259. ifeulM
V LJubljani, v (oreh 13. novembra mi
Leto LUl.
Izhaja vsak dan popoldne, izvzeatl nadalje la praznike.
iti : do 9 petft vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst 1 1 D 50 p, večji inseraO petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petft vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratai davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prflo£i znamka za odgovor.
Ur»»avniš vo „Slov. Naroda11 in „Narodna tiskarna" Bn a Ilova ulica it 5, pritlično. — Telefon št. 304.
freeaUstve .Slov. liareda" Enaflova nUea it S, L nadatropte
Telefon stsv. 34. Dopisa sprejena le pedaianse in zadostno Irankovane. nasjr  Rote»piaow en ne vrača. -njM
HT Posamezne Številke: "VB
v Jugoslaviji vse dni po O Mi t*— v tnoiemstvu navadne dni Din 19 nedelje Din 1*29
Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:			ti—*.
	t Liablltnt          po po*H		
12 mesecev ...... 6     a •«•••* 3      9 .»'••'	Din 144'— . 72«-36-— 12-—	Din 144 — . 72— 9 36*— • 12—	Din 364— , 1«— . 60"— . rt-
Pri morebitnem povtSenju se \mn daljši naročmlna doplača!!. Novi naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   9*ST P°
Na samo pismena naročila brez poslatve denaria st ne moramo ozirati.
Mala in orijentska antanta.
Dobro poučeni viri namigavajo že dalj časa, kako se Mussolini trudi, da bi nstvarila Mali antanti protiutež v orijentalski antanti Turčije, Bolgarske hi Albanije pod vrhovnim protektora* tom Italije.
Ali je taka antanta možna? — Bila bi nenaravna in z ozirom na imperija« Bstičke težnje Italije naravnost ne* možna, ako bi naša država umela svojo nalogo in važnost na Balkanu in v so* seščmi Orijenta, da ne rečem narav* nost v Orijentu.
Zveza imenovanih držav je nena* ravna, italijanski imperijalizem ne mo* rc biti prijeten nobeni teh držav, ako jih ne združi edino le sovraštvo do nas« države. Toda Albanija se deset* krat premisli, predno zamenja dobre odnošaje z našo državo za sfrenske glasove Italije, ki je dokazano neza* nesljiv zaveznik. Ako se Italijani enkrat zagnezdijo v Albaniji, jih nikdar več ne spravijo ven. Turčija sploh nima nikakega interesa na napetih razmerah z Jugoslavijo, dočim jej je Italija ne* prijeten sosed v Dokanezu in v Mali Aziji.
Največ" nade sta vi J a jo Itafijarri v Bolgarijo, m tu je nekaj, kar nam mora dati mnogo misliti. Stare napete raz* mere med Srbi in Bolgari še iz časov Milanovih neumnosti morejo tu mnogo pokvariti. Žalostni prizori iz svetovne vojne so tako poostrili napeto razmerje med obema narodoma, da je sploh težko vsako še tako dobro mišljeno posredovanje, kar bi m£li izvršiti prav mi Slovenci.
Resnica je, da so SrT i strašno trpeli in da bi imeli poravnati z Bolgari težke račune, aH pogled v bodočnost, pogled okoli sebe in na naše sovražnike bi nas moral vse strezniti in opozoriti na vprašanje: Ali hočemo delati politiko preteklosti ali politiko bodoč* n o s 11. Hladen razum nam narekuje le politiko bodočnosti in dosledno temu, da moramo pozabiti vse, kar bi oviralo tako pametno politiko.
Takoj meseca januarja 191°. leta ao poslali Bolgari večjo deputacijo v Prago, da bi tam posredovali za dobre odnošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Pisec teh vrst sam je stanoval takrat v istem hotelu a bolgarsko deputacijo in je imel priliko ponovno govoriti s člani, med katerimi je bil dober znanec. Go* vorili smo prav odkritosrčno. Prizna* vali so, da se je zgodila Srbom silna krivica, ali rekli so, da je za to Kobur* žan dovolj kaznovan, a bolgarski narod da ne zr«luži kazni, da bi bilo absurdno misliti na kaznovanje enega naroda, Id je pripravljen, da da bratskemu srbske* mu narodu zadoščenje v vsaki obliki. Znano j , kako smo odklanjali vsak
poskus kakega zbližan j a, v listih je bilo nemogoče le približno prijazno pisati o kakem sporazumu z Bolgari Skoro enako smo se vedli nasproti Avstriji in nismo prav nič mislili na to, da se bo treba ogledati tudi po prijateljih, da s samimi sovražniki okrog sebe bo težko zage ^viti državi bodočnost. Tista nesrečna Makedonija je sporno jabol* ko med nami in v nesrečo obema drža* vama. Kdor pozna zgodovino Make* donije zadnjih petdeset let in tam vstvarjeni položaj prav vsled intenziv* nega dela Bolgarov polnih štirideset let, se ne bo čudil, da je danes prav ta Makedonija tako trda kost za Jugo* slavijo. Načrti pred balkansko vojno so bili drugačni m da se je tista vojna končala ugodneje, nego so si zavezniki sploh kdaj mislili, to je zdaj naša ne* sreča.
Italija računa na naš spor z Bol* garijo in hoče kovati iz tega bratomor* nega boja svoj kapital. In mi vsi skup smo tako kratkovidni, da dosledno podpiramo italijanske spletkari je in črne naklepe proti naši državi, proti nam Slovencem Se prav posebe. — Tudi sadnji spor radi poskušanega umora našega vojaškega delegata je prišel Italiji kakor nalašč. Vsak otrok mora vedeti, da so povzročitelji tega aten* tata le taki življi, ki hočejo zopet po* ostriti nasprotja med nami in Bolgari, in očitno je, da oficijelni krogi bolgar* ski niso pri tem nič udeleženi. Pa tudi nastop Mussolinija proti Grški z afero otoka Krfa nam ne sme biti za vzgled, zakaj ta dogodek Italiji ni koristil. Vsaka prenapeta struna poči. Zato mo* ramo odobravati stališče dr. Ninčića, ki Je v ministrskem svetu nasvet oval oprezno postopanje. Mnogi drugi so nasvetovali kar kanone in celo iz parlamenta smo čuli neverjetne gla* sove, da hočejo Ninčića napadati za* radi premilega postopanja z Bolgari. Vse to bi bila naravnost voda na Mus* solini j ev mlin in bi podpiralo misel — orijentalske antante.
Edina obrana proti taki nakani Mussolinijevi je: Ureditev naših odnosa j ev z Bolgarijo. Skrajni čas je, da se dovoljno zavedemo svo* jega položaja sredi tolikih sovražnikov in selo dvomljivih prijateljev, ki v slučaju potrebe ne bodo vredni piska* vega boba. Niti na Češkoslovaško se v slučaju nesreče ne bomo mogli zanašati m kam bi se še sicer mogli obrniti? Tu je potrebno popolno izmirjenje med srbskim in bolgarskim narodom. Po* trebna je poravnava, o kateri moremo reči, da hitra poravnava, pa bodi tudi manj ugodna nego si je marsikdo želi, je boljša nego dolga pravda med tema dvema sosednjima slovanskima naro*
doma. Meni se hudo zdi, da je mnogo krivde tudi na naši strani. Zato hitimo, dokler je še kaj časal
Pismo iz Prage.
Zasedanja zbornice in ekspozeja mm. dr. Beneša Jn Inž. Bečke. — Govori proti slovaškim luđakom in apel za skupno delovanje. — »Stankovlc* na Češkoslovaškem. — Odhod Branka LazarevJća.
9. novembra.
Jesensko zasedanje poslanske zbornice se je pričelo, kakor običajno, z vladnima ekspozejama zunanjega ministra dr. BeneŠa m finančnega ministra ing. Bečke.
Dr. Beneš se je v svojem govoru pečal s stvarmi preteklosti in je podal različna pojasnila s svojim poti, obiski m akcijami, katere je izvršil v poslednji dobi kakor rudi z izgledi za bodočnost. Obrazložil je svojo pot meseca julija v Francijo in Anglijo, sestanek Male antante v Sinajt ureditev češkoslovaških trgovskih stikov in zasedanje Društva narodov, nadalje pa je predočil stališče in razmerje naše republike do Madžarske in Poljske, s katerih zastopniki pride v kratkem do pogajanj o stabilizaciji odnošajev med obema državama. Kar se tiče Francije, je izjavil, da se je o obliki našega političnega sodelovanja z njo tokrat razpravljalo tntirnnej^e in si-stematičneiše ter da bo mogoCe v najkrajšem času dati tema trdnejšo obliko. Glede Nemčije je proglasil našo nevtralnost in mi se ne bomo vmešavali v tamkajšnje zadeve, pa naj zavzamejo lice kake akcije z desnice ali levice. Današnjo desorganizacijo v Nemčiji smatra za vrhunec krize in nu<li, da ako ima Nemčija plačati, kar mora plačati, bo potreba spočetka poskočiti ji na pomoč, kakor se je zgodilo z Av^triio in Madžarsko. Bavil se je rudi z nalogo in ciljem poslednje poti prezidenta Masarvka v inozemstvo, ki je pokazala, da si je naša država po petletnem trajanju pridobila v družbi držav in narodov svoje častno mesto. Ves njegov ekspoze je izzvenel za politiko miru. konsolidacije in dela.
Finančni minister Bečka je predložil proračun za leto 1924, spremljajoč ga s poročilom, ki dokazuje nadal'ujočo se konsolidacijo naše države, katera se polagoma bliža k zdravemu m normalnemu gospodarstvu. Na proračunu se nožna, da minister Bečka pazno sledi Rašinovemn vzgledu tn uresničuje po njem sprejeta načela. Pripomnil je, da je bilo varčevanje vodilna ideja za vso vlado in k njej se je pridružil trud. da se spravijo izdatki v sklad s prejemki. Vsi drž. izdatki I. 1924 znašaio 16 993,976.9«"16 Kč, vsi prejemki 16 391.233 95! Kč, tako da je deficita 602.683314 Kč. Napram proračunu za letošnie leto pomeni to prihranek 4.647 mflj.. t. j. 18 in pol od-
stotka. Proračun je bil izročen v razpravo proračunskemu odseku.
Razgovoru o ekspozeju ministra dr. Beneša so bili posvečeni trije dnevi, v katerih Je nastopila dolga vrsta govornikov. NajodličnejŠa sta bila dr. Derer in dr. Kramar. Govor poslanca dr. Dererja je bil naperjen proti avtonomističnemu prizadevanju ludakov, katerim je očital, kaj vse uganjajo s svojim ljudstvom s pomočjo oseb, kakor je Tuka. in obširno razjasnil, kako bi bila gospodarska avtonomija Slovaški samo na škodo. — Poslanec dr. Kramaf se je oziral v glavnem na francosko-nemško razmerje in slovaške zadeve, pri čemer je ostro polemiziral z Nemci dr. Kreibichem (komunist), dr. Czechom (sodjalni demokrat), dr. Lodgmanom in dr. Kafko. Na ludake se je obračal s toplimi apeli kot mož, kateremu leži na srcu blagor Slovakov in kateri želi, da bi došlo do sprave s slovaškimi secesijonisti in do skupnega dela za dobrobit našega naroda in države. Po odobritvi dr. Bencševega ekspozeja je bila zbornica odgođena do 13. t. m.
Pravo triumfalno pot se lahko imenuje   prihod   beogradskega pevskega
društva »Stankovlć« v nasb republiko. V Pragi se je mudil s> Stankovi prve dni novembra s svojim predsednikom Bran. Nušičem in dirigentom St. Brtric-kim kot gost češkoslovaško pevska zveze. Umetniška produkcija te dobila soglasno prizranje pri naši glasbeni kritiki, v občinstvu pa je Izzvala odkritosrčno navdušenje. Na?a 'avnost je posvetila gostom najvljudnejšo pozornost Prirejena je bila njim v čast tudi recepcija pri prezidentu na gradu. Posebno prisrčno jih je sprejela češkoslovaška jugoslnvenska liga. v katere prostorih je pozdravil goste minister dr. Hodža ta izročil imenom Lige »Stankovifttu spominski medaljon. Fnakega navdušenega sprejema so bili deležni jugoslovenskl pevci v Plznu, Pardubicih, Kial Hraticu in v Bmu.
Te dni je zapustil Prago jugoslov. eharge d'affaires Branko Lazare vlč, katerega odkritosrčno delovanje za zveza med našima državama ]e naša javnost priznavala, kar se je pokazalo najlepše pri njegovem odhodu v praških dnevnikih, ki so mn izrekH za to toplo zahvalo in se je obžaloval njegov odhodi,
J. K. S.
Italijanska avijatika.
Mussoflnijeva Italija hoče bitt docela oborožena in pripravljena za vojno. Redna armada je potisnjena v vojašnice m na vežbaJišča ter ima po Mussolinl-jevi volji misliti samo na svojo nalogo na bodočem bojnem polju. Mornarica se izpopolnjuje po vsej potrebi. Ta armad-no-mornariška sila je prva. Druga je fašistovska milica. Fašisti so organizirani po vojaslco in pri zadnjih manifestacijah povodom proslave obletnice rimskega pohoda so mladi bojevniki ponosno dvigali svoje puške kvišku in jih name rjali t »a proti jadranskemu bregu. Organizacija je tu za vsak, po Mussolini-Jevem mnenju, potreben nastop v notranjosti pa tudi v zunanjosti. Kako se je to po italijanskih mesrih pred par drevi s poudarkom raglašalo! Ti dve bojni sili sta urejeni. Sedaj treba razviti avratiko. To bo tretja bojna sila in Mussolml bo potem s svojim oboroževanjem Italije menda pri koncu.
Ves čas mamfestacijskih govorov povodom bučne proslave faŠistov-ske obletnice je opozarjal Mussolini italijansko javnost na potrebo močnega zrakoplovstva v bodočnosti. Pri odlikovanju nekega avijatika je Imel govor, poln naigorečnejšega navdušenja za ta cilj.
Mussolini je rekel: »Kot človek se lahko udaiam sanjam in iluzi'am, kot načelnik vlade z ogromno odgovornostjo za obstoj, za neodvisnost, za svobodo in dobrobit italijanskega ljudstva pa sem primoran, da ne verujem v splošni in še ne popolni mir. Ne vem. ali bo
bodoča vojna izključno zračna aH po-zemska aH pomorska. Zame zadoiča, da razmišljam o tem, kaj delajo drugi. Ako se drugi oborožujejo na nebu, to moramo tudi mi oboroževati na nebu. Tekom vojne se je ftarijanska avtjartka povspela do vrhunca junaštva. Te tradicije so še nedotaknjene v dull vseh avijatikov. 31. oktobra sem prisostvoval v ' Rimu velikanskemu prizoru £ ogromnim vriskom, kakršnega Še nisem videl. 300 aeroplanov je rezalo nebo nad mestom skozi dvo uri brez najmanjšega incidenta. Prihodnje leto bo njihovo število potrojeno. Obvezani smo na močno avfjatično poHtfko. Zadošča, ako pog'edamo na zemfiev!d, da vidimo, kako Itafrja ne bo imela nikdar zadostnega števila aercplanov za svojo obrambo.*
V Rimu je bil te dni v »Orand hotelu« banket v čast MussoHniju in Flnzl-ju, ki veljata za avijatična rekonstruk-torja. Zbranih je bilo 2^0 aviiatikov. Seveda se je ob tej priliki mnogo govorilo. Mercanti, predsednik »Aerco Cluba<, je rekel, da je dosedanji avijatičm program real'zfran, ker je pripravljenih 700 letal in med temi je iz gotovi lenih že *&0. Treba pa mi^Hti, da drugod letajo 4/>0 kilometrov na uro v višini- 11.000 metrov, drugod ieta na 5000 km ht 315 ur brez pristanka. Predsednik je obljubil, da sc število letal prihodke leto potro ji Toda kaj bo to za obrambo do Fm?a, ampak odprtih mest, kakor to Benetke. Mila«, Turta Itd.? 350 letal! Tudi ako bi jih imel! trikrat več, tako
Claude Farrere — prevel Miran Jarct
Miziranci.
Roman.
65
Sen d sta mu bffl kar ledeno mrzfl. Najbrž se Je vez med njegovim telesom in dvojnikom podaljšala, kajti zdaj se je videl Iz večje razdalje m manjšega. In nejasno je začutil, da se ta vez rahla: ukazi misleče snovi so zelo počasi prihajali do mi51c. Nafi-koval je r>obite^irm stroju, ki le nerad uboga hi se dolgo drdra, predno se nstavi aH pa požene v tek. Njegovo astralno mišljenje, ki se je oprostilo organskega živčevja, je postalo nenavadno jasno: z neverjetno živahnostjo je brzelo od mlsH do misli in se z bliskovito naglico pa brez vidne vezi dotaknilo tisoče in tisoče najbolj oddaljenih in nasprotujočih si stvari. Tako sanjajo tudi kadilci opija. V sponiin mu te šinila Že pozabljena slika: podoba Helene Liserone, ki mu je v nekem prepiru pljunila v obraz: »Će bi vas človek udaril, bi zaušnic niti na čutih,« in z dvignjeno roko ga je usekala po lldh; zame, prav me m čutil . . .
