\
Posamezna Sievflka stane 30 vinar}«*.
m
teta
ut «—
X m~
Mm . i a 3r~
Wmml, fs8g©®t®^ff®8 fet® Iste . i , 24.—
ItcvQkt 'm* m vistafffcv. —
fetoiÄte® isgraraištro:
Jfe&w, Koroška' sfiss m Ä, —, Telefon it m
ljudstvo.
mrnmmmm
ssmm
7 L številka, .
Maribor, dne 5. septembra 1919.
mrnmmmm
Letnik XI.
P«*ekmui*ie»
„Slov. Narod“ je zadnje dni objavil dva članka, ki se pečata s Prekmurjem. V št. 202 skuša ne -podpisan članek pomiriti javnost, češ, da je za sedaj naša država . dobila začasno samo mandat vojaške zasedbe, ne pa ureditve civilne uprave“ in na koncu članka zatrjuje, „da se bo brez dvoma ureditev uprave (v Prekmurju) uredila izključno na podlagi kriterija pripadnosti, torej edinole z ozirom na to, kaj je za prekmursko ljudstvo v kulturnem in gospodarskem oziru najbolj primerno,“
V št. 204 je pa dr. Ilešič objavil s svojini podpisom članek „Delijo- nas“, v katerem tistim, ki se razburjajo- radi prekmurske uprave, očita plemenski separatizem. Med te „slovenske ogorčenije“ šteje tudi prof. Kovačiča, ker „piše članke.“ No*, doslej sem o Prekmurju napisal le eden članek^ ob -javljen z mojim podpisom v št. 195 „Slovenca.“' Uprava v Prekmurju je pač zadeva, o kateri se menda sme pisati v javnosti z namenom, da se v dobrobit države in ljudstva stvar res uredi tako, kakor je za prekmursko ljudstvo najbolj primerno, kakor pravi „Narod.“ Gospodo v nasprotnem taboru samo uljudno opozarjam, da je popolnoma zgrešena metoda, podtikati nasprotniku nečiste motive in namene, če se ne vjerna v vsem z vašimi nazori.
„Narodova“ trditev, da je naša država dobila le začasno mandat vojaške zasedbe, ne odgovarja popolnoma resnici in bi utegnila v Prekmurju povzročiti največje zmešnjave. Ta „-rajaška zasedba“ je posledica ententinega sklepa, da Prekmurje pripade Jugoslaviji in ni staviti v isto vrsto z vojaško zasedbo a. pr. rumunske vojske v krajih, ki prav gotovo ne pridejo pod rumunsko oblast. Prekmurski madžaroni prav s tem begajo ljudstvo, da je ta zasedba le za -Časna in da Prekmurje pride zopet pod Madžare, ki se bodo grozno maščevali nad tistimi, ki bi zdaj priznali Jugoslavijo. Po določilih haaške konference i-ma okupacijska oblast pravico, ukreniti vse, kar je potrebno za vzdrževanje miru in reda, Kako pa se naj v Prekmurju vzdržuje red in mir, če se pustijo pri miru madžarski funkcijonarji civilne uprave, ki bodo begali in hujskali ljudstvo? O mandatu vojaške zasedbe je mogoče govoriti le v tem zmislu, da je en-tenta privolila, naj gre naša vojska v Prekmurje , preden je mirovna pogodba podpisana, da se ljudstvo izavaruje pred madžarskimi nasilstvi. Mandat zasedbe je bil podeljen po padcu boljševiške vlade. Nika-
kor ni torej to okupacija kake sovražne zemlje, zato so ostro obsojati surovi izgredi, ki so se dogodili proti mirnemu prebivalstvu okoli Sp. Lendave, ki niti po vojnem pravu niso .opravičeni.
Prvo, kar si je prekmursko ljudstvo želelo, je bilo, da dobi najnujnejše potrebščine za vsakdanje življenje, ker je pod ogrsko upravo prav vsega primanjkovalo. Zato je tudi naša uprava takoj podrla mejo ob Muri in so si ljudje lahko šli kupovat na štajersko stran, kar se je dalo dobiti. Hrvaška uprava pa je hermetično zaprla prehod v sosedno Medji-murje, še celo tistim, ki so si v Ljutomeru nakupili svoje drobnarije, so hrvaški stražniki vzeli vse. Ali je res tako postopanje ljudstvu najbolj primerno? Öe se je hotelo zabraniti veriženje in vtiliotapljanje, bi se morala skrbno zapreti demarkacijska1 linija nas -pro,ti Madžarski, me pa pretrgati zveza s sosedi iste države, s katerimi so vendar Prekmurci eden narod, ali bi vsaj morali biti. In sedaj gospodje v Ljubljani očitajo separatizem ne' tistim, ki take reci uganjajo, marveč tistim, ki jih grajajo in žele, da se v ljudstvu ne neti nezadovoljstvo.
In kaj pravite k temu? Vlada je poslala v Prekmurje civilnega komisarja, ki je nastavil po raznih krajih redarje in žandarje, „hrvaška uprava“ pa jih je zaprla, kakor bi bili prišli iz kake tuje, sovražne države! Kje je zdaj separatizem? In k takim škandalom naj v imenu jugoslovanstva molčimo, da se bo pod pepelom lahko razvijal plamen ljudskega nezadovoljstva!
Vemo, da je g. dr. 'Ilešič navdušen zagovornik jugoslovanskega ujedinjenja. Tudi mi. Prav zato pa želimo, da se ljudstvo ne šikanira brez potrebe in ne podaje gradiva nezadovoljnosti. Ne bi pač smelo biti več razlike med Slovenci, Hrvati, Srbi. Dobro! Zakaj pa potem ravno spodnji Prekmurci, ki se čutijo in zavedajo kot Slovenci, ne bi smeli biti več „Slovenci“, marveč „Hrvati“ ? Ce se pa tega branijo, so pa „separatisti.“ G. dr. Ilešič odobrava načelo, da se dosedanje dežele razdele v okrožja in okraje, ki so zemljepisne in gospodarske enote in pozdravlja izvajanje tega načela v Prekmurju. O tem Pribičeviče -vem „eksperimentu“ razdelitve po gospodarskih enotah se je tudi v Parizu v okrilju naše delegacije veliko razpravljalo in prav hrvaški delegatje so se o tem izražali zelo skeptično. Naravni razvoj ne dela prenaglih skokov. Celo pogrešna je bila metoda Pri-bičevičeva, ki je čez noč hotel izbrisati vsako razliko med Srbi, Hrvati in Slovenci, pozneje pa je pa-
del ravno v nasprotno skrajnost, celo ime „Jugoslavija“ mu je postalo naenkrat odiozno. Gospoda, z nasilnimi sredstvi in šikaniranjem ljudstva ne bodete ■izbrisali plemenskih razlik, nasprotno, vzgojili si bodete fanatične Hrvate, fanatične Srbe, fanatične Slovence. Z modro upravo, s smotreno javno vzgojo in znanstvom se bo veliko gotoveje doseglo zbližanje . Velika državniška modrost je, spraviti v sklad dvo -je: 'plemensko zavest in individualnost, pa jugoslovansko narodno in državno skupnost. Razmerje se mi zdi nekako tako, kakor kretanje zemlje okoli lastne osi in okoli solnca. Gojitev in ohranitev plemenske individualnosti je kretanje okoli lastne osi, ideja jugoslovanske skupnosti je kretanje okoli solnca. Pa bi prišel astronom in bi rekel:	zemlja, stoj! Tvoje
kretanje okoli osi se mora umakniti kretanju okoli solnca! Konec bi bil velik, polom. Nasprotno bi bilo nespametno, zastaviti kretanje okoli solnca, ker da je na škodo „individualnemu“ kretanju okoli lastne osi. Tako nekako je s plemenskim individualizmom in jugoslovanskim univerzalizmom. Le s previdnim delom se bodo razlike ugladile.
Sicer pa ni res, da Prekmurje tvori baš s Hrvaško kako zemljepisno enoto. Poglejte vendar -na zemljepisno karto! Prekmurje tvori z ^Murskim poljem na štajerski strani enotno kotlino, ki jo pretaka Mura in jo na vzhodu in zahodu obkrožujejo vinorodni griči, ki se nižje Ljutomera ob stoku Ščavnice v Muro čisto približajo Muri ter zapirajo Gornje Medji -murje napram Prekmurju. Belotinci stoje v isti zemljepisni dolžini, kakor Očeslavei, Spodnja Lendava pa s Križevci na štajerski strani. Ali je tedaj naravno, da sili hrvaška uprava celo v Belotince ter ne priznava ondi oblast slovenskega civilnega komisa -rja?
G. dr. Ilešič se boji, da bodo „slovenski goreč-niki“ dali slab zgled Srbom in Hrvatom v Banovini, Slavoniji, Dalmaciji itd., kjer žive pomešano. A razmere so čisto drugačne tu in tam. Na Prekmurskem živi med slovenskim ljudstvom le nekaj Madžarov in zidov, ondi so pomešani Hrvati in Srbi. Doslej so se Prekmurci čutili kot eno ljudstvo; če jih sedaj raz -delijo pod „hrvaško“ in „slovensko“ upravo, utegne baš to dati „slab zgled“ Hrvatom in Srbom, da bodo hoteli tudi oni v upravi iti narazen. Prekmurci ne sovražijo Hrvatov, a sedanja hrvaška uprava ven -dar ni istovetna s hrvaškim narodom! Nad pol leta ima že Medjimurje „hrvaško upravo“, pa je vse ne -zadovoljno. Z Madžari so jo takrat pobrisali tudi ži-
fuatzKUi
LISTEK«
i)r. Leopold Lenarđ.
Lasica weaeiisa«
SKonafcJ
Major da znamenje, učiteljica zapove otrokom ia zapoje :r
„Živijo Italija!“
A vse je tiho!
Kriče, prosijo, rotijo otroke — vse je zaman . Otroci gledajo pred se in molče.
Slednjič posadi učiteljica nekaj dekletec, ki so bile najbolj plašne in ubogljive, skupaj na kraj klo -pi, zopove še enkrat, poje sama in častniki, vmes se pa oglasi poltiho nekaj plašljivih otroških glasov, a Tako slabo, da jih ni bilo slišati do konca dvorane, ako so utihnili učiteljica in častniki. To je bilo vse, več ni bilo mogoče dobiti iz njih, torej smo morali le biti zadovoljni.
General je nato v vzvišenem govoru pohvalil o-troke, ki so tako lepo zapeli pesem, ki je draga vsakemu italijanskemu srcu. Popolnoma razumel sem ga seveda samo jaz. General je to čutil in prosil, naj njegov govor pretolmačim otrokom. Povedal sem jim prav po domače, naj samo še malo potrpe in ubogajo, saj jbo te komedije, kmalu konec in naj se nikar ne boje, da bi jih prodali Italijanom. To jih je nekoliko pomirilo in odslej so bili veselejši.
Sledila je druga točka programa, namreč riž. Vsak otrok je za svoj živijo, če je pel ali ne, smel
snesti krožnik riža. Vipavska dolina je živela tekom vojne v nepopisnem pomanjkanju, tako da so ljudje dobesedno umirali lakote. Krožnik riža je bil torej za otroke nedoumljiva slaščica. Toda več kot polovico o-trok se ga ni upalo dotakniti. Bali so se, da jih bodo, ako kaj vzamejo od Italijanov, zapisali za Lahe. S strahom prime eno dekletce za žlico, slednjič še drugo, vzgled enih in skušnjava riža se je polašče -vala drugih, tisti ki so hoteli jesti, so snedli naglo svoje porcije, ostali so pa pustili.
V vasi sem imel neko veliko revo, eno največjih med vsemi. Mož je prišel pred letom od vojakov domov. Takoj nato se je pa pri delu ponesrečil, od -peljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je na o -peraciji umrl. Ostala je vdova s tremi šolskimi otroci. Imela je kočo in vinograd, slučajno je pa neki tu mimoidoči vojaški oddelek popolnoma pobral njen vinograd, da ji ni ostalo, niti grozda. Ker mož ni bil vojak, ni imela nobene podpore, pridelka ni bilo nobenega, radi bolehnosti ni mogla ničesar zaslužiti. Kako se je ta rodbina preživela tekom leta, mi je bilo v resnici uganka. Ženska je bila tiha in pohlevna in na dobrem glasu. Ko smo šli v dvorano, je zakričala iz množice proti meni:
„Gospod, kaj pa to pomeni? Kaj bo?“
„Nič“, odvrnem, „otroci bodo dobili nekaj riža, naj se ga najedo, saj so lačni.“
„To še ni vse“, mi odvrne, „kaj pa potem domovina?“
Začudil sem se, slišati te besede iz ust ženske, ki se ni pečala nikdar z nobenim javnim vprašanjem in o kateri .niti ne vem, če je znala citati. V dvorani priteče v resnici učiteljica k meni in mi pove z jezo,
da niti otroci te reve ne marajo jesti riža ter me naprosi, naj jih grem ozmerjat. Zato pa v resnici nisem imel srca, raje sem pustil, da so ostali lačni — cakor so bili vedno.
Prišla je tretja točka:	razdeljevanje daril, pat
to je šlo zelo hitro, ker smo vsi želeli, da bi bilo že kmalu konec. Vsak otrok je dobil kot Miklavžev dar od kraljevega bratranca in glavnega poveljnika ar -made Duca d’Aosta dve punčiki. Ena je predstavljala lepo mlado deklico v rdeči suknjici, a narejena je bila tako, da, ako si jo na trebuh pritisnil, je zadaj zapiskala. Drusa pa ni piskala ničesar, a predstavljala je staro in silno grdo babo z dolgimi, črnimi in kuštravimi lasmi, v samih hlačah in srajci. Ker je bilo darov veliko, otrok pa premalo, so dajali, kdor je hotel kaj vzeti in pobrali so igrače hitro, samo da bi bil preje konec.
Otroci so igrače hitro razbili in čez nekaj. dni ni bilo videti nobene več. S težavo sem dobil še eno, da sem jo poslal v Ljubljano pisarni za zasedeno o -zemlje.
Vse te tri točke so se odigravale jako hitro in prišel je zaključek. General se je zahvalil v vznesenih besedah za ljubeznjivi in presrčni sprejem in zagotavljal nrebivaistvu svojo naklonjenost. Potem so sunili mene, da bi nekaj odgovoril. Za. božjo voljo , samo da se jih hitreje odkrižamo, primem za besedo v poslovilni govor. Vzel sem stavek iz sv. pisma, ki slove: „Samo resnica vas bo osvobodila“ in potem pa govoril o svobodi in resnici, slednjič pa zaključil, da smo prihoda Italijanov v nekem smislu veseli, kakor je vesel človek, ako je prišla stvar, ki je neizbežno morala priti in kateri se ni mogel izogniti, pa naj bi
đje, „hrvaška uprava“ jih je spravila nazaj, da izsesavajo ubogo ljudstvo. V gornjem Medžimurju ob štajerski meji prepovedujejo ljudem, prepevati slovenske cerkvene pesmi. Ali to ni separatizem? Taki slabi zgledi strašijo Prekmurce pred „hrvaško upravo.“ Postopanje s Prekmurjem je človeku res uganka. Ce res dobrobit države in prekmurskega ljudstva zahteva delitev, stopite na plan s stvarnimi razlogi in prepričajte ljudstvo o tem. S frazami, sumničenjem in nasilnimi sredstvi ni stvari nič pomagano, najmanj pa z zlobnimi psovkami, kakor dela „Hrvat“ v 85. št. Dokler je čas, povejmo odkrilo drug drugemu, kaj nas žuli, naša vnema za ujedinjenje računaj vedno tudi z mrzlo realnostjo dejanskih razmer.
