Listek.
451
Čakamo še vedno, da nam priredi kdo zbirko vsaj že zbranega, tiskanega in netiskanega ndrodnopesniškega gradiva. Naj nam kompetentni učenjak, ki se je lotil tega važnega dela, ne da čakati predolgo. Upamo, da v naše dni vsaj ne naleti na nerazumno spod-tikanje in na druge težave.                                                                                M.  Murko.
Češko narodno gledališče je doseglo na glasbeni in gledališki razstavi dunajski velikanski uspeh. Vsi listi stolnega mesta so ne glede* na svoje strankarsko stališče slavili češke predstave in poudarjali, da se češka drarnatiška umetnost po pravici lahko meri z nemško umetnostjo. Sosebno je navdušila preodlično občinstvo Smetanova opera ,,Prodana nevesta", ki se je igrala v Pragi že nad dvestokrat, katera je pa šele dne" i. in dne" 4. rže"nega cve"ta na dunajski razstavi zaslula daleč izven domovine. Češke umetnike je občinstvo kar pri odstrtem prizorišči viharno klicalo na oder, naj odličnejši gostje so osebno čestitali ravnatelju g. Šubertu, kritiki pa so oduševljeuo proslavljali češko glasbo in nje izvršujoče umetnike. Igrala sta se dalje takisto uspešno Smetanova opera ,,Dalibor" in Dvofakov ,,Dimitrij", mimo njih tri drame in Vrchlick^-Fibichov melodram ,,Namluvy Pelopovv", čegar snov je zajeta iz grške mitologije. Razstavna komisija sama je morala dodati nekaj večerov za češko gledališče, Ravnatelj Subert je dobil vabilo, naj gostuje na dunajskem gledališči ,,an der Wien';, takisto v Berlinu in Frankobrodu, vender za sedaj ni bilo moči ugoditi tem željam. — Iskreno mora veseliti tudi nas takšno priznanje ndrodu češkemu; sijajni uspeh na glasbeni in gledališki razstavi dunajski pa nam bodi zajedno dokaz, kaj vzmore požrtvovalna sila in vztrajnost tudi razmerno maloštevilnega n.-iroda!
Novi grobovi. Na Veliki ponedeljek je umrl na Cetinji minister prosvete Ivan Pavlovic' v 49. letu dobe svoje. Bil je že delj časa bolehen, in zato je bržkone tudi prestal cerkveno-šolski list »Prosvjeta«, katerega je uredoval Pavlovic je bil porojen v Sremskih Karlovcih, kjer je dovršil gimnazijske nauke. Modroslovje je poslušal v Belem Gradu, potem pa je šel na vseučilišče v Genevi, kjer je pomagal uredovati »Slobodo«, ki je leta 1865. izhajala v Genevi v srbskem in francoskem jeziku. Pozneje je v Mona-kovem dovršil narodno-gospodarsko fakulteto in prišel za profesorja na trgovsko šolo v Pančevo. V Zemunu je osnoval list »Graničar« in za rusko-turške vojske v Belem Gradu »Novo Srbijo« in »Serbische Correspondenz«. Leta 1878. ga je črnogorska vlada pozvala na Cetinje in mu izročila uredništvo »Glasa Črnogorca«, katerega je uredoval do leta 1885. ; mimo tega je izdajal leta 1884. do 1885. poseben književni list. Knez črnogorski ga je imenoval za upravitelja cetinjski gimnaziji, kesneje pa za upravitelja mini-sterstvu prosvete in cerkvenih del. Njega smrt je bridka izguba za črnogorsko šolstvo in prosveto.
V "VViesbadnu je umrl dne" 19. malega travna Friderik pl Bodenstedi, sloveči nemški pesnik in prelagatelj Shakespeareja, Puškina, Lermontova in Turgenjeva. Porojen je bil dne" 22. malega travna 1819. leta na Hanoveranskem. Od leta 18^4. do 1846. je potoval po Kavkazu, Krimu in Mali Aziji, živel potem v različnih mestih in leta 1866. prevzel vodstvo meininškega dvornega gledališča; od leta 1871. je živel zasebno v 'VViesbadnu. Bodenstedt je bil znamenit lirik, čegar »Pesmi Mirze Schaffvja« so pravi biseri svetovne književnosti. Tako mojstersko obliko, kakeršna diči te iztočne pesmi, imajo morda samo še Platonove poezije. Na slovenski jezik njega pesmi niso preložene, toda lepo so jih preložili na srbski oziroma hrvaški jezik Zmaj Jovan Jovanovič, Senoa in Trnski.
Dne" 26. malega travna je umrl vseučiliški profesor za državno pravo in statistiko v Gradci, dr. Herman Ignacij Bidermann v 61. letu dobe svoje. Dr. Bidermann je spisal   dokaj   ndrodopisnih   razprav,   izmed   katerih so   nekatere   važne tudi za  Slovence.