Zašepetal je: »Neumnost sem napravil!« Moi Bog, s kako težavo je vrtu stopala pri kolenu! Ostro se je ocrl aolnce, ki se je nagibalo v saton. Bilo je že posno, prepozno. Ko je povesti oslepele oc\ je zagledal pred seboj vfločo se cesto, ki je bila mračna kot predor — kot predoT, ki nima nobenega tehoda. Zdrsnil je notri kakor brez volje, in tudi
njegovo žtvljenje, njegovo nesmiselno življenje je zdrsnilo v čml rov. ki je bil poln pošasti in prikazni. Ničesar ni videl večl Z obupnim naporom je počasi razpršil onesvestico. Spet Je zagledal cesto, grmičevje, grobove, krvaveč prah in — škofov grob. ki je bil tako bflzu in tako groeeč. Mrzel pot je oblival prividcu čelo. Ta pa se Je še vedno z muko m mujo pritiskal na okorna stopala In je bil prepričan, da mu odleže koj, ko bo fmel za seboj grob, oni strašni grob. Toda švigali je že mimo njega; zdaj je zavil na ovinek. Izza ovinka ja zelo hitro drdra-la kočija-Viktorija, v katero sta bila vprežena dva Avstralca. Mevfl se-je umaknil na desno fn se ozrl v voz: bila sta konja gospe Malaiseve. Prav ona je bila, sama je sedela v vozu; ko ga je sagledala, je zanlčljivo okrenlla glavo proč.
... Trinajst ur preje se Je bal na tem kraju po-javila priakzen . . .
Me" vilu se je saadešo, da se mn Je krmilni drog lahno obrnil od desne proti levi, čeprav ni niti trenil z rokami Jasno pa je bilo. da se je drog okrenil. Drdrajoča Viktorija pa Je bila komaj še deset korakov od nJega; takoj mora usmeriti kolo v drugo stran in skloniti telo na levo. Mevfl je poizkusil.
Mišice so se mn obotavljale. Kako ntrndljrvo Je bHo to krmarenje. Dres dvoma as mu je na levo stran obesilo   skrivnostno breme, ki Js vsa stroj
zahrbtno pognalo v nesrečo, v smrt.
Mevil se je upiral in protlvfl .., dolge pol minute.
Toda, čemu? Bil je tako truden, truden! ... Ali bi ne bilo najbolj preprosto. Če bi se odpočil kar tu. na tem rdečem prahu. Roke so omagale. Kolo je zletelo pod konje, ki so prepozno poskočili nazaj. Z lahnim sunkom je Švignila kočija čez telo.
Iztrgal se je čuden, zastoku podoben krik. Gospa Malaiseva je planila iz kočije, še predno je za vajeti držeči se sais ustavil konja. Ravmond Mevfl je ležal na hrbtu, reke je Imel prekrižane, oči pa Široko razprte. Prašno kolo je po njegovi beli obleki začrtalo veliko rdečo progo od glečnjev do ramen. Smrt mu je milostno obvarovala obraz, po katerem se je že razlivala naftlšja tn najvišja lepota. Gospa Malaiseva je pritekla, pokleknila in ga je v največji razburjenosti prijela za mrtvo glavo. Le oči so se še nekoliko zgibale. usrnlee so se zokrog-Ifle v poljub — v rdeč in vroč poljub, kajti iz ust je kapljala kri; — m to je bilo vse; srce je prenehalo biti, zavesa vek Je pregmila oči.
Čuvaj grobnice Je prišel 1« svoje hiše. S saisom sta nanesla telo pod mausolej. Gospa Malaiseva je molče vzela svojo ruto in z njo pregrnila mrtvacu obličje. Izpod batista je zasojflo rdeče, ki Je označavalo krvaveče ustnice.
Gospa Malaiseva se Je sklonila In pritisnila na rdečo nšo nežen poljub sočutja, morda tudi ljube sni ...
Nato pa Je vsa razburjena odira: tn vonj njenega poljuba je izpuhtel na ustnih mrliča. Ravmond Mevfl je bil mrzel in trd — vsiel je v večen pokoj.
XXXIL
Ulica Nernezis je bila tflia In temna: anamskl m japonski lupanarji še niso odprti svojih vrat In niso Še prižgali svetiljk z bambusovim oljem: bila je šele osma ura. Po tlaku so odmevali Flercevl koraki. Na duri je potrkalo Torralovo kladivce.
Sam Torral je hitro odprl. V roki Je držal sve-tiljko. ki je osvetlila posetnikov obraz. Odšel je pred Fierceom v kadilnico. Fierce ja vstopU s težkimi koraki kakor premagan vojak.
Torral je postavil svetlljko na tla. Kadflaiea je bila prazna: tu ni bilo več ne žimnie, ne blaz«, ne pip; samo tri bele stene, nn zadnji pa je visela črna deska ki je s svojimi krednimi napisi sličila nagrobniku.
Luč je jarka padala na tla. Torral je opazil, da ima Fierce blatne čevlje, na hlačah pa rdsče madeže.
»Odkod prihajaš? Kaj te ja zaneslo ob tej ari sem?«
Govoril je a ©mirno in odsekano.
Fierce Je grebel po svojem spominu, pa se ni domislil. Da, kaj naj sploh počenja tu?   AH na govorita o njegovi bolesti da bi ga sprostrlo in razgibalo? Četna, taj je Kak vte končano. Ni imel ne beeed, n« poeuma.
Naslonil se Je na steno. Torral je ikuSal odgo-netiti njegov molk m je zapičfl svoj pogled v njegove motne oči, a zgibal je t rameni ter z reka Dokazal na prazno soba
k
Stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD«,   d n e 13 novembra 192*.
sev 259.
število še ne bo zadostno za zgradbo izključno vojaške mase, ki mora voditi svojo poseftno vojno in mora bili razdeljena na vse strani. Pa ako gradimo na ta način svojo zračno armado, ne smemo pozabiti na pomožno avijatiko za vojsko in za mornarico, ki Jo potrebujeta za svoje udejstvovanje. Pa potem, ko smo mislili na svojo pomožno avijatiko, ostane otvorjen Se vedno najtežji problem glede avijatike z ozirom na obrambo narodnega življenja. Zavarovati moramo graditelja, delavca, poljedelca, železničarja, pomorščaka, av-tomobilista. Kaj bo z njimi, -ako se ne raztegnejo nad njimi pokroviteljske peruti obrambne avijatike? To Je velik problem, eminenten, ako pogledamo na dolgost naših bregov in se ozremo na potrebo zajamčenega rednega toka narodnega življenja, srčnega utripanja naša dežele v vojnem času.
Mussoliniju so pripeli avija'tfno kolajno, nato pa je vstal in govoril* »Vsi poznate žalostno zgodovino avijatične demobilizacije, izvršene v nesrečnih letih 1919—1920. Bile so osebe, ki niso hotele več videti nobenega letala tn niso hotele ničesar slišati o njih. Mi pa smo napravili konec tej nizki, razkro-jevalni in samomorilni ideologiji Leta 1919—1920 ni bilo več avijatike, nastopni d ve leti malo, da nes pa je. To ni morda francoska avijatika. n! morda angleška, toda nahajamo se na dobri potU ki nas privede, če že ne do enakosti, pa gotovo do odnošafev, k! bodo nam dopuščali, da se postavimo po robu vsakemu dogodku. Sem popoln optimist glede bodočnosti italijanske avlia-tlke. Upam, da se dvignemo rapid.o na enakost z drugimi narodL Izjavljam, da ako so drugi narodi boli pripravljen? z vojaškega stališča, nI noben narod v sedanjem trenutku bolj pripravljen nego naš na preizkušnje, ki se izkažejo neiz-
ogibne. Vsi dobri državljani morajo s globokim čustvovanjem zasledovati razvoj trobojne peruti. Tri leta Je bila pregnana z našega obzorja, sedaj pa je znova poletela kvišku in nikdar več ne bo zlomljena, V to se obvezujem svečano kot avijatik in kot načelnik italijanske vlade.«
Mussolini hvali ob vsaki priliki armado, o kateri mora italijansko ljudstvo misliti, da je res sijajno zmagala pri Vit-toriu Venetu in tako kar najizdatnejše pripomogla k srečnemu izidu svetovne vojne. Velike slavospeve Je pel Mussolini svojim fašistom ob obletnici. Nujno jih potrebuje za izvrševanje svojih načrtov. Sedaj je Mussolini ves zaverovan v letala in dan na dan proslavlja svoie avijatike. Italija porabi prihodnja leta ogromne vsote za zgradbo raznovrstnih zrakoplovov. Bojni duh preveva Mus-solinijevo Italijo, in ta duh povzroča v trenotkih govore, ki prav jasno kažejo, kam meri in kaj zasleduje italijansko pezemsko. pomorsko in zračno oboroževanje. Tudi na omenjenem banketu so gledali proti našemu jadranskemu bregu in mislili na napade nanj in na napade na italijanski breg in italijanska mesta z naše strani. V Rimu je ob koncu faši-stovske proslave uprizoril napad po noči na mesto, da je predočil prebivalstvu, kako bi bilo, ako bi prihrul sovražnik z letali z onega brega in bi bombardiral Rim. In cela vrsta obrežnih mest je še v vse drugačni nevarnosti! Take in slične bome misli roji'o Mussoliniju po glavi. Prvovrstni militarist je postal in se postavlja tako v nasprotje z vsemi velikimi evropskimi faktorji, ki delajo za mir. S tako Italijo se ne spo-razumemo nikdar! Seveda ni treba misliti, da bi se Jugoslovenl baš tresli pred Mussolinijevim oboroževanjem, katero morda kaže, da se v Italiji bolj boje nas, kakor pa mi njih!
Telelcusha In brzoiauna poročila
Resolucije Zveze uradniških organizacij.
Temeljne zahteve uradništva.
— Beograd, 12. novembra. (Izv.) Centralni odbor Zveze uradniških organizacij je imel včeraj ves dan plenarno sejo, na kateri so bile sestavljene zadevne resolucije glede uradniškega zakona in naredbe o razvrstitvi uradnikov. Predsednik dr. Mika J o v a n o -v i ć je ob 9. dopoldne otvoril plenarno sejo, kratko reasumirajoč glavne zahteve uradnikov in državnih nameščencev. Smatra, da nobena vlada ne more biti tol&o Indolentna, da bi ne upoštevala upravičenih zahtev uradnikov. Dr. Jovanovič je v daljšem govoru navajal vse spreminjevalne pripombe k razvrstitve-Ui naredbi, ki jih je sprejel redakcijski odbor. Nastala je daljša živahna debata, ki je tra'ala do 13. popoldne. Seja se je nadaljevala popoldne ob 16. in trajala skoraj 2 url. Ob 17. popoldne je seja soglasno sprejela resolucijo, ki se ima danes izročiti s spreminjevalnimi pripombami vladi, posebno pa ministru pravde dr. Pericu. Resolucija med drugim veli:
»Po tri dni trajajoči debati konstatira konierenca Zveze uradniških organizacij, da novi uradniški zakon v nika-kem ozira ne more zadovoljiti gmotnega stanja državnih uradnikov in nameščencev in da Je naredba o razvrstitvi uradnikov v kategorije In skupine izzvala ogromno nezadovoljstvo vseh strok ta kategorij državnega uradnlštva.
Zaradi tega konierenca med drugim zahteva od kraljeve vlade izplačilo na račun draglnjsklh doklad in pristojbin v smislu novega zakona celokupno eno-
GIBANJE MAKEDONSKIH KOMITAŠEV,
«*> Beograd, 12. novembra (Izv.) Po poročilih iz Tirane je tja prispel bolgarski general Protogerov v posebni misiji. General Protogerov bo skušal doseči sporazuma glede akcije makedonskih komitašev. Obenem ima prevzeti večjo množino orožia in municije, poslane komita s>m iz Ttalije.
mesečno plačo fz kredita 200 milijonov dinarjev, določenega za to v dvanajstl-nah. Izplačilo te vsote se hna Izvršiti takoj. Draglniske dokfade Imajo ostat! uradništvu, soprogam državnih uradnikov, zvanlčnikom in s'ugam. Upokojencem se ima:o zvišat* draglntske doktade za 100 odstokov, veljavno od 1. oktobra dalje. Kronske pokojnine se Imajo spremenit! v dinarje. Naredba o razvrstitvi uradnikov se Ima spopolnUl In spremeniti v duhu spremljevalnih predlogov, ki jih je sestavfl odbor konference Zveze državnth uradnikov. Členi 234, 239, 240 in 246 se imaio potom finančnega zakona za leto 1923—24 spremeniti. Zakon o pobijanju draginje se ima najod-ločnejŠe izvajati in se imajo v dotično strokovno komisijo pozvati zastopniki uradniških organizacij. Resoluciji sta bili predloženi od posebnega odbora.
Plenarna seja je sklenila dalje, da se ima resolucija danes dopoldne izročiti kraljevi vladi, v prvi vrsti ministru pravde, za slučaj, da se tu ne doseže zaželjenega uspeha, ministrskemu predsedniku in v skrajnem slučaiu ima plenarni odbor Zveze uradniških organizacij zaprositi za avdijenco pri kralju.
Dalje izroči deputacija spomenico finančnemu ministru, v kolikor gre za finančno vprašanje državnega uradnlštva. V deputacijo so b;v\ delegirani: Mihajlo AntonoY&5, dr. M'ka Jovanovič Tomo Jovanovič, Voja Ojurlšić, Makso Liffeg. D?uVr,v$č> Popovič, dr. Maruzz! in Milan BUber.
Vesti iz Italije.
Kraljev rojstni dan. — Italijanski trgov §k: stiki z Rusijo. — Škof ponesrečil. *— Proti vinskemu davku v Istru — Odgovor nemškim ~~atercm.
— Rim, 11. nov. (Izv.) Kraljev rojstni dan se je praznoval slovesno po vsej državi. Mussolini je poslal kralju imelom vlade prisrčne čestitke, izražajoč nu vdanost vlade, Tci je najboljši tolmač iuše italijanskega naroda.
— Rim, 11. nov. (Izv.) Ttalija pričakuje najugodnejših trgovskih stikov z Rusijo. Mussolini je sprejel inž. Gavaz-dja, ki je bil z Inž. Tosijem in računskim izvedencem Marinettijem v Rusiji. Dbrazložili so mu, da zasluži Rusija z gospodarsko - trgovske strani največjo >ozornost. ker se po eni strani tja lah-io proda mnogo italijanskih industrijskih izdelkov, po drugi pa bi dobivala iz Rusije surovine, katerih Italija nima in Hi mora sedaj od drugih dežel drago cupovati. Treba pa naglo delati, sicer >bvladate Rusijo Anglija ln Švedska, frussolini je^bljubi^vjadng gompj^
— Jakin, 11. nov. (Izv.) V Recana-tih se je ponesrečil loretanski škof An-dreoli. Na vrtu palače je ogledoval dela za globok vodn:ak. pri tem mu je spodrsnilo na deskah in škof je padel kakih 12 m globoko. Bil je takoj mrtev.
— Rim, 11. nov. (Izv.) Proti nezmernemu vinskemu davku, ki ubija gospodarstvo Istrskega vinogradnika (kakor tudi vinogradnika vse Julijske Krajine), je podal posl. Pesante na vlado vprašanje, ali b! ne kazalo za letos znižati ta davek, in sicer znatno vsled vinogradniške krize in g?ede na nizko alkoholno gradacijo istrskega vina,
— Rim, 11. nov. (Tzv.) Na brzojavko, ki jo je odposlal odbor nemških mater v Bocnu kraljici Jeleni glede uvedbe italijanskega učnega jezika v nemške ljudske šole, je sledil odgovor, kateri potrjuje prejem brzojavke in naznanja, da je bila brzojavka po nalogu kraljice izročena ministrskemu predsedniku.
REVOLUCIJONARNO GIBANJI! NA GRŠKEM.
— Atene, 11. novembra (Izv.) Republikanska stranka Je skenila, da ustavnim potom nadaljuje borbo za ustanovitev grške republike. Ljudsko glasovanje o republiki se ima izvršiti Se le po končanih volitvah v narodno skupščino, Id so določena za 1. decembra ti. Republikanska stranka pa že sedaj poziva kralja, da se umakne. General Kondflis je izjavil, da Je treba proglasiti republiko zato, da se zadosti užaljeni Franciji. Splošno prevladuje as Grškem prepričanje, da se morajo vse mate držali kolikor Joliko. nasloniti aa Francijo.