Fr. Kovačič.
«e. «v
Za ifüje^sk# majo»
Dovolj sem upal in se bal, slovo sem up'u, strahu dal, srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah'želi.
Dr. Franc Prešeren.
Te besede našega velikega pesnika veljajo danes za naše mariborske Nemce. Do zadnjega so upali, občudovali smo to njihovo neomajno upanje', ne -razumljivo nam je bilo in neprestano smo ugibali, na kakšno stvarno podlago se opirajo njihove nade. Cisto na prazno ne more nikdo zaupati toliko časa in s tako nezlomljivim prepričanjem. Za nas je bila vendar stvar od začetka popolnoma jasna. Nemci so premaganci, zakrivili so svetovno vojno, uporabljali so vsa najbolj zverinska sredstva, na vesti imajo nebroj zločinov zoper človeštvo sploh in zoper narode zveznih držav posebej. Mi smo član entente, zavezniki zveznih držav, doprinesli smo za skupno zmago ne -popisljive žrtve, del našega naroda je bil sicer v — nemški sužnosti in je kot tak moral stati v nemško -avstrijskih vrstah, a tudi ta je po močeh storil dolžnost, katero mu je nalagala narodnost in človečanst-vo in pomagal pravični stvari k zmagi. Pred razsodiščem entente bi morala torej od začetka naša stvar stati bolje nego nemška. Mi in Avstrija nismo dve stranki, ki se pred sodbo entente prepirata za veliko dedščino, nego pravno stoji stvar tako-le: Avstrija je zločinec, ki je bil pozvan pred sodni stol entente, da zasliši svojo obsodbo, mi smo del sodnega dvora, ki ima deliti pravico,
Naša zadeva je tudi popolnoma pravična in lah-,ko razvidna brez temeljitejšega poglabljanja. Zahtevali smo samo narodnostne meje, kar je popolnoma v skladu s točko o samoodločbi narodov. Hoteli smo, da naš narod pride iz nemške sužnosti in zamore sam odločati svojo usodo. Seveda mora pri tem tudi malo številce Nemcev, ki so se priselili v naše kraje in živeli med nami večinoma parasitsko življenje, priti v našo državo. To je neizbežno, ker meje ni mogoče potegniti tako, da bi ostali vsi Nemci na eni, Slovenci pa na drugi strani. Radi teh maloštevilnih Nem -cev, naših včerajšnjih zatiralcev in krvosesov, pa vendar ni mogoče lepih slovenskih zemelj in števil -nega slovenskega prebivalstva še nadalje pustiti v nemški sužnosti.
Tako smo razumevali mi in zdelo se nam je popolnoma jasno, da mora žmagati naša stvar brez težav in bojev. A zgodilo se je obratno. Boriti smo se morali celega pol leta, bojevati trd diplomatieni boj in slednjič naša zmaga še vseeno ni popolna in brez trpke grenkobe.
Kako je to mogoče, se vprašamo s svojim na -vadnim razumom. Dr. Kamniker, zastopnik štajers -kih Nemcev v Parizu, je priobčil v listu „Grazer
Tagblatt“ z dne 2. septembra članek, kjer nam ne^-koliko odkriva to skrivnost. Mimogrede pa še pripomnimo, da je ime tega moža samo na sebi krepek dokaz za pravičnost naše stvari. Trd Slovenec, do -ma iz slovenske Zgornje Radgone, nastopa v Parizu kot zastopnik nemške stvari na Štajerskem! Kako ii hočete, da bi ljudstvo z glasovanjem odločilo znanstveno vprašanje, kateri narodnosti pripada, ako celo dr. Kamniker vsled predsodkov vzgoje ni zmožen pravilno odločiti sam o sebi? In druga misel: Kako duševno izčrpana mora biti nemška rasa, da morajo slovenski renegatje nastopati kot nemški prvoborite -Iji. Ali naj tako nevzdržno stanje duševne sužnosti, jd ima primero samo v.zarobljavanju črncev v srednji Afriki, traja še dalje?
Dr. Kamniker je torej priobčil članek, kjer razlaga predzgodovino tega diplomatičnega boja in iz tega članka je razvidno marsikaj. Kot zastopniki nemških koristi so nastopali dosledno in z vso vhe -mo Italijani. Torej izdajnik v najvišjem poveljstvu armade, v samem’glavnem stanu, zaveznik, ki' dela zoper zaveznika in se poteguje za sovražnika! Čutili smo, \ da je Italijan potuhnjen zaveznik, neznačajen prijatelj, a da pojde v svojem sovraštvu do Jugoslö -vanov, ki so vendar formalno še sedaj njegovi zavezniki, tako daleč, da bo rovaril celo zoper tisto en -tento' — Francoze in Angleže — ki so ga rešili pri Piavi, take podlosti pa vendar nismo pričakovali. Na to italijansko pomoč je zidal dr. Kamniker, to je bilo znano nemškim in ponemčenim Mariborčanom in na to pomoč so zidali svoje upanje. Drugi njihov zaveznik je bil oncle Sam iz Amerike. Kaj pozna ta stric naše razmere. Gospod polkovnik Miles je na Koroškem presojal narodnost prebivalstva po obedih, katere so mu dajali nemški in ponemčeni kolovodje. Za I nekaj obedov je hotel prodati in je deloma res prodal j I dober del koroškega slovenskega prebivalstva! S ! temi gospodi je vsak pameten razgovor nemogoč, ker j mi smo zanje neke vrste Wild-West, torišče raznih \ pustolovcev in predmet, kjer lahko preizkušajo buj - ; . nost svoje domišljije ekscentrični pisatelji, a nič več. j Ti gospodje bi najraje segli Nemcem v roko kakor po ' viteškem turnirju, ter se potem vsedli ž njimi k zabeljenemu banketu, a mi naj bi bili mast, na kateri se je cvrla pečenka!
Pri takih razmerah — ako je med štirimi glav-i nimi vojskovodji bil eden strupen izdajalec, drugi pa mož, kateremu je bila stvar tuja in nerazumljiva, ni ' čudno, če je šlo z nami tako težko in trdo in če so ; Nemci bili do zadnjega polni zaupanja. Zdaj je proč up in strah, pogoji miru so nespremenljivi in bodo podpisani v najkrajšem času. V našem srcu bode ta mir zapustil trpka Čustva, tolažimo se z nado, da zgodovina še .ni izpregovorila poslednje besede in pojde naprej z železnimi koraki. Dr. Kamniker nam grozi s svetovno demokracijo, mi se te demokracije ne bojimo, ampak si je še želimo. Pri resnični demokraciji bi bilo nemogoče, kar sele zgodilo z dr. Kamnikarjem, da „lakota slave, blaga, vleče pisarja- drugam“, — od njegovega revnega, zatiranega naroda v tabor zatiralcev, in bi bil nemogoč škandalozni prizor, da bi Slovenec stal v Parizu kot prvobojevnik zoper — Slovence. Našo državo hočemo postaviti na krepko demokratično podlago in potem upamo, da bo prihodnost še marsikaj popravila, kar je zagrešila sedaj -nost.
Slednjič moramo izreči še toplo besedo zahvale plemenitemu francoskemu narodu, ki je že tolikokrat v zgodovini stopil v bran za ogrožena prava člo-„.veštva in za zatirane narode, da je v tem slučaju re-I šil naš slovenski Maribor in okolico. Morebiti bo en-f krat povedala zgodovina, kako veliko uslugo je s tem ? storil ne samo nam, ampak tudi višjim interesom člo-I veštva.
Dr. Leopold Lenart:
Francmiščifia
Mm Biem&&iv«a.
«fts Pš k
liste-
„Slovenec“ je prinesel v št. 187 podlistek iz -pod peresa nekega —m—, kjer razpravlja vprašanje, če naj bo francoščina ali nemščina obvezni predmet kot kulturni jezik na naših srednjih šolah. Ker je to vprašanje važno' in načelnega pomena, ni mogoče tam navedenih nazorov in razlogov pustiti neopore -cenili, če tudi je dotični .podlistek podpisan samo s šifro.
Pisatelj prizna francoščini neke vrline, vendar pa zagovarja mnenje, naj se pri nas poclučuje nemščina kot kulturni jezik. Stvar mora biti pri nas i^ven debate že enostavno iz sledečega razloga: Srbi, Makedonci, Dalmatinci, Crnogorci, najbrže tudi Banača-ni in Hrvatje se bodo odločili za francoščino, deloma italijanščino. Saj vendar ne bo nikdo pričakoval, da bi v Makedoniji SHS vrgla iz srednjih šol francos -cino ter jo nadomestila z nemščino. Srbija ima veliko močnejše kulturne in gospodarske stike s Francijo , nego z Nemčijo. Mi pa tudi ne moremo pretrgati kulturnih stikov z ostalo državo in narodom na ljubo — stari nemščini. Ce bo vsaka pokrajina hotela imeti svoj kulturni jezik, bodo v Velesu zahtevali grški, v Skoplju ali Velbuždu turški (turški jezik nam lahko posreduje persko slovstvo, ki je v literarnem oziru veliko važnejše nego nemško), Pašičevi rojaki v Za-ječaru bi želeli rumunski, Kotorci laški itd. Tak pro-vincijonalizem bi bil nemogoč, odločiti se bomo mora-' h samo za francoščino, nemščino ali italijanščino in tukaj bo ogromna večina države iz praktičnih in iz kulturnih ozirov za francoščino
Med drugimi prizna pisatelj francoščini: „Francoski jezik in francoske literarne struje so silno vplivale na druge narode, zlasti tudi na Nemce in tako posredno, pa tudi naravnost na naš literarni je-, zik in na naše leposlovje.“ — To ni rečeno točno. Francozi so vplivali na druge narode veliko bolj, kot na Nemce in francoskega vpliva mi nismo občutili skoraj nič preko nemškega rešeta, ampak naravnost.
Dalje piše: „Vsa naša kultura, tudi umska, leposlovje in znanstvo, je bila doslej odvisna od nemške. Je-li bilo to dobro za nas ali ne, to je drugo vprašanje; to je dejstvo in s tem dejstvom moramo še računati. Kar je bilo doslej v zvezi, se ne da mahoma s silo pretrgati. Da se bomo od nemške kulture osamosvojili, je gotovo in prav je, da se. A je li potrebno in koristno, da naravnemu razvoju delamo silo , je drugo vprašanje. Naše dosedanje kulture brez — nemščine ne moremo umeti.“ — Dragi gospod, gospa ali gospodična —m—, kdorkoli ste, tukaj s6 zelo motite. Nemških vplivov v naši duševni kulturi je zelo malo. O gla-sbi ne morem govoriti, ker se nanjo ne razumem, upodabljajoče umetnosti so pri naših modernih čisto izven nemškega vpliva, pač pa zasledite pri njih vpliv francoski. Naše leposlovje že od začetka ni občutilo nemškega vpliva. Pri Prešernu najdete veliko več Byrona ali celo Moora, kakor Nemcev . Pozneje zasledimo vjcliv. Puškina, Mermontova,, celo Mickieviča, raznih Cehov, jugoslovanske narodne pesmi, Naši moderni: Murn, Kette, Cankar, Zupančič, Poljančeva, Jerajeva itd. pač ne stoje čisto nič pod nemškim vplivom. Nemški vpliv se kaže šele pri pisateljih'tretje vrste: Koseski je prevajal Schillerja, prevodi Schmidta ali Hofmanna so pač samo slovstveni odpiliti, a ne slovstveni proizvodi.
Poglejmo še nekatere druge razloge neznanega podbitkarja. Pravi, da je našim dijakom in znanstvenikom nemško slovstvo bolj dostopno, kakor pa francosko. To je res, a se lahko naredi presedanjih prometnih sredstvih obratno kar čez noč. Ce bo kdo kupoval, bodo naše knjigarne prodajale francoske knjige ravnotako rade, kakor nemške in dobe se iz Pariza ravnotako lahko, kakor iz Berolina. Je približno ista pot. Res je, da imajo naše knjižnice največ nemških knjig, a radi tega ni treba, da bi jih sežgali, le



»»■V.icMWW
bila ta stvar, tudi grenka in bolestna. Zdelo se mi je, da sem povedal strašno malo, toda general je tudi to vzel za dobro in se mi zahvalil v prisrčnih besedah. Za mano so podrezali našega župana, naj pove ne -kaj besed. On je bil pa manj diplomatičen nego jaz, in je v svojem nagovoru razvijal samo misel, da od Italijanov ne želimo drugega, kakor da bi nam ne delali škode po hišah in vinogradih. Tudi njegov v slabi italijanščini proiznešeni govor so poslušali z veliko ginjenostjo.
Oddahnil sem se, meneč, da je prišel konec in da smo prestali celo komedijo brez vsakega neprijetnega dogodka. Toda veselil sem se prezgodaj. Ko je bilo že vse končano in smo se pred razhodom v dvorani še nekaj razgovarjali med sabo, priteče kmalu k meni naš major vps razburjen:
„Velečastni, velečastni, pojdite hitro sem! Zgodil se je silen škandal.“
„Kaj pa takega?“
„Naš general je ponudil neki gospodični y spomin svilen robec z italijanskimi barvami, gospodična inu ga je pa vrgla nazaj v obraz.“
„Kakšna gospodična? Tuja?“
„Ne! Je iz naše vasi.“
„Saj nimamo v naši vasi nobenih gospodičen , so samo kmečka dekleta.“
..Pojdite hitro doli, da kaj posredujete, general je grozno jezen.“
Grem za njim in pokaže mi hudodelko s prs -
dom:
„Ta-le je!“
Zagledam v resnici čuden prizor. General stoji sredi svojih častnikov ves v zadregi, da je kar vse viselo od njega. Tam pa stoji Židanikova Malka tako mirna in samozavestna sredi svojih tovarišic, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo.
„Ali ste vi vrgli gospodu generalu,robec nazaj ?“ jo vprašam.
1 „Sem le je pricapljat in mi ponujal v roke tišji to cunjo. Sem mu jo 'pa vrgla nazaj, kaj bom z njo?“
Obrnem se in rečem častnikom, da ta zadeva j ne spada v moje področje. To je častna afera gospo-I da generala, a ne župnega urada. Nato so privlekli f župana, ki je istotako odgovoril, da ne more s svojo j župansko oblastjo tukaj storiti ničesar.
