roma papirna industrija, niso mogli vselej zagotoviti zadostnih količin surovine za redno obratovanje. Ker si omenjeni uporabniki tudi ob zadovoljivi dobavi lesne mase v drugem in tretjem četrtletju niso mogli pripraviti vsaj minimalnih zalog, so se — ob vse večjem pritisku na vse sortimente iglavcev — zatekli ob koncu leta k nabavi vrednejših sor-timentov (drogi), ki so jih vse dotlej zaradi višjih cen odklanjali. Pričakovati bi bilo, da bodo izpadi pri dobavah proizvodov, ki jih sestavljajo tako imenovani ključni sortimenti in ki uporabljajo že omenjene tri kategorije potrošnikov, omogočili vsaj zadovoljitev povpraševanja drugih kategorij kupcev, med katere sodijo trgovska mreža, podjetja za impregnacijo, gradbena podjetja idr. Vendar ni tako. Tudi pri teh odjemalcih ni bilo možno povsem zadovoljiti povpraševanja. Na takšno stanje je pri trgovski mreži, na katero odpade glavni del tako imenovanih prostih sortimentov, gotovo vplivala prodaja gradbenega lesa na kredit. Vse opisano stanje priča o izredni konjunkturi. Gotovo pa na tržišču gozdnih proizvodov njen vpliv ne bi bil toliko za- znaven, če nanjo ne bi v letu 1969 vplivala še dva doslej neomenjena dejavnika. Pri prvem gre za še vedno nedokončano razpravo o morebitnih spremembah v tistem delu zakona o gozdovih, ki se nanaša na zasebni sektor. Pri drugem pa gre za znatno nižjo količinsko realizacijo v letu 1969, če le-to primerjamo z istovrstnimi podatki za leti 1967 in 1968 (v obeh letih je bilo prodanih letno več kot 240.000 m3). Ti podatki izkazujejo močan porast poprečne cene iglavcev, in to skoraj za 30 din po kubičnem metru ali za ca. 15 % v primerjavi s poprečno doseženo ceno za to skupino v letu 1968. Na takšen porast sta vplivala že omenjeno zvišanje cen ter ugodnejša struktura oddanih proizvodov. Tudi pri listavcih so se za razliko od prejšnjih let v letu poročanja dvignile poprečne cene. Na ta dvig je vplivalo — ob nespremenjenih cenah — izključno ugodnejše razmerje med tehničnim lesom in drvmi. b) Ločeno po obratih — Za iglavce le za leto 1969 Dosežene poprečne cene po glavnih skupinah potrošnikov Skupina Primerjava za razdobje potrošnikov_____________________1966 1967 1968 1969 Področna lesna industrija 185 194 202 235 Kemična industrija in rudniki 164 163 159 168 Ostali 204 214 230 252 Če primerjamo navedene podatke za leto 1969 z istovrstnimi podatki za prejšnja leta, potem vidimo, da — vse od uveljavitve gospodarske pre-osnove — stalno pada delež tiste skupine proizvodov oziroma kupcev, pri katerih se dosega najnižje ovrednotenje lesne mase. Primerjava med naj-nižjo in najvišjo doseženo poprečno ceno — v okviru naznačenih treh skupin — izkazuje tudi v letu 1969 nadaljnje povečanje razlike. Ni pa to povečanje tolikšno kot v prejšnjih letih. Na takšno sliko je vplivalo predvsem dejstvo, da so se v letu 1969 zvišale cene največ pri hlodovini in manj pri celuloznem in jamskem lesu, medtem ko so druge cene prostih sortimentov nespremenjene. Kljub temu pa so na našem tržišču — glede poprečno dosežene cene — v okviru iglavcev na prvem mestu še vedno drogovi in drobni tehnični les (s ca. 260 din po kubičnem metru) in šele na dru- gem hlodi (s ca. 240 din po kubičnem metru), za razliko od sosednega avstrijskega tržišča, kjer je stanje prav nasprotno (na prvem mestu hlodi s ceno ca. 320 din in zatem drogovi s ceno ca. 290 din po kubičnem metru). Gotovo vpliva na takšno sliko pri nas posebnost našega tržišča, ki daje prednost drobni oblovini pred hlodovino. Sicer pa velja pripomniti, da se ta razlika v ceni med drogovi in hlodovino na domačem tržišču konstantno zmanjšuje. To potrjujejo tudi prej omenjeni podatki za leto 1969. Analiza uspešnosti prodaje Zaradi boljše predstave je analiza uspešnosti prodaje sestavljena v večini prikazanih primerov za petletno razdobje (vse od uveljavitve gospodarske preosnove) in se nanaša na: — dosežene poprečne cene za iglavce in listavce, — količinski in vrednostni obseg na enega zaposlenega. Dosežene poprečne cene za iglavce in listavce s primerjavo za razdobje 1965—1969 a) Skupno za celotno podjetje za razdobje 1965—1969 Iglavci______________Listavci_________Skupno Leto popreč. cena indeks popreč. cena indeks popreč. cena indeks 1965 16.528 100 9.937 100 16.121 100 1966 18.837 114 13.361 134 18.774 116 1967 19.617 119 12.892 130 19.332 120 1968 20.420 124 12.173 123 20.097 125 1969 23.366 141 13.439 135 22.949 142 Dosežena poprečna cena___________ Gozdarski za vse , , . za smreko . kot glavno predstavnico iglavcev skupno vsi sortim. skupaj hlodovina prosti Slovenj Gradec 240 240 244 270 Mislinja 231 231 232 263 Ravne 227 228 237 267 Črna 231 228 233 268 Radlje 238 238 242 265 Dravograd 232 232 236 268 Poprečje za GG 234 234 238 267 Podatki o doseženih poprečnih cenah za leto 1969 ne izkazujejo več tolikšnih razlik med posameznimi gozdarskimi obrati, kot so bile še pred leti. Čeprav izkazujeta gozdarska obrata Ravne in Črna za ves tehnični les smreke enako poprečno ceno, je na višjo poprečno ceno pri iglavcih v celoti vplival pri gozdarskem obratu Črna delež macesna, pri gozdarskem obratu Ravne pa — nasprotno — na znižanje delež borovine. — Za listavce — le za leto 1969 Gozdarski Dosež. popreč. cene Raz me rje tehn. les drva obrat skupno tehn. les drva količ. % količ. % Slov. Gradec 130,83 151,08 73,07 831 74 291 26 Mislinja 125,81 169,07 64,80 637 59 452 41 Ravne 136,33 164,02 99,58 912 57 687 43 Črna 121,67 141,02 96,11 897 57 679 43 Radlje 140,75 188,39 97,15 1538 48 1681 52 Dravograd 237,97 277,34 70,65 76 81 18 19 Skupno 134,39 167,70 91,60 4891 56 3808 44 Najugodnejše razmerje med tehničnim lesom in drvmi je v gozdarskem obratu Dravograd, sicer pa se je — če pogledamo z vidika celotnega podjetja — stanje izboljšalo toliko, da že v letu 1969 prevladuje tehnični les, kar ni bil primer vse doslej (še v letu 1968 je bilo razmerje 40 % tehničnega lesa nasproti 60 % drv, že v letu 1969 pa je stanje prav nasprotno). (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) FINANČNI REZULTATI V LETU 1969 Količinski in vrednostni uspeh na enega zaposlenega s primerjavo istih podatkov za leta 1965—1969 a) Količinski uspeh Gozdarski obrat 1965 1966 1967 1968 lufio Poprečje 1965—1969 Slov. Gradec 303 374 392 417 375 371 Mislinja 222 234 299 314 265 267 Ravne 242 251 352 348 397 307 Črna 200 200 