UREDITEV CERKVENE JU- J RISDIKCUE V JUGOSLAVIJI-
— Beograd, 12. novembra. (Izv.) Po poročilu našega poslanika dr. Smodlake je Vatikan odobril in sprejel zahteve naše vlade glede ureditve teritorijalne cerkvene Jurisdikcije. Kraji, ki so do sedaj spadali pod jurisdikcijo škofij, nahajajoč ih se izven ozemlja naše kraljevine j na Madžarskem, v Avstriji in v Italiji, pridejo pod jugoslovenske škofije. V prvi vrsti gre za kraje v Sloveniji, Prek-murju. Bački, Baranji Banatu in v Slavoniji. Frančiškanska samostana v Vojvodini se pridelita zagrebški frančiškanski provinciji.
• Povrafek nemškega prestolonaslednika v Nemčijo.
— Berlin. 11. novembra (Tzv.) Nemški presto'onaslcdnlk Friderik Viljem je danes ob 16. prekoračfl nizozemsko nerrško mejo. Obiska! Je takoj nekejra nemSke^a aristokrata v Llnebunru. Spremljala sta za njecov adiutant In slura.
— Pariz. 11. novembra (Izv.) Francoski Usti poloficljozno javljajo, da je po^la-niška konferenca sklenila, da se Ima nem- j škl  prestolonaslednik  interniraU   na   otoku | Sv. Helene.
— Pariz. II. novembra (Tzv.) Prsnco-ska vlada ie prejela od svojega poslanika v Haagu obvesMo, da je včeraj izročil sklepe poslanike konference o prepovedi povratka nem?keza prestolonaslednika ho-landski vladi !n da je dobil v runan'em ministrstvu odjovor, da le nemški prestolonaslednik že odpotoval iz Ho'andske. V zunan'em ministrstvu glede odpotovanja prestolonasiedn?ka izjavljajo, da Je to stvar vseh zaveznikov.
Položaj v Nemčiji.
Splošen mir. — Demonstracije v Monakovem.
— M ona ko vo, 11. novembra (Izv.) Snoč! je prišlo do demonstracij, ki jih je pozneje udušfla državna bramba. V središču mesta se je zbrala večja skupina moških In ženskih, ki *e vzklikala vod'telfu mcVjema Jlstrrv Hitlerju m demonstrirala PToti državnemu komisarju dr. von Kahru. Demonstracije so bfle posebno živahne pred Odeonom. Deželna polfcija sprva ni mogla preprečit' demonstracij, kar se je šele posrečilo oddelkom državne brambe. Vojaštvo je postavilo na ulico strojnice tn nasadilo bajonete. Množica, ko Je zagledala strojnice, je zbežala v divjem beru na vse strani.
— Berlin, 11. novembra (Tzv.) Vlada je sklenila porabiti najstroža sredstva proti zaoočeti stavki tlpo*rrafov. Vin da skuša stavko preprečiti radi tiskanja bankovcev. Dne 15 tm se Ima Izdati prva enTsfja nove rentne marke. General von Seckt je irda' najstrožje naredhe In je dobil od vlade nalog, da pozove vse uslužbence državne tiskarne na delo. Stavkujo-čl tipografi tiskarne, ki tiska novčanice, imajo jutri na ukaz generala v. Seckta ob 7. zjutraj prit! na delo. Kormin'«ti skušajo Izrabiti to priliko na ta na-čin, da Izzovejo generalno stavko delavstva vseh kategorij ln strok.
juliiska krajina.
POT DEVINSKEGA DEKANA V RIM.
Od S. s. Ivana šiolfa,   dekana v Devino, je dobila tržaška »Edinost« to-le pismo:
Devin, dne 5. nov. 1923.
Slavno uredništvo! Vem, da je bila slovenska javnost užaljena,   ko je slišala, da sem šel v Rim v trenutku, ko sta dva vlndna odloka, nam- j reč o dvojezičnosti časopisov in o šolski | reformi, Slovence vznemirjala. Ko sem pa slišal od merodajnlh krogov, da bom imel priložnost pri najvišji vladni instanci razo-deti želje našega ljudstva, — dasi nisem bfl v to poklican od slovenskih politikov, — sem premagal vse pomisleke. In ko sem bil ponovno pozvan, naj se udeležim rimskih slavnosti, sem šel v družbi županov In drugih   zastopnikov   kraškega slovenskega ljudstva v — Rim.
Dnt 31. okt. 1923, približno ob 5. url popoldne, v prostorih starodavnega »Ko-loscja«, je bila slovenska delegacija slovesno sprejeta od g. ministrskega predsednika, ki Je vsakega posebej pozdrav« In mu vljudno dal roko.
Ko je pa Prišel do g. Ivana Stolfa. dekana v Devinu, ga ie ta naprosil, naj mu dovoli nekoliko besed izpregovorirl v Imenu zastopnikov kraškega slovenskega ljudstva.
O. Mussolini je rekel: »Dovolim in hočem poslušatic G. Ivan Stolfa je začel takole — govoriti: »Prišli smo, Ekscelenca, da ae Vam slovesno, zahvalimo radi odloka, s katerim ste preklicali naredbo naše deželne v4ade v zadevi dvojezičnosti slovenskega časopisja. Dalje Vas lepo prosimo da blagovolite na vse načine pospeševati likvidacijo bi irlačtlo vojne odškodnfr ■e. Umestno bf bilo, Ekscelenca, da se od* loži Izterjanje davkov In drugih doklad, dokler se temeljito ne Izboljša položaj našega revnega, od vojnih dogodkov hudo prizadetega ljudstva.
Zdaj pa pridem, Ekscelenca, na drugo težko vprašanje.   Vem,   da se italijanska vlada strogo drži principa, da Je hreba vso upravo preurediti v smislu enotnega načrta, kakor pravi v verskem ozlru sv. apostol Pavet, da ia I« »en Bog. ena veri in en krst«, vendar s ozirom na krai, kjer st nahajamo, s ozirom na čut enakopravnosti tn  znane  Italijanske velikodušnosti, smemo trdno pričakovati in vdanostni prosimo, naj se šolska reforma spremeni vsaj en j v toliko, d« bo učenec aro da vrši ljudsko ža- i šolo, Poleg italijanskega Jezika popolnoma i ebliadaj Judi sjoj matcrin-ilojcn&kt Jezila
In ako se to zg*xl», Ckscelenca, nam ne bodo mogli ^ečl naš luspraM.V- da <ino 51! v Rim izdajat naše si^venste pravice ii> tudi proti Italiji se ne bo mogsl v tem ozlru Izpodtlkat; noben sovražnik, bodisi v mejah italijanskega kra ^stva bodisi >u-naj njih. Ako se usodi -p-nvlćenim Žel ara zgoraj navedenim. bod'te prsp:!*; Ekscelenca, da bedo r.e samo Kraše\ch ampak vsi Slovenci, naši Italija-:«.«! državljani, bolj zvesti in vdani novi italijanski domovini, nego so bili bivši vladavini, ki je bila itak na c'usu, da nas sovraži.
Trdno upamo, da Italija, dežela prostosti in kulture, ne bo z nami ravnala kot mačeha, ampak kot prava mati«.
G. ministrski predsednik je nato odgovoril: »Italija zasluži, da se Jo spoštuje, in bodite uverjeni, da vas bomo spoštovali kot državljane«.
Prosim, da ta dopis objavijo vsi slovenski časopisi.
Z odličnim spoštovanjem!
Ivan štolfa, dekan. ★     * *
_ Trije jugoslovcrskl listi pod obtožbo. Proti listom ^^d:nost«, »Istarska Riječ« in »Učiteljski list« je uvedeno kazensko postopanje, in sicer proti »Edinosti« zaradi ccie vrste člankov, v katerih je baje javno zasramovala ustavna naprave države in ščuva'a slovensko prebivaistvo k nepokorščini napram zakonu ministra Gentile o pretiredbi š I v novih pokra'1'"?h. Po zac'n;i amnestiji so taki »pregreski« odpuščeni, ali za Slovence fašiste vska amnestija ne velja* Pričeto ob to.' svan g j t: z c; venskih listov pomeni nadaljevanje namena, da st inzoslovensko časopisje v Julijski Krajini ubije. Dvojezičnost je odpravljena, sedaj na je nastopila sodnija-na pobudo politične oblasti proti jugoslovensMm listom. Tiskovna svoboda, ki jo uživao drufiri listi, je za Jujroslovcne uki^ena. Ali poskrbi se potrebno, da se postavi v pravo luč tudi ta gonja proti J::zn-siovenom.
Politične vesti.
= Nov velik! župan — Hrvat? Iz
Beograda nam poročajo: V vrstah radikalnih poslancev se mn^so rar o vprašanju, kdo bodi imenovan za novega velikega župana v Ljubljani. Mnogi politiki se nagibaio k nazoru, ki ga je nekdo sprožil v »Balkanu«, da bi bilo morda najbolje, ako bi bil za velikega župana v Liublani imenovan — kak Hrvat Beležimo to vest kot kronl-čarjL
= Kdo bo naslednik Nikole Paštfa?
O tem vprašanju često razpravljajo beogradski listi. Saj je naravno, ker je ministrski predsednik že zelo v letih in se mora računati s tem, da mu prej ali slej izdrkre vladno krmilo iz rok. V zvezi s smrtjo Stojana Protića, ki so ga splošno smatrali za Pašičevega naslednika, je to vprašanje postalo Še bolj ak-tuelno. Te dni so to vprašanje znova pokrepile beogradske »Novosti«, ki pravijo med drugim: »Po smrti Stojana Protlča ie izpraznjeno mesto PašiČeve-ga naslednika. Za to mesto so trije kandidati: Prvi kandidat je Ljuba J o v a -novic, predsednik narodne skupščine. Po svoji pameti po svoji umerjenostl, zlasti pa po idejah o nadaljni ureditvi države je on najresnejši kandidat za iz-
praznjeno mesto.
tcer  je  njega sam
Protič označil kot najbližjega njegovim ideam. Ljuba Jovanovič se je ob priliki letošnjih pogajanj z dr. Korošcem na Bledu izkazal v dveh ozirih — kot dober strankarski posredovalec, obenem pa tudi kot mož. s katerim se lahko pogaja . . . Zdi se, da se z njim strinja tudi Paš»o* sam . . . Ako bo imel g. Jovanovič dovolj krepke živce, pride vsekakor kot prvi v poštev za Pas'ićevega naslednika. Drugi kand-dat je Velizar J a n k o v i ć. On stoji blizu Pašiću po svojih nazorih c državi. On je za Veliko Srbijo, potem šele za vse drugo. On je na Sušaku Hrvat, na Jesenicah Slovenec, v Skoplju Makedonec. Njegove sanse so manjše, toda on zaupa na mlajše radikale, ki so istih nazorov, kakor on v materiialnem, moralnem in političnem oziru. Njegov položai je boljši v toliko, ker je v premoženjskem oziru zasiguran. dočim je Ljuba Jovanovič še prav tak siromak, kakršen je bil kot navaden profesor. Tretji kandidat je Laza M a r k o v i č. Pred svojo ostavko na portfelj ministra pravde je imel on največje šanse . . .« Kakršen je politični položaj sedaj, je čisto gotovo, da ima največ šans, da bo naslednik Nikole Pašića. ako le ta umrje ali se umakne iz političnega življenja, sedanji predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič. Ljuba Jovanovič je Izredno bister, spreten in izvežban politik s širokim obzorjem, katerega odlikuje tudi izredna marljivost in poštenost. Stranka, katero bo on vodil, bo z njim samo pridobila.
= Sedež ekutnenskega patrijarhata. Kakor je znano, so Turki zopet zagospodovali nad Carigradom. Ker se ekumenski patrijarh pod turško vlado ne čuti dovoli svobodnega, se je sprožila misel, da bi se sedež patriarhata premestil iz Carigrada. V kombinaciji so tri mesta: Solun. Atene in Jeruzalem. Ako bodo pri rešitvi tega vprašanja odločevale vse pravoslavne cerkve na Balkanu, t. j. grška, srbska, bolgarska in romunska, se najbrže določi Jeruzalem za sedež ekumenskega patrijarha.
= Razmejitev z Italijo. Včeraj dopoldne je imel zunanji minister dr. Nin-čič daljšo^ konferenco z generalom Da-skalovičem. šefom delegacije za razmejitev z Italijo. General Daskalovid ie podrobno poročal zunanjemu ministru o vseh še nerešenih razmejitvenih sporih.
= Smrt demokratskega polltlka. Odličen dalmatinski borec za jugoslo-vensko idejo je umrl v Kotoru. Preminul je gosp. Mato Padlmiri. bivši večletni kotorski načelnik in poslanec v dalmatinskem deželnem zboru, star 69 let. Nad trideset let je učiteljeval v Kotoru, na kar je bil šolski nadzornik v Dubrovniku. V političnem življenjeu Boke je igra! odlično vlogo. Leta 1902. je prišel v deželni zbor. Bil je goreč pristaš izmirjenja med Srbi in Hrvati, sodeloval je pri sestavi reške resolucije In se pozneje najkrepkeje potegoval za sporazum meji brati« Za časa njegovega
Županovanja v Kotoru sta b'li prvTKrat izvešeni skupno hrvatska in srbska tro-bornica. Ob izbruhu vojne je moral .*d-iti v Zader. Pri poklonitvi dalmatinskega deželnega odbora, v katerem je sodeloval po smrti Temasea. na Dunaju pred novim česanem, je imel priliko pritožiti se pri bivši cesarici Zitl zaradi preganjanja ljudstva v Boki. Posegel Je usperTin ljudstvo se je vrnilo. Di živel ja osvobojenje. no katerem je vedno koprnel in za katero je delal po vseh svojih močeh. Časten mu spomin'
—: Likvidacija pokrajinsko uprava v Posnl. Fmanino rr:nis;r«tvo jt zaključilo likvidacijo pokrajin5ke uprave it Bosno, y kolikor se tiče finančne stroke.
= Razmejitev z Romunijo. Podpisan bo te dni protokol o razme itvl med našo kraljevino in Romunsko. V na*-m imenu podpiše protokol zunanji minister dr. N i n č i ć in v imenu Romunske poslanik na našem dvoru E m a n d i. Protokol se nato predloži poslanLŠkl konferenci v Parizu.
= 247 milijard m 129 mmjonov dolarjev je požrla minula svetovna volna. Ce smatramo politiko kot sistematično delo za javni blagor, tedaj spoznamo, kako napačna je bila uporaba teh bajnih vsot, s katerimi bi se dalo postaviti sto-tlsoče hidroelektričnih central, podvojiti in potrojiti železniško omrežje celega sveta ter kultivirati b velikanskimi kanali celo Saharo.
= Proslava I600fetnlce prvega cerkvenega koncilja. Pravoslavna cerkev namerava slovesno praznovati 160^] -t-nico prvega cerkvenega koncilja v Nl-ceji. Te proslave se udeleže vse pravoslavne cerkve. V proslavo tega jubileja prirede leta 1925. kongres vseh pravoslavnih cerkev v Nlšu.
= O že omenjenem fašlstovskem načrtu za napad na Sušak piše »Primorski novi list«, da je bil te dni odkrit na Reki cel načrt, skovan zopet v Trstu, po katerem se namerava izvesti ekspedicija na SuŠak in še dalje do Bakra. Načrt je izdelal famozni Giunta, ki je bil nedavno postavljen za generalnega tajnika fašistovske stranke. BaŠ povodom odhoda Giunte v Rim je ta načrt prišel na dan in zan; vedo tudi že naše oblasti. Karakteristično je. da je ta načrt delo generalnega tainika Giunta in s polno pravico vprašamo, ali je mogoče, da bi Mussolini, šef vlade in stranke, ne vedel za ta načrt? Karakteristično je tudi. da so nedavno italijanski aeroplani nekoliko dni zaporedoma letali nad vzhodnim delom Sušaka, spuščajoč se zelo nizko in ogledujoč si posebno Martinščico. Ali ni to v zvezi s tem načrtom, ali naj smatrajo to morda le kot navadno provokacijo s strani Italijanov oz. s strani italijanskih čet na Reki, katerim poveliuie general Giardi-no? Izvršitev tega načrta Je prepustil Giunta povodom svojega odhoda v Rim svojemu nasledniku, in ta načrt pozna prav dobro tudi dr. Griffini, voditelj reških fašistov. Vse to pa nas ne vznemirja, ker dobro vemo, da vse take načrte kujejo fašisti samo zaradi tega, da sl vzdržujejo svoje pristaše, pri katerih se kaže že utrujenost zbog neprestanih praznih fraz. Ti načrti so odrejeni samo zato, da vzdržujejo sveti ogenj pri vernikih, o izvršitvi pa ne more biti niti govora, dokler ne pride inicijativa z višjega mesta. Ako bi ne bilo na Sušaku jugoslovenske vojske, bi se bile črne srajce morda že odločile za kak pohod, toda oni vedo. da v spopadu z našo vojsko bi padel marsikdo v njihovih vrstah, kar jih pa preveč ne mika. Značilno ie, da se taki načrti snujejo na Reki v trenutku, ko nas cela Italija prepričuje o svojih iskrenih namenih in željah po našem prijateljstvu in ko general Giardino trdi, da ima na Reki samo nalogo, vzdrževati red in mir.