Gospodje častniki so pač hoteli, da bi se jaz in župan spustila v to za nje tako neprijetno zadevo. — i Židanikova Malka je namreč čisto priprosto dekle iz j naše vasi. Nekaj je bilo po službah v Trstu in Reki j in tako se je naučila iaščine in lepšega obnašanja., j Laški častniki, ki so bili pri nas, so zvedeli, da raz-j ume italijanski jezik in opozorili na njo generala. Ko I jo je general zagledal in videl, da je nekoliko bolj j mestno oblečena ter zvedel, da govori laški, je men-I da mislil, da ima pred sabo kako laško damo, ki po-5 trebuje rešitve od strani laške armade ali vsaj % Italijani simpatizujočo Slovenko takozvanih boljših slo -jev. Stopil je torej k njej in ji stisnil v .roke dotični robec. Tako je bil škandal .storjen. Dekle je zelo inteligentno in je vedelo, da se jej v tem položaju ne ) more zgoditi ničesar. Ako jo zapro in postavijo pred j sodišče, je osmešen general, zakaj se je na ta način j bližal neznanemu kmečkemu dekletu. Ker jaz in žu-1 pan nisva marala poseči vmes, so morali častniki sail mi. Rekli so, da ne marajo z odurnim nastopom kali-f ti naše veselice, zločinko naj se samo odstrani iz te I dvorane, potem bodo obravnavali z njo jutri. Dekle \ se je med tem zadržavalo čisto mirno, tako da je s I svojim mirom naravnost izzivala oficirje. Ko je zaslišala povelje, da naj se odstrani, se je nasmehnila, rekoč: „Hvala Bogu“, da sem od vas proč!“ Obenem' z njo so se vsule iz dvorane tudi njene tovarišice:
Potem smo se razšli tudi drugi in miklavževe veselice je bilo konec.
Drugega dne je bilo samo še nadaljevanje za -deve z Malko. Poklicali so mene in župana, želeli so, da bi izrekla o nji kakšno neugodno sodbo, da je slabega vedenja, v občini ne koristna ali kaj takega in bi jo na tej podlagi odpeljali. Toda tega nisva ho-. iela. Župan se je še odločno postavil zanjo, da je v ? občini neobhodno potrebna, ker je njen brat posest -\ nik, a mu je lani umrl oče, letos pa mati in žena za-\ pustivši dvoje malih otrok. Torej so morali zopet po-I slovati sami, a bilo je težko, ker dotični robec ni bil \ nobena prava podlaga.
Poslali so k njej povelje, naj pride na vojaško ] komando. Pa ni prišla. Slednjič pošljejo po njo neko j patruljo in jo odženejo pod bajoneti. Tam se je zače-; lo zaslišavanje. Vedeli so, da govori dobro italijans-I ki, a ni hotela. Morali so poiskati tolmača, ki je pre-i vajah Vprašali so jo potom tolmača, zakaj. noče go-j voriti italijanski in odvrnila je, da ona nima" z njimi j sploh ničesar govoriti, ako imajo pa oni kaj z njo , j naj govorijo v njenem jeziku. Vprašali so jo, zakaj je i razžalila generala in odvrnila je, da je po njenih pojmih o oliki general razžalil njo, ker se je stisnil k njej in ji stiskal v roke nek robec, ne da bi jo sploh' poznal. Vprašali so jo, zakaj je šla na veselico, ako ne drži z Italijani in odvrnila je, da zato, ker so jo gnali z bajoneti, kakor vse druge. Zažugali so ji, dajo bodo odgnali v Libijo in odvrnila jim je začudeno: „Saj so že davno pisali časniki, da so Italijani mo -rali bežati iz Libije.“
Tako so jo zaslišavali sem pa tje, a storiti ni-\ so mogli ničesar, ne da bi bil zraven osmešen tudi I gospod general. Dekle pa se je tega zavedalo in na-\ stopalo tako predrzno, da je uboge Italijane kar o -j supnilo.
Tako se je končala naša miklavževa veselica „ j potem so pa poročali italijanski časniki, kako se na-» : še ljudstvo brati in veseli z Italijani.
.'i I

samo izpopolniti jih bo treba s francoskimi. Sicer bo pa znanstven k kakor pred vojsko, tudi po vojski moral rabiti, znanstvena dela in vire vseh kulturnih narodov. Znanstveni pisatelj je moral tudi doslej znati toliko nemščine, italijanščine, francoščine, anglešč: -ne, da je lahko rabil dotično gradi , o in to bo os,a.’o še zanaprej, a teh jezikov se mora inučT spni, ker srednja šola nima ža nalogo vzgajali učenjake. Težko mi je pa uvideti, kakšen razlog bi zamogel odslej našega dijaka zapeljati v Gradec ali na Dunaj študirat, kakor si predstavlja pisatelj. Življenje v Parizu že pred vojsko ni bilo dražje, kot na Dunaju, nemško izpiti, bodo pri nas neveljavni, mesto ne bo nudilo nič posebnega, Slučaj, da pojde odslej naš dijak študirat v Gradec ali na Dunaj, bo torej zelo redek. Naši srednje izobraženi sloji bodo, ee se na gimnaziji prince nekoliko francoščini, rabili francoske strokovne knjige in nemške bodo izginile. Župnik n. pr. bo ra-vnoNko lahko rabil francoske homiletične, katehetič-ne ali asketiene pripomočke. Gospodarskih in političnih stikov bomo imeli po vojski z Nemci jako malo , in za to 'ni treba, da bi bil v naših šolah nemški jezik obvezen. Ob meji bo potreba sama ustvarila ono občevanje, ki bo. potrebno. Tako je ob vseli državnih mejah, n. pr. rusko-nemška, francosko-nemška, jugo-slovansko-grška, rumunska itd. Trgovec bo moral i-meti svojega korespondenta in potnika veščega dotič-nega jezika, kakor jp bilo to v rabi tudi že poprej . K večjemu bi iz teg?, razloga nemščina bila neobvezni predmet na trgovskih šolah. Ali mislite, da se bodo Nemci radi trgovskih stikov z nami učili srbšci -ne? Sicer bomo pa večino izdelkov, katere smo doslej dobivali od Nemcev, odslej dobivali od drugih narodov, ker bo boljše in cenejše.
Potreba nemščine je bila pri nas doslej zasnovana na politični premoči — vzdrževala jo je oficirska sablja. Gospodarski in kulturni vpliv je bil posledica rožljanja sablje. V resnici nam je pa nemška kultura dala zelo malo in to se lahko kmalu spremeni. Kavarne, gostilne po nemškem načinu in take zunanjosti. Gospodarska moč Nemcev bo za dolgo strta in s tem njihova nadvlada. Silno*bo pa naše razumništvo potrebovalo francoščine. Za učne moči bo res trda, to priznam, toda ee je za vseueiliškega profe sorja za silo dober gimnazijski profesor, bi bila tudi za poduk v začetnici francoščine dobra h. pr. fran -eoska l judska učiteljica. Lahko bi importi rali učiteljice iz Francije in pri tem bi ne bilo nevarnosti, da bi mučile našo mladino s takim načinom podueevan -ja, kakor so mučili nas naši srednješolski procesorji. .Po osem in po šest let so nas učili latinščine in gr -seine, a po maturi ne zna nikdo govoriti latinski, a grško samo najlažje pisatelje citati, in še teh ne brez slovarja. Jaz sem se učil arabščine sam, pa sem se je naučil v enem letu več, kakor so me pa profesorji naučili grščine v šestih letih, dasiravno sem bil vedno odličnjak.
ru leta 1920. Svoji važni nalogi bodo kos le, če bo v njih vrstah vladala stroga organizacija, neizprosna { disciplina, vztrajna marljivost, živa verska zavest in ; neomadeževano življenje.
ümetsici falb» w •Sitwul©'
4*

V Slivnici pri Mariboru se vrši na praz -nik, dne 8. septembra, ob pol osmih zjutraj v novem Društvenem domu (v slučaju lepega vremena pa na prostoru pri cerkvi)
velik kmetski tabor : za kraje na severnem Dravskem polju in na vznožju Pohorja. Kmetje iz Slivnice, Frama, Hoč, Polskave , Cirkovc, St. Janža, Sv. Lovrenca in vseh drugih bližnjih krajev, pohitite dne 8. septembra
v Slivnico pri Mariboru, da se pogovorimo o kmetskih težnjah in zahtevah. — Zveze z vlaki v Slivnico in domov so zelo ugodne . Prosimo naše zaupnike iz župnij in občin v okolici j Slivnice, da agitirajo za obilno udeležbo!
j	' .
Slovenska Kmečka Zveza.
Mia na drugo zahtev ;z naslova vojnih posojil, ki so ko: njena ali njenih državljanov. To se pravi, vsaka teh držav naj nosi sama ona vojna posojila, katera se nahajajo v njeni državi. Tudi ta določba za nas ni
pr.eneugodna.
Trgovske določbe:	Tudi trgovski po -
goji ostanejo večinoma pri starem, dovoljeno je pa Avstriji nekaj olajšav, zlasti v preskrbi premoga, a tudi glede izvoza in uvoza. Ako se države, ki so nastale iz Avstro-Ogrske, med sabo ne morejo sporazumeti v trgovskih zadevah, odloči komisija .za obnovo.
Splošno so Avstrijci izmešetarili jako malo, veliko manj, kot so pričakovali, in življenje bo v Avstriji še dolgo časa zelo trdo.
■ (Micam!
Ta teden se vrši v Ljubljani tečaj za Orlice . Čez 100 Orlic se je odzvalo. Nad vse pričakovanje veliko število je dokaz, da je Orlica potrebna. Udeleženke so po večini iz mest, trgov in industrijskih krajev: to dejstvo kaže, kje so Orlice pred vsem potrebne.
Gibanje Orlic se je pojavilo letos spomladi vzporedno s poživljenjem Orla po vojski. V malo mesecih je narastlo število Orlic nad 600 članic. Iz deklet samih je vzšla misel in želja, da se ustanovi Orlica ; zlasti iz mest, trgov in obrtnih krajev so pri -hajale venomer prošnje: Ustanovite nam Orlico! A dozdaj je bilo vse to le priprava. S tečajem, ki se ravnokar vrši v Ljubljani, se začne za Orlico nova doba, doba razmaha in doba osamosvoje Orlic. Tečaj pa bo docela podrl tudi pomisleke zoper Orlico.
Čemu Orlice? Saj imamo Dekliške Zveze! je prvi pomislek. Dobro. Kjer in dokler zadoščajo Dekliške Zveze, tam Orlic treba ni. Ondi se naj le Dekliške Zveze razvijajo, izpopolnjujejo, marljivo delujejo in prospevajo! Na deželi bodo v splošnem Dekliške Zveze zadoščale. Po mestih, trgih in obrtniških krajih pa je ustanovitev- Orlic nedvomno potrebna . Tu si Sokoli na vso moč prizadevajo privabiti naše ženstvo v svoje vrste. Če mi ne bomo dovolj podpi -rali misli Orlic, smo si sami krivi, ako se Sokolom to posreči. To velja tudi za kraje po deželi, kjer deluje Sokol. Potem je za ženstvo po mestih in trgih, ki je zaposleno po šolah in pisarnah, telovadba naravnost potrebna. Telovadba za Orlice je seveda posebej prikrojena za žensko telo ter je in mora biti iz estetskih, zdravstvenih in nravstvenih razlogov povsem drugačna kot za Orle. Vodilo nam bodi: Orlice se naj u-stanovijo tam, kjer je potreba. Pri presojanju potrebe pa ne smemo prezirati upravičenih želj deklet.
Drugi pomislek, ki dosedaj ni bil docela neo -pravičen, je ta, da so telovadbo Orlic vodili Orli. Ta pomislek po tečaju v Ljubljani odpade. Dekleta si bodo na tem tečaju pridobile toliko tehničnega in orga-nizatoričnega znanja, da bodo svojo telovadbo lahko vodile čisto same. Ljubljanski tečaj bo zaključila u -stanovitev Zveze Orlic. S tem se Orlice popolnoma o-samosvoje od Orlov, kakor so Dekliške Zveze ločene od Mladeniških Zvez. Zveza- Orlic bo podrejena edi-i nole Ženski Zvezi.
Eno prednost imajo Orlice:	v njih se bo dala
izvesti krepka, strnjena organizacija katoliškega žen-stva, ne le slovenskega, ampak jugoslovanskega, slovanskega in svetovnega vobee. Ljubljanskega tečaja so se udeležile tudi Hrvatice in predsednica čeških Orlic. Upati smemo, da bodo naš veliki orlovski ta -bor, ki se vrši prihodnje leto v Mariboru, posetile i zastopnice katoliškega ženstva drugih narodov. Sta -jerske Orlice čaka letos veliko delo: njim je predvsem izročena priprava za orlovski tabor v Maribo-
Kmetsko-ddlavski tabor na Homcu pri Slav. Gradcu - j
{ Na Male maše, 8. sept. vrši se na Homcu pri | \ Slov. Gradcu po drugem sv. opravilu velik kmetsko- jj j delavski tabor. Kmetje in delavci, možki in žen- | ske, fantje in dekleta pridite v obilnem številu, j da s svojo udeležbo pokažete, da med Vami še krščanska misel ni vsled vojske zaspala. S skupnim nastopom zastopnikov kmetskega in delavskega krščanskomislečega stanu pokažimo, da odklanjamo vsak razredni boj in hočemo tudi bodoče z vsemi stanovi delovati po načelu: „Vsi za enega, eden za vse!“ Govoril bode dr. Ant. Ogrizek iz Celja in več drugih govornikov. Torej 8. septembra na veselo svidenje na Homcu!
Mirövflp p&gsdba Avstriji«
Mirovno pogodbo, kakor jo je ententa kot konč-noveljavni odgovor na nemške protiugovore predloži-
Iia Avstrijcem v podpis, imamo pred sabo šele v neuradnih izvlečkih. Iz tega ne moremo še popolnoma i jasno presoditi vsake določbe in marsikaj bode jasno 1 šele, ko bomo čitali celotno-besedilo v uradni objavi.-I Za sedaj povdarimo sledeče točke: :;D;
Ime: Za ta razbitek bivše habsburške mo -! narhije je ententa določila ime: „Avstrija.“ Ne sme 3 se torej imenovati „Nemška Avstrija“, kakor so ho -teli dunajski gospodje. S. tem je izrečeno, da država narodnostno ni enotno nemška, kar je prav, ker zla-> sti na Dunaju prebiva na stotisoče Slovanov.
Meje ostanejo večinoma take, kakor so bile določene prvotno in avstrijski protipredlogi so bili na splošno odklonjeni. Samo na Štajerskem se je nekoliko ugodilo avstrijski želji, tako da pojde meja od Špiij do Radgone ob Muri. Izgubimo torej Radgono in del okolice, skupaj okrog 6000 prebivalcev, kar je za nas bolestno presenečenje. Zapadna Ogrska se pa prizna Avstriji brez glasovanja.