249 246 231 226 Radlje 239 243 281 283 282 265 Dravograd 259 300 320 416 352 324 Poprečje 221 250 297 306 291 271 b) Vrednostni uspeh Gozdarski obrat 1965 1966 1967 1968 1969 . Poprečje 1965—1969 Slov. Gradec 51.113 71.545 77.170 87.386 88.471 74.297 Mislinja 35.119 42.749 56.872 63.648 59.971 51.280 Ravne 38.167 45.928 66.314 69.961 87.862 58.354 Črna 31.742 36.101 48.908 48.650 52.449 43.689 Radlje 38.498 44.504 54.071 56.411 65.447 51.410 Dravograd 42.671 57.703 62.601 82.212 81.785 63.634 Poprečje 35.697 46.148 57.441 61.512 66.886 52.751 Prikazani podatki za omenjeno petletno razdobje izkazujejo ob rednem upadanju poprečnega števila zaposlenih redni porast dosežene vrednosti na enega zaposlenega. Glede na to, da lahko na povečan vrednostni učinek na zaposlenega vplivajo poleg povečane storilnosti in ugodnejše strukture oddanih sortimentov še cene, tovrstni podatki ne dajejo jasne slike o tem, kolikšen del uspeha je pripisati prizadevanju kolektiva in kolikšen del tržnim razmeram. Osnovo za ugotavljanje dviga storilnosti po gozdarskih obratih naj bi sestavljala količina, ki odpade na enega zaposlenega. Pri tem pa je potrebno pripomniti, da prikazani pregled v tem smislu ne daje povsem realne ocenitve, ker vpliva na izkazane količinske pokazovalce več dejavnikov, kot so: delež količin iz gozdov zasebnega sektorja, faze dela, ki jih opravlja gozdarski obrat v zasebnih gozdovih, in še drugi. Kljub omenjenim dejavnikom, ki se v tem razdobju niso bistveno spremenili, ugotavljamo, da je porast količinskega uspeha na zaposlenega vse do leta 1968 zaznaven pri vseh obratih, čeprav v različnem obsegu. Če zasledujemo razvoj prodajne politike znotraj podjetja za razdobje zadnjih nekaj let po uveljavitvi gospodarske preosnove, potem ugotavljamo, da je le-ta težil k vse večji samostojnosti. Ta samostojnost se je odražala v bolj ali manj prosti izbiri proizvodnega programa, za razliko od predpisanega, ki ga je poznalo še prejšnje administrativno odrejanje posameznih ključnih proizvodov in njihovo medsebojno razmerje. Občutek, da je poslovni uspeh posameznih enot in s tem tudi podjetja kot celote vse bolj odvisen od last- nih prizadevanj, pridobiva vse več na spoznanju. Takšno gledanje na krojenje lastnega poslovnega uspeha je prišlo še posebej do izraza v letu poročanja, ko so tudi zasebni lastniki gozdov začeli posvečevati večjo pozornost izdelavi lesne mase. Takšno stremljenje je na eni strani vplivalo na višjo poprečno prodajno ceno ter na večji dohodek tako podjetja kot posameznega zasebnega lastnika, na drugi strani pa je imelo za posledico že obravnavani izpad pri dveh najniže ovrednotenih sortimentih, kot sta celulozni in jamski les. Za odnose s kupci pa je za leto 1969 značilno dejstvo, da kupcev v večini primerov ni bilo mogoče povsem zadovoljiti. Le-ti so — zaradi izredne konjunkture, ki je vladala na domačem in tujem tržišču za lesno maso —- zahtevali in pričakovali količine, ki so bile znatno večje od količin, ki jih je podjetje lahko dobavilo. Če je bilo večini odjemalcev v letih 1967/68 ob ponujanju določenih proizvodov spričo manjših količin, ki so bile na voljo, še moč ustreči, so izgledi za prihodnje vsaj za določen krog odjemalcev, ki ga sestavljajo predvsem zunanji, bolj oddaljeni odjemalci, manj ugoden. Navedeni uspeh posameznih gozdarskih obratov ter podjetja kot celote je prikazan le z vidika doseženega uspeha prodaje. Čeprav vplivajo na končni uspeh poslovanja poleg omenjenih prodajnih in količinskih uspehov še drugi dejavniki, ki se odražajo v ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja (znižanja proizvodnih stroškov itd.), je prikazanim prodajnim uspehom za posamezni obrat skoro povsem enak tudi njihov končni poslovni uspeh. Angelca Vrbnjak, računovodkinja podjetja 119,816.136 din 21,164.120 din 4,733.064 din 4,773.400 din 1,516.112 din ni tudi 152,002.832 din 3,704.726 din 5,059.524 din X. S KAKŠNIMI SREDSTVI JE PODJETJE GOSPODARILO Podjetje vsakoletno povečuje svoja osnovna in obratna sredstva, zato ima tudi že močan osnovni kapital za redno poslovanje. To je predvsem: a) vrednost osnovnih sredstev, ki znaša po odpisih ta vrednost sestoji iz: — vrednosti od gozdov — vrednosti cest — vrednosti gospodarskih zgradb — vrednosti transportnih sredstev in strojev — ostala osnovna sredstva, kot: zemljišča, delovne priprave itd. vrednost osnovnih sredstev v gradnji predvsem še nedokončane ceste, znašajo vrednost osnovni sredstev je podjetje v letu 1969 povečalo v primerjavi z letom 1968 kar za 19 %, predvsem pri cestah in transportnih sredstvih; b) lastni sklad obratnih sredstev ta nam rabi za kritje zalog materiala, rezervnih delov, orodja in drobnega inventarja (vključno, z motornimi žagami), zalog lesa in poseka do odpreme in predvsem za kritje terjatev kupcev za čas od prodaje lesa do plačila vrednosti prodanega lesa; v letu 1969 podjetje lastnega sklada obratnih sredstev povečalo, ker je uporabljalo kot obratna sredstva pripravljena sredstva za novo tovarno iz leta 1968; c) rezervni sklad za osebne dohodke ta sredstva rabijo predvsem kot posojilo za izplačilo osebnih dohodkov ekonomskih enot v zimskih mesecih in drugih mesecih, kadar osebni dohodki iz realizacije niso ostvarjem v zadostni višini; drugače pa se uporabljajo kot obratna sredstva- v letu 1969 je bil rezervni sklad osebnih dohodkov nekoliko zmanjšan v primerjavi z letom 1968; č) obvezni rezervni sklad podjetja . ta je izločen na poseben račun pri banki in^ ga lahko podjetje uporablja le v primerih, da nima na žiro računu dovolj sredstev za izplačilo osebnih dohodkov; v letu 1969 podjetju ni bilo potrebno niti enkrat uporabiti tega sklada za osebne dohodke. 