Veliki lilrn sezifo 1923 14 od S. d« 11. I. del od 12. do 14. II. del
le želi mm Mm Mi
BIHO MATICA
stev.
»S L O V E N S K T   N A P O D« dne 13. novembra 1923.
Stran 3
Gospodarstvo.
—g   Tedenski   pregled Žitnega
r
Prosveta.
z viada'te   Repertoi* Narodnega gledališča
mesec obupna situacija, ki ji je vzrok pomanjkanja gotovine. Večina trgovcev je s krediti preveč angažirana pri detajlistih, ki neredno plačujejo svoje blago in so s tem večje tvrdke v neugodnem položaju, zlasti sedaj, ko deflacijska politika še nadalje traja. To stanje ie Povzročilo na trgu mnogo ponudbe, predvsem pšenice in koruze. Cene dnevno popuščajo. Radi lepe jeseni je stanje setve ugodno, vsled česar cene tudi padajo. Tudi v tem tednu je izostal ves izvoz in to navzlic temu, da se je banatska pšenica ab šlep Dunaj nudila po 5350—5800 aK, ameriška pa po 5600— 6000 aK. V Avstriji je istotako nastala stagnacija in so mnogi mlini ustavili obra-tovanjte. V splošnem so cene varirale sledeče: Moka se je v začetku tedna nudila po 330 Din in proti koncu po 320 Din, postavno baška postaja. Promet je bil omejen na mline. Slavonska in sremska pšenica ni došla na tržišče vsled cene<Še In boljše baške. V koruzi se je ponajveČ trgovalo novo b!Qgo. ki ie dobre kvalitete. Cena se je jrbnla okoli 225 D!n. Za staro koruzo je bilo mini povpraševanja in je notirala 240 —245 Din ter je bflo zaključeno nekoliko vagonov franko Zagreb po 280 Din. Slavonski oves je ostal pri istih cenah. baški pa je ceueiši in se nudi po 250 Din postavno tovorna postaja. Fižol je ostal zanemarjen, ker v inoremsivu ni zanj povpraševanja. Cena prepe:irar"a je 6.50—7 Din, pisanemu fižolu 4—4.25 D'n. Otrobi so bili zaključeni po 155 Din Pariteta Zagreb, pariteta Bačka po 130 Din. V«!ed popolnega deintere^ram'a trgovcev na borzi ta teden zagrebška borza sploh nI notirala robe.
—g Poročilo z žitnega trga. Cene so polagoma nazadovale. V Ljubljani se prodaja na debelo pšen. moka »0* Din 600. št. »3« Dm 475, »7« Din 325 pšen. otrobi debeli 190 ržena moka Din 500, koruzni zdrnb 450—500, oves domači Din 350. bački 300 koruza za mletev 325. Fižol ribničan In pre-pellčar se skupljuie po Din 600.
—g Trg z usnjem in surovimi kožami.
Od zndniega sporočila se je situacija na trgu surovih kož v toliko izpremenila. da so cene lahkih govejih kož nekaj popustile. Za težke goveje kože je še vedno živahno povpraševanje in jih primanjkuje. Za izdelano usnie je položaj povoljen. mora se pa pripoznati, da je vsled lepega jesenskega vremena v zadnjih 61h tednih konzutn precej zaostal in se kupčka nI mogla razvijati v toliki meri kakor bi bilo pričakovati v *em času. Danes stanejo goveje kože do -40 kg a Din 21.25—22.50 za k<r, nad 40 kg 25—26.25 za kg. telečje po 27.50 za kg. Cene usniu so sledeče: vaš podplati v polovicah, teški od Din 80 do 85 za kg, vaš podplati v polovicah, lahki od 70 do 75, 3 krat vloženi podplati (111 zoc) od 90 do r,5. kruponl od 105—110. notranjki od 55 do 60, vratovi od 50 do 55, okrajne (aferni) <~d 40 do 45 črne kravine In kipse od 100 đo 120, črne gladke teletine od 150 do 160, ~jave kravine in kipse od 105 do 125, rjave gladke teletine cd 155 do 165, boksteletine od 25 do 30 Din kvadr. Te cene veljalo pri večjemu odjemu in proti takojšnjemu plačilu.
— rr Čebelarsko društvo v Beo<rxa-đa. V Društvenem domu je bil včeraj ob 9. dopoldne otvorjen občni zbor srb-5ke<ra društva čebelariev. Zbor je otvo-il predsednik Pera Todorović in jra je pozdravil v imenu vlade načelnik poljedelskega ministrstva Stojkovič. Društvo je sprejelo nekatere spremembe pravil in je občni zbor sklenil, da razširi svojo o^rmizr.ciio na vse kraie države.
—g Finančna delegac*|a objavlja uradno, da Izda »Izkaz o stanju hranilnih vlog ^po knjižicah) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za ITI. četrtletje 1923« v eni prihodnjih številk »Uradnega Lista«.
—g Veliki vinski sejem priredi občina TCrško v vseh prostorih hote1a Gregorič v Krškem v sredo dne 21. trn. Na ta sejem ^e vabijo tako kupci kakor prodajalci Iz
▼ Ljubljani,
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Ponedeljek, 12. nov. Gospa z morja; gostovanje ge. Marije Vere Red E
Torek, 13. nov. zaprto.
Sreda, 14. nov. Gospa z morja       Red C
Četrtek, 15. nov. ob 4. pop. Smrt majke Jugovića; dijaška predstava.
Petek, 16. nov. Osma Žena Red A
OPERA. Začetek ob pol 8. zvečer.
Ponedeljek, 12. nov. Zaprto. Torek, 13. nov. Nikola Šubic Zrinjski B Sreda. 14. nov. Novela od Stanca-Zapeča-tend Red D
Četrtek, 15. nov. Mignon Red E
Petek, 16. nov. A?da Red F
★    * ★
— Opera »Mignon«. Kakor je Gounod si izposodil figure Goethejevega »Fausta I«, tako je  storil tudi Thomas,   oziroma sta storila libretista Carre in Barbier iz »Wil» helm   Meisters  Lchrjahre«.  Karakterji so tako izpremenjeni, da ne ostane od vsega dosti več, kot le okostje dejanja. Viljem Meister, tip nemškega meščana postane pa* riški elegant, Filina, lahkomišljena, a vendar dobrosrčna komedijantka, ima nekako mon* densko barvo itd. Posebno zadnji akt s svo* jimi neverietnostimi in dolžinami je prosto nespretna kombinacija. Da je »Mignon« za* vojevala navzlic  vsemu  skoro vse operne odre, je vzrok popularna snov. ki je ne more pokvariti niti nespreten librerist, niti plitev komponist. Thomas pa je pri vsem tem pri* jeten melodik,  celo mestoma  dosti gorak, pred vsem pa se poslužuje svojega značil* nega stila, ki se ga zavestno drži več čas. Njegove forme so zaokrožene, gladke, izraz kaže mnogo plemenite elepance. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da ie vse nie« govo dramatsko glasbeno dalo diametralno nasprotno pridobitvam umetniškega izraža* nja d-nge polovice 19. stoletja. Thomas se v »Mignon« kaze sladkega, toplega melo* dika, ki pa včasih ni vedno prav globok. Njegovo delo je provizorno. Vsa opera je niz prav rahlo zvezanih melodičnih dom:* slekov liričnega značaja. V resnici strast* nih. dramatičnih izrazov zaman iščeš. Višek hi bilo morda sooznanje Mignon, da Viljem Meister ljubi  Filino  v  tretji  sliki  in vsa strast Thomasa  se izraža tu v nekaterih visokih tonih, padajočih mirno navzdol. Za* to je »Mignon«- v vseh svojih vl^nah kakor nalašč pa pevce sentimentalno liričnega zna* čaia. pretaknlenega semtertam z umerijo, udomačeno  dramatično  strastjo. Predigra je  zrcalo Thomasovega  znania. Običajno predigra prina** v zžeti formi približno vse* Mno opere, a Thomas ie za njo izbral in* stinkrivno naiholi*e melodije opere, ter jih v neonrcd^li^ni formi prodal kot nekak pot* puri. G. Neffat je prinesel stvar nrav čedno, kakor tudi  vso osfalo opero. Imel  te na precej težko delo. ker se ie moral skrbno ozirati na svoje pevec, lei jih smemo z izfe* mami g. Betctta, g. Mohorja, g. P"g!ia itd. po večini šteti m«d začetnike. Zelo pohvale vredno, a še bolj pogumno je od uprave, da ie dala svojemu naimlaišemu naraščaju priliko pokazati, kaj zna. česa se mora še očrti, da vsem tem nadebudnim amhiciioz* r.im ljudem da možnost preiskus'ti v vro* Čem medsebojnem bobi svoje sile. da pa da tudi publiki voogled v našo samosvojo, slovensko reproduktivno o*>crno bodočnost. Ves ansambl je bil danes domač, mestoma, kakor sem že rekel, začetoiški. Ves čas smo se bali. da se nam kaj ne izneveri, a celotni vtis, končni rezultat je bil p^oti vsemu pri* čakovanju zelo zadovoljiv. Rsč'jnati mora* mo tu z žgočo tremo prvega nastona. ne* vaienostio igre zvezane s petjem, bojazni pred hladno, neliubezn'ivo in razviieno pu* HliVo itd., zato mora biti naša sodba m;l&. podčrtati mora vidno le dobre strani, dajati pogum, ne pretiravati ni v negativnem, ni pozitivnem ocenjevanju. G. B^tetto (Torba« rio^ seveda je s+al med vsemi ostalimi kot silen velikan. Zdel se mi je kot dobrohotni oče in učiteli. Ganliivo je bilo. da ie s tako iskreno resnono roko v roki z vsemi temi Ijtibemiive pojoči potrebnimi sopevci nastopil In  iim bil do konca kot svetla pn< mera.   Omeniti   mo^am   tudi g. .Mohoriča (Laertes^   ki   kaže   dobrega, rntfiifrauetfa
vseh vinorodnih krajev   Dolenjske   in   so-     igralca. Da bi Imel šolanojši. gladkeiši f»?«s x..   . ... ...     .      :   lj ___ _____ ___a.___i   t_ a• x•____»__nn
sedne Štajerske. Ker se je letos vršila trgatev zelo pozno in v najlepšem gorkem vremenu, je tudi kvaliteta vina mnogo noliša od lanske. Cene sicer še niso usta-novllene, vendar je pričakovati, da ne bodo pretirane.
—g NaJvečlI betonski most na Balka-mi Je bil dovršen te dni na progi Užice-Sargan preko reke Cetinje. Razpetje od csi do osi znaša 55 metrov.
—g Vozarina na vino. Pišejo nam:
bi mu resno svetoval lo+iti se važnejših vlog. M^d starejše pevce štejem tudi gosn. Puglia fTamo\ Vendar mi v tei vlogi ni ugaial. Takoj ob nastopu je ušel iz tona!* nosti, barva g^asu ie nrei jokava, kot pri* merna tei Tomovi hudodelski naturi, ki se zdi v ign Pulila prisiljena, neverjetna. G. Pc-ko (Antonio\ tudi stareiši pevec, ima dokai simpatičen, uravnan glas. in v koli* kor morem fz male njegove vloge preso* d'"t\ ima doka i razvojne sile. Tzmed ženskih vlog naTsilT-"*'si talent ie brezdvomno gdna. .S a rov a (Mignon V Ona dmži petič in igro
ni nekako. Irakor bi sedaj z novo dckla-sifikncijo bilo res ugodeno manišim poljedelskim (vinogradniškim) krogom. V pojasnilo naj navedem, v Sloveniji pride v poštev predvsem lokalni promet pošiljk od 1 do 30 bi vina. kateri pa je nasproti stari tarifi za n:č manj nego I "00% povišan. O tem se lahko vsakdo j ram prepriča pri najbližjem tovornopo-siajnem uradniku. Vagonski tovori od najmanj 10.000 kg so zelo redki, gre- j 30 PO preišnii stari tarifi in so v prid samo poedinim večiim vinskim tvrd- | ?am. Torej, od zadnie deklasifikacije r imajo manjši vinogradniški krogi prav nobene koristi. Nasprotno so udarjeni v toliko, ker je istim transport domačih vin z 100% povišanjem skoraj onemogočen z ozirom na močno konkurenco cenili dasi brezizraznih banatskih ■ in. Tstočasno bi priporočal Vašemu iz-vestitelju v prihodnje, da naj poroča o stvari v pravilnem smislu. Sicer ni izključeno, da ne bi prišel z našim za svoj obstanek se borečim in ogorčenim vinogradništvom v resen osebni konflikt. Z vsem spoštovanjem udani Eme-ran Stoklas, Haloze.
★ ★ rt s
tičen. Ako ima gdna. S*vova resno volio in dovoli odločne samokritik ter energiie sa* moizohi-azbe. pa v nii dobimo v kratkem času dragoceno, domačo dramatično Ronran* sVo moč. ki je n*»m tako silno manjka. Ts«-otalco ie ga. G*» i ».Terma nova fTilina^ po« Hicana. da izpopolni v bodočnosti kot ko* loraturka r^čtumo vtz~1. ki je nastala z iz* stpnom g. T^ovŠetove iz n*še or^errv Ne bo ie sicer tako kmalu dosegla, toda Šolo ka'e prav rlonro. V pisavah ie ta miniaturni gla* seV šibak, v viso^m notah neV*Vo nelfnbo kriliiv. a sicer zelo prožen, guSeV. danes še mplo nc<ufMren. zlasti v prvi sliki, a v «r*v*nem v?ečen, tone!. T"di i^ra je bila Vilminemu IcoVetnemu. površnemu a ne Jui* dobnemn znič^iti vseskozi primerna. G. Ko* cuvanovs (Friderik) pa pač še ne pride v poštev. O njej nočem reči ničesar slabega, o dobr^rn pa se zmepimo morda v bodoč* nosti. G. Buria (Viliem) je v tei svoii lirslci partiji kar dober. Kakor sem fe reVel. je za vznesene, nekoliko sentimentalne sladko, tekoče melodične stavke prav primeren. Si« bak je sicer, okoren v igH, a z doslednim učeniem zlas-H dramatičnih izrazov v igri In petju se bo gotovo Izpopolnil v rutini« ranega, za mchVe. lirične vloge prav dobre* ga pevra. Z zadoščenjem moram danes celo pohvaliti balet, ki je potreboval le dobr-ga baletnega mojstra, da je vdihnil tem siceT tako navadnim In lenim telesom dušo, smo« tTeno giba; je In izraz. G. Trobiš ?m« nrpd seboj sicer težavno, a zato tem hvaležne jšo vlogo in po današnjem vzorcu sklepajoč,
jo najbrž z vso resnostjo izpolni. Zbor le bil spočetka zelo nesiguren, za odrom pa prav dober. Režiser g. Sevastjanov naj skrbi, da ne bodo ti ljudje sede h* ali stali na odru tako, kot pri koncertu, strmeč v dirigentovo roko, ne zmeneč se za igro, kar izgleda zelo neokusno, mestoma celo topo, smešno. Tudi naj posamni zborovi pevci na račun drugih ne pojo glasneje, če so tudi glasovni voditelji. Enakomernost barve in sile naj jim bo prva skrb. G. Neffat, kakor sem že omenil, je orkestru in pevcem uprav* ljal kar najvestnejše in je v prvi vrsti nje* gova zasluga, da je »Mignon« dosegla ne* pričakovano lep uspeh. Bilo je mnogo odo* bravanja, klicanja na oder, celo cvetja. Prepričan sem, da bo pri reprizi, kadar no* virce mine prvi strah, »Mignon« »e dokaj boljši. —č-
n »OSMA ŽENA«.