Državljanstvo:	Avstrijski državljan je
vsakdo, kdor je pristojen v kakšno občino, ki se nahaja v okvirju avstrijske republike. To je splošno načelo, od katerega so določene neke izjeme v prilog Italije. Ceho-Slovaške in Jugoslavije. Določbe v varstvo verskih in narodnostnih manjšin ostanejo v veljavi, kakor so bile postavljene v prvotni pogodbi.
Vojaštvo: Avstrija ne sme vpeljati prisilne vojaške dolžnosti. Za varstvo miru in reda sme imeti samo najeto vojsko. Tovarne za orožje smejo izdelavah samo lovske puške. Vsi predlogi avstrijskih zastopnikov, ki se tičejo vojaških stvari, so bili zavr -njeni.
Neodvisnost: Nova je določba glede ne -odvisnosti Avstrije. Odvisna sme biti samo od zveze narodov, drugače pa mora sama preprečiti vsako a-gitacijo, ki bi ogrožala njeno neodvisnost od kakšne sosedne države. To se pravi, da Avstrija mora sama preprečiti in prepovedati vsako agitacijo za zvezo z Nemčijo. Tudi Predarelska se ne sme pridružiti Švici.
Vojna odškodnina: Avstriji se ne do -loči nobena gotova svota vojne odškodnine. To se prepušča komisiji za odškodnino in obnovo, ki bo i -mela posebno sekcijo na Dunaju. Ta komisija bo določevala sproti, koliko zamore Avstrija dati in plača^ ti, ne da bi vsled tega njen obstoj bil ogrožen. To se pravi, da bo Avstrija v gospodarskem oziru vedno popolnoma odvisna od te komisije, ki jo bo lahko iz-mozgavala poljubno.
Živina:	Avstrija mora oddati ono množino
živine in drugega blaga, kakor je bila določena pr-votno. I talija obljubi, da bo vrnila predmete, katere so njene „misije“ pobasafe po dunajskih knjižnicah in muzejih.
Finančne določbe: Finančne določbe so dobile tudi ie malo izprememb. Dolgovi, ki so nastali vsled pridobitve železnic ali drugih imovinskih predmetov, se smatrajo kot vknjiženi dolgovi. Kar se tiče vo’nih dolgov, se zaveže vsaka, izmed držav, kateri pripada ozemlje bivše Avstro-Ogrske, da ne bo sta-
Politične Testi.
Prekmurig. Prekmurska deputacija se je vrnila iz Belgrada in Ljubljane. Informirala je vsa merodajna mesta v Belgrads, ministrsko predsedništvo, notranje ministrstvo, vojno ministrstvo, vojvoda Mišića o razmerah v Prekmurja. Glede uprave je dobila utis, da se od nobene merodajne strani, ne v Kelgradu, ne v Zagrebu, ni mislilo storiti tega, kar je povzročilo razburjenje zadnjih dni. To je bilo le nesporazumijenje podrejenih organov, ki za svoje čine niso imeli nikakih navoiil od višjih strani. S pojasnitniio teh dejstev preneha vsako vznemirjenje, uprava bo taka, kakoršno si ljudstvo želi. V Ljubljani je imeia deputacija vsled došlih vesti o Radgoni neprijetno dolžnost, da je poslala po kurirju, ki je odšel iz Ljubljane 3. septembra, protest proti temu, da bi se Prekmurju odtrgala Radgona z okolico. Informirala je vse šolske faktorje o željah glede šolstva ter prosila, da se izvrši hitro sprememba madjarskih uradnikov.
Pogajanja demokratov. Ministerski predsednik Ljuba Davidovič se je 2. septembra pogajal z dr. Laginjo, dr. Lovkovičem in dr. Domikovičem z zastopniki Narodnega kluba. Pri teh pogajanjih so se obravnavala sama načelna vprašanja, prišli so do medsebojnega razuma v vseh točkah. Demokrati se potegujejo da pritegnejo v vlado radikale in Narodni klub. Prišlo bo do gotovega sporazuma med temi tremi strankami, nato se bo izvršila tudi preosaova vlade, ker so zahteve radikalcev in Narodnega kluba naravnost potreba države, katero uvideva tudi nova vlada. Ako se pogajanja ugodno zaključijo, bi imeli radikalci 5, demokrati 7 in narodni klub 2 ministra. Kakor jc razvidno iz zahtev in pogajanj Narodnemu klubu ni toliko za ministrske sedeže, ampak za za preosnovo sistoma v Hrvatski in Bosni.
Demokrati se pogajajo z opozicijo sploh.
Radikalcem so ponudili 5 portfeljev, ostalim skupinam opozicije pa 6. Opozicija bi naj bila v rekonstruiranem kabinetu zastopana z 11 ministri. Poleg petih portfeljev zahtevajo radikalci, da se jim da mesto ministrskega predsednika, demokratom pa notranje zadeve ali pa obrabno. Glede osebe notranjega ministra niso stavili radikalci nobenih pogojev, odklanjajo le Svetozara Pribi-čeviča. Po teh izjavah je soditi, da dobi notranje zadeve Kosta Timotijevič ali pa dr. Smo-dlaka. Jugoslovanski klub stoji sedaj od cele opozicije demokratom najbližje. On vztraja samo na svoji prvotni zahtevi koncentracijske sestave vlade. Kar se tiče agrarne preosnove, pa se ujema klub dr. Korošca z zahtevami demokratov.
Dne 3. septembra je imel V Beogradu ministrski svet sejo, pri kateri so se reševali tekoči posli.
Prihodnji torek bo seja Narodnega predstavništva s sledečim dnevnim redom: 1. razdelitev zbornice v odseke; 2. drugo čitanje zakona o dvanajstini za mesec september.
Naše paslanlštvo v Pragi javlja ministrstvu za trgovino in industrijo, da se prične s 15. septembrom plovba po Donavi med Bratislavo in Beogradom. Ker je plovba po Donavi zagotovljena, se morajo zagotoviti transporti vsega čehoslovaškega premoga, ki ga ima dobiti Srbija iz Bratislave. Tudi je zavarovan prevoz žitazaDunaj.
Poljski poslanik v naši Kraljevini. Prvi poljski
poslanik v naši kraljevini g. Pilz, dosedaj član poljskega narodnega odbora v Parizu in velik Slovan je došel v Beograd.
Minister dr. Poljak zna delati „kšefte“. Minister za agrarno reformo dr. Poljak je državno-tvorni minister prve vrste. Demokratje trde, da je velik strokovnjak in neobhodno potreben v vsakem ministrstvu. Mož res zna, kakor kaže sledeči slučaj, ki ga je objavila „Naroda politika“ št. 205. Prinesla je namreč bf godbe, katero so podpisali o imenu kega društva grof M. Kulmer in dr zastopnikom „Prve hrvatske posoj varne likerjev, in Otona Sterna. P
ima gospodarsko društvo dobiti dovoljenje za ustanovitev osrednje žganjarne pod svojim imenom, toda na račun tovarne likerjev Otto Sterna. Posle upravlja izvršilni odbor, ki obstoji iz gospodov: dr. Poljak, Josip Kolenc, R. Leiben-frost, Jahov Reiss in Otto Štern. (0 lepa judovska j imena!) Gospodarsko društvo zastopa to družbo j na zunaj in brani njene koristi, čisti dobiček, j ki bo nastat vsled oprostitve od davka za ku- j hanje žganja — katero oprostitev upajo doseči j od ministrstva, se razeli na tri dele . . . Poleg j tega Polak 25% od čistega dobička . . , Lep j minister za agrarno reformo.
(šiede Baranje in njene okolice so izbruhnile j govorice, da bi se naj priklopila Madžarski. Da j se ta namen prepreči, so tamošnji Srbi, Bajevci j in Madžari odposlali v Beograd deputacijo, daj se obrne do vlade, katera mora napeti vse sile, ! da ostane cela Baranja pri Jugoslaviji.
Za Bolgarijo želi mirovni svet zaveznikov \ izdelati mirovno pogodbo prejkoprej. Bolgarskemu \ mirovnemu odposlanstvu se bodo izročili naj* poprej pogoji glede mej Bolgarije. Bolgarija bi naj dobila dohod do Egejskega morja. Bolgarska deputacija se je izjavila, da se odpoveduje ozemlju, katerega tirja od nje mirovna konferenca. Usoda tega ozemlja se bo odločila pozneje,
V Rusiji je prišel LJesiin popolnoma ob svoj vpliv. V boljševički Rusiji je danes najvplivnejša oseba Litvinov, za njim pa pridejo posamezni ljudski komisarji, ki delajo vsi na svojo pest. Komunistični vzori iz lanskega leta so zatonili. Današnji kolovodje bolševištva se bavijo le: z oderuštvom in špekulacijami. Denarna enota v boljševiški Rusiji je danes bankovec za 100 rubljev.
Tedenske novice.
Duhovniške vesti- župnijski izpit so naredili čč. gg.: Franc Rampre, kaplan v Kamnici; Vid Pavlič, kaplan na Muti; Pavel Holcman, kaplan pri Sv. Magdaleni in Henrik Škorc, kaplan v Dramljah. — Premeščena sta č. g. Ant. Medved iz Št. Vida na Planini v Št. Pavel pri Voljski; č. g. Franc Satler iz Št. Pavla pri Voljski v Šoštanj.
Mina naših poslancev je odpotovala iz Beograda na kratek oddih do prihodnjega torka.
Shodi SKZ. Dne 7. septembra se vršijo na- ‘ slednji shodi: po prvi božji službi: v Oplotnici pri novi Cerkvi (dr. Leskovar, dr. Jerovšek), pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v Posojilnici; v Cirkovcah pri Pragarskem pred cerkvijo (Vesenjak, Brenčič, Goleč, Žebot), po večernicah: v Žrečah (dr. Leskovar, dr. Jerovšek), v Št. Janžu na Dr. polju pri cerkvi (Brenčič, Goleč, Žebot); dne 8. septembra: po rani sv. maši: Kmečka tabora v S1 i v n i c i pri Mariboru pri cerkvi (Hlebič, Pišek, Goleč, Žebot) in na H o m-cu pri Slov. Gradcu (dr. Ogrizek), po rani sv. maši v Ločah (dr. Leskovar, dr. Jerovšek). Dne 14. septembra: po prvi božji službi: v Poljčanah (dr. Juvan, Marko Krajnc), pri Sv. Ru- j per tu v Slov. gor. (Goleč, Žebot), v Kamnici! (Hlebič) in pri Sv. Urbanu pri Ptuju (Brenčič), | po večernicah v Makolah (dr. Juvan, Kranjc) : in pri S v. B a r b a r i v Slov. gor. (Goleč, Žebot).	'	j
Občni zbor Kmetijske podružnice za Maribor in j okolico se je vršil 17. avgusta. Ta podružnica je biia j dosedaj včlanjena pri kmetijski družbi v Gradcu. Katern občnem zboru je prišla ta podružnica v sloven- -ske roke, ter se je takoj sklenilo pristopiti, k Sloven- : skl kmetijski družbi v Ljubljani. Članarina znaša za posameznika 10 kron na leto. Poleg drugih ugodnosti | dobivajo člani za ta znesek mesečno dvakrat izvrstno \ urejevan ilustrovan strokovni list „Kmetovalec“ s pri- j logo „Konjerejec“. Podružnica, katera si je nabavila : za svoje člane bogato knjižnico, ima bogat inventar j za svoje elane, kateri je istim brezplačno na razpo- j lago. Ima svoje skladišče za raznovrstne kmetijske j potrebščine. Podružnica bode brez dobička oskrbovala j z?, tovarniško ceno različna umetna gnojila. _ Vsako i prvo nedeljo v mesecu se vrši v’ prostorih okrajnega i zastopa podučijo predavanje in na to razgovor. V j mesecu septembru bo 7., /točno ob 9. uri zanuuivo j predavanje. Vsi bivši člani in taki, ki hočejo postati, j se tem potom najuljudneje vabijo k sestanku ter po-zivljejo k pristopu, oziroma, da plačajo zaostalo čla- ' >}arino. Pri tej priliki se bodo tudi naročila za apnen i dušik, kateri je podružnici za tovarniško ceno na raz- : polago, sprejemala. Pridite torej vsi, katerim je zbolj- j šanje vašega materjelnega stanja na srcu.
Zborovanje glavnih zaupnikov s. k. z. ozira-1
ma V. L. S. se vrši v četrtek, dne 11. sept. j ob 10. uri v Maribora v dvorani v Flosarski j ulici št. 4. Na zborovanju poročajo poslanci iz j Beograda.
Mariborski okrajni šolski svet ima v soboto, i 6
6.	septembra ob 15 uri sejo.	i
Dr. Kamniker in Radgona. Radgonska afera ima zanimivo ozadje, ki ga je vredno odkriti, da se
bo vedlo, kaj je vse vplivalo na odločbe visokega zbora v Parizu. Radgonski pangermani (slovenskega pokolenja, so svojemu „ljubemu“ Kamnikerju kupili v Radgoni eno najlepših hiš, cla reši radgonsko pan-germaustvo. Toda ontentih sklep je Radgono prisodil Jugoslaviji. Kamniker je bil v nevarnosti, cla pride ob lepo darilo. Mobiliziral je tedaj nebo in pekel, na-gromadil vse laži, kakoršnib je zmožna rjava rene-gatska duša. Radgona se mora „rešiti“, naj velja, kar hoče! In visoki zbor je šel na limanice panger-manskemu hujskaču, seveda po posredovanju Italijanov,’ter je rešil Kamniker j a — njegovo) hišo. Iz globoke hvaležnosti za to dobroto misli'Kamnikar sedaj opustiti zdravniško' prakso ter se popolnoma posvetiti politiki, t. j. hujskanju zoper Jugoslavijo in agitaciji za pangermansfce cilje ter za maščevanje na entente Kako čudne reči vendar igrajo, ubogo v svetovni zgodovini! Enkrat ženske, drugokrat podarjene hiše ...
Nadarjenega mladeniča, ki ima veselje se iz
obraziti za živinozdravniškega pomočnika, sprejme takoj živinozdravnik v pouk. Predstaviti se je treba osebno. Več pove naše uredništvo, čas za ponudbe do 10. septembra.
Trgovski pomooiik, Špecerist in manufakturist, tudi kot blagajničar izurjen, strogo zanesljiv, starejša oseba, z dobrimi spričevali, išče primerne službe, eventuelno kot pisarniški sluga v mestu ali na deželi. Naslov: Mirko Tepeš, Maribor, Kasaruska ulica 19.