2,226.902 din 563.746 din 2. DOSEŽENA FINANČNA V tem letu je podjetje doseglo 64,978.279 din celotnega dohodka oziroma vrednosti proizvodnje. V primerjavi s planom pomeni to za 13 % višjo realizacijo in le za 1 % nižjo od leta 1968, ko smo prodali znatno višjo količino lesa. Največjo prekoračitev plana predstavlja vrednost realizacije lesa (glej poročilo komerciale). Izmed drugih dejavnosti je največ presegel planirano realizacijo gradbeni obrat z investicijami v lastni režiji, in sicer za 61 % ali za 2,439.462 dinarjev. REALIZACIJA V LETU 1969 Razlog je bil v večji izrabi kreditov za ceste, za kar je podjetje povečalo obseg investicij v ceste, ni pa tega moglo predvideti v planu. Transportna dejavnost je le za 6°/o zvišala obseg realizacije z večjim fizičnim prevozom, ker so interne cene teh storitev ostale med letom nespremenjene. . . Planska predvidevanja v celoti niso bila izvršena pri naslednjih dejavnostih, vendar le za nižje vrednosti: — pri negi in varstvu gozdov, — pri urejanju gozdov, — pri prodaji sadik iz drevesnice Muta. 3 STROŠKI POSLOVANJA IN STROŠKI ODKUPA LESA IZ PRIVATNEGA SEKTORJA Skupni stroški, ki bremenijo celotni dohodek, so znašali v 1969. letu 39,788.701 din. Bili so za 13 °/o višji, kot smo jih predvideli v letnem planu. Samo ta podatek nam pove, da je podjetje na eni strani sicer doseglo višjo realizacijo, da pa so se y istem razmerju povečali tudi stroški, in to predvsem naslednji: — stroški za dobavo lesa od privatnega sektorja — za 14 %; — proizvodne storitve, ki se nanašajo na povečani obseg tujih stori-ter — buldožerskih — za 26 %. Podjetje je že pred leti osvojilo takšen sistem formiranja odkupnih cen, da se od doseženih prodajnih cen posameznih sortimentov odšteva biološka amortizacija po predpisu (15%) in fiksni znesek vzdrževalnih in režijskih stroškov. Zato odkupne cene rastejo v istem razmerju kot prodajne. V tej zvezi so v letu 1969 porasli stroški odkupnih cen za poprečno 14 % ali za znesek 1,791.935 din. Seveda pa je zvečanje teh stroškov odvisno tudi od strukture sortimentov v primerjavi s planom. Visoke stroške v celotnih Stroških predstavlja obračun vseh amortizacij, ki pomenijo na drugi strani za podjetje sredstva za investicije ter za nego in varstvo gozdov. v letu 1969 je bilo- skupno obraču; nane amortizacije za 8,264.681 din ali 13 % celotnega dohodka, in sicer: _ — tehnična amortizacija v visim 1,799.243 din, — amortizacija od državnih gozdov 3,423.705 din ter . — biološka amortizacija privatnih gozdov 3,041.733 din. _ .... Iz leta v leto naraščajo stroški investicijskega vzdrževanja, predvsem za ceste, in to zaradi večjega obsega cest in zaradi dražjega vzdrževanja. V letu 1969 so stroški investicijskega vzdrževanja znašali že 1,172.835 din in so za 24 % prekoračili planska predvidevanja. Direktni variabilni stroški proizvodnje (brez amortizacije in režij) so poprečno za celo podjetje znašali v letu 1969 za 1 m3 lesa 86 din, po posameznih gozdarskih obratih pa se je le-tu razlikujejo. Poprečna režija obratov v okviru podjetja je znašala za 1 _m3 lesa 69 din, vendar brez amortizacije. Splošni stroški podjetja z upravno režijo pa so obremenjevali 1 m3 lesa z 19 din. 4. OSEBNI DOHODKI IN Kljub višji doseženi realizaciji, ki je ena izmed osnov za doseganje variabilnega dela osebnih dohodkov ekonomskih enot, so bili izplačani osebni dohodki v prvem polletju nižji od izplačanih v preteklem letu. Vzrok je bila slaba proizvodnja in prodaja lesa, posebno v prvih mesecih leta, in to zaradi izredno dolge zime. Osebni dohodki v letu 1969 so se gibali takole: — v prvih dveh mesecih (januar, jbruar) so bili za 15 do 20 % nižji ncnrnti lptnpmn nnnrečill 1968: — konec prvega trimesečja so znašali poprečno izplačani mesečni OD enega zaposlenega 916 din ali za 11 % manj kot poprečno v letu 1968; — v prvem polletju 1969 so znašali poprečni OD na zaposlenega 993 din ali še vedno za 4 % izpod poprečka preteklega leta; ŠTEVILO ZAPOSLENIH — konec septembra pa so znašali poprečni mesečni OD na zaposlenega 1053 din ali za 2 °/o več kot preteklo celoletno poprečje. Torej smo zaradi zaostajanja količinske' realizacije v letu 1969 dosegli poprečje OD preteklega leta šele do konca tretjega trimesečja. V zadnjem trimesečju pa je podjetje zaradi izvršitve količinskega plana realizacije lesa in zaradi više doseženih prodajnih cen zvišalo osnove osebnih dohodkov. V tej zvezi je delavski svet sprejel spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, s katerim je bil spremenjen v višje obračunske postavke do takrat že izplačan 20 % variabilni del osebnih dohodkov, poleg tega pa so se v poprečju v merilu podjetja še zvišali obračunske postavke za 13 %. To zvišanje je bilo izplačano od 1. ok- tobra dalje, večina EE pa je do konca leta na račun večjega obsega realizacije zaradi večje produktivnosti dela in zaradi znižanja materialnih stroškov nasproti planiranim dosegla še 10 % variabilni del. Predvidenega zvišanja pa niso ostva-rile vse EE, in sicer: GO Črna, GO Mislinja in manjši znesek tudi strojni obrat, ki pa so 100 % osebni dohodek izplačali iz rezervnega sklada za OD, ki pa jih je treba v letu 1970 vrniti. Za leto 1969 znašajo skupno obračunani osebni dohodki celotnega pod- jetja 18,759.864 din. Skupni znesek predstavlja za 6 % višje OD, kot je predvideval plan, in le za 1 % višje od skupno obračunanih v letu 1968. Ker pa je bilo v podjetju v letu 1969 poprečno 86 delavcev ali za 9 % manj zaposlenih, se je poprečje osebnih dohodkov na enega zaposlenega zvišalo za 8 % poprečno mesečno. Poprečno izplačan mesečni osebni dohodek na enega zaposlenega je znašal za 1969. leto 1117 din, poprečje 1968. leta pa je znašalo 1030 din. 5. DOSEŽENI DOBIČEK IN DELITEV DOBIČKA PODJETJA TER UGOTOVITEV DOBIČKA — PRIVATNEGA SEKTORJA Dohodek podjetja je znašal za 1969. leto 25.189.578 din, ki jih je podjetje razdelilo v smislu obstoječih pravilnikov o delitvi na obračunane osebne dohodke in sklade. Po obračunanih osebnih dohodkih je ostalo nerazdeljenega dobička 4,078.133 dinarjev, kar predstavlja izredni uspeh podjetja za leto 1969. Razmerje delitve dohodka se je tako spremenilo v korist skladov, saj znaša: — za osebne dohodke 82 % (plan 90 %), — za sklade 18 % (plan 10 %). V primerjavi z letom 1968 pa se doseženo razmerje ni spremenilo. S posebno analizo na podlagi ločeno vodenih stroškov privatnega sektorja pa je podjetje ugotovilo kljub zvišanju odkupnih cen še dobiček tega sektorja v skupnem znesku 357.495 din, kar predstavlja za 1 m3 odkupljenega lesa 3,42 din. Dobička privatnega seK-torja pa niso dosegli vsi gozdarski obrati. Tako npr. izkazuje GO Mislinja celo izgubo privatnega sektorja, ker niso bile odkupljene vse planirane količine lesa iz privatnega sektorja, fiksni stroški pa so kljub temu nastali. Delavski svet podjetja je na V. seji 20. februarja 1970 sprejel naslednji sklep o delitvi dobička: Bruto dobiček 4,078.134 din od tega: obvezni obračuni: — obvezni rezervni sklad podjetja 153.773 din — prispevki v skupne rezerve GO 196.218 din 349.991 din CISTI DOBIČEK: 3,728.143 din DELITEV DOBIČKA. 