Prava francoska komedija, pri kateri si Je pisatelj Alfred Savoir najprvo napravil s hladnim preudarkom matematiko točen ca-čra, kako mora zajec teči. Kar moti ugotov-po človešk. razumu neizogibno. Zato pa mora v igro to in ono zgolj pisatelju na ljubo, četudi je malo verjetno ali prisiljeno. Moč te vrste mora Izostati, četudi bi bilo oo človeSkem razumu neizogibno. Zato pa m >ra v Igro to in eno zgolj pisatelju na ljubo četudi je malo verjetio ali prisiljeno. Moč te vrste iger obstoja v spretnosti pisateljevi, žonglirati z gradivom tako, da le vsaj med 'gro njena neverjetnojt ne m >tl in je dosežen rje edini namen, zabavnost. Savoir Ima dovelj frnnc^skeea duha, okusa in humorja v situacijah In dinlogu. da se mu namen, če Je stvar Igrana dobro In laiiko. docela posreči. Tudi pikanten zna biti v toliko, da se marslk-rr-emu provincijalu, zlasti v sveti deželi Sloveniji, morajo zajeziti lasje in posebno brumnim dušam stori lahko na konec vsakega lasa še znojna kapljica. Kajti zakonika rena se vpričo občinstva vsede, ko sta Se oba cblekla pidžamo, na posteljo k* svojemu dozdevnemu ljubimcu in Jo naposled zasači soprog. Vendar Je to le glavni dovtip te 2ene in tudi pisatelja ter ostala vsak razsoden človek čisto miren In se le • ' va. ker vid? in ve po vsej dispoziciji igre čisto Jasno že vnaprej, da je vse le fin-girnno v namen potegnltve gosroda milijar-daria in soproga Browna: vemo In vidimo, da bo dvojica posteljo zapustila v popolni poštenosti in Je »Ifablmec« grof Hubert bil izrabljen le kot dobrodošlo sredstvo zi vzb::ditev zakonolomskega videza. Kako se gospei Brovmovi, rojeni markizi de Mont-ferrat. potem ko je svojega samozavestnega amerikanskega soprosra prisilila do ločitve, posreči v zadnji sliki prepričati ga. da mu ves čas zr.kona samo zato nT bila res-nlčna žena in je fors^ala ločitev samo. k>r Je on mfsffl, da si multlm'lijorar sm? in more ženo kupiti knkor avtomobil in Jo z bo-erato rento hvaležno odpustiti ko se Je naveliča (tako je Brown storil že ; sedem ženami!) — to le treba videti In slišati v gledišču. Zahvaliti se Je le. pisateljevi dialektiki, da nam je raisonnement dražestne gospe v zadnji sliki užiten In nas zabava. Ko ie svobodna in mo$ skesano prepričan, se mu pa. ker ga ljubi, prostovoljno vdn. Torej na vse drugo še lep nravstven plnšček In črdoma na temelju Iste misli, ki preveva resno drnmo »Gosna z morja«. Tako se nam pisatelj no vseh komičnih situacijah in navideznih frivoln^tlh koncem koncev pre-zcnlira in priporoča š e kot častivreden fdcoijst in moralist. Zabavnost p'Tcantnost in naisolidn morala — ali more tudi občutljivo občinstvo zahtevati še kaj lepšega?
Čas je bil. da smo se po težkj hrani samih tragedij in glnbokosti (»Ugrabljene Sa-bmke« so še od lani, »Danes bomo tiči« pa dandanes In slovensko ni zanič) oddahnili pri nečem veselem, lahkem, elegantnem. In to bo še večkrat treba, čc ne se nam bo želodec zakrirnil kakor vojaškim konjem, ki so jih začetkom vojske, ko ie bilo Se vseca dosti, tako zelo krmili z najboljšim tenkim ovsem, da so jih do smrti skrmilL Le nikari »teujours perdrir«!
In sin^čnja premijera — Izven! — Je izkazala resnico tega. Rnzprodano gledišče. Obsinstvo je pa bilo tudi razigrano in ploskanja po aktih mnogo, ker so prav Izvrstno Igrali. Pil le pravcati častni večer P u t-I a t e. ki je tudi režira!, In Nablocke. PuMata je bil že pri prvem nastopu sprejet s krepkim aplavzom, In to Je lepo tn prav. Pufjata Je bil 1 v mnskl zelo verjeten Amc-rikanec V Nablockl smo pa dobili prvo pristno salonsko damo, odkar se slovensko Igra. Krasna vnanje, zapeljiva in elegantna, igra in kramlja prav z ono mondenno nnn-šalanso, brez katere so take vloge sploh nemogoče. Podpira jo njen polni, gibčni glas In pa neverjetno razločna In čista slovenščina, najsi Ji uide Še včasih kak ruski glas! Kakšno silno enerdjo Je morala uporabiti umetnica, da Je od lani jezikovno tako napredovala! Dobljeno priznanje in tudi lepe šorke, ki so ji bili podarjeni, si Je zaslužila s srčno krvjo. Ce o F*i:tjnti ne pripovedujem r.bšjrneje. Je vzrok ta da mi ga ni treba še posebej hvaliti. Oglejte si igro, pa boste sami sodili. Tretji steber, na katerem Je predstava slonela, ennkovreden onima dvema, Je bil Rogoz, ki Je znal mladega in spe - ženina Igrati z vervo, da je bilo pravo veselje. Zlasti njegova Šampanjska vinjenost, natrkanost finega. Izobraženega človeka, je kebinetno delo zase. Tako! za temi moram imenovati Medvedovo, ki Je prevzela manjšo, a važno vlogo Miss George. 7elo elegantna, zelo distingirana v dialogu. Storila le Igri In občinstvu veliko uslugo, da Je vlogo prevzela. Ne našli bi druge primerne dame zanjo.
Mira Danilova Je malo vlogo Lncf-Jane (zakaj ne'pišejo Luclenne?) častno ab-solvirala In dobro Izgledala. Papa Danilo, dobro maskiran kakor vedno. Je marklja — tudi kakor skoro vedno — slabo memorrral In s tem nekoliko ^kvaril tek In tempo Igranja. Prt reprl^h bo šlo že bolje. M e d v e n Je bil prav dober detekb'v Cock (naj zani-selo aH Cock". aH pa makar! KoV: ne pa CokV. Hotelskem ravnntelb Ma+arda Je Igral novi gospod Jer,man. Ne jjobro, £ej
se Je obnašal kakor navaden natakar, ne kakor direktor svetovnega podjetja. Pri nas so Igralci Še vedno vtoliko — oprostite — diletanti, da vloge tehtajo, katera Je bolj debela po številu listov In boljši nočejo prevzemati radi malih vlog, dasi so včasih tako važne I Tudi izgledal je ta Matard kljub fraku kakor zelo skromen provincijal. Mi-Uardarjev tajnik gospod Jan, Je bil prefa-mllijaren, amerikanskemu poslovnemu človeku pa po vnanjostl že absolutno nič podoben. Da, da, manjka nam dobrih moči za manjše vloge na vseh koncih. Zato sem gospe Medvedovi še enkrac hvaležen, da U igrala šaržno vlogo.
Igro nosi trikot Putjata-NabJoctfa-Ro-ZOZy ln ta Je Izvrsten, prva med sovrednlma pa Je vsekakor Nablocka!
Oprema jo bila bo!J mizema. Revščina. Tisti salon sem nekoč že ozmerjali. Njegove mnazanost! se g. Skružnv Še ni usmilil. Prvi akt (zunaj naj bi bil jesenski dež!) Je bil ćr-sto napačno osvetljen. V halli hotela naj bi gorela elektrika, zunaj pa bila višniekasta poltema. Da bi Francozi izgovarjali Havre s polnim odprtim »e«, mi je novo. Da se pa angleška beseda In tudi rodbinsko Inu Brown Izgovarja Braun, ve menda vsak šo-larček. samo režiser In Igralci ne. Na odru, ki naj bo reprezentant za Slovenstvo, so take nevednosti kratkomalo ned^vir.me.
Skoda je, da so črtali nekaj zelo dobrih dlalogoviH dovtipov. Čemu neki?
A kljub temu je igra po pravici »udarila« in bo Imela menda vedno polro gledišče, M Z. ★    * Sir
— LJađska visoka šo!a V LJubljani. V nedeljo, dne 11. tm. dopoldne je predaval na univerzi g. vseuč. prof. Hadži o socialnem redu v živalstvu. Razlogi! je življenjske oblike, ki jih nahajamo v živalskem življenju, obenem opozoril r.a razlike in sličnosti človeških družabnih tvor') In oblik. Predavanje je bilo ned vse števHno obiskano ter so skoro vsi slediti z velikim zanimanjem rzvaianiem. Usochl liudske visoke šola nam daiejo po pravici upanja, da bodo naslednja predavanja še bolie obiskana. Na javnost, na vse njene slo*c, se obračamo s pozivom in vabilom, da se tudi v bodoče udeleže PTOgrarr.atičrto razvx§Č>> nlh predavanj ljudske visoke šole.
KnllZevnssL
— »Nova Evropa« št. 1«. z dne 11. rm. trna tole vsebino: K. Covečanstvu. — Na-cijonallzam I omladina. — Nacijonalizam 1 kultura, — Autizam poedinica i naroda. — Politični pregled: Smrt Stojana Protiča. —« Gospodarski pregled: Paragraf predloga financijskega zakona za leto 1923-24. Beležka: Naši študentje u Njemačkoj. — Omladinski glasnik: Bilanca pctgodišnjeg Jugoslovenstva.
— Rev u© ćconomloue dn proeho et moyen orient. Prejeli smo oktobersko Številko te gospodarske revije, ki izhaja v Ženevi in ki je namenjena bliinjemu in srednjemu vzhodu. Prinaša tudi nekaj vesti rz Jugoslavije. Tako izvleček nekega Stoja-dinovičevega govora, ki je kratko, toda izčrpno. Opozarjamo naše gospodar, kroge na to revijo ta na priložnost vpcšiljati jI informativne i:i propagandne članke, ki j'h bo redakcija drage volje objavila.
Ženski obzornik.
Kongres Ženske male antante«
V Bukareštu sc jc vršil kongres Ženske male antante, katerega sc je □ I tudi Jugoslavija po delegatkah naše Feministične alijanse. Na kongresu so sc položili defini* tivni temelji Zensi.e male antante, h kateri so pristopile Poljska, Čehoslovaška. Jugo* slavija, Grčija in Romunija. Ženska mala antanta, koje zamisel sc jc porodila na letošnjem mednarodnem ženskem kongresu v Rimu aprila meseca, ima nalogo širiti fe* ministično in pacifistično idejo med širšimi sloji maloantantnih narodov. 3c predno pa se je ta organizacija oživotvorila, so se bolgarske feministke težko zoper njen pro* gram pregrešile. V zadnjih mesecih so nam* reč začele s čvrsto mednarodno propagando zoper našo državo, dolžeč jo v MaKedonijI barbarskih dejanj. Prišlo je celo do mučne* ga incidenta na sestanku v Podjehradu, kjer je morala slovenska delegatka najostrej^c nastopiti in zavrniti lažnjive očitke nepre* mišljenih bolgarskih feministk. Radi takega zadržanja jc kongres v Bukareštu sklenil izključitev Bol^ar^ke *iz Ženske male an* tante vse dotle, dokler sc ne poboljša in ne preneha z neresnično klevetniško propagando zoper Jugoslavijo. Na kongresu so se dalje sprcicla pravili Ženske male an* tante. Od teh Je najvažnejša točka, k! opredeljuje program Ženske ma'c antante: Politično osvobojen je žene, zakonsko pri« znanje feminističnih idej, pacifistično delo, zaščita narodnih manjšin. V poslednjem oziru bodo posamezne feministične organi« zaci je zbiral** podatke ln pomagale manjšinam, da pridejo do «voje Številčne veljave. Nadale se jc sklenilo sklicevati izredno skupščine Ženske male antante, čim bi se med posameznimi državami noiavila resna nasprotstva in nevarnosti spopadov. V takih slučajih jc naloga Ženske male antante, da sprovede energično akci»o za mirno porav« nnvo političnih sporov. Za medsebojno pri* bliževanie in spoznavanje se je določil ob* širen prottram, ki vsebuje Izmeno univerzi* tetnih dnakov, naučne ekskurzije, članke, šudiie. državne konference itd. Prihodnjo pomlad poseri Beograd romunska ženska šola, obratno pa pojde število naših deklet v Bukarešto, kjer bodo razdeljene v farni* lije najboljših his. Za predsednico Ženske male antante jc bila izvoljena Romunka gdč. Kantakuzena. Sledeči kongres se vrši v Bco* gradu prihodnjo jesen. Koncreslstkam jc romunska vlada izkazala veliko pažnjo. Vse delegatke je romunski zunanji minister Du* ka sprejel v svojem kabinetu, takisto ro* munska kraljica Marija. Zborovanju v dvo* rani »Fondacija Karol« pa so prisostvovali tudi člani vlade. Ko je romunski ministr* ski predsednik Bratianu prejel resolucijo kongresa, je obljubil, da postavi v novi ob* črnski zakon tudi žensko glasovalno pravico za občinske samouprave. Delegatke so se prepričale, da se faminizem razširja v Ro< muniji prav živahno: dežela ima žc 17 žen* skih odvetn'kov, ravnatelji ženskih šol v celi dr?<* vi so žene^ —
Pravni vestnik.
Zloraba predpisov o bivališču odgovornega urednika.
V diskusiji o tem vprašanju ie pala bt-seda, da Je vsaka zloraba predpisov o stanovališču odgovornega urednika kazniva. Ta r.azor bi utegnil napraviti zmed* v tem pogledu a'.l naša cblastva vrše svoj« dolžnosti, ako dopuščajo, da so narodni poslanci odgovora: urednukl, dasi so večinoma z doma odsotni. Po našem tiskov nem zakonu je stvar taka: Kdor namereva ij-dajati časnik:, mora naznaniti, in sicer v Ljubljani aH Maribora — drž. pravdnflru ln policijskemu ravnateljstvu — rudi odgovornega urednfka, ki mora Imeti svoje bh-valičo v kraju Izhajanja časnika. C j nastopi med izhjanjem kakšna torememba, je to naznaniti Še pred nadaljno izdajo, najdalje pa v treh dneh. Če smatra varnostno ob!astvo, da so navedbe ▼ naznanila napačne, krtvl so Izdajatelj, raložntk, ured* nik ki tiskar pregreška ki sc kaznuje t globo aH zaporom ter se sme tudi usravlrl izdajanje časnika. O tem, da ne bi smel biti odgovorni urednik narodni poslanec. ▼ zakonu, ki velja pt? nas sedaj, nI govora. (V načrtu za edinstveni tiskovni zakon za celo kraljevino pa že stoji določilo, ki bo to Izrecno prepovedovalo. Prav tako dolo-' čilo že imajo Avstrijci v svojem novem tiskovnem zakonu z dn3 22. aprila 1923, do-čim Cehi takega določila v svo] načrt za novi tiskovni zakon Iz leta 1920 niso spra» jeli.) Če je torej narodni poslanec naznanil, da je postal odgovorni urednik, je moral naznaniti svoja bivališče v kraju, kjer list Izhaja, in varnostno oblastvo je moralo prelskusiti, če odgovarja ta navedba ic-snlci. Ne more pa biti dvoma ^> tem. da rm* n. pr. tisti narodni poslanec, ki stanuje s svojo rodbino tnače stalno na kTaJu, kjer list izhaja, tam svoje bivališče, dasi se mudi kakor narodni poslanec v Beogradu včasih nekaj dni, včasih tedne ali mesece. Enaki odgovorni uredni pa, ki nima svoja rodbine, pač pa tzvršuja svo| poklic na kralu, kjer list izhaja, več a!! manj stalno, zaradi tega še nt storil gori označenega pregreška, kajti nedvomno hna nekdo lahko tudi več bivališč n. pr. če Ima več trgovskih in drugih podjeltj, več poklicev i si. Ali navedena dejstva morajo birl istinita, na pa Hnglrana. Fikcija bivališča bi bila zloraba predpisov tiskovnega zakon ta kazniva. Kdaj je podana raka fikcfja, je stvar* presoje varnostnega oblastva, ki napravi, čo prldo do prepričanja o finKtranern bivališču, svoje korake, navsezadnje pa stvar kazenskega sodišča. Iz pred3toječfh izvajanj utegntj se razvldeti, kako težko je ogotovl-ti, kja so meje dopustljivosti, kdaj prične zloraba predpisov. Seveda lz suhega dejstva, da je odgovorni urednfk narodni poslanec, so po današnjem tiskovnem zakomt še nikakor ne da trditi zloraba predpisov glede bivališča odgovornega urednika. To velja enako tudi za ozemlje bivša kraljevine Srbije po tamkajšnjih predpisih. Ker pa je že skrajni čas, da so odpravijo pTaktiko j glede bivališča odgovornih urednikov, ki ( merijo na to. da se kazensko postopanje radi Častilrraje zavira, — naj narodni poslanci sami zahtevali, Ce vidijo, da novi tiskovni zakon še no pr'da tako hftro mat zakončič" dveh treh stavkov, ki vsebujejo m'šlieno prepoved, — In opravili bi za jav* no moralo zalo zaslužno delo.
Dr. ilT. Dolenc.
— Predavanfo v »Pravniku«. Kakor vsa-« Jco Teto, priredi društvo »Pravnik« tudi leto« vrsto predavanj. Prvi bo predaval s. unlv. prof. dr. Metod Dolenc o temi: »Kolektivna odgovornost za kazniva dejanja In našo narodno pravo«. Predavanje se vrši v sredo 14. novembra t. 1. ob 17. popoldno v pravosodni palači št. 79 (I. nadstropje). K obilni udeležbi vabi odbor.
Trstika in spori
DOMAČE NOGOMETNE TEK/flL.