Društvo jugosj. poštnih uslužbence v Mariboru ima svoj občni zbor, v soboto, dne 6. t. m. ob 18. uri v poštni dvorani glavne pošte. Vapored: 1. Volitev novega odbora. 2. Vprašanje spojitev z Zvezo poštnih organizacij v Ljubljani. 3. Slučajnosti.
i i obmejnega kraje. Slavno uredništvo, blagovolite nam pojasniti počenjanje naših varnostnih organov. Na eni strani brezmejna strogost, na dragi strani brezmejna popustljivost Pri Sv, Ani na Krembergu je aprovizacijski odbor. Vemo, kdo ga je obudil k življenju. Imamo pa tudi vrlega narodnega trgovca Franca Kocbek, ki bi lahko ta posel prevzel. K temu odboru hodijo vsi na to stran Mure stanujoči delavci in viničarji po svoje potrebščine. Ko se vračajo domov, pa srečajo vojaško patruljo, ki jim vzame proč vse. Zahtevajo nakaznice za kupljene reči, katerih pa nimamo. Kako je to? Na drugi strani pa prodajajo orožniki zaplenjeno živino, ravno takim, ki ženejo živino, ne da bi jo doma. v hlev postavili, naravnost čez mejo. S takim počenjanjem se vlada ne bo prikupila. Duhovi še niso pomirjeni. Tudi pri imenovanju gerentov se je postopalo popolnoma enostransko. Kateri ni ud posojilnice celjske Zveze, ni sposoben za ge-renta. Tudi v tem oziru bi se naj vprašalo druge vplivne osebe. Načelnik krajnega šolskega sveta pri Sv. Ani in njegov namestnik sta leta 1911 veliko pretrpela, predno sta zabranila, da se ni postavila nemška šola, sedaj sta v očeh nekaterih ali pravzaprav v očesu enega Slovenca tretjega razreda, ker sta baje preveč klerikalna. Za nemško šolo se je takrat najbolj potegoval ljubljenec onega, ki edini ima pravico nastavljati gereute, je tudi v načelstvu Kmetske posojilnice. Dajte mi odgovor na ta vprašanja! Drugokrat še Vam kaj več sporočim.
Mladeničem konjiškega okraje. Dne 14. sept.
se vrši velik mladeniški tabor za ves konjiški okraj pri Materi božji na Brinjevi gori. Spored: 1. Ob 10. uri pridiga in sv. maša. 2. Po Sveti maši veliko mladeniško zborovanje na prostem. Velika potreba je, da se tudi mladeniči konjiškega okraja organiziramo in združimo v naših izobraževalnih društvih in orlovskih odsekih. Zatorej, 14. septembra vsi mladeniči konjiškega okraja na Brinjevo goro, da preštejemo svoje vrste in si napravimo načrt za naše bodoče delo!
Tečaj za uporabo sadja. Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se < vrši dne 19., in 20. septembra t. 1. brezplačni tečaj za vporabo sadja. Pocl-učevalo se bode oba dni teoretično in praktično ocl pol 10. do pol 13. in od 14. do 17. (2—5) ure. Kdor se namerava udeležiti tega tečaja, naj se prijavi potom navadno dopisnice do 16. septembra ravnateljstvu šole.	;
Pozdrav iz-italijanskega vjetništva. Iskrene pozdrave pošiljamo vsem Slovencem slovenski fantje. iz italijanskega vjetništva želeč, da se kmalu vrnemo v domovino. Bauman Franc od Sv. Marjete ob Pesnici, Živko Franc, Oman Ludvik od" Sv. Jakoba v Slov. gor. Žvejkar Friderik, Kramer August od, Sv. Jurja v Slov. gor., Kurnik, Alojz od Sv. Ruperta'v Slov. gor., Petek Peter, Mestni vrh pri Ptuju, Brek Martin,. Krčevina pri Vurbergu, Deželak Martin od Sv. Lenarta pri Laškem, Lovrenčič Valentin, Sv. Ana, Krempak, Končan Ivan. Šoštanj, Anderlič Ignac, Malgaj Feliks,' Sv. Ema pri Pristavi.
Licitacija orodja za napravo studencev, se) vrši v petek, dne 5. septembra 1919, ob 3. 'uri popoldan v otroškem vrtecu v Studencih pri Mariboru.) Kupci
».
so vabijo k udeležbi. Raz ven orodja se proda tudi nekaj' cevi za studence.
Jugoslovanski konservatorij. Na konservatorij« Glasbene Matice v Ljubljani je prevzel pouk in vodstvo dramatične šole znani umetnik Ignacij Borštnik. Vpisovanje se bo vršilo od 9. do 15. septembra.
Realna gimnazija v Ptuju. Sprejem v 1. razred se vrši dne 16. septembra od 8. do 10. ure v ravnateljski pisarni. Predloži se krstni ali rojstni asi in zadnje šolsko izpričevalo. Starost najmanj 10 Lei dovršenih do konca leta 1919. Sprejemni izpit je istega dne pismeno ocf 10. do 12. ure, ustno popoldne po potrebi. Zahteva se:, iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letih ljudske šole; iz slovenščine spretnost v čitanju in pisanju, poznavanje pravopisnih pravilj početni nauki iz oblikoslovja, analiza prosto razširjenega stavka; iz računstva izvežbanost v štirih o-snovnih računskih vrstah s celimi števili. Nemščina se ne zahteva. Učenci, ki so že bili na zavodu, se sprejemajo dne 17. septembra od 9. do 11. ure vsak v tistem razredu, v ,katerega pride. Učenci, ki pridejo iz drugih srednih šol, se javijd dne 17. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni.. Priporoča se, da dijaki razen zadnjega izpričevala, in krstnega ali rojstnega lista predložijo tudi izpričevalo
0	cepljenih kozah. (— Ravnateljstvo.	\
Mladika v Ptuju. Gojenke internata lahko obiskujejo gimnazijo, ki je od 1—3 razr. realna, meščansko šolo, gospodinjsko šolo (starost 16 let) in višjo dekliško šolo. Prijave se naj takoj po-šlejo na vodstvo Mladike v Ptuju.
Dijaški dom l/ Ptuju, starši, ki želijo dati svoje sinove v zavod, naj se čimprej javijo, da dobijo pravočasno obvestilo o sprejemu in gojence vi številki, s katero morajo biti označeni vsi gojenčevi predmeti, zlasti perilo. Vpisovanje v gimnazijo (od 1.—3. razreda je realna gimnazija), pripravljalni razred trgovske šole, v meščansko ia event, v ljudsko šolo oskrbi vodstvo dijaškega doma, ako se mu vpošljejo: zadnje izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah.
Poiiv! Dne 31. avgusta 1919 je vrgla neka oseba iz vlaka štev. 502 ki pelje iz Zidanega mosta proti Zagrebu med postajama Brežice in Dobova ob 15 uri 45 minut (3 uri 45 minut pop.) eno škatljo v kateri se je nahajalo mrtvo dete ženskega spola. Škatli a je bila iz lepenke, ter je-imela na eni strani napis: „Vorsicht Bilder, Absender Fritz Möller, Fotograf, Halle a/S.f Alte Promenade I. Od naslova je bil en del odtrgan, poznalo se pa je še del naslove glaseč se: „An das II.“ Škatlja je bila zelo močno z klorom napojena, vsled česar je domneva, da je moralo v vozu zelo močno dišati. Vsak, kateremu bi bilo v tej zadevi kaj znanega, ali pa je morda kaj sumljivega med vožnjo opazil, naj to koj objavi najbližnji sodniji ali pa orožništvu z ozirom na ta dopis. Kr. okrajno sodišče Brežice, oddelek III.
Slovenskim lovcem na meji. Opozarjamo vse slovenske lovce in imejitelje pušk na naši meji, katerim so orožniki ali vojaki pobrali orožje, da takoj zahtevajo od Deželne vlade v Ljubljani povračilo odvzetega orožja. Prosijo naj tudi za nov orožni list. Če je ljubljanska vlada brez vsake predpisane poizvedbe izročila zagrizehe-nima protivnikoma dr. Mravlaggu in Paskolt puške, poslednjemu celo štiri in če sta ta dva dobila orožne liste brez vsake sitnosti, zahtevamo. da deželna vlada vsaj tisto milost skaže tudi Slovencem. Za zadevo, kako sta dobila dr. Mravlagg in Paskolo orožje in orožne liste, se bomo zanimali.
Srbske čete so na svojih bojnih pohodih po jugoslovanskem ozemlju vsled potrebnega naglega kretanja ponajveč potrebščine na živilih rekvirirale kar naravnost pri strankah, vsled česar je po mnenju ministrstva za vojno gotovo v večili slučajih račun neporavnan. Vsled tega se take stranke, pri katerih je morebiti srbska vojska izvršila rekvizicijo direktno in račun za rekvirirana živila ali druge stvari še ni poravnan, pozivajo, cla najkasneje do 1. oktobra t.
1	prijavijo pri 44. mariborski pukovski komandi ter:
prosijo, cla se jim njihov račun likvidira. Tej prijavi in zajedno prošnji, na katero se pa bo oziralo le, 'če bo vložena do dne 1. oktobra t. 1.,/je treba priložiti izvirno potrdilo čete ali osebe, ki je rekvizicijo izvr -šila. Navesti pa je treba:	označbo rekviriranoga
predmeta, njegovo vrednost, dalje četo ali. osebo, ki je rekvizicijo izvršila, kraj rekvizicije in kraj predaje stvari. Puk.qv.ska okružna komanda bo čez predložene dokumente izstavila reverz, v katerem bo uradno potrjen prejem dokumenta. Stranke pa, katere bi morda dokgmenfe izgubile, pa morajo pri svoji občini s svedoki dokazati, cla jim je bilo res rekvirirano in da niso še prejele plačila.
M Krčevinski šoli bo v nedeljo oh pol 5 uri popoldne ustanovno zborovanje Jugosl. strokovne zveze- Pridite!
$jf soboto dne 6. sept. se vrši v topniški vojašnici ob 9. uri prodaja več za vojaško službo nesposobnih konj. Reflektanti naj se tam zglasijo ter se izkažejo, da so posestniki in rabijo konje za opravljanje gospodarskih del
Velika nogometna tekma, v pođeijek, dne
8.	septembra t. l.se vrši na Tesnu velika nogometna tekma med šport. klub. „Slovan I.“ iz Ljubljane in „Rapid I.“ iz Maribora. Začetek ob 16. uri.	\
6. Ambrožič le urednik nemško nacijonalne Marburgerice. Mož je, kakor kaže ime, pristen Slovenec, doma iz Vipave, k j sr ni o celem okraju nobenega Nemca. Nemci so hoteli, naj bi bilo za Maribor glasovanje.
Shodi Slov. Kmečke Zveze, zaupniki v župnijah, kjer želijo shode S. K. Z., naj takoj pišejo tajništvu Slov. Kmečke Zveze v Mariboru.
Lesna industrija. Naši lesni producenti in
industrijoi so1 že pred meseci spoznali, da se morajo združiti v tesne in krepke organizacije, katere jim naj zajamčijo, da bodo svoje blago v primernih prilikah spravili v promet. Pri tem so si bili v svesti, da mora tako združenje obvarovatii našo deželo pred zloglasnim prekupčevanjem in verižarstvom, vzcvetelim za časa vojne. Niti se ne sme pozabiti preteče nevarnosti židovske invazije . iz sosednjih pokrajin, katere preveč tepe hebrejska šiba. Meseca maja se je osnovalo v Ljubljani pod egido „Zveza industrij-oev na slovenskem ozemlju kraljestva SHS“ strokovno društvo, kojega namen je vsestransko zastopati skupne interese lesne produkcije in industrije. Dne 23. avgusta t. 1. se je to društvo, ki .je žeiod početka sem delovalo z vidnim uspehom, na novo in tesneje konstituiralo pod imenom „Panonia“, društvo lesnih industrijcev v Ljubljani., Obnovljeno društvo noče delati bojevite konkurence solidni domači lesni trgovini, nasprotno je ves čas v prijaznih odnošajih s sličnimi organizacijami lesnih trgovcev in postopa z istimi povsod solidarno, kjer gre za skupne stanovske težnje in za koristi te važne panoge v našem gospodarstvu. Vendar pa se je dejanski izkazala potreba u-poštevati različnost produkcijskih in trgovskih prilik naše industrije in dejstvo, da združuje: „Pannonia“ že izdatno število velikih podjetij v svojem delokrogu, dokazuje prav jasno, da se je društvo osnovalo povsem na stvarni podlagi, na temelju zdrave gospodarske politike. Društvo ima svojo pisarno v Se-lenburgovi ulici št. 7, II. nadstr.; ,nad Jadransko banko in naj interesenti tam zahtevajo informacij. Dasi obsega „Panonia“ že precejšen del slovenske lesne produkcije, vendar vabi slasti večja domača podjetja ter sorodne zadruge, vkplikor že niso vezani v drugih zvezah, da pristopajo „Pannoniji“ in, si tako, za gatovi jo uspešno razpečavanje svojega blaga doma in neposredno na inozemske odjemalce. Obenem pa more društvo svetovati in podpirati svoje člane v vseh vprašanjih in težnjah lesne industrije in trgovine.
Dovtei
1#
pa Pöhsrlli. 24. avg. popoldan je v darilo v župnijsko poslopje, Ker je bila Jernejeva nedelja, so k sreči bili ljudje hitro zraven in pogasili, da ni vas pogorela.
j z ptujskega okraja. Na vseh shodih, ki jih je priredila SKZ v ptujskem in ormoškem sodnem okraju, se je govorilo in sklepalo o potrebi, da se uporabi električna sila za kmetijski obrat. Občine in okrajni zastopi soglašajo z enako zahtevo drugih krajev ter želijo, da se jim čim prej omogoči, da bodo imeli vsi prebivalci po ceni in dobro razsvetljavo in gonilno moč za kmetijske stroje.
Krčevina pri Ptuju. Umri je v 72. letu svoje starosti ugledni in občespoštovani veleposestnik Franc Lah. Rajni je bil kremenit značaj, veren in narodno zaveden mož. Svetila mu večna luč!
Ormož. Seja pripravljalnega odbora Gospodarske zadruge za ormoški okraj se vrši v nedeljo dne 14. t. m. ob 9. uri dopoldne v Ormožu. Pripravljalni odbor.
Ormož. Občni zbor Konjerejske zadruge se je vršil v nedeljo, dne 31. avgusta ob udeležbi 31 konjerejcev, ki so si izvolili za načelnika veleposestnika Ivana Petek na Hardeku namestnikom pa velepos. Petra Munda v Cvetkovcih. Tudi v odbor so letos izvoljeni sami kmetje. Čast zavednim koojerejcem!
£®Sl0. V soboto vjutro sta bila dva mlada uzmoviča blizu nove gimnazije zasačena pri svojem nečednem poslu. Eden je hotel uteči in ker na ponovni poziv ni obstal, je stražnik ustrelil za njim ter ga tudi smrtno zadel.
Obbma. Naš nadučitelj, zloglasni nemškutar Čulk, katerega nam je protipostavno vsilil njegov zvesti prijatelj, bivši nadzornik Supanek, ima pa res trdno kožo. Občina in krajni šolski svet sta odločno zahtevala njegovo, odstranitev in od poštenih Dobrnčanov ga nihče ne mara, pa je še vedno tu. Zakaj se ne požene v Nemško Avstrijo po zasluženo plačilo za svoje zvesto delovanje v prid nemštva tukaj na Dobrni? Kaj dela ta človek še tukaj? Mi hočemo na našo šolo voditelja, ki bode skrbel za to, da se bode vzgajala naša mladina v narodnem duhu, bivših zastopnikov Südmarke in Šulferajna pa ne maramo, četudi bi se sedaj hlinili Slovence. Volk merja dlako, kože pa ne. Šolske oblasti nas
vendar ne bodo silile k samopomoči, ampak bodo vendar enkrat naredile konec temu škandalu.