1. v poslovni sklad za sofinanciranje tovarne lesonitnih plošč Otiški vrh 1,728.000 din 2. v sklad skupne porabe 2,000.143 din od tega: — za privatni sektor — posojila kmetom 357.495 din — za sklad skupne porabe podjetja 1,642.648 din 6. KAKŠNA SO BILA RAZPOLOŽLJIVA INVESTICIJSKA SREDSTVA IN ZAKAJ SO BILA UPORABLJENA V tem letu je podjetje skupno z ta, s sredstvi iz ZR 1968 in z odobre- obračunanimi sredstvi vseh vrst amor- nimi krediti za ceste razpolagalo z tizacij, s preseženimi neizkoriščenimi 19,692.610 din sredstev za investicije, investicijskimi sredstvi preteklega le- Ta sredstva smo uporabili največ za: — gradnjo novih gozdnih cest s projektiranjem — nabavo opreme — nego in varstvo gozdov ter urejanje gozdov — plačilo anuitet — skladišča in gradbene objekte — 10% garancijske pologe, 7%prispevek za energetiko in drugo 10,400.469 din 1,804.345 din 2,784.202 din 389.764 din 1,011.158 din 1,526.512 din Skupaj izrabljeno 17,916.450 din Znesek 1,710.861 din neizkoriščenih vana sredstva za sofinanciranje grad-investicijskih sredstev se je prenesel v nje nove tovarne v Otiškem vrhu. leto 1970. To so v glavem privarče- 7. KAKŠNA SREDSTVA SKUPNE PORABE SMO IMELI V LETU 1969 IN KAKO SMO JIH UPORABILI Podjetje je za leto 1969 razpolagalo s 4,156.703 din sredstev skupne porabe, ki jih je uporabilo za naslednje namene: — individualna posojila za gradnjo stanovanj, hiš delavcev — nakup stanovanj in planiranje anuitet — subvencije od stanovanjskega prispevka 1,154.640 din 841.262 din 53.036 din za stanovanja skupaj 2,048.938 din — nakup in dograditev počitniškega doma v Filip Jakovu in Portorožu in rekreacija delavcev — posojila kmetom — ostalo (dotacije, prispevki za asfaltiranje cest, sindikati, štipendije itd.) — 8 % prispevka od uporabe in za ZB 842.683 din 697.366 din 376.311 din 159.029 din Skupaj: 4,124.327 din 8. NEKAJ NAJPOMEMBNEJŠIH PRIMERJAV IZ ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1969 PO EKONOMSKIH ENOTAH V novih dinarjih brez par Obrač. enote Celotno podjetje Gozd. obrat Sl. Gradec Gozd. obrat Mislinja Gozd. obrat Ravne Gozd. obrat Črna Gozd. obrat Radlje Gozd. obrat Dravograd Gradbeni obrat Strojni obrat (uprava, takse, proj.) 1. Količ. realizac. v kub. m: drž. sektor 100.222 11.892 14.321 8.335 34.065 26.329 5.280 privat. sektor 106.712 21.833 10.328 18.669 16.188 28.415 11.279 — — — skupaj 206.934 33.725 24.649 27.004 50.253 54.744 16.559 — — — 2. Finančna realizacija 64,978.280 8,809.713 6,060.485 6,191.372 12,574.293 14,629.368 4,260.147 6,602.066 4,075.203 1,775.633 3. Skupni stroški poslov, z oseb. doh. 61,182.158 8,349.827 5,738.387 5,774.225 12,310.012 14,010.543 3,780.657 5,992.106 4,051.204 1,175.197 4. Dosež. dobiček (bruto) 4,078.133 459.886 322.098 417.147 264.281 618.825 479.490 609.960 23.999 882.447 DRŽAVNI SEKTOR 5. Direkt. proizv. stroški brez amort. in režij za 1 m3 86,05 95,37 82,38 76,71 85,80 91,74 69,26 — — — brez amortiz. za 1 m3 68,78 77,79 78,37 67,45 68,88 62,40 55,78 — — 7. Sploš. stroški podjetja z uprav, režijo za 1 m3 19,82 18,90 21,97 20,67 20,10 18,67 18,59 — — — 8. Doseženi dobiček (skladi) 3,720.638 284.804 334.382 383.770 236.069 526.594 438.613 609.960 23.999 882.447 za 1 m3 21,99 23,95 23,35 46,04 6,93 20,00 26,49 — — — 9. Skupno doseženi skladi, ne glede ali so v stroških ali v dobičku: tehnič. amortizacija 1,799.243 113.938 108.201 129.369 382.026 254.363 26.892 96.932 560.532 126.990 amortiz. od gozdov 3,423.705 391.170 448.680 215.487 1,404.858 800.580 162.930 — — — dobiček (brez priv. sekt.) 3,720.638 284.804 334.382 383.770 236.069 526.594 438.613 609.960 23.999 882.447 Skupaj za 1 m3 8,943.568 789.912 891.263 728.626 2,022.953 1,581.537 628.435 706.892 584.531 1,009.437 89,24 66,42 62,23 87,42 59,39 60,07 119,02 — — ‘ ' PRIVATNI SEKTOR 10. Biološka amortizacija 3,041.733 644.431 294.314 545.323 475,237 761.055 321.337 Dobiček privat. sekt. 357.495 175.082 12.284 33.377 28.212 92.231 40.877 — — — Skupaj za lm3 3,399.228 819.513 282.030 578.700 503.485 853.286 362.214 — —. — 31,85 37,53 27,31 31,00 31,10 30,03 32,11 — — — 11. Poprečno štev. zaposlenih: 12. Poprečni mesečni oseb. 890 90 93 68 218 194 47 50 59 71 dohodek na delavca 1.135 1.133 1.100 1.193 1.060 1.107 1.097 1.254 1.137 1.577 SKLEP Inž. Janez Gornec, direktor Ugotovimo lahko, da je bilo gospodarjenje v letu 1969 kljub nekaterim težavam uspešno. V začetku leta nam je zima vsaj za dva meseca zavrla proizvodnjo. Posledica tega je bila slaba preskrba potrošnikov z lesom, saj so v prvi polovici leta vsi večji uporabniki poslovali brez slehernih zalog. Večkrat so stale področne žage LIP kakor tudi celulozne tovarne, tako da je neugodna zima posredno prizadela tudi predelovalce lesa. Med letom se je razvila močna polemika okrog gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Glavne zahteve kmetov so se nanašale na povečanje odkupne cene lesa. Za to je bil samo en izhod: povečati proizvodnjo tistih sortimentov, ki so glede na konjunkturo imeli že vsa prejšnja leta boljše cene. To smo svetovali vsem kmetom, in tako je prišlo do močno spremenjene strukture proizvedenih sortimentov. Najbolj so to občutile celulozne tovarne, ker je napadlo zelo malo tega lesa. Posledica tega je bila neizpolnitev pogodbenih obveznosti do teh tovarn, predvsem do celulozne tovarne v Krškem, ki smo ji uspeli obveznosti realizirati komaj s 50 %. Zaradi tega smo imeli s tem podjetjem precej težav. Samoupravni organi so med letom sprejeli ukrepe, s katerimi smo nadomestili izpad v proizvodnji v začetku leta. Vsi napori v proizvodnji so veljali doseganju tega cilja. Lahko ugotovimo, da smo v tem kar uspeli, saj nam to dokazujejo podatki in rezultati poslovanja. Kot sem omenil, je bilo leto 1969 pomembno po tem, da se je mnogo razpravljalo o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi in ureditvi odnosov z gozdnimi posestniki. Razprave so potekale na vseh nivojih. Končni rezultat sicer še ni znan, vendar lahko v glavnem pričakujemo, da bistvenih spre-(Nadaljevanje na 6. strani) (Lastniki gozdov, preberite!) Temeljni zakon o gozdovih, objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 25/65, in republiški zakon o gozdovih, objavljen v ' Uradnem listu SRS, št. 30/65, z dne 25. marca 