— Zagreb, 12. novembra. Vj<jraf$rrje nogometne tekme: HaŠk : romunski akademiki 2:1, Concordia : Sparta 0 : 0. Hašk : Tipografija  1:0,    hazena tiaik : PenkaU 19 : 1. Concordia, : Vesna 2 : 2
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Dunaj, 11. novembra. Rezultati današnjih prvenstvenih tekem so splolnd Presenetili dunajske športnike. Rapld : A&-mira 0 :0, AmateurjI : Vienna 1 :1, Stm-mering : rfakoah 1:1, Slovan ; Herta 0:0, Waff : VVacker 0 : 0, Sportklub : Ostmark 1 : 0.
Ilirija : Atletiki, Celje 1:0 fl :0% Včerajšnja revanžna tekma med Ilirijo m celjskimi Atletiki se je končala s komaj priborjeno zrnato Ilirije. Navzlic temu, d* je imela Ilirija tri četrtine igre v svoji roki. se ji ni posrečilo, da zruši odpor Atletikovv ki so navzlic silovitim napadom vzdržali do konca. Omejcli so se, in to predvsem ▼ drugem polčasu na popolnoma defenzivno igro ter so bili vsi, mestoma idealno zasno» vani kombinacijski napadi ilirijanskega na« padelncga kvinteta zadušeni v kali, ali pa je celjski izborni vratar razrešil najobup* nejše situacije. Res je tudi. da je imela. Ilirija n^rbičajno smolo in »o »e štirjo ostri šuti odbili od prečk. I?ra sama ni bila na višini in je precej trpela v.sled 2e nekoliko rezmočenega igrišča. Kakor 2n rečeno, so je vršila večjidel na polovici Atlerikov, Id razen dveh ali treh predorov sploh niso prišli preko srede iVri$ča. Izvrstno delo ja opravila včeraj cela krilska vrsta Ilirije. —•. Hus, Lado in Milan Zupančič so otvorili neprodorljiv zid in neprestano nodpirali for* ward, ki pa ni bil v stanu, da izvede kaj pozitivnega. Najboljši v napadu je bil sa Oman, medtcrfl, ko so bili ostali precej pod s-voio formo. Pevalek pa je menda prišel na igrišče d^barirat. Obramba je bila točno na mestu. Od Atletikov zasluži predvsem pohvalo rbr-mba z vratarjem n* čelu. Nad vsemi na ie dominira! neumorni Durscnmidt, kt ie dal \r. sebe vse. kar jo mogel. Napad AtMtkov ni priSel do vel lave. V »mlošnem pa prilizuj« moštvo velik napredek ln Je za Tb'riio brezdvomno najjačji klub ▼ Slo« veni ji. Tgra je bila ▼ ostalem prece! raz« trffnna in je potekla včasih zelo mlačno. Fdini goa! dneva je rezultiral Iz proti Atlo* tikom dvakrat »mr^vičeno diktirane enajsta
metrovke G. Hus je sodil razen par po* Ijjrešfc dobro in korektno*
»
Stran 4.
»SLOVENSKI   NA BOO« dne 13. novembra 1923,
štev 259
Glasbeni vestnik.
— Važna seja odbora Zveze slovenskih pevskih zboroT se vrši v torek dne 13. t m. ob 8. zvečer v Glasbeni Matici, soba št. 6. Gg. odbornike prosim, da s« Je zanesljivo udeleže. — Tajnik.
Društvene vesti.
— Plesne vaj« tehnikov - akademikov s
sodelovanjem Udruženja inženirjev In arhitektov, sekcija LJubljana, Ima v torek 13. tm. v dvorani Kazine otvoritveno plesno vajo. Vstop le proti vabilu. — Odbor.
— Ljubljanski akademski športni klub (L. A. S. K.) objavlja, da ni bil na turnirju L. A. S. K. contra SK. Jadran z dne 4. L m. kot tretji na 100 m koL Umek. kakor le bilo pomotoma objavljeno, pač pa Ljubic.
— Geografsko društvo si Je izbralo na svojem IV. občnem zboru, ki se Je vršil 7. novembra t L, sledeči odbor: Ivan Rakovec, predsednik; Franjo Baš, podpredsednik; France Planina, tajnik; Oskar Reja, blagajnik; Ivo Lapajne, knjižničar. Senlorjem so bili proglašeni sledeči gg.: dr. Ivo Rubić, 4r. Ernest Turk In Dušan Beg.
— Nov odbor D. S. F. F. Na VTTI. rednem občnem zboru D. S. F. F. dne 7. nov. 1923 Izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik: Merčun Alojzij, tajnik: Puhek Slavlca, blagajnik: Bačar Rafael, knjižničar: Leskove Viktor; odborniki: Melihtr Stane, Badjura Maks, Bajuk M.; ravlzorja: Llpovšek Jelica, Gogala Stanko.
— Martinov večer pevskega zbora »Ljubljanskega Zvona« ie lepo uspel. Tamburaški zbor »Bratstva« je neumorno svlral Izbrane komade, moški In mešani zbor »Ljubljanskega Zvonac pa sta zapela dol^o vrsto umetnih In narodn'h pesmi, ki so zelo Vgajale. Med njimi najbolj St Premrlova »V Itorotan«. Skoda, da ni par pesmi zapel tudi Krekov kvartet .Mladina se Je vrtela v Slavcev! sobi, v veliki dvorani pa smo sreČ-kall za gosaka In gospo. V pavllilonih SO vf-le pevke postregle gostom z okusnim prigrizkom In dobro kapljico, katero Je dal re-»tavrater Narodnega doma g. Tomčlš. Po dolgem času smo vendar enkrat v Narodnem domu pili dobro vfno. Obl^k Martinovega večera Je bil Tep. čeprav ne tak kakor-šnesra bf bilo t ozlrom na kulturen namen — čisti dobiček Je bil namenjen fondu za ?*-'dalo skladb — pričakovati. Pev«ki zbor »Ljubljanskega Zvona« Je agflen, zato bi bila njegova prireditev zaslužila večlo po-aornort.
— Kongres Jugoslov. akad. agrarne •mladine v LJubljani. V mesecu oktobru prošlega leta se Je vršil v Zagrebu kongres delegatov vseh akademskih agrarnih klubov Jugoslavije. Položil le temelj današnjemu Savezu jugoslov. studentskih zemljoradničkih klubova In s tem ustvaril forum, poklican za idejnega in organlzatorlčnega vodjo agrarnega pokreta med našo akademsko omladino. Letošnji kongres Saveza studentskih zemljoradničkih klubova se vrši v Ljubljani dne 17. ln 18. t m. Na tem kongresu bodo položili I Savez I posamnl njegovi člani — akademski agrarni klubi, ki obstojajo na univerzah v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani SubotlcI in Pragf, obračun o svojem delovanju v minulem poslovnem letu. Ugotovi se bilanca o celokupnem agrarnem pokretu v naši državi, prerešetajo taktični, pravilni In nepravilni koraki in določijo smernice, kl naj vodijo njihovo delo v bodoče. Obenem bo kongres manifestacija našega sela, naše kmečke misli, manifestacija edinosti agrarnega pokreta v celi naši državi. Na čast udeležencem kongresa priredi tukajšnji Akademski agrarni klub »Njiva« družabni večer.
^7n!eri nn štovanim svetu.
VESTI IZ RUSIJE. Tuberkuloza je močno razllrje-na na Ukrajini, kjer Je obolelo zlasti med delavstvom 1,700.000 oseb. — Jajca kot drobiž. Sotrudntk nekega lista opisale svoje potovanje na Krim. V Melltopolju sem kupoval kruh. Mesto štirih nibljev so mi dali nazaj eno jajce. Isto se mi ji pripetilo Se drugod tako da sem imel končno v
žepu čuden drobiž — 6 kurjih jajc. — Kolera med Eladujočltnl. Na aejt kolegija komisarja narodnega zdravja se je govorilo o številnih slučajih kolere osobito v tatsrsko-baškirskl republiki in na severnem Kavkazu. V oktobru se je kolera še bolj razširila. Obolelo je že 6950 oseb. Smrtnost je dosegla 307<>. Sklenjeno je bilo poslati v ogrožene kraje posebne sanitarne odrede. — Redukcija Izdatkov in urad n Ištva. Sovjetska vlada se peča v zadnjem času s problemom redukcije ogromnih proračunov za posamne ko-mlsarjate. Iz CSK (vrhovna vlada) nameravajo odsloviti 1341 uradnikov. V drugih konvsarjatih bo reducirano 30—50% uslužbencev. Redukcija pa bo zadela rudi plače, osobito one v naturi: stanovanje, drva in hrano. Osobito so prizadeti uradniki, ki Imajo avtomobile. Ker jim vlada ne more dati novih, stri pa so pogosto polomljeni, SO ostal! brez avtomobilov in hodijo peš. kar uglednim komunistom nI nič kaj všeč. — Oboroževanje. Poljski listi poročajo, da boljševik! nakupujejo v inozemstvu velike množine orožja. Iz Hamburga je Prišel letos pumik »Kama«, kl it pripeljal 4 tanke. Boljševik! so jih poslali na zapadno granico. Psmlk »Proletarec« je pripeljal 240 ton materijal za aeroplane, par-enik »Helandc pa 600 ton eksplozivnih snovi.
— Bolgarska stotica na krakovski nnl-
verzl. Bolgarski profesor Bojan P e n e v predava letos na krakovski univerzi. Nedavno je imel prvo predavanje in sicer o »Duhu bolgarske literature«. Avditorija ie bila polna študentov, profesorjev ln obćlv stva. V dveh predavanjih Je splošno karakterizira! bolgarsko literaturo, omenil njeno vrednost ta glavne pTedstavltelje ter zaključil z besedami: Treba je poudariti, da nas k poljski kul*;:rl ne vleče toliko radovednost, kolikor resnična duševna »o- [ treba. Hočemo se približati poljski poeziji
g njenim netzčmljfvtm bogastvo« tn prev
dreti v njene tajnosti V mnogih ostrih polj« sks poezija nasprotuje nali To, kar nedostaje naš! literaturi, lahko občutimo ie bolj globoko, ako se približamo poljskemu ustvarjanju. V njem bomo odkrili konkreten Izraz tega, kar mora biti eden nailh ciljev. Mislim v prvi vrsti o poljskem romantizmu ra njegovem preporodu v novejšem času ter o najbolj izrazitih predata vitel jI h poljske duie. Končno bi rad še pripomnil: želeli bi, da bi se tudi na Poljskem seznanili g bolgarsko literaturo, da se tako vzbudi zanimanje zanjo na poljskih unlver-cah, kjer so stolice za slovansko literaturo. Bolgarska književnost docela zasiužl vašo pozornost. Res, da še ni dosegla vrhunca poljske literature, toda s ponosom lahko rečem, da nI zadnja med slovansko literaturo. Najuglednejši naši pisatelji se lahko primerjajo s prvimi predstsviteljl sočasne slovanske poezije. — Po jesenskem semestru odide prof. Penev na varšavsko univerzo, kjer bo predaval v zimskem semestru. Prihodnje leto pa bo predaval v Lvovu na »Jan-Kazhnlrovskl univerzi«. S tem bo zaključena njegova kulturna misna.
Ustanovni občni zbor akademske podružnice Jugoslavenske Malice.
V navzočnosti univerzitetnega pro* fesorskega   zbora,   številnih uglednih gostov   in   ob   mnogobrojni udeležbi akademske mladine se je vršil danes ob  10. dopoldne ▼ zbornični dvorani tukajšnje   univerze   ustanovni občni zbor   akademske  podružnice Jugoslo* ▼enslce Matice.  Zborovanje je otvoril predsednik p upravljalnega odbora c. phit. Tranjo Bal. ki je -ozdravil na« vročega   rektorja   dr. F. Kidriča, vse goste in tovariše, ter predlagal, naj se izvoli predsednik.   Za predsednika je bil soglasno izvoljen F. Baš, za Častna predsednika pa z velikim odobrava« njem rektor dr. F. Kidrič in pred« sednik Jugoslovenske Matice dr. VI. R a v n i h a r. Volitvam predsedstva je sledi! pozdravni nagovor rektorja uni* verze dr. Kidriča, ki je naglašal. da bodo ideje Ju gosi oven ske Matico zrna« gale le tedai, ako ostane rana na našem narodnem telesu v zavesti celokunne javnosti vedno živa. Eno t?lavnih nalog akademske podružnice vidi govornik v tem, da bo akademska mladina z vsemi razpoložljivimi sredstvi delovala na to, da se ta rana ne spremeni v bled spo* min. Trpljenje in krivice, ki jih pre* našajo zasužnjeni brati na Primorskem in Koroškem, morajo stati vedno živo pred našimi očmi in uprav tu je široko polje, kjer se lahko z uspehom udej« stvuje akademska mladina.   Z vzkli* kom: Podružnica, stopi na plan in začni svoje delo! je rektor zaključil svoj po« zdrav, ki so ga akademiki sprejeli z viharnim odobravanjem. Sledil je kra* tek, stvaren nagovor predsednika Ju« goslovenskc    Matice    dr. Vladimirja Ravniharja.   Kot predsednik ene naših najbolj agilnih narodno*obramb* nih organizacij  govornik iskreno po« zdravlja ob tem slovesnem trenotku akademsko mladino, ki se je odločila, da preide od besed k dejanju s tem, da ustanavlja svojo podružnico. Oblet« niče usodne rapellske pogodbe ni mogla naša akademska ml-dina proslaviti ne bolj primeren način nego s plemenitim korakom, ki ga je storila, ko stopa v vrste borcev za pravica zatiranega ju* goslovenskega Življa onstran državnih granic.   Govornik   omenja dosedanje delo Jugoslovenske Matice,  težave in zapreke, s katerimi se mora stalno boriti in vzvišen cilj, ki ga ima organi* zacija pred očmi in ki ji je obenem garanciji, da bo imelo obrambno delo uspeh. Moralna in materijalna opora, ki jo nudi Jugoslovenski Matica nc glede na V9e ovire zasužnjenih bratov, mora biti najvišji ukaz celokupni jugo« slovensko misleči javnosti. Tudi aka» demska mladina prevzema z današnjim dnem to vzvišeno nalogo in ko ustanav* Ija lastno podružnico, jo pozdravlja predsednik Jugoslovenske Matice, že* leč, da bi obrambno delo med pijonirji slovenske kulture obrodilo bogate sa« dove. Viharno aklamiran je govornik zaklical zbranim akademikom: »Živeli, v boj za pravice zatiranih rojakovlc
V oduševljenem govoru je nato predsednik zborovanja F. Baš očrta! namen in program akademske podruž« nice. V svetovni vojni so tisoči in tisoči iskali in hrepeneli po srečni bodočnosti. Našli so jo v idejni samoodločbi na* rodov, ki se je pa morala kmahj umak# niti moči. Med malimi narodi, ki jim izid krvave borbe ni prinese! zafeljeoe svobode v polnem obsegu, smo mi Jugosloveni najbolj prizadeti. Izffubili smo Koroško in Primorsko, zgodila ae je nam nezaslišana krivica. Kako naj popravimo to krivico? Prvo m pogla« vitno sredstvo za dosego tega nujnega cilja obstoji v tem, da dvignemo V celokupni jugoslovenskl javnosti neei* jonalno zavest. Danes žalibog ta zavest še ni tako globoka m silna, da b! mogli kot naciionalna enota kljubovat! vsem intrigam In reagirati na kršitev pravic nas>*a ljudstva ▼ zasedenem osemlju. ^adi preslabe nacijeaalne zavesti med našim narodom danes ie ne moremo
govoriti o kakem resnem odpora proti nasilju in potujčevanju zasužnjenih bratov. In tu je naloga akademske mladine, da gre m sanese med narod nacijonalno zavest. Nesrečni jugoslo* venski žive!j pod težkimi udarci fašiz« ma in nemške zagrizenosti ne ćuti v nas nobene prave zsslombe in to Je najbolj žalostno. In te j* kdo, js akademska mladina prva poklicana, da izkorenini to zlo na ta način, da gre s vso energijo na delo za povdigo na« eijonalne zavesti Inicijativo sa ta spontani akademski nacijonalni pokret pa mora dati uprav akademska podružnica Jugoslovenske Matice. Praktično se hoče udejstvovati novoustanovljena podružnici s tem, da ustanovi narodno« obrambni muzej in informacijski od* sek. To dvoje mora biti spočetka njen glavni cilj. V obrambnem muzeju naj bi se zbiral ves materijal za intenzivno in smotreno propagando v inozemstvu, ki jo danes tako pogrešamo. Propa* gandni odsek pa bo podpiral muzej in realizira! njegovo podrobno znanstveno delovanje. Nismo iredentisti, pač pa zahtevamo to. kar Je na Se. Pri vsem delu r*a moramo gojiti nado. da bo končno zmagala pravica nad krivico. In ko bo nastopil dan vstajenja naših zatiranih bratov, bomo tudi m\ lahko rekli, da smo žrtvovali svoj de! za to vstajenje. V tem smislu poziva govornik navzoče tovariše na energično obrambno delo.