Toplica. Dobrna pri Celju. Podpisani krajni šolski svet čuti dolžnost, da se iskreno zahvali dobrotljivosti tukajšnih gostov, ki sp o priliki domačega koncerta v topliški koncertni dvorani dne 2. septembra zbrali za zimsko šolsko kuhinjo dobrnske šole svoto 1066 K, 15 dinarjev, naknadno še 18 kron, skupno 1119'— kron. Zahvalimo se gospej Zlati Hočevarjevi iz Dunaja za njeno neutrudljivo požrtvalnost, ki jo je kazala pri aranžiranju in kot izborna spremljavka na glasovirju. Iz srca smo hvaležni gospej Mariji Gorenjec iz Zagreba, ki nam je s svojim izredno lepim glasom nudila pravi umetniški užitek. Za idejo samo smo dolžni se zahvaliti gospodu dr. Francu Županu iz Ljubljane, ki je idejo sprožil in propagiral, dokler se ni tako srečno udejstvi-la, zahvaljuj emu se mu, da je skupno z gospodično Slavico Jankovič zbral darove. Tudi domačim sodelovalcem iskrena zahvala. Blagorodni gostje, pokazali ste, da nimamo več tujcev med nami, kakor do sedaj, ampak svoje brate, ki so se velikodušno spomnili naših malih in revnih, v imenu katerih vam vsem kličemo „Bog povrni.“ Krajni šolski svet Dobrna pri Celju.
Sv.’Jurij sb Taboru, v nedeljo dne 31. avg. se je vršil v društvenih prostorih shod somišljenikov Kmečke Zveze. Dr. Ogrizek nam je v daljšem govoru razložil pomen jugoslovanskega ujedinjenja in program SLS. in njene najvažnejše veje Kmečke Zveze. Orisal je razliko med mašo stranko in nasprotnimi in osobito povdar-jal,.da hoče naša stranka res ljudsko državo in pravo svobodo, katero naj vživajo vsi jngoslov. državljani brez razlike plemena in stanov. Da kmečki stan še do sedaj ni prišel do primerne veljava v državi, je krivo pomanjkanje organizacije kmečkega stanu. Poziva navzoče, naj se trdno oklenejo Kmečke Zveze, koje zastopniki so si stekli velike zasluge za Jugoslavijo in bodo tudi v bodoče skrbeli za pravično ureditev države. Sprejete so bile tudi naslednje resolucije: 1. Protest proti carini na najnujnejše potrebščine. 2. Zborovalci zahtevajo, da se takoj skliče pokrajinski zbor. 3. Odklanjajo vsak pretiran centralizem. Kar se da centralizirati brez škode za posamezne dele Jugoslavije, naj se centralizira takoj. Vse drago pa se naj v osred njem narodnem zastopstvu uredi samo v glavnih obrisih, med tem ko se podrobnosti naj prepu ščajo pokrajinskim zborom z zakonodajno pravico. Načeloma pa naj vse stranke skrbijo, da se vse jugoslovansko prebivalstvo razvojnim potom čim prej izj enači.
- ljubilo V Saw. dolini. 22. avg. je toča pobila precejšen del naše lepe fare. Pomoč oškodovanim je nujno potrebna. JDS stranka ali po domače liberalci skušajo tudi pri nas, sicer bolj skrivaj, razpresti svoje mreže. Agitira se tajno, dela se tudi javno kakor n. pr. v Petkovi trgovini. Že do vrat se ti blesti napis: Tu se prodaja „Nova Doba“ (časopis liberalnih mogotcev; op. nredn.) Zavedni krščanski Ljubenčani, katerih je pretežna večina, se pa čudijo, kako je kaj takega sploh mogoče v tej dosedaj tako zavedni krščanski hiši.
Sv. KffŽ pri Slatini. Dne 14. septembra bo
pri nas velik mladeniški shod za celo rogaško dekanijo. Ob 16 uri bo-slovesna siužba božja z govorom na naše mladeniče, popoldne bo v „Društ /enemu domu“ zborovanje z:	govori,
petjem in deklamacijami. Naši zavedni mladeniči iz cele dekanije udeležite se tega shoda polnoštevilno, da pokažemo Slatineanom, da je naša krščanska misel že prodrla v srce vsäcega naših kmetski a mladeničev.
Šepete pri Podčetrtku, Bna nesreča za drugo zadevajo naše že tako od narave bolj zapuščene kraje. V . nedeljo, dne 24, avgusta proti večere nas je obiskala precej huda toča in nam uničila skoso vse, kar je bilo na polju in v vino-igradu. Ta mali up In nada, katera nam je bila po peronospori še ostala v 'vinogradih, mm je dotični dan splavala po vodi. Sčira se bomo preživeli, s cim bomo plačevali vsak dan večje davke in pokrivali prepotrebne stroške? V soboto dne
30.	avgusta je požar uničil vinski hram užitkarju in posestniku Antonu Lipušek. Goreti je začelo ob 9. uri pop.,radi oddaljene vode in pomanjkanja izvežbanih gasilnih moči ni bilo u.i.-liti na nobeno rešitev. Zgorel je hram, lepo število sodov, stiskalnica in še razno drugo k temu spadajoče orodje. Bilo je v spdib precej vina, da je kar v potokih odtekalo. Škoda se ceni približno do
100.000	kron, ki je tem občutnejša, ker ni bila krita z zavarovalnino.
Veliki Kamen- Dne 15. avg. je prišel nek bol-ševik tudi med nas prodajat svojo surovost in učenost; zagovarjal pa je tako slabo svoje nazore v pošteni Šerbečevi gostilni, da so ga tukajšnji fantje nagnali v Brežice v svrlio nadalj-nega proučevanja svojih boljševiških načrtov.
Prevails. Pred kratkim je kupil g. Alojzij Rozman, znanozavedni narodnjak, hišo gosp. H. Filipovskega, kjer namerava otvoriti prvo jugoslovansko gostilno v Možiški dolini. Z veseljem pozdravljamo mi Slovenci to podjetje, ker uver-jeni smo, da bodo najšli pod to gostoljubno streho varno zavetje bodoča čitalnica in druga narodna društva, ki se bodo morala začeti snovati v korist iu napredek narodne zavesti. Ker je ta h;ša zelo prostorna, poskrbljeno bo seveda za prenočišča in prepričani smo, da se bo gosp. Rozman na vse moči potrudil, postreči svojim gostom z okusnimi jedili in pristno kapljico rajnega vinca, seveda po zmernih cenah. Ker so Prevalje že same ob sebi zelo velike in vrh tega še središče cele Mežiške doline, sedaj pa glavno medo koroškega dela Jugoslavije, je tako velika, moderna narodna gostilna popolnoma umestna.
RLOVSKE ZVEZE
Orlovski tečaj v Mariboru, 14., 15. m 16. t. m., se bode vršil v Mariboru tečaj za vaditelje in organizatorje Orlovskih odsekov. Za' stanovanje in lirano bode preskrbljeno. Pozivamo vse že obstoječe odseke, da prijavijo udeležnike na naslov: Mariborski Orel, Maribor, Koroška cesta o. Tudi iz krajev, kjer še ni odsekov, naj pridejo fantje, da bode mogoče jeseni v vsakem važnem kraju ustanoviti telovadni odsek. Na-tančneji vspored tečaja objavimo prihodnji teden. Pripomnimo samo, da je navzočnost vse tri dni ne-obhodno potrebna. Vodstvo tečaja bode v rokah odposlancev Orlo vske zveze.
Izlet Orlov in Orlic v Krčevino bode' začetkom oktobra. Vršila se bode tam javna telovadba, proste vaje Orlov in Orlic in telovadba na orodju. Po telovadbi veselica s Srečelovom in drugimi raznovrstnimi zabavami. Nastopi pevski zbor Slov. krše. zveze. Med telovadbo in pri veselici igra godba. Za srečo-lov prosimo svoje prijatelje za darila tudi v denarju. Darila se sprejemajo v Cirilovi prodajalni.
Org! W Vujn'ikU. Orlovski izlet, v Vojniku, je izpadel izborno. Ob 15 ih je pozdravil Orle in Orlice iz Celja. Dobrne, Sv. Jurija. Konjic, Petrovč, Teharij in Žalca v jedrnatih besedah kot župnik in gereniov namestnik preč. g. Jože Po-tovšek. kateremu je odgovoril br. Pišek, Na slavnostnem prostora je v navdušenih besedah, ne meneč se za rjovenje radečkarjev, pozdravil navzoče g. dr. Jeraj in dal besedo članu predsestva Orlovske zveze br. Jožetu Stabej. Ta je v kratkih, krepkih besedah navdušil nače fante in jih s slovesno obljubo uvrstil med Orlovske člane. Irnponiral nam je nastop Orlov in Orlic, kakor tudi naraščaja na telovadišča. Tisočglava množica je s pohvalnim ploskanjem sledila disciplinirane nu proizvajanju prostih vaj, kakor tudi vaj na orodju. Bilo je veselo, kar nam spričuje dejstvo, da se fantje polni ognja, še sedaj prigla-šajo za člane. Na tem mestu izrekamo hvalo kr. orožnišlvu, ki je spretno odbilo razne hujskače in omogočilo miren razvoj našega slavja. Na-zdar!
Cells. Orlovska misel zmagoslavno napreduje, do tega prepričanja pride vedno človek, ki vidi krasne nastope naših Orlov. V tem prepričanju nas je potrdil zopet nastop celjsk. in teharskega Orla v Vojniku, due 24. avgusta. Domači g. župnik ie kot gerentov namestnik pozdravil goste v imenu slovenskega Vojnika, br. Jr>ž. Stabej pa kot zastopnik Orlovske Zveze. Na slovesen način je sprejel tudi zastopnik O. Z. nove člane Orla v Vojniku (42.)
Pri javni telovadbi se je pokazal sad neumornega resnega dela po orlovskih telovadnicah celjskega okrožja.
Članske proste vaje in vaje s pali jami, ki jih je proizvajalo 23 celjskih in teharskih telovadcev pod vzornim vodstvom okrožnega načelnika br. Pišeka, so izborno uspele. Največ priznanja so žele zelo ljubko sestavljene vaje celjskih Orlic in celjskega naraščaja z zastavicami. Proizvajanje je bilo pod vodstvom neu te melji vega in požrtvovalnega celjskega voditelja br. Kermavnerja, zelo dobro. Nastopila je še ena vrsta na bradlji in e a drogu in pokazala, da tudi za kmečkega fanta ni nobena vaja pretežavna. Na drogu sta presenetila vse dva člana teharskega najmlajšega naraščaja, ki sta proizvajala vaje, ki bi delale čast vsakemu članu.
Izborno telovadbo je zaključila mogočna alegorična skupina (64 oseb), ki je bila kakor do-
ločen poziv na vse vojniške fante : Dvignite Orli v jasne višave krila ponosno, mlade moči! — ki je bila kakor nema, silna prošnja k Bogu: O Bog blagoslovi naše delo!
Razgled po svet».
Na RgkO prihajajo prvi transporti jugoslovanskih izseljencev, ki se vračajo iz Amerike v domovino. Prevozni stroški iz Amerike na Reko znašajo za osebe 2000 dolarjev.
U Budimpešti S3 vršijo protižidovske demonstracije, katerih se udeležujejo krščanski socialisti in nacionalci. Demonstranti so odposlali k ententni misiji deputacijo, ki je odločno zahtevala, da se v ministrstvo ne sprejemajo judje.
Francosko zrakoplovstvo je štelo leta 1910
3460 letal ter 12.650 delavcev, lansko leto je naraslo število letal na 34.219, delavcev pa 196.003. S takimi silami dela Francoska, da bi imela nadvlado v zraku.
Naši vojni vjetniki v Sibiriji. „Slovenski rdeči križ“ v Ljubljani je prejel iz mesta Tomsk v Sibiriji seznam onih vojnik vjetnikov, ki se nahajajo v Tomsku. V tem seznamu najdemo sledeča imena štajerskih Slovencev:	Lukašič Avgust,
Mala Nedelja; Anderlič Anton, Sv. Ema p. Pristava; Šepec 1895, Kapele Brežice: Godoc Ivan, Griže; Žuželj Josip 1905, Celje; Osvaldič Franc 1894, Sela Maribor; Kostanjšek Karel 1894, Brežice; Kmetec Alojzij 1894, Ptuj; Miklaučič Miha 1894, Oselica, Štajersko; Šeško Franc 1892, Jur-klošter, Celje; Ilešič Franc 1886, Vitumaeh? Ptuj, Cizelj Ivan 1889, Artiče, Brežice; Savič Miha 1895-Šmarje; Iržič Josip 1896, Maribor; Pušenjak Fer; dinand 1889, Steinberg, Ljutomer; Tavčar Matija 1894, Celje.
Ndjnovejše Tesli.
V Parizu se še vedno dogovarjajo radi mej
med Jugoslavijo in Rumunijo; Rumuni pa prodirajo vedno dalje v naše kraje. Uporabljajo proti jugoslovanski državi isti način nasilnega postopanja kot proti Ogrski.
Boljševiška armada je začela razpadati na litovski fronti. Boljševiki so bili obkoljeni in so ponudili litovski armadi mir. Litovska armada prodira proti Vilni.
• Rum tinske čete so prekoračile Dnjestr in so po uničenju rdeče armade zavzele mesto Tirazpol.
Latiške čete stiskajo boljševike v bližini mesta Dvinsk.
Nemški Avstriji stavljeni petdnevni rok v svr-lio odločitve, ali sprejme mirovno pogodbo ali jo odkloni, je na prošnjo avstrijske delegacije podaljšan za 2 dni. i
¥ dunajskem parlamentu se je zbrala večina krščansko-socijalnih, velenemških in socialističnih poslancev. Razpravljali so o izročeni mirovni pogodbi. Mnenja poslancev so bila enotna in naglašali' so, da so olajšave malenkostne in | bo treba zastaviti vse sile, da se ohrani državo pred polomom. Velenemci bodo skoro gotovo glasovali proti podpisu te pogodbe.
Pametna beseda. G. dr. Ivan Tavčar igra v svoji stranki jako koristno ulogo. Njegova naloga je, da pokliče nazaj in vzdrami k razsodim mlade junake in navdušene bojevnike svoje stranke, kadar so se preveč razkipeli v bojni strasti. Danes je priobčil v „Slov. Narodu1- z ozirom na vladno krizo članek , kjer razvija dvoje čisto pametnih misli. Prva se tiče radikalne stranke, druga pa agrarne reforme. Pra -vi, da je mnogo poizvedoval, a ni mogel priti do jasnega, zakaj bi bila staroradikalna stranka tako za nič, da bi bil z njo vsak dogovor nemogoč. Brez radikalcev je nemogoče sestaviti vlado, ker na noben način ne dobi zadostne večine. Torej bo neizogibno potrebno, da še išče dogovora s staroradikalci. V a-grarni reformi zastopa mnenje, da jo bo treba za enkrat odložiti. Radikalci v tej točki ne Odjenjajo in preko njih je ni mogoče izvršiti. Torej treba za en -krat kompromisa tudi v tem načelnem vprašanju. Sicer je pa po njegovem mnenju treba spoštovati zasebno lastnino in tudi agrarna reforma ne sme grešiti zoper to načelo. — Upamo, da bodo trezne besede dr. Tavčarjeve uplivale pomirjevalno in da se bliža po -trebni kompromis med prizadetimi strankami.
hat, petje in godba. Domačini in okoličani ste uljudno vabljeni. — Prostovoljno gasilno društvo v Grajski vasi ima slovesno blagoslovljenje nove briz' galne in veliko ljudsko veselico na vrtu ge. Nele Rak-Slander, p. d. Koprivh. Začetek ob 14, uri. — Bralno društvo v Gornjemgradu ponovi v nedeljo ob
3.	uri narodno igro »Veriga«. Čisti dobiček se porabi za popravo društvenega odra; — Prostovoljna požarna brarnba v Got ovij ah priredi ob 3. uri oopoldne pod lipami v sredi vasi veliko ljudsko veselico z raznim zanimivim vsporedom! — Ksaverij v Sav. dolini. Z ozirom na izredno slabo letošnjo pašo, sklicujemo čebelarje za gornjegrajski okraj na zborovanje, ki se vrši v nedeljo, ob 10. uri v šoli v Ksaveriju. K zborovanju so vabljeni tudi čebelarji ljubenske čebelarske podružnice. Govori g. Valentin Fulko, nadučitelj iz
Boginja lepega časa je bila Vesna. Med hudobni mi božanstvi je bila poseb no znana boginja smrti »Morana«.
Gorice.

Na'praznik, dne 8. septembra’:
asa.-*,«
ili

ISIS.Šolsko slavnost priredi učiteljstvo narodne šole v Ljutomeru po večernicah v telovadnici v prid ubožci šolski mladini s sledečim vsporedom: I. Kosi A.: »Živela troimena Jugoslavija«, spevoigia z deklamacijami, govorom in petjem, spremljev. giasovirja. II. M. Gregorčič: »Lažnjiva Minka«, Igra v dveh dejanjih. Vstopnina po 6 K, 4 K, 3 K in 1 K. K obilni ude» ležbi vabi učiteljstvo. — Velikonedeljska Dekliška Zveza priredi popoldne dr. Krekovo igro: »Ob vojski«. Pridite!
tf nedeljo, dne 14. septembre:
Gasilno društvo v Braslovčah priredi veliko vrtno veselico. Tem potom opozarjamo sosedna društva, da blagovolijo našo veselico upoštevati. — Kocki Orli priredijo ob pol štirih popoldne pri g. županu Antonu Vernik igro „Trije ptički.“ — Velik mladeniški shod na B r i n j e v i g o r i pri Zrečah z začetkom ob 10. uri. — Pri Sv. Tomažu pri Ormožu se vprizorijo v šoli dve igri „Vse naše“ in „Čevljar.“ Med odmori udarjajo domači tamburaši. Po igrah prosta zabava na vrtu Cafove gostilne: srečolov, šaljiva pošta itd. Začetek ob 15. uri. —^ Izobraževalno in bralno društvo pri Sv. Rupertu V Slov. gor. ponovi igro „Mala pevka“ s petjem in tudi „Stotnik in.njegov sluga“ ob 3. uri popoldne v poslopju nove šole. — Izobraževalno društvo pri Sv. A n d r a ž u v Slov. gor. priredi ob priliki slovesne otvoritve „Krekovega dpma“ ob pol treh popoldne narodno igro „Deseti brat“ s petjem in tamburanjem in narodno veselico (srečolov, šaljiva pošta, licitacija).
II nedelj®, dne 21. septembra:
Fantje in dekleta iz St. Ruperta in Trnove prirede veliko narodno igro s petjem v petih dejanjih ter vrtno veselico v St. Rupertu pri Gomil-skem. — Slovensko katoliško izobraževalno društvo R a j h e n b u r g priredi dve igri: „Tri sestre“ in „Dva gluha“, burko v enem dejanju. Kdor se hoče to popoldne pošteno razveseliti, naj pride to popoldne v našo kapianijsko dvorano!
Prireditve.
V nedeljo, dne 7. septembra.
Dne 7. septembra bo v Rogatcu velik shod dekl. Marijinih družb in Dekliških zvez za celo rogaško dekanijo. Ob 10. ari v župni cerkvi služba božja; ob 1. pop pri podružnici sv. Hijacinta zborovanje ir nato večernice. — K a pela—Radenci. Prleški viso-košolci priredijo ,s sodelovanjem pevskega zbora iz Vučje vasi v nedeljo dne 7. septembra v Rozenberger-jevi dvorani v Radencih točno ob 4. uri pop. veselico v velikem obsegu. — Bralno društvo v Smarjeti pri Rimskih toplicah priredi popoldne po večernicah v
Srostorih gostilne »Pri novi pošti«' ljudsko veselico, la vsporedu sta dve igri: »Tri sestre« in »Dva glu
G. prof. M. Pircu na njegov ugovor.
Prof. M. Pirc pravi v svojem odgovoru „kritikom“. da „mora odločno ugovarjati načinu, ki sem se ga poslužil v svojih opazkah k njegovemu poglavju o veri starih Slovanov. Toda tukaj ne pomaga nobeno odločno ugovarjanje, treba bi bilo stvarno odgovaf -jati, ako ste hoteli kaj storiti. Dvakrat me pozivate , naj položim roko na srce. Tega ne bom storil, ker ne pišem zaljubljenih pesmi, ampak navajam zgodovinska dejstva. Pravite, da vsa moja „razpravica“ — pravzaprav sem zapisal samo nekaj slučajnostnih o-pazk — napravlja na neveščega čitatelja vtis, kakor bi v Vašem poglavju mrgolelo napak, v resnici pa pravzaprav ne navajam ničesar proti Vašim trditvam, temveč govorim le o stvareh, ki ste jih v svoji „Kratki zgodovini“ nameroma izpustili, ker ste sodili, da ne spadajo v to knjižico. — Kakšen vtis delajo na neveščega čitatelja moje opazke, ne vem, ker za nevešče čitatelje ne pišem. Dotične opazke sem napisal za Vas in za podobne gospode, ki pišejo knjižice za ljudstvo in uče mladino, da ne bi še nadalje ponavljali o tem predmetu nazorov, ki so znanstveno popolnoma nevzdržljivi. Nikjer nisem trdil, da v Vaši knjižici mrgoli napak, pač pa sem opozoril, da je v do -tičnem odstavku vsaka Vaša trditev 'napačna. Tukaj nekaj vzgledov:
Vi j*-
h!
I
Častili so več božanstev, ki so jih ločili v dobrotljiva in sovražna božanstva.
Le ti (dobra božanstva ali bogovi) so vladali po po njih mnenju od pomladi do jeseni, dočim so sov ražna božanstva ali besi vladali po zimi.
Sovražna božanstva ali besi.
'm
S varogc va sinova sta bila boga solnce in ogenj, njegova hčer pa se je imenovala Daoica. (Tu še pripomnim, da v imenoval-
niku ni pravilno ampak »hči«.
»hčer
'jaz HHcffu Stari Slovani niso"poz-
nali ločitve na dobra hudobna božanstva.
in
Da bi vladali eni po zimi, drugi poleli je brez vsakega dokaza prvi zapi sal dr. Gregor Krek.
Beseda bes, ki se nahaja jako pogosto, zlasti v ruskih virih, je pomenila poganska božanstva sploh.
Kako je prišla Danica v rodbino bogov, ne vem, viri je ne omenjajo nikjer, kakor tudi ne bratov ognja in solnca.
Boginji Vesna in Morana sta izmišljotini, med starimi Slovani neznani. Izmislil si jih je Hanka morda na podlagi neke napačno razumljene opazke pri starem poljskem zgodovinarju Dlugoszu.
Tako bi Vam lahko navedel vsporedno cel Vaš odstavek in moje opazke. Iz tega vendar sledi, da trdim I jaz nekaj čisto drugega,' kakor pa Vi.
Napake v Vašem odstavku so dvojne vrste: L j so naravnost napačne trditve, ki nimajo nobene podlage v virih. 2. Kar velja za eno slovansko pleme in za neki gotovi čas, to trdite o vseh Slovanih in zlasti tudi o Jugoslovanih. Naslov Vašega odstavka se glasi: „Verstvo starih Slovanov“, naslov Vaše knjižice je pa: „Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov.“ Vsakdo bo torej razumel, da kar govorite v; tem odstavku, velja za. vse Slovane, zlasti pa še za, Jugoslovane. Ako v tem odstavku zapišete: „Svetovit je bil bog čistega zraka“ — je to gotovo napačno , ker mi vemo samo, da so Svetovita častili Obodriča-ni v 12. stoletju na otoku Rujani, ne pa, da bi ga častili vsi Slovani ali zlasti tudi Jugoslovani, ki so se deloma pokristjanili že v 8. stoletju. Da je bil Svetovit bog čistega zraka, je izmišljotina. Istotako je napačna trditev, da so stari Slovani in Jugoslovani častili Triglava, ker o njem vemo samo, da so ga častili Ljuti can iv Štetimi, v Volinu- in Brantboru ih tov
12.	stoletju. Popolnoma neutemeljena je tudi trditev , ; katero ponavljate celo v Vašem odgovoru, da je bil Triglav „solnčno božanstvo.“ Na podlagi virov, kate- j re .imamo o .njem, bi .zamogli trditi k večjemu, da je to bil bog boja.
Vi pravite, da stari Slovani niso poznali sve - . tišč za češeenje bogov in da niso imeli duhovništva, j ampak je kar starejšina daroval razne živali. Povi- j rih pa vemo, da so Slovani imeli svetišča, pri Rušili j se omenjajo večkrat, polabski Slovani so imeli cele čudovito krasna. Tudi so imeli duhovnike, pri Ljuti- ! čanih se je duhovniška kasta celo razvila v popolno teokracijo, ki je vladala nad celim narodom. O Jugo- I Slovanih nimamo v tem oziru nobenih podatkov, torej, tudi ne moremo trditi ničesar.
v Ako sem si izbral ravno odstavek o veri starili Slovanov, s tem še nočem reči, da so drugi odstavki iz zgodovine starih Slovanov bolj točni. Takoj v začetnem odstavku govorite o staroslovanskih zadru -gah. To je neka zadeva, ki je, še jako preporna in taka preporna teorija ne spada v ljudsko knjižico J j Jaz za svojo osebo popolnoma nič ne verjamem v to staroslovansko zadružništvo, kakor v staroslovansko'; demokracijo sploh. O južnih Slovanih imamo prve po-; datke in še te zelo medle iz poznega srednjega veka ne dolgo pred prihodom Turkov. Pisatelj pravi, da so v staroslovanski državi vsi državljani imeli enake pravice. Zgodovinski viri pričajo ravno obratno. Povsod najdemo na čelu kneze, pri njih bojno družino, neke vrste plemstvo, podložno svobodno ljudstvo s posestvom, podložnike svobodne, a na posestvih drugih '•oseb (plemičev) in sužnje. Domače življenje starih Slovanov opisuje zelo netočno. Pravi n. pr., da so se ženske oblačile v volneno obleko, moški pa v živalske kože. .Glavna snov za obleko je bilo pač platno in to za moške in ženske, tudi ne uvidim, čemu bi moš* ki ne smeli nositi volnenih oblek, ženske pa ne ovčjih kožuhov, kakor jih nosijo še dandanes po Ruskem in Poljskem. Pravi, da so pridelovali „raznovrstne pridelke.“ Naj bi povedal bolj natančno, da so Slovani že v pradomovini poznali že skoraj vse naše sedanje kulturne rastline, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, proso, pir, grah, bob itd., kakor našteva pozneje domače živali. Za pijačo, pravi, da „jim je služil takozvani „met“, ki so ga napravljali iz medu.“ Ne vem, čemu to okorno opisovanje z nemško obliko besede. Povedal naj bi enostavno, da so bili med ali medico.
To samo nekaj opazk mimogrede, da ne bo kdo mislil, da sem napisal celo kritiko. Sicer pa tudi poznejša zgodovina posameznih jugoslovanskih plemen ni brez napak. Tako n. pr. piše: „Dušanov sin in naslednik je bil pobožen, a slaboten vladar. 1367. leta je izumrla vladarska rodbina Nemanjičev; obenem je prenehalo tudi kraljevsko in carsko dostojanstvo.“ Tf ni resnično. Dušanov sin in naslednik Uroš je umrl šele po bitki ob Marici, ki se je bila leta 1371 in p< njegovi smrti sta še dva moža nosila carsko, dva pe kraljevsko dostojanstvo. Kraljeviča Marka pozna ven dar pri nas vsak šolar. Ö Vuku Brankoviču ponav lja še staro bajko, da je „izdal kristjane in zbežal“ ko je vendar dognano, da se je ravno on najbolj hra bro obnašal v bitki na Kosovem polju in se je tud pozneje ustavljal Turkom ter ohranil svojo državo ii njegova rodbina je dala srbskemu narodu ob časi razpada največje vladarje in branitelje. Juri Branke vič in Vuk Ognjeni Zmaj spadata med najveeje juge
slovanske junake.
*
Takih netočnosti bi lahko našteli še več. Sled njič pa to ni poglavitno. Poglavitna hiba knjižice je; celem njenem sistemu. Ima ravno 91 strani, izmef njih 8 o zgodovini starih Slovanov, kar pravzapra' niti ne spada k predmetu. Sledi zgodovina Slovence' ki zavzema 44 strani, Hrvatov 21, Srbov 12, zhkljtf ček in dodatek 7. Torej kar je najvažnejše, zgodo! na Srbov, se obravnava najbolj površno — samo n1 kaj suhih imen in številk. Zgodovina južnih Slova nov.naj bi se obravnavala pragmatično v zvezi med sf bo, tako da bo zgodovina Srbov v središču, o Slov; nili, ki so bili pod tujim jarmom, se morajo povdai jati zlasti, oni momenti, ko so- razvijali lastne sile
:zgodovini Slovencev omenja pisatelj razne stare nem-žke „marke“ ter nemške gospode, kakor Eppenštajn-ce, Traungauce itd. To je ravnotako, kakor da bi govoril o rumelijskem beglerluku, našteval paše s tremi konjskimi repi, ki so kedaj stolovali v Beogradu,
. in razne turške mutaserife in šubase. V kakšni ob -„širnejši znanstveni zgodovini našega naroda se mo -rajo omeniti, v tako majhni knjižici bi bil lahko vse le odstavke skrčil na eno stran, da bi imel prostora za našo zgodovino.
O pisateljevem slogu podam samo sledečo cvetko:	O turških napadih na slovenske dežele piše:
„Doba turških vojen je za Slovence najslavnejša doba njih zgodovine, zakaj nikdar niso tako odločno pokazali svoje ljubezni do domovine.“ V resnici pa je ta doba najsramotnejša doba naše zgodovine. Ljubezni do domovine, Slovenci niso čisto nič kazali in je kazati niso mogli, ker niso» imeli nobene moči in besede. Pred Turkom so samo bežali in se skrivali in se branili v svojih taborih, kakor so ravno mogli. Ne -kaj tisoč Bošnjakov, naših bratov, je lahko celo leto ropalo po vseh slovenskih deželah in uničilo desetine tisočev naših vojakov. Slabost državne organizacije je bila očividna pred vsem svetom v celi svoji sr a -moti. Ogromna avstrijsko-nemška država ni imela toliko moči, da bi preprečila te napade, ki so se ponavljali 300 let, vsi nemški grajščaki so samo žrli in o-dirali ljudstvo, svoje dolžnosti pa niso mogli izvrše -vati niti v najpriprostejši meri. Kje najdemo med vsemi našimi'grofi in vitezi enega moža, kakor je bil n. pr. Vuk Ognjeni Zmaj.
Mala naznanila.
rada S8S
Trgovci pezer!
Ne z? mudite ugodna prilike! Razpošiljam po povzetju dobro kresao za čevlje. Cena za en ducat stane K 16'—. Anton Jenčič, trgovec, Podgorica p. Dol pri Ljubljani.	1471
SUKANEC
(cwirn)
1 klopčič, (špiila) 366 m črn št. 24, 30, 86 bel št. 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6-—
1 dričat.... K 69 —
Im sMaflSi®
ALUZIJ MUSEK,
Maribor, Glavni trg št. 6.
live zlat!
•in ena srebrna ura, sodi za ben-•c:n in raznovrstno pohištvo se igroda v Heugasse 4, Maribor. .	1517—804—164
Ofelefee "Igig
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno
delo, vsake velikosti, izborno kar kovosti izdeluje točno in solidno ser prodaja
ALOJZIJ ARBEITE S,
Maribor. Dravska ulica št. 15,
. turi starem mostu'). 719
Proda se hrastove stebre, stopnje (stafle,) letve ali late, zvezane in navadna strešna opeka, tudi opeka za zidavo Nekrep Jožef v ‘Mozartovi ulici št. 69, Maribor.
1477
Tehtnica mestna za 5000 K se proda Ivan Pelci, Sv. Bolfenk v Slov. gor.	1600
Pohištva za obednico, zelo lepo, iz orehovega lesa, z mvamornati-mi tablami se proda. Koroška c. 81, priti. Maribor.	1592
Hupi S«!
SUHE GOBE*
feunrno in druge deželne pridelke kupuje SEVER, & Komp. Ljubljana.	388
.USilO Kf “-5*r «s psig’ara cl a odd. oglasne odprave, MARIBOR.
OKOVI
•zs, postelje se prodajo na drobno in debelo pri
„Mlssjsffsl*.» K«dimgl4*.
trg S,
Hiše na prodaj:
Dvonadstropna hiša, solnčns, stran, hišnega in občinskega davka prosta se proda za 120.000 K še ena tika Ee proda za 100.000 K. Vila na vogalu dvonadstropna, pri-Hserna za gostilno se preda za K. 140.000 K. Dvonadstropna bila- g gospodarskim poslopjem primerna za pekarijo, imeniten prostor s prodajalni«) se proda za 150.0® K.. Josip Nekrep, Mozartova uln a -59, Maribor. 1570
Kupujem vsako množino
vssek in lep® strd.
Ponudbe agentura
Tegetthoffova uliea 57. 1568
na KAREL BAYER, ia komisija, Maribor,
Službea
Krznarskega učenca sprejme takoj Blaž Rogina, Gosposka ulica št. 26, Maribor.	1508
Viličarja
s 3—4 delavskimi močmi se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Kje pove uprava lista.	1545
Potrebujem večje število zidarjev, in tesarjev za Trbovlje; delalo se bo tudi pozimi. Zaslužek je 30—40 K na dan. Jurij Ferenc, zidarski mojster, Trbovlje. 1580
Sjsratfen Tlalčar s štirimi delavski močmi se sprejme. Kje se izve v posredovalnici služb M. Scheiber, Göthegasse 2.	1601
Dekla za krave dojiti, plačilo 60 do 70 K se sprejme. M. Pihler, Wienergraben 175, Maribor. 1590
Spretnega mizarskega pomočnika, ki ima veselje za cerkveno . delo sprejme Ivo Sojč, kipar, Maribor, Reiserjeva ulica 26.	1593
flasma s
Poduk iz franeoččine se daje., s Naslov pove Stauber, Gosposka
ulica 36, Mariber.
1597
mice iz hrastovega lesa, ko-■i senjak, krpic, plošče iz tiri ega kamenja za tla, plinove ilkjB za zunanjo razsvetljavo
Sprejme se iz boljše biše dijak na stanovanje iti brano. Jan-o Černe, Kokošinekova ulica 30, Maribor.
1591
Dyate"m«Sijir se sprejme na stanovanje in brano. Ponudbe pod „Dobra oskrba“ na upravništvo lista.	1602
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
I8« Mm M n. Mm
M «RABtlBORU, STOL8Mk ULICA 6
Obrestni© hr‘»m*l«e
p® 3 odstot.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-::	roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ere popoldne
Ujȟdit@ tare svetlo set	od 9.
do 82. ure, v gcsfeasfra feil 9« d« 12» ure
K O Ü S E Ü ¥
na V3*tu gostilne „URODU“ wsako medaljo tis prašnik pop«
Izborna stara in nova bizeljska vina lastnega pridelka, topla in mrzla ja,düa itd. — za mno-gobrojen obisk se priporoča
169	F. Balom, gostilničar.
Križevska
OPEKARNA
v Križevcih eri Utitomeru,
ima veliko zalpgo
dobro ©žgi ! e z dne epske
I na razpolago.
Cena po dogovoru.
Križefska opekarna.
311
Sv. Evangelji in Dejanje apostolov
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli Obsega cele evangel j e in dejanje apestolov z razlago. Oblika molitvenika lična. Vezava prikupljiva. Cena g poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Cirila
v Maribora.
Slovenci! Sezite po znameniti knjigi!
'Rezan In okrste! les«, iramove, drva, oglje
kupuje vsako množino
,»H R ÄlTÄ“
!?	v.
I lesna trgovska in industrijska družba z o. z.,
Maribor.	202
NEXR1P JOŽEF
tesarski mojster, stauben! podjetnik,
Matibo *, Mosa ?toya «1.59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.
>1 >R TEV HOTEL ■ 1
Otvoril sem
, lil*/ tjw tA U	JUiJ V X	v	v. ■ v
la Neger, Glavni trg 8, "V-ari-
Učcn&a za šolako leto 1S19-20 iz dežele ae vzame na stanovanje eventuelno tudi na brano. Kot plačilo se vzamejo tudi živila. Naslov se izve' v Bismarkovi ulici 3 598 i 13, I. ndstr. vr. 3, Sšaribor. 1599
Glavna zaloga in zastopstva ::	poljedeljskih strojem ::
iwan Hafny is Mar Ibar 9
Tegetthoff® «testa it, 45
(nasproti glavnemu kolodvoru)
pri poroča vitel ne, mlatilnice, žitne čistilne mline, sadne in grozdne mline, koruzne robkarje, repo-reznice, stiskalnice ali preše, slamoreznice, pluge, brane, posebno izvrstno pocinkane brzoparilnike, drobilne mline kakor tudi instaliranje električne luči in pogona. Postrežba točna iz zaloge brez carine in tovoraine.	1.586-349
ČEVLJE i
fine, moderno izdelane in sandale ima v zalogi in jih razpošilja po pošt. povz. |
mirenski „Ontjarska zairip“ v Vrtna j
r— la pri Mozirju. -------
HMELJ
M
,
k upi vsako množino Rudolf R©«*#o v Mozirju g Cena po dogovoru z vzorci.
S
čevlji so iz lahke šavro-media, koža, boksa ia teletine. Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otročje čevlje ter sandale. Cene us$ja se dvigajo, zato naročite eimpreji Pri večjem odjemu primes’ren popast!
Prodajalna,tudi rv Celin „Narodni dom“.
Zmerne cene! Zahtevajte cenike!	1268.
HOTEL
BEOGRAD
(dssedai Sendwirt)
¥ SLOVENJORADCU
kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vrt, in se dobe vozniki na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. Imel bom v zalogi vina vseh vrst v sodih in steklenicah ter sadjevec na drobno in debelo, za razpošiljanje od 56 litrov naprej.
Za obilen obisk in naročila se priporoča
Andrej Oset, HOTEL BEQ6RA0,S!ovenj|radec.
sms» mm ü ® _ $
iitinslfi
m
m
v Ljutomeru se bodo vršili 16. septembra, 14. oktobra, 11. novembra in 16, decembra.
335	Županstvo.
FRAIfC MARKT, Naribo’,
Gaspr sfe&’ utSea«
Kolomaz Ia jasin plavi v zabojčkih ä V*» K 2, 5, 10 in v celih sodih.
Kremo fino za čevlje v vseh velikostih.
Voščilo „	„ (biks) v okroglih in oglatih škat-
ljieah.
Vaselia-kožtio ni h st.
Kožno apretaro	1
Kožno črnilo
Indigo modrilfii esenc
,,	,, papir in drage potrebščine.
Razpošilja, se vsaka množina samo na trgovce. Prosim zahtevajte cenik!
Cfw©pliew kavarne!
Naznanjam ceujeueinu občinstvu, da sem otvoril
prvo slovensko kavarno,,BALKAN“popre! pri Steno
V PTUJU, Vseh svetnike v ulica 20.
Vsak večer koncert. Potrudil se bom, da bom zadovoljil cenjeno občinstvo v vsakem oziru. Postrežba točna, cene zmerne.
1596
Za obilen obisk se priporoča
Jasko Vučak, kavarnar.
Na
Legatovem zasek učilišču
¥ Mgritera
1582
Zapsfa® otvoritev!
Naznanjam cenj. občinstvu da je
gostilni Senic
% Kamnici
od 31. avgusta 1919 zopet otvorjena.
Za obilen oSisk se priporoča
Marija Serak.
1603
priredi
Proštov. gasilM dr ulite w Psfersli
u nedeljo, dne 7- septembra v gostilni*
:: pri „Seinen“ E. F. Bibič v Pekrah ::
Ljudska veselica, srečolov, šaljiva pošta, konfeti itd. Izborna vina, sveže pivo, dobra in raznovrstna jedila, točna postrežba.
Začetek ob 15. uri.	Vstopnina 2 K.
Čisti dobiček gre v prid društvu. Za slučaj slabega vremena se veselica preloži na pondeljek, 8. septembra.
Zadruga krojačev in sorodnih obrti v Mariboru.
Za dne 17. avgusta 1919 d v L dem
občni zbor
^sdruislli itaisov,
ki je bil za nedoločen čas preložen, se vrši zanesljivo
v torek dne 9. septembra ob g. uri zvečer pri Martinu Fuchs, Edmund Schmidova ulica 7
(stara pivarna).
Cenjeni člani se opozarjajo v smislu § 24 zadružnih določil, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže. Zadružno predstojništvo.
Ekspedicija blaga iz Nemške Avstrije, Nemčije in Čehoslovaške v
1541
MARIBOR
in okolico
v direktnih zanitanih železniških vozovih s spremstvom, (največja varščina zoper oropanje) izvršujejo po naročilu s popolno varščino:
Caro & Jellinek
druifea i* o* s. Špediteri!
Praga Dunaj I Trst
Biskupska ul. 7. Deutschmeisterpl.4. Via Trento 16 Preskrbuje dovoljenja za izv©» im prevoz.
Zastopstvo v Mariboru: Ä. Malljf naslednik.
Stavbena pisarna
FRANJO NERAD,
mestni: zidarski mojster e CEUU.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in dnevnih cenah
se prično
1. oktobra 1919 novi tečaji
za stemografij©, strojepis, pravopis ia Posloval sestavki, raöuiistvo v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva» • lepopis ter slovenski im nemški jezik. Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11, do 12. ure dopoldne Zasebno učilišče Legat v Maribora, Vetrinjska ulica 17, I. nadstr. Prospekti brezplačno.
Zavarovanje
KONCERT
mom škod»
p» PDžartiš
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska i569
Vzajemna zavarovalnica.
Plavat! zastetp -za naše obmejne kraje je v Celju (Breg); v Mariboru daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne“ v pisarni Augasse št. 10; W Eassiel pri Maribora pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici.
Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje,
stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična
delavnica za kolesa in avtomobile
FRANJO FARIČ
pobkžje p» maršboru
Ni&siPMa uLsea 29.
Specijaliteta "
Izdelovanje peči za kemikalije, motorjev na bencin in olje, finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plin* in vodovodov. Popravljalnica
vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa tar sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
Vlivanje železa in medenine v lastni tovarni. — Kupim staro železo! — Lastni inženirji za izdelovanje narisov
v tovarni.	1514—293
"t
■»111
Odvetnik dr. Ferdo Möller
poprej v Celovcu, naznanja, da otvori s 25. avgustom svojo odvetniško pisarno v Tegetthoffovi »lici štev. 11 (Stara okraj, sodnija) v Mariboru.
1530—307—167
FERE D BÄE1C
edini štev. klučavnjčar v Maribora, Fiosarfsva ul
se priporoča cenj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršuje tudi vsa raznovrstna popravila. Gene skrajno zmerne, delo točno in solidno ter se 'priporoča za obilna naročila.
1486—151
Živčni in zobozdravnik
i. U, Ir, Iva» Jurečko
174 . v MfilliOih ¥ Cirilski ulici št 12 1543-323
Živčne bolezni: od 8,—9. in 13.—15, ure. Zobotehnični oddelek: od 9.—12. in 14.—17. ure.
Obrtniki, trgovci itd. inserirajte v naših listih, ki so neoporečno najbolj razširjeni slovenski časopisi v
Sloveniji!
Ce razpošiljate
sadje zelenjavo itd
345
rabit® košare,
te pa dobite takoj, tudi v naj večjih množinah v
FLETARSKi S )LI
v StrnišČu pri Ptuju Slovenija,
ki pa izdeluje” tudi druga, v pletarsko. stroko spadajoča dela. 15.33 Zahtevajte ponudbo!
f

iff
111
«MMR?	$8f*~ ■ *y*
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš dobri, iskreno ljubljeni soprog, oče in stric, gospod
Mihael Brenčič,
posestnik
1
: * ? 1Ä®
v torek zjutraj cb pol 7. uri v 7,1. letu svoje starosti, po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika je bil v četrtek, dne 4. septembra 1919 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Rogoznici.
Sv, maša zadušnica se bode darovala v petek, dne 5. septembra 1619 ob 8. uri jutraj v minoritski cerkvi.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin!
PTUJ, dne 2. septembra 1919
Žaluloča rodbina Brenčič.
proračune po
TriHateU in založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Vekoslav Slupan,
.Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
‘.. _...