1965 oziroma (Nadaljevanje s 5. strani) memb v sistemu gospodarjenja ne bo. Naše podjetje je poskušalo določenim zahtevam kmetov že pred koncem razprave ugoditi, predvsem pri uveljavitvi večjih samoupravnih pravic. Tako so se formirali samostojni sveti gozdnih posestnikov po obratih in tudi centralni. Prvič bodo sodelovali tudi pri formiranju prodajnih cen. Zakonsko pa ta vprašanja še niso urejena. V letu 1969 smo nadaljevali poslovno sodelovanje s področno lesno industrijo. To se je odrazilo predvsem pri pripravah na skupno investicijo v tovarno lesonitnih plošč. Skupno smo delali pri izdelavi investicijskega programa in izvršili vse priprave za odobritev potrebnih sredstev. V letu 1970 nas torej čakajo precejšnje naloge. Poslovno sodelovanje z lesno industrijo bo treba še poglobiti. Do konca moramo izvesti predvideno investicijo, o kateri se bomo morali definitivno odločiti, brž ko bodo sklenjene pogodbe z inozemskim partnerjem. Za uspešno izvedbo zastavljenih nalog bo že sedaj potrebno razmišljati in izvršiti predpriprave o bodoči integraciji s področno lesno industrijo. Spričo vse večjega pomanjkanja lesa in vse večjih integracijskih premikov v celotnem našem gospodarstvu je nujno, da ne ostajamo na repu dogodkov, ker je to edina garancija, da bodo skupne naložbe uspešne. Postaviti je treba koncept bodočega razvoja našega podjetja. Poleg obveznosti v skupne naložbe nam ostanejo še naše specifične naloge kot skrb za proizvodno zmogljivost gozdov, nadaljevanje izgradnje cestnega omrežja ter modernizacija manipulacijskih skladišč. To slednje smo prenesli iz preteklega leta, ker spričo izgradnje novih potrošnlih kapacitet prihaja do bistveno spremenjene situacije. V tem je glavni razlog za odložitev del pri centralnem skladišču v Otiškem vrhu, ki pa se bo nadaljevalo v letošnjem letu. Vsekakor bo leto 1970 pomembno v konsolidaciji odnosov z gozdnimi posestniki. Pričakujemo tudi, da bodo izšli dopolnjeni predpisi, ki prizadevajo gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Leto, ki je pred nami, bo terjalo od nas precejšnje napore, predvsem pa večjo šted-njo, če hočemo uresničiti zastavljene investicije. 12. novembra 1965, predpisujeta, da se gospodari z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo jso gozdnogospodarskih območjih, ki zajemajo tako gozdove v družbeni kakor v zasebni lastnini, izvzemši gozdove s posebnim namenom in tiste gozdove v družbeni lastnini, s katerimi gospodarijo kmetijska posestva, kmetijske zadruge in podobne organizacije. Sam pojem gospodarjenja z gozdovi je zakonito opredeljen v drugem odstavku drugega člena temeljnega zakona o gozdovih. Po tretji točki tega drugega odstavka zajema gospodarjenje z gozdovi tudi dajanje posekanega lesa in drugih gozdnih proizvodov v teh gozdovih v promet. Iz tega sledi, da zasebni lastniki gozdov ne morejo sami razpolagati z lesom, ki je bil posekan po uveljavitvi republiškega zakona o gozdovih z dne 12. novembra 1965, izvzemši les, ki jim je po prvi točki 42. člena republiškega zakona o gozdovih priznan za neposredno uporabo v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu. Pri tem pa je treba izrecno poudariti, da se po določbi republiškega zakona o gozdovih oddajajo v gospodarjenje gozdovi, to se pravi zemljišče, ki je zaraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja (četrti odstavek prvega člena temeljnega zakona o gozdovih), zato samostojno razpolaga lastnik gozda tudi z lesom s parcel, ki jih ne moremo šteti za gozd (travniki oziroma pašniki). V večini primerov zasebni lastnik gozda tak les, potem ko dobi dovoljenje, razreže in ga uporabi za vzdrževanje ali obnovo stanovanjskih poslopij, skednjev in hlevov. Mnogokrat se loti tudi novih gradenj, saj mu nič drugega ne preostane, če hoče iti v ko- »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< rak s časom. Sodobna živinoreja zahteva sodobne hleve. Ce hočemo vsaj delno preprečiti beg mladih s kmetij v industrijo in mesta, jih moramo za kmetovanje zainteresirati in jim dati vsestransko pomoč. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec se tega zaveda, zato jih podpira, kjer more, s krediti in jim odobrava poseke in razreze za potrebe elektrifikacije, graditve cest, sodobnih hlevov ter ustreznih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Vsega razrezanega lesa pa kmet običajno vendarle ne uporabi, nekaj mu ga ostane, ker ga mnogokrat nadomesti z drugim trdnejšim gradbenim materialom. Iz vsega tega sledi, da zasebni gozdni lastnik še vedno samostojno razpolaga z določeno količino lesa, ki mu ostaja po kritju njegovih potreb v gospodarstvu in gospodinjstvu; in ta preostali, les posameznik mnogokrat odtuji na ta ali oni način, često tudi pod ceno. Ne moremo torej mimo dejstva, da se ta od gradenj preostali les pojavlja na tržišču. Ker pa je naloga naše družbe, da našemu kmetu čimbolj vsestransko pomaga, tako da bi ta za svoje proizvode čimveč iztržil, na drugi strani pa naj bi zadovoljila potrebe gospodarskih organizacij in trgovskih podjetij tako količinsko kakor tudi kvalitetno, se je naše podjetje, potem ko je uvidelo, da na našem področju s strani drugih gospodarskih organizacij ni bilo ustreznega interesa, je bil dan predlog samoupravnim organom, da registriramo poleg dosedanjih še dodatno dejavnost: odkup rezanega lesa od kmetov lastnikov gozdov in prodajo. Pri tem nastaja seveda vrsta problemov, med katerimi odkupna *»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< cena ni zadnja. Ta mora na eni strani tako stimulirati zasebnega lastnika gozda, da ne bo iskal kakih stranpoti, na drugi strani pa mora omogočiti našemu podjetju, da zajame tudi tiste količine, ki so se doslej nekontrolirano izgubljale na vse mogoče načine, ter jih usmeriti tja, kamor spadajo. Hkrati mora odkupna cena upoštevati tudi biološko amortizacijo, ki jo je treba zbrati za tisti les, ki je bil določen za domačo uporabo in je bil posekan na gozdnih parcelah ter se je sedaj odtujil. Predlagam, da bi formirali odkupno ceno tako, da bi od prodajne cene LIP odbili: 1. biološko amortizacijo, 2. stroške odpreme lesa, 3. splošne stroške obrata in režijo uprave. Seveda moramo pri tem upoštevati zahteve JUS tako glede kvalitete kakor glede izdelave. Gotovo je namreč, da izdelava in manipulacija tega lesa nista vedno najboljša (lisi-čavost, koničnost, slabo Celjenje itd.). Zato bo večkrat potrebno prav zaradi navedenih razlogov znižati kvaliteto po razredih. Vsekakor menim, da bo po opravljeni registraciji in odobritvi cen s strani zveznega zavoda za cene ta dodatna dejavnost pomenila še en prispevek k splošnim naporom naše družbe, da se za sedaj dokončno uredi položaj našega kmetijstva tako, da bo kmečki stan tudi za mlade zopet mikaven in da ne bomo več priča pojavom, ko propadajo cele kmetije, ker ni zainteresiranih naslednikov. Kako se bo zadeva obnesla, o tem pa kdaj drugič. Adolf Veržun v Se en problem Gozdarski obrat Črna zadnja leta zelo napredno gospo- dari. O tem priča lepa nova upravna stavba pri vhodu v trg Črna na Koroškem. V na novo zgrajeni stavbi niso samo pisarne, ampak je tudi osem stanovanj. Obrat je zgradil tudi stanovanjski blok v Rudarjevem, stanovanjski četverček v Spodnjem Javorju, kupil nekaj stanovanj v šestnajsterčku v Rudarjevem ter v stolpnici ZB v Rudarjevem. Kupil je tudi dvodružin-sko stanovanjsko hišo »Vodovnik«, tridružinsko stanovanjsko hišo »Čemernik« pod Uršljo goro, dalje je kupil štiri-družinsko stanovanjsko hišo »Moškon« na Prevaljah, zgradil novo štiridružinsko stanovanjsko stavbo v Koprivni, kupil dvodružinsko stanovanjsko stavbo »Korizel« v Jazbini, adaptiral bivšo gospodarsko poslopje in pridobil dve stanovanji. Naštela sem le nekaj primerov, kako gospodari gozdarski obrat Črna in kako skrbi za svoje delavce. Večina delavcev, ki stanujejo v dolini, se sedaj vsakodnevno vozi s kombijem (Nadaljevanje na 7. strani) Ekipa GG Slovenj Gradec — Foto: Adamič -SREBRO- za Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec Že enajstič zapovrstjo je bilo v času od 19. do 21. marca 1970 prvenstvo gozdarjev, lovcev in lesarjev v veleslalomu in tekih. Tekmovanje je potekalo v najlepšem vremenu sredi pokljuških gozdov pod očakom Triglavom. Moški so tekmovali v teku na 10 km in v veleslalomu, ženske pa v teku na 5 km in v veleslalomu. Organizatorji tekmovanja so bili GG Bled, LIP Bled in tovarna Elan Begunje. Takoj v začetku moram povedati, da je bila organizacija brezhibna in da gre organizatorjem velika pohvala. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec se je tekmovanja tudi letos kot v vseh prejšnjih letih udeležilo z ekipami v moški konkurenci v tekih na 10 km in z dvema ekipama v veleslalomu za moške. Žal nimamo dostojne ekipe za ženske discipline, zato tudi temeljiteje ne posegamo v uvrstitev za kombinacijo in osvojitev prehodnega pokala, ki ga podarja gospodarska zbornica Slovenije. Tudi v tekih za moške naša ekipa doslej ni dosegla pomembnejše uvrstitve, čeprav se iz leta v leto uvršča na vidnejše mesto. Povsem drugačna pa je slika (Nadaljevanje s 6. strani) na delo. Zadovoljivo je rešen stanovanjski in družbeni problem mnogih delavcev. Vsi, ki to gledamo, se veselimo napredka, predvsem nas veseli, da tudi gozdni delavci lahko udobno živijo na vasi. Seveda pa niso rešeni vsi problemi. Nekateri problemi ostajajo, kakor da jih ni, kakor da gozdarski obrat ni osveščen, da jih ne poznajo niti krajevna skupnost niti občina niti gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec kot podjetje. Kje so še gozdni upokojenci? Kje so na družbeni lestvici očetje današnje delovne moči? Moč njih samih in njihova mladost je ostala v gozdu. Kaj naj storimo tisti, ki smo še ostali v planinah? Ali naj tudi mi zapustimo svoje domove in zbežimo v dolino, kjer je življenje lepše. Ne, saj je tudi v planinah lepo. Potrebni smo le skromne pomoči nekoga, ki bi nam jo lahko dal, a odšli ne bomo nikamor! Ostali bomo zvesti svojim domovom in prelepi naravi. Niti vojna, ki je vihrala po naši domovini, ni pregnala teh ljudi v dolino. Mnogi so odšli v partizane, nekaj so jih Nemci odgnali v taborišča. Tudi Ludranski. vrh je plačal svoj »krvni davek« okupatorju. Po vojni se je vse spremenilo. V mnogih krajih, kjer so bile včasih le ozke steze, so danes speljane kamionske ceste, ki rabijo največ za odvažanje lesa. Domačije, ki ležijo še višje kot Ludranski vrh, imajo že električno luč. Pri nas je ni. Gospodinja delavske družine v dolini si ne more zamisliti življenja brez elektrike. Možje pri nas ves dan preživijo v gozdu; ko se zvečer utrujeni vrnejo domov pa, namesto da bi gledali televizijo, gledajo plapolanje petrolejke ali slabe sveče, ki pušča dim po stenah stanovanja. Še pred nedavnim so bili tudi naši sosednji kraji brez elektrike, tako Javorje, Bistra in Koprivna, ki leže višje od Ludranskega vrha. Vsem tem danes sveti električna luč. V navedenih krajih je veliko kmetov, ki imajo svoje lastne gozdove in so lahko sami prispevali znaten delež k elektrifikaciji kraja. Pri tem torej niti ni bilo posebnega naprezanja in trpljenja. Ludranski vrh ima tudi bogate gozdove. Mi, ki tu živimo, ki v teh gozdovih delamo, čutimo, da so bolj naši kakor kogarkoli. Večina teh gozdov je družbena lastnina. Kot člani družbe smo solastniki teh gozdov dejansko in pravno tudi mi. Obračamo se na družbo in jo prosimo za skromno pomoč. Prepričani smo, da naša želja, prošnja ni pretirana. Ob sodelovanju gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, gozdarskega obrata Črna, občine Ravne na Koroškem in krajevnih dejavnikov bi rešitev našega problema gotovo ne bila nemogoča. Terezija Ramšak pri uvrščanju ekipe moških v veleslalomu, ki se že več let bori za sam vrh med nastopajočimi ekipami. Na letošnjem XI. republiškem prvenstvu so barve gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec zastopali tile tekmovalci : teki na 10 km moška I. ekipa: Ernest Srebre. Franc Pumpas. Franc Obretan (vsi gozdarski obrat Črna); veleslalom moški, I. ekipa: Ivan Srebre, Jože Štifter, Gregor Štifter in Ivan Adamič (vsi gozdarski obrat Črna); II. ekipa: Franc Završnik (uprava Slovenj Gradec), Stanko Fajmut, Franc Obretan in Ernest Srebre (zadnji trije gozdarski obrat Črna). Odgovorni vodja ekipe je bil Milan Čurin. Ekipe so bile sestavljene glede na dosežene rezultate na tekmovanju v smučanju v okviru meddruštvenih športnih iger gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Za tekmovanje v veleslalomu moških, ki je glavna in najzanimivejša disciplina vsakoletnega tekmovanja, veljajo strogi kriteriji, ki se nenehno stopnjujejo — od prijav prek žrebanja in tekmovanja pa vse do končnega izračuna rezultatov in same uvrstitve. 20. marca 1970 so bile na startu vse ekipe in posamezniki v tekih. Za prva mesta so se borili zastopniki GG Bled, LIP Bled in GG Maribor, ki imajo v svojih vrstah več državnih reprezentantov. Med posamezniki je zmagal Pavel Kobilica. GG Bled, pred Pavlom Dornikom, Lip Bled, in Vladom Lahom, GG Maribor. Naš najboljši zastopnik je bil Franc Pumpas, ki je zasedel 16. mesto z zaostankom 9 minut za zmagovalcem. Sledita mu Franc Obretan na 21. mestu in Ernest Srebre na 26. mestu. Skupno je nastopilo 36 tekmovalcev, ekipno pa smo zasedli 6. mesto med devetimi ekipami. Prvo mesto ekipno je zasedla ekipa GG Bled, sledita ekipa GG Maribor in ekipa LIP Bled. 21. marca 1970 so startale ekipe in posamezniki v veleslalomu. Proga je bila dolga 1280 m. imela je 57 vra-tec in 280 m višinske razlike. Na splošno ni bila preveč zahtevna. Ženske so vozile na nekoliko skrajšani progi. Pri moških je bilo na startu 247 tekmovalcev, pri ženskah pa 21. Po prijavljenih tekmovalcih je bilo očitno, da bo doseglo prvo mesto ekipno in pri posameznikih GG Bled, ki ima v svojih vrstah dva odlična tekmovalca, večkratna državna prvaka Petra Lakoto in Andreja Klinarja. Tembolj pa se je bil boj za drugo mesto. Tu je bilo na startu več izenačenih ekip, od katerih je bila vsa- ka sposobna napraviti podvig. Vsi smo vedeli, da bodo odločale volja, zagrizenost, izkušnje, mladost in ne nazadnje tudi delček sekunde. Vsega 'tega našim tekmovalcem ni manjkalo. Ko je s startno številko 63 zapeljal po progi Andrej Klinar, je bilo prvo mesto ekipe v moškem veleslalomu oddano za GG Bled. Na odgovor, kdo bo zasedel drugo mesto, pa smo morali čakati vse do startne številke 77, ki jo je imel naš tekmovalec Ivan Srebre. Ko je presmučal varno in hitro vso progo in zasedel odlično 4. mesto, je bilo oddano tudi drugo mesto ekipe ali srebrna medalja za GG Slovenj Gradec. To je doslej naš drugi največji uspeh. Uspeh je tem večji, ker smo ga dosegli v izredni konkurenci in na tujem terenu. Med posamezniki je zasedel 1. mesto Peter Lakota, 2. je bil Andrej Klinar (oba GG Bled), 3. je bil Marjan Pesjak (Elan Begunje), 4. Ivan Srebre, 5. Jože Štifter (oba GG Slovenj Gradec). Od naših zastopnikov so se ostali uvrstili takole: Gregor štifter na 8. mesto, Franc Završnik na 10., Ivan Adamič na 16., Stanko Fajmut na 30., Franc Obretan na 96. in Ernest Srebre na 120. mesto. Ekipno tretje mesto pa je zasedla ekipa Elana iz Begunj, ki je zaostala za nami vsega tri sekunde. Naša druga ekipa je zasedla 16. mesto. Skupno je nastopilo 41 ekip. V kombinaciji za prehodni pokal gospodarske zbornice Slovenije pa smo samo z moškimi ekipami dosegli 6. mesto izmed 36 podjetij, ki so sodelovala na prvenstvu. Po doseženih rezultatih lahko ugotovimo, da imamo zelo dober mlad kader, ki bo v prihodnjih letih sposoben pripraviti članom kolektiva še večja presenečenja in veselje. Posebej bi morali pohvaliti Ivana Srebreta kot preizkušenega in razumnega tekmovalca. Na minulem prvenstvu pa smo odkrili tudi novi talent — tekmovalca Franca Završnika, ki je letos prvič sodeloval na tako velikem tekmovanju in dosegel spoštovanja vreden rezultat. V veleslalomu žensk je med 21 tekmovalkami zmagala Danica Tolar (LIP Bled), 2. je bila Smilja škarabot (Jelovica Škofja Loka), 3. pa Ivanka Korenč (KLI Logatec). Med ekipami je 1. mesto dosegla ekipa Elana iz Begunj, 2. mesto ekipa Mebla iz Nove Gorice in 3. mesto KLI Logatec. Vsem tekmovalcem se po tej poti zahyaljujem za borbenost na tekmovanju in za disciplinirano vedenje na prvenstvu, celotnemu kolektivu gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec pa za razumevanje in vsestransko, pomoč. Milan Čurin Šiviljski in kuharski tečaj Svet gozdnih posestnikov gozdarskega obrata črna na Koroškem je na eni izmed svojih sej v letu 1969 sklenil, da bi organizirali šiviljski in kuharski tečaj za kmečka dekleta. Tečaj bi naj financirali iz sredstev, ki jih imajo gozdni posestniki na razpolago v skladu za razvoj in pospeševanje kmetijstva. Na razpis se je prijavilo 21 deklet za šiviljski tečaj in 27 deklet za kuharski tečaj. Šiviljski tečaj je bil organiziran v času od 9. do 21. marca 1970, trajal pa je 80 efektivnih ur. Vse tečajnice so bile s predavatelji in prikazano snovjo zelo zadovoljne in si želijo, da se prihodnjo zimo organizira nadaljevalni tečaj. Kuharski tečaj pa bo izveden v mesecu decembru 1970. Ob koncu tečaja bodo dekleta pripravila kulinarično razstavo. Milan Čurin Ob koncu tečaja — Foto: Šertel Športne vesti TURNO SMUČANJE V soboto, 14. februarja, smo se zbrali na Rimskem vrelcu pri Kotljah smučarji in sankači. Največ udeležencev je bilo iz uprave 23, sledijo GO Črna 19, gradbeni obrat 17, GO Radlje 15, GO Ravne 12, GO Slovenj Gradec 7 in GO Mislinja 2; skupno 95 tekmovalcev. STRELJANJE Na tekmovanju v streljanju, ki je bilo v Radijih, se je zbralo doslej največ strelcev. Razveseljivo je, da so sodelovali tekmovalci iz vseh devetih obratov — skupaj jih je bilo 62. Zmagala je ekipa GO Radlje v postavi Zdravko Vilar, Maks Sušek, Pavle Ferlinc, inž., in Anton Kremžar. Turno smučanje je potekalo od Rimskega vrelca do Smučarske koče in nazaj. Prireditev ni bila mišljena kot tekmovanje, zato je bil čas le orientacijsko določen — dve uri za pot do cilja. Vsakemu udeležencu smo šteli točko, če je imel smuči ali sanke. Po 15 točk sta dobila GO Črna, gradbeni obrat in uprava, GO Radlje je dobil 13 točk, GO Ravne 11, GO Slovenj Gradec 7 in GO Mislinja 1 točko. VELESLALOM Tekmovanje v veleslalomu je bilo v Pamečeh dne 27. februarja 1970. Ob lepem vremenu se je zbralo 32 tekmovalcev in veliko število gledalcev. Tekmovali smo v dveh starostnih razredih: do 30 let in nad 30 let. Skozi cilj je pripeljalo 28 tekmovalcev, trije so bili diskvalificirani, eden pa je odstopil. Vrstni red — do 30 let: čas 1. Ivan Srebre, GO Črna 42,0 2. Gregor štifter, GO Črna 44,0 3. Ivan Adamič, GO Črna 44,0 4. Jože Štifter, GO Črna 44,8 5. Franc Završnik, uprava 47,0 6. Stanko Fajmut, GO Črna 47,3 7. Franc Obretan, GO Črna 50,1 8. Alojz Švajger, GO Radlje 50,3 9. Miran Popijal, GO Radlje 51,2 10. Danilo Založnik, strojni obrat 54,5 Vrstni red — nad 30 let: čas 1. Janez Koželj, inž., uprava 48,1 2. Karel Dretnik, G O Črna 50,2 3. Drago Zagorc, inž., stroj. obr. 54,1 4. Drago Plaznik, gradbeni obrat 55,2 5. Ernest Srebre, GO Črna 57,4 6. Boris Iglar, inž., uprava 59,0 7. Karel Hauser, inž., GO Slovenj Gradec 61,7 8. Ivan Waltl, uprava 68,6 9. Ludvik Kotnik, inž., uprava 69,3 10. Milan Čurin, GO Črna 72,8 Ekipno: čas točk 1. GO črna 2. uprava 3. GO Radlje 4. gradbeni obrat 5. strojni obrat 6. GO Slovenj Gradec (1 tekmovalec) 130.0 15 154.1 12 157.7 10 205.8 8 206,7 6 61,6 4 Tekmovanje v veleslalomu je veljalo tudi za sestavo naših udeležencev na republiškem tekmovanju v smučanju gozdarjev, lesarjev in lovcen na Pokljuki. Rezultati ekipnega tekmovanja: 1. GO Radlje krogov točk 612 15 2. uprava 586 12 3. gradbeni obrat 4. GO Črna 561 10 545 8 5. GO Ravne 520 6 6. GO Slovenj Gradec 513 4 7. GO Dravograd 488 2 8. strojni obrat 467 1 9. GO Mislinja 428 0 Najboljši posamezniki: krogov 1. Hubert Dolinšek, inž., GO Ravne 165 2. Zdravko Vilar, GO Radlje 158 3. Maks Sušek, GO Radlje 157 4. Pavle Ferlinc, inž., GO Radlje 154 5. Boris Iglar, inž., uprava 150 6. Ivo Rogina, uprava 150 7. Anton Jeromel, gradbeni obrat 147 8. Franjo Vivod, GO Slovenj Gradec 145 9. Oto Skobir, GO Mislinja 145 10. Adi Kolar, uprava 144 PLAVANJE Plavanje je bilo v zimskem bazenu na Ravnah. Sodelovalo je sedem ekip, žal pa letos ni sodelovala ženska ekipa uprave. Zmagali so plavalci GO Ravne v sestavi Danilo Pisnik, Peter Čarf, Viktor Sinrajh in Hubert Dolinšek, inž. Najboljši čas je dosegla ekipa GO Radlje, vendar je bila diskvalificirana. V ekipi GO Dravograd je bil tekmovalec, ki ni član GG. Vrstni red: 1. GO Ravne 2. —3. GO Slovenj Gradec 2.—3. strojni obrat 4. uprava 5. GO Črna 6. GO Dravograd GO Radlje čas točk 1:22,6 15 1:24,0 12 1:24,0 12 1:29,3 8 1:36,2 6 1:38,8 2 1:19,1 4 Skupni vrstni red po dosedanjih tekmovanjih: 1. GO Črna 75 točk 2. uprava 71 točk 3. GO Radlje 70 točk 4. gradbeni obrat 57 točk 5. strojni obrat 37 točk 6. GO Ravne 36 točk 7. GO Slovenj Gradec 35 točk 8. GO Dravograd 22 točk 9. GO Mislinja 17 točk Preostane še tekmovanje v odbojki. Možnost za dosego prvega mesta v skupni razvrstitvi imajo GO Črna, uprava in GO Radlje. Ludvik Kotnik Boris Iglar med vožnjo Obveščamo vse dopisnike, ki so poslali prispevke, pa jih zaradi pomanjkanja prostora nismo objavili, da bomo vse upoštevali v prihodnji številki. Uredništvo ČESTITKA Antonu Založniku, delavcu revirja Podgorevc pri gozdarskem obratu Črna, se je rodil sin. Čestitajo delavci revirja Podgorevc NEZGODNO ZAVAROVANJE Vsi člani delovne skupnosti ter vajenci strojnega obrata in učenci šole za gozdne delavce so za primer nesreče na delu ali na poti na delo in z dela nezgodno zavarovani. Zavarovani so tudi za dnevno odškodnino v času bolniškega staleža, ki je posledica nesreče na delu ali na poti. Obratne pisarne naj vse nastale zavarovane primere pravočasno prijavljajo, ker je delavec v nasprotnem primeru oškodovan. LETNI DOPUSTI SO PRED NAMI Počitniška domova v Portorožu in Filipjakovu sta pripravljena. Če smo vestno delali, smo potrebni oddiha. Podrobnejše informacije o regresu za letni dopust, o cenah penziona ter o prostorih dobite v obratnih pisarnah. DELAVCI, UPOKOJENCI, LASTNIKI GOZDOV, DOPISUJTE V OBVESTILA Dopisujejo lahko tudi svojci. Prispevke honoriramo. OTIŠKI VRH Vsem, ki se zanimajo za gradnjo centralnega lesnega skladišča v Oti-škem vrhu, sporočamo, da bomo o gradnji lesnega skladišča v Otiškem vrhu obširneje poročali v naslednji številki, ki bo izšla 29. junija. TERENSKA OPERACIJA Mravljakov Franci, po domače mu pravimo Krvavčev, se je pri brušenju verige za motorno žago rahlo ponesrečil. Pila mu je spodletela in urezal se je v prst desne roke. Priden je in nič rad ne obiskuje zdravnikov. Sam je izvedel primitivno operacijo brez kirurga. Z belim sukancem si je naredil nekaj šivov. Rana mu je lepo celila, le šive je pobral menda malo prehitro. Zdravniške pomoči pa mu ni bilo potrebno iskati. žilav je, preprost in delaven, kot so le ljudje, ki so zrasli in živijo ob Uršlji gori. Preprosto je rekel gozdarju: »Veš, malo prehitro sem pobral šive. še kakšna dva dni bi jih moral pustiti.« Vida Gerl Pripomba uredništva: Nikakor nismo za to, da se delavci sami operirajo, zato imamo organizirano zdravstveno službo. Morda pa je prav, da smo ta primer napisali v informacijo tistim, ki komaj čakajo, da se znajdejo v ambulanti. KADROVSKE NOVICE I. TRIMESEČJA V I. trimesečju 1970 je bilo poprečno zaposlenih 842 delavcev. Stanje zaposlenih 31. marca 1970 je naslednje: — uprava 61 — sekcija za urejanje gozdov 10 — strojni obrat 60 — gradbeni obrat 41 — GO Slovenj Gradec 84 — GO Mislinja 95 — GO čina 196 — GO Ravne 64 — GO Dravograd 44 — GO Radlje 181 Skupaj 836 Sklenjenih je bilo deset sporazumov o prenehanju delovnega razmerja na željo delavca, izvršeni sta bili dve premestitvi med obrati v okviru podjetja, dva sta odšla v JLA, dva delavca sta bila invalidsko upokojena, petnajstim delavcem je bilo odpovedano delovno razmerje zaradi izpopolnitve organizacije dela, trem pa je delovno razmerje prenehalo zaradi samovoljne zapustitve dela. Izrečenih je bilo šest ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti, in to: v GO Radlje — javni opomin in dva opomina, v GO Dravograd — dva opomina ter v GO Črna — opomin. Gerta Jernej Miha Kristan Na oddelek šole za gozdne delavce v Radljah je pisal absolvent šole Miha Kristan. Pogreša šolsko kuhinjo in svoje prijatelje. Pisma ga razveseljujejo. Skušajte mu krajšati čas in mu pišite na naslov: Vojak Miha Kristan, v. p. 8376/1A-VE-2 Rijeka ČESTITKA Ivanu Klemenu, traktoristu pri strojnem obratu, se je 14. aprila rodila hčerka. Čestitamo sodelavci strojnega obrata. Tudi v blatu najlaže napredujejo plazilci. Ce bi tisti, ki slabo govorijo o meni, natanko vedeli, kaj mislim jaz o njih, bi me še bolj obrekovali. Zaostali človek ne razume, da udari po sebi, če udarja po drugem. Zamera je toliko težja stvar, ker zamerjajo nekulturni ljudje. Starejši delavci in upokojenci, pišite svoje spomine. »Obvestila« izdaja delavski svet delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Naklada 1000 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Jože Zorman, Jože Logar, Ivan Cas, Andrej Ser-telj, dipl. inž. gozd., Metod Sekirnik, dipl. inž. gozd., in Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd. Predsednik komisije in odgovorni urednik Jurij Šumečnik. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska CP Mariborski tisk, Maribor, 1970.