V obsežnem sfvarao zasnovanem m vznesenem govoru je dr.   M a r u Š 1 č nato očrta! razvoj primorskega vprašanja do Rapalla. Iz pogreSkov. fcj smo jih zakrivil pri rapallski pogodbi, se moramo učiti, kako je treba smotreno delovati za lepšo bodočnost naroda. Ako se bomo zavedni! težke odgovornosti pred potomci, tedaj bo Rapallo tisto Kosovo, ki bo kmalu našlo svojo osveto. Govornik opozarja na važnost zemljepisne lege Primorja, osobito Trsta, kamor se stekajo žile - vodnice celokupne interesne sfere Jugoslavije in pravi, di že iz zgodovinskih faktov sledi, da ti kraji nikoli ne bodo Italijanski, nego jugoslovenski alf nemški  (viharno odobravanje). Od vprašanja, da-li bo Trst in Primorje naše, odvisi tudi problem, da-li postanemo močna in odločilna srednjeevropska ali pa ostanemo zakotna balkanska država.   Ta zavest je pognala globoke korenine tudi med našim, sedaj podjarmljenim ljudstvom. Odkod drugače oni nacijonalni razmah, ki ga beležimo med primorskimi rojaki v zadnjih 10 letih?    Od leta do leta smo opažali napredovanje Slovencev   In Hrvatov, zlasti v Gorici, Trstu in Istri in kdor jc paz'jivo sledil dogodkom,   se je lahko prepričal, da bi bili v ugodnih okornostih ti kraji kmalu čisto slovenski in hrvatski. Važno je tudi dejstvo, da v teh krajih ni nikakih raznoglasij med Slovenci in Hrvati, ki čutijo, da so eno. 2a! da je vojna paralizirala ta pokret    2e med vojno so se začela pogajanja z Italijo se" veda edino na naš račun.   Z ene strani je obetala Italiji teritorijalne pridobitve bivše Avstro - Ogrske, z druge pa an-tanta, ker so bile obljube antante večje, se je Ita'ija priključila nji. Ker je prevladalo naziranje,   da Dalmacija ne more pripasti Italiji, je tudi takratni jugoslo-venski odbor osredotoči! vse delo na Dalmacijoin to je morda njegova taktična pogreška« kajti pri tem je prezrl Trst in Istro. Na mirovno konferenco je bilo treba poslati dovolj naših zmožnih in energičnih predstaviteljev, ki bi spregovoril! odločilno besedo za zeleno mizo. Tudi je velika napaka, da javnost nI bila pripravljena za ta udarec In da nismo nastopi!! proti Italijanskim aspira-cijam dovolj energično. Rad! prevelikega zanašanja na tujo pomoč smo prišli na mirovno konferenco v zelo neugodni situaciji.    Italija je držala v krempljih Primorje, sami pa nismo   bili dovolj vsposobljeni za odpor. Politično zrvlj?nje naše javnosti je bilo v kritičnem trenotku osredotočeno boli na znotraj nego na zunaj In zato je moralo priti do Ra-palla. SIcer so še drugi vzroki našega poraza, toda v omenjenem   tiči brez dvoma eden glavnih. Faktično je RapaT-!o posledica naše politične nezrelosti in načina mišljenja vobče, kajti Jugosloveni kaj radi preveč fantaziramo in premalo delamo. Rapallska pogodba pomeni za nas sramoto, ki jo moramo za vsako ceno Izbrisati. Tn k temn činu lahko mnogo  pripomore  uprav akademska mladina. Treba je vsem ostalim interesom zoperstavltl obče narodno stvar, stopit! med ljudstvo in pripraviti celokupno jugoslovensko Javnost do zavesti, da je naša rešitev edino v samopomoči. Treba Je vzbudit! nacijonalno zavest tako, kakor jo poznajo drugi narod!, treba je s pozitivnim  delom In nstvarjanjem popraviti, kar smo iskrivili deloma sami, deloma pa nam sovražne sile, tfcer bomo sli od Rjpafla do Rapalla. Govor dr. Mamšlča Je bil sprejet z mirnim! ovacijami.
Nato Je predsednik prečita! pravna, k! so bila odobrena "brez ugovora. Sledile SO volitve Odbora, Soglasno je bil tjpror*r* " *" r^-*" predsednik cand. phil. Tr. Bss. -jbr.rniki akad. Jurkovlć, Klepcc, Dulčtt, Vatovee,  Hartman m
Karadjole. V zaključnem govoru je novoizvoljeni predsednik svečano obljubil, da bo posvetil vse svoje sile in znanje delu za zasužnjene brate. Odbornik akad. Jurkovič je pozdravil zborovanje v imenu radikalnega kluba akademske mladine »Slavenski Jug« in iziavil. da bo klub vedno z vsem; sredstvi podpiral ustanovljeno podružnico JM. Kot dokaz popolne solidarnost! izroča klub podružnici vsa sredstva svoje ?vrorrme blagajne. To izjavo so spre:ell akademiki t živahnim odobravanjem. Ob zaključku zborovanja je akademski pevski zbjr zapel državno himno.
Tako Je prodrla Ideia Intenzivnega r.arodno-obrambnega dela in njega vzvišeni ciljev tudi med naše akademike vrste. Plemeniti cilji, ki si ih stavlja JM, bodo od~:cj negovani tudi tam. k'er se polagajo temelji duševne moči jugo-slovenskega naroda. In uprav s tem, da je JM z današnjim dnem pr'dob;la toli za?elieno in t?.ko težko pričakovano podružnic med akademsko mlačno, vidimo jamstvo za njen uspeh. Akademiki so dano* d kazali, da morajo besedam cled:f dejanja in ta dokas na? bo glasen memento tudi ostali naši javnosti.
Dnevne vb m
V Ljubljani, dne 1
Sramota!
Odkar sta nesrečni koroški plebiscit in krivična rapal1ska pogodba izrezala iz našega narodnega telesa koroške in primorske Slovence, smo prevzeli težko odgovornost pred zgodovino in potomci. Požrešni jastreb je zasadil ostre kremplje v naše narodno telo in skuša z vsemj sredstvi razkosati tudi kulturno in jezikovno to. kar je razkosano teritorijalno. Okrnjeni slovenski narodni organizem hočejo naši zakleti sovražniki izčrpati in oslabiti tako, da bi se sprijaznil z bridko usodo in prepustil zatirane brate onstran granic sistematičnemu in brezobzirnemu potujčevanju. Mednarodne razmere so ugodne za te peklenske načrte, in tako vidimo, da gre tujec z vso spretnostjo in energijo na zahrbtno delo. Udarec za udarcem sled? po naših koroških in primorskih man^inah in kdor vsaj površno sledi dogodkom v zadnjem času, si lahko predoči slabo maskirano Italijansko - nemško tendenco, ki gre za tem, da se naš živel] jezikovno, politično, gospodarsko in kulturno popolnoma asimilira vladajoči večini.
Proti tem nakanam se moramo boriti z vso doslvdnost.io. Na eni strani moramo skrbeti za dosledno, vztrajno, energr'*no in obČenarodno propagando, ki bodi moralna in gmotna pomoč ogroženim rojakom, na drugi strani pa moramo storiti vse, kar bo vzbujalo na Koroškem in Primorskem zavest, da stojimo krepko in zvesto na braniku narodnih interesov. Vsak Slovenec v Jugoslaviji mora posvetiti del svojih duševnih in telesnih sil njim, ki trpe pod tujim jarmom, vsak Slovenec onstran meje pa se mora zavedati, da v svojem odporu proti potu Čevanju ni sam, da stoji za njim celokupna slovenska javnost, ki ga ne bo zapustila, dokler tudi njemu nc zašije solnce svobode. Majhni smo in ogromna je sila, s katero se moramo boriti, toda ni tako majhnega naroda na zemlji, ki bi nc bil zmagal v pravičnem boju za svoj obstanek, če ie bil složen in vztrajen. Sbga jači, nesloga tlači. Dasi se je ta pregovor neštetokrat uresničil, moramo vendar ugotoviti, da se pri nas gotovi krogi še sedaj ne zavedajo njegovega pomena celo tam, kjer so absolutno neumestne strankarske razprtije.
V soboto so naša narodno-obramb-na društva pozvala vse liste, nai proslave Žalostno obletnico rapallske pogodbe s tem, da se vsaj ta dan otresejo strankarskega prerekanja in posvete političen del zasužnjenim bratom. Plemenitemu pozivu so se rade volje odzvali vsi listi, le »Slovenec« kot glasilo one stranke, ki hoče monopolizirati slovenstvo, tvori častno izjemo. Za svoj avtonomlzem in separatizem, za demagoške napade na druge stranke, za hujskanje mas, za sistematično izpedkopavame državne avtoritete, skratka, za vse to, kar tvori bistvo klerikalnega političnega evangelija, ima glasilo SLS vedno dovolj prostora; za proslavo tako vafne^a dogodka, kakor je obletnica Papalla, in primerno ©žigosanje fašistovskega na^U?a pa »Slovenec« nI našel nobene besede, izvzem-ši kratko vposlano notico o narodnih kolkih. To smo hoteli pribiti kot dokaz, kako globoko je prodrlo v klerikalne vrste partizanstvo. Sramota za list. ki nosi slovensko imr!
*   * *
— Kronansko dar-lo kralju Aleksandra. V Sarajevu je sestavlen odbor, ki si je nadel nalogo, da Dreskrbi posebno darilo kralju Aleksandru ob njegovem kronanju. Pokroviteljstvo odbora je prevzel pokrajinski namestnik Vulovlć. V odbor pa so stopili pravoslavni metropolit Peter, katoliški nadškof Ivan. reis-ul-ulema (muslimanski cerkveni poglavar) Giemal-udin in bosanski nadrabinec dr. Moritz Levi. Odbor je sklenil, da izroči Bosna ob kronanju kralju Aleksander krasen kip. ki predstavili osvobojenje. Kip je delo akademične-ga kipara Ivana Ekerta v Travniku. Kip predstavlja mladeniča, ki se je osvobodil iz objema kač. Nadejamo se, da za Bosno ne bo zaostajala Slovenlis.
_Na Čast novoimenovanim generalom. Nj. Vel. kralj Aleksander je sno-č! priredil večerjo, na katero so bili povabljeni novoimenovani general! !n višji oflc'rji. Kralj je ime! na čast povabljencem kratek govor, v katerem je izrekel nstoplejše priznanje oficirskemu zboru ter navzoče pozval, da služilo zvesto Is požrtvovalno svobodni domovini.
2  nov mbra 1923.
— Maršal BoroeviO:   O vojni proti I ItaPji.   Ob priliki obletnice rapallskega
dne Izda Jugoslovenska Matica znamenito spomenico zmagovalca italijanskih čet maršala Boroevića o vojni proti ita-lii »Italija jc do sedaj znala po vsaki vo.ni in kljub vsem neuspehom svojega orožja izkoristiti političen položaj in di-plomatičnlm potom doseči uspehe.« Kako točna ie trditev maršala Borocvi-ča. smo izkusili mi vsi, ko smo morali podpisati rap. pogodbo, ki sloni na lažnivi slavi »zmage« pri Vittorla Vcneto. Borocvrč sam pa se jc potrudil, da Je podal v svojem spisu naravnost dokument, dn nj Irali;a zmagala, da ni bila v oporo zaveznikom, temveč sarno njihov ba!ast. Z Boroevičevim spisom je popolnoma ovržera italiianska babavost z njihovimi zmagami. S tem pa Je zrušen tudi temelj rapallske pogodbe, kl sloni na lažnivi podmeni, da je 1 tali »a s svojimi *zmagnml« zaslužila podiarmlieme naše zemlje Vsak Jugosloven mora poznati zato BoroeviČev spis. ki ruši temelje rapallske pogodbe. Spisu so priložene tri priloge, in sicer nazoren diagram o razmerju italijanskih in avstrijskih sil ob izbruhu voine in pa dvoje važnih armadnih povelj. BoroeviČev spis se dobi v vseh knjigarnah in pa v pisarni Jugoslovenske Matice. Pred Škofijo 21. in vel a S dinarjev. BoroeviČev spis je izšel tudi v srnohrvatskem jez'ku (latinici in cirilici), ki velja enako 8 dinarjev.
— Vesti Iz Inozemstva čane% nismo dobili, ker le v sosedni Avstriji danes narodni praznik. Zato nismo dobili telefonske zvezs.
— Izenačenje koledarja odloženo. Sveti ?lnod srbske pravos'avne cerkve je sicer na svojem zadnjem sestanku v Kar-Iovcih sklenil izenačenje koledarja, vendar pa se mora ta sklep Še odobriti od eku-menskejra patrijarha v Caricradu. Ker pa se nI nadejati, da bi patrijarhat ta sk'©3 odobril Že tekoče leto — izenačenje koledarja mora-c namreč skleniti tudi vse ostale pravoslavne cerkve, bo'carska in romunska, ni misliti na to, da bi se moglo izenačenje koledarja izvesti že leto«. Izenačenje se bo izvedlo šele prihodnje leto in sicer, kakor piSejo beoeradskf Usti, najbrže meseca juniia ali pa seprembra.
— Na tehniški fakultet! v LJubljani ;c Imel dne 10. tm. eospod docent inc DjSan Sir nec svoje nastopno predavanje o tami »Teorija o elektromagnetizmu In znanost«. Predavanju so prisostvovali poleg Številnega auditorija sluSateljev tudi dekan m Člani profesorskega kolegija naše tehniške fakultete. Gospod predavatelj le Žel za svoje zanimivo znanstveno predavanje obilo priznanja.
— Odlikovani© cerkvenih dostojanstvenikov, Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval z redom Sv. Save I. raz. sarajevskega nadškofa dr. Ivana § a r i 6 a, frančiškana in škofa v Ilanjnlukl Joso Oa r I-ča. mostarskega škofa A'eksandra N11 1-Ć a. Slednja dva bosta danes na dvoru sprejeta od kralja v posebni avdljencl. Za vrhovnega rab;na za vso državo je imenovan dr. Izak Alkalaj, in za vrhovnega muftija   r  državi   imenovan   Mehmed Zakf.
—r Slavje »Zadruge kovinarskih tn sorodnih obrtov«. v soboto 10. t. m. zvečer je »Zadruga kovinarskih in sorodnih obrtov« praznovala na prav primeren in dostojen način tridesetletnico svojega obstoja In obenem petnajstletnico, od kar ji načeluje mnrgospoStovanl kovaški mojster Valentin U r b a n č i č, za-veden in vedno odločen zastopnik interesov obrtniškega stanu. Mehaniški mojster F 1 o r i j a n č i č jc umel na spreten način aranžirati v gostilni pri Kavčiču na Privezu slavnostni večer, katerega so se udclcž-li zastopmkl obrtniškega stanu vseh «tnk in   zastopniki raznih gospodarskih druš^v.   Med reprezentancami smo opaz'li ministra n. r. dr. terjava, deleg^a § a v n i k a. tajnika Trgovsko - obrtne zadruge  dr. Frana W i n d i s c h e r j a,   ravnatelji Obrtne banke Dolenca. Fngclb-rta Fran-c h e 11 i j a. predsednika Zveze obrtnih zadrug in druge. Večer jc potekel prav animirano med vrstami raznih iskrenih napitnic, ki so iih izrekli minister n. r. dr. Zerav. dr. Fran \Vindischer v imenu Trgovsko-obrtne zadruge. druStva Merkur in v imenu Centralne zveze indu-strijcev, dalje ravnatel Dolenc v imeni: Obrtne banke, kamere upravni svetnik |e slavljcnec, vrtnaria Ferant in Kor-sika kakor tudi drugi stanovski tova-riSt. O. Besednik, lastnik ortopedič-ne delavnice »Besednik in d~u£« je izroči! slavljeneu prav lepo izdelano nako-vri* * J'TV"! vi marmornatem pod-siavkn.   r*kr,m zabave so udeleženci nabrali za Tabor nad 500 Din.
sfev. 259.
»SLOVENSKI   NAROD«,   dne 13 novembra 1923.
Stran. 5
— Spominski perzamen Jubilantu I C Gaw*lu. Učitelji - književniki v Julij- ! •ki rajinl so poklonili zosp. C. Ganzlu ! ob 50Ietnici njegovega rojstva spomin- j skl pergamen, ki je mojstrsko delo umetnika prof. Nouliana.
— Občinski svot   ljubljanski   Ima j prihodnji četrtek, 15. novembra t. I.. ob 17, popoldne redno javno sejo z obšir- | nim dnevnim redom. Med drugim pride
— Vilka elektrarna. Z Viča nam pišejo: Naša elektrarna je še vedno pod vsako kri* tiko, dasi so so ▼riili v ta namen že pro* testni shodi ter je Županstvo na vseh stra*
aeh posredovalo. Kaj pomaga razsvetljava.
pri kateri nI mogočo opravljati nobenega ročnega dela, posebno ne more šolska rala* dina ne citati ne pisati, ali pa si vsaj kvari oči. Poglavitni vzrok bo pač ta, ker spre* jema elektrarna neprestano nove odjemalca toka, dasi njene naprave ne zadostujejejo niti za prvotne odjemalce. V marsikateri hiši pa
v razpravo tudi stavbna zadeva »Soko- \ tudLi"*i)!JJ*j° t(^_za dr^e."*men<7.kakor la Ic in afera poklicnega gasilstva na Karlovski cesti.
— Telesna vzgoja In Sokolstvo. 0 tem predmetu predava v sredo, 14. tm. v akademiji »Bratstva« na državni realki g. Stane Vidmar. Začetek ločno ob pol S. uri avečer.
— Poročil sa je dne 12. trn. v Novem
Sadu  Slovenec  poručnik fregate-hidropilot oskar R. Jeglič, komandant rečnog Hidro- j avionskog odreda a gdč. Milklco Bradva- j rović,   Srpkinjom !x Novega Sada.    Bilo ! srečno!
— Smrtna kosa. 10. trn. je po dalji! bo- i farni umrl g. Anton § k e r I a v a j, urad- ! nik Jadranske banke. Bil je vesten urad- j
nlk, prflfabljen v krogu svojih stanovskih tovarišev. Pogreb bo dne 13. tm. ob 14. le deželne bolnice. Blag mu spomin.
— Nastopno predavanje untv. prof. dr. j Sfemparja. V inštitutu za socijalno medi* 1 cino na beogradski univerzi je imel nastop* i no predavanje dr. A. Štampar, izredni pro* i feaor zagrebške univerze in načelnik higi* j jenakega oddrlka ministrstva zdravja. Go* j voril je o »Zdravniku, ki prihaja«. Beo* | gradska medicinska fakulteta je povabila i g. dr. štamparja. da priredi tekom zime cl* | klua predavanj o vprašanjih socijalne medi* sina.
— Savska (Južna) železnica tn opcijsko 'prašsnje. K sproženemu vprašanju o državljanstvu uslužbencev Savske železnice nam sporočajo neki prizadeti še nastopno: Uprave bivše Južne železnice nikakor ai mogoče urravičiU, da ni pravočasno obvestila svoje celokupno uslužbenstvo o opcijski pravici in dolžnosti in o rokih, katere so stavile naše oblasti. Razven teza pa bo ia vedno mogoče po dovršenju splošnega državljanskega zakona Izpolniti tudi formalno itran državljanska pripadnost Opozoriti pa fe treba naše državne oblasti, da bi brezsrčna izvedba inkriminirane zahteve po takojšnji  predložitvi  državljanskega  izkaza aH ooclje bila ajrda nehvaležnoat napram usluž-benstvu. ki le v težkih prevratnih mesecih j In prvih letih državne samostalnosti ohrani- j lo reden   promet, s tem obvarovalo   naše i kraj« pred revolijcljsklmf pokreti, omogočilo : razvoj novega gospodarstva in konsolidiralo | Đaš eksponirani vojaški ht držav«! položaj. Tud? )e nepojmljivo,  kako sa more t tako trivijalno  zahtevo otrožari  eksistenco zvestih In zaslužnih us!u?bencev, potem ko so sa celo državljanom tujih narodnost! po nekaterih krajih   Jugoslavije   da}t glasovalna pravica, torej osnovno državljansko pravico. Končno se spomlnajmo svoječasnega odloka, da postane na$ državljan ©o Ipso kot državni uradnik in da mu ni treba vlagati poneb-rih opcijskih prošenj. Vsa Javnost pričakuje, da se v tem vprašanju postopa torej obzirno ia da se vsakemu prizadetemu gre na roko.
— Lene akcija. Industrijalec g. Vlada Hić je otvoril poleg svoje tovarne v Višmci oddelek ljudske šole za delavsko deco, raz« ven tega ša dečjo zabavišče in vrfcec. Kaj ko bi Trboveljska družba a svojim milijard* nim obtokom hotela posnemati, ktr dela navadni industrijalec.
— Iz rudarske službe. Rudarski zdravstveni svetnik v pokoju dr. Josip Poglar ja imenovan za honorarnega zdravnika pri rudarski upravi v Ugtjevlku.
— Pokojninski zavod za nameščence se preseli tekom prihodnjih dni iz meščanske hiše v svoje novo uradno poalopja ob Aleksandrovi cesti.
— Slava vojne bolnice, V sredo 14. rm. praznujeta vojaška bolnica In bolničarska četa dravske divizijske oblasti v Ljubljani svoio slavo. Sekanje kolača bo ob 11. dopoldne. Upravnika zastopa to pot g. podpolkovnik dr. Rudolf Kob al.
— Celjska vest', š k r 1 a t i n k a sa ja aopet pojavila v Celju. Oblasti ao na delu, da se epidemija ne razširi. — Prošnje za božično podporo. Konjiška inspekcija v Zemunu je 27. sept. priredila konjsko dirko, katere čist! dobiček je bil namenjen v božično pomoč revnim invalidom fn njih družinam. Mestni magistrat je izdal na invalide celjskega mesta poziv, da vložijo prošnje za prispevek k Božiču. Prošnje z dokumenti opremljene se morajo vložit! do 17. novembra pri me-Stnem magistratu. — Mestno gledališče V torek ob 20. se v mestnem gledališču vprlzorl »Tat« z gostovanjem gostovanjem gospe Podgorske in g. Nučića iz Zagreba. — Uradna poneverba. Pismonoša v Št. Jurju ob juž. žel. 17 letni Ivan Raztočnik je v mesecu avgustu spo-llral uradno mu zaupano denarno pismo na neko stranko. Celjsko okrožno sodišče mu je za to prisodilo tri tedne poostrenega zapora. — Kradel je po sevniškem okraju I. FInderle, po poklicu kovač iz Buzeta. Radi tatvin je odsedel že 6 letno in večmesečno Ječo ter bil rudi amnestiran. Po amnestiji je »svojo obrt« pridno nadaljeval in bo zato zopet sedel 15 mesecev za varnimi jetnišničnimi zidovi. — Neža Pa-s a r 1 č, gostilničarka v Podčetrtku je ime^-la napram nekemu orožniku, ko jI je naznanil policijsko uro, predolgi jezik. Prejela je 48 zapora, ali pa 100 Din globe.
_ Zlorabe pri novosadskem stanovanjskem orada. V Novem Sadu so odkrili pri stanovanjskem uradu velike zlorabe in je nastala iz tega škandalozna afera, v katero so vpletene odlične osebe, med njimi celo novosadski podžupan. Preiskava je v polnem teku in je bilo dosedaj dognanih okoli 150 slučajev zlorabe.
— Površno tlakovanje. Med Kopitarjevo ulico in Zmajevim mostom Je del tlaka (kock) razpadel, ker so bile kocke preveč narahlo vpostavljene. Na več drugih krajih pa se ie tlak na cestah ponižal (udri). Te poprave bodo stale mestno občino seveda nove tisočaki, .j
1 ao napovedani. Stvar podjetja je, da se o . tem prepriča. Vsekakor pa mora županstvo
! nekaj ukreniti, sicer se raje povrnemo nazaj ! k petrolejkam.
— Kongres državnih uradnikov v No-| vem Sada. Dne 16. In 17. tm. se vtŠI v Novem Sadu kongres državnih uradnikov te cele drŽave.
— Potniki tretjeza razreda In restavracijski vozovi na železnicah. Železniško ministrstvo je dovolilo, da smejo potniki III. razreda pesečati restavracijske vozove v brzovlakih, toda samo v času kosila in večerje. Ta odredba železniškega ministrstva je že stopila v veljavo.
— Vode so vsled zadnjega deževja pretekli teden povsod znatno narastle. Sava kaže pr! Medvodah 0.80 m, Sora 0.50 m, Ljubljanica pa pri Zalogu 1.20 m nad normalom.
— Zgradba »UnMlanskega dvora« v Kolodvorski in Pražakovi ulici bo do zime pod streho, ker je zidovje na vseh straneh že dograjeno.
— Prepoved knpčevanja s konji Mestni acagistrat prepoveduje po določilih i 26 al. 2 lit d) občinskega reda ljubllanrkeza vsako barantanje ali kupčevanje s konji, oziroma z živino na dvorišču hi§e In pred hišo št 9. Dunajska cesta (pri »Fig ovcu«) v Ljubljani. Prestopki se bodo kaznovali po določilih § 70 obč. reda Uubljanskega v zvi-zi z naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919, It. S09, Uradni Ust za Slovenijo p. 6*5 oz. po avstro - ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857, št. 193 državnega zakonika.
— Bivši narodni poslanik od roparja amorjen. V planini Sorreni, okraj Selinskl, Je bil bivši narodni poslanik Vuk Kraljevič s svojima dvema bratoma napaden od gla-sovitega roparja Vasa Stanojeviča in umorjen.
— Oropeaea obč!a«%« blagajna. V Aran-
djelovcu so neznani roparji vlomili v ta-mošnjo občinsko blagajno in odnesli obveznice vojne odSkodnfne v znesku 980.000 D.
— Cvet la sad. Danes je nam prinesla gdč. aradnlca Valerija R e i c h o v a lepo arelo rdečo Jagodo s cvetovi, ki jih je našla v Kamni Gorici pri Dolnlcah. Na Martinovo nedeljo je to redek Pojav.
— Tihotapstvo. Petar PotfČ te Sp'fta stanujoč" v Trstu, je bU kaznovan radi tihotapstva tuje valute z denarno globo v snesku 50 tisoč din.
— Velik požar v Smaderevaai. V petek zjutraj je Izbruhnil v Smederevem velik požar. Požar je uničfl dva trgovini, 2 delavnici za opanke !n več hiš. Nastala je velflca nevarnost, da se mirne zaloga 500 vagonov municije. Škodo cenijo na 20 milijonov.
— CpldeaaHja ločitve zakona. Danes SO ločitve zakona na dnevnem redu, toda menda n! nikjer toliko zakonskih sporov, kakor v Osijeku. Kakor Iz Osijeka poročajo, je bilo samo tekoči mesec vloženih okrog 50 tožb nt ločitev zakona. .
— Cigan zaklal svoio ženo. V Csčku je cigan Isa Ljetin zaklal svojo ženo Sul-tano In nato pobegnil. Vzrok umora so bOi aakonskl prepiri.
— Tat\Hne. Popravljaču harmonik. Fra* au Kuclerju z Lesnega Brda pri Vrhniki, je bila dne 5. t. m. ukradena 2500 Din vredna harmonika. — Branjevcu Jakobu Obrezi iz Dola. je bila'--v Mostah ukradena vreča kuhanega kostanja, vredna 220 Din.
— Mestna zaftavfjalnica nsznanla, da se vrši tomesečn dražba v marcu 1923 zastavljenih predmetov, v četrtek 15. tm. ob 3. uri popoldne.
— Pred očmi lastne matere Izvršil samomor. V Veliki Nedelji se Je te dn! pred očmi lastne matere ustrelil 23 letn! Alojzij Habjančič in sicer radi tega, ker mu mati vsled njegovega lahkoživega in zapravljivega življenja n! hotela izročiti posestva.
Dopisi.
Zopet »Jeklarna ▼ Ravnah«.
Članek »Nemški mlnerfi v koroški Sloveniji«, ki Je Izšel v 183. številki, je zadel v Jeklarni v.živo. Malo neprijetno Je pa vendarle, ako Javnost Izve nekaj več o ti nemški trdnjavi »Mlestalerbunda«. Zato se ja morala neka »verodostojna strane najU, ki ja poslala »posili« popravek, ki pa ničesar na Izpremeni na obči sliki. Ne reagirali bi na ta popravek, toda razmere silijo!
Lastniki in vodstvo Jeklame absolutno ne trpita nobenega političnega udejstvova-nja svojih uslužbencev — tako stoji zapisano In se lepo bere! Dandanes ]• težko določiti, kje prične »politično udejstvovanje«! In sploh, kako se hočejo inozemci udejstvo-varJ — prirejati shode — agitacije? Evo lep slučaj J
Prokurist Oafterer, avstrijski državljan, je dal tiska« v Mariborski tiskarni — nekaj tisoč faktur. To seveda še ni nič hudega. Hujše pa je, ako na fakturi vidiš — Strelteben, Post Gutenstein, Karmen (mesto: Ravne. Guštanj, Slovenija), Telegra-phen Station: Streiteben. Adresse f. Tele-gramme: Stahhverke Strelteben. Sfldbahn-statlon: Pravali. Nikjer nI videti, da Je podjetje v naši kraljevini »n ne v Avstriji. Te faktura potujejo po tu- i« Inozemstvu. Nas ne briga zmeda, katero naoravi v trgovskem ozlru napačna raba krajevnih imen, to je stvar ravnatelja, briga pa nas to. da hoče ta avstrijski prokurist zopet potom korespondence  upeljati  oftc:jel«o rabo starih
ffl
HERAKLIT.
T o*trotw na obstoječo drartnjo gradiva aa hiše so razne tovarna  že več let razmišljale, kako napraviti cenejše gradivo, ki bi nadomeščalo opeko ali beton. Po i naključju se je posrečilo  pred  nekaj    leti , neki tvrdki na Štajerskem  sestaviti  maso. | ki jo imenuje »Keraklit«.   Heraklit sestoji j iz lesenih  oblanlc,  korurnega   ličja, trs'.ja L dr., napojenih a lugom (Kiscrit) in mesa- ; ■o s herakiltnlm   čemernom    (Magnesit). j Tako nastala masa postane fcekom dvartaj- j atih ur popolnoma trda, porozna in se po J pretelru treh dn!   lahko  prične z ometom keraiclitnih sten.
Dognalo se je, da Je heraklit lahko Iz- I vršljiv, absolutno ognjevaren, prenese vse 1 vlažne in zračne uplive, je zvoka lesen, mrčesaprost in izolira najmanj trikrat bolje kakor zid iz opeke. Petnajst centimetrov debela stena Iz heraklita Izolira boljo pioti zunanjim uplivom kakor 45 cm debel zid iz opeke. Stene iz heraklita so posebno uporabljive za zgradbo vil. tovarn, maga-cinov, čebeljnakov, planinskih in lovskih koč ter za nazldanje starih stavb slabe.fe konstrukcije. Nadalje za uporabo me<isten, ker se Jih lahko postavi direktno na pod, bres uporabe posebnih nasilnih konstrukcij. Za strope, Izolacijo tal In izzidavo pmJ-atrešnih stanovanj so posebno prikladne heraklltne plošče. Peza enega kubičnega metra heraklita Je okoli 310 kg, je toraj petkrat lažji kakor zid iz opeke, šestkrat lažji kakor beton  in esemkra  lažji kakor
nonemčenlh krajevnih imen. Proti temu ttkv j xf<i Iz kamna. Na stotine stavb te heraklita
ramo odločno protestirati. Kaj čuda potem, ako prihajajo od slovenskih, srbskih ia hrvatskih tvrdk na tovarno naročila v nemškem Jeziku! Na ta način ao potem seveda potrebni »nemški strokovnjaki« v pisarni, čudno je tudi da pripomba na fakturi: »zahlbar m Strelteben. kla;bar in Maribor«!
V Ravneh Je res nslužbenin* ie nearaj uslužbencev nemške narodnosti, ki j tla pa zaradi nJ?>*ovea:a strokovnega znanja ni mogoče pogrešati — čitamo v popravku. Vsi v Članku naltetf uslužbenci so nemške narodnosti. In teh nI samo »le n*kai«. povrh *o »e skoraj vi! Inozemci — tn to le glavno! Ki'ko na ie strokovnjakov, Tdini ravnate!! Jekltrns — d risi pa s° sami — aisar-m"?kf strokovni*k1. Id se toliko razmnei* na izdelovanje Jekla, kot zajec na boben. Ravno tak Inocemac. strokovnjak v pisarni, le nmk'^«t Oatterer. Pretirano Je torej, aa bi morala tovarna »staviti obrat ake ad-r>ustl T>t uslužbence n?m*ke narodnosti. ?lcer pa tega nihče ne zahteva! Jeklo obdelujejo In izdrh^rJo rarm" mojstri ?n delavci — ne ms urafVik' nemške narodnosti n-> pl-s*r->aK Strokovnjakov, kot Je B**nlčurlat ^atter-r. Je v n«*1 držav* dovo!!! želeti M bilo. d« se "infsfrsrvo aaČae bolj s« nI mrt! sa delo nrolcurlstov.
Verlanssinu g. Oatter^ria. os t«f*S no-mbi na Č2*e. ko Je bilo »Sfr-'t*ben »n K?rn-tan«. seda! na so »Ravna v SFTS« fn lenvn se ie trebs prflaax>dit!. ai aa se prea*l!i v blažen! »KSmten«. Vrata so v^dno odprta hi »MlertaJerbund« rab: arilae člane.
Da pa na mara n<"i>en na*Wh Inoeenl-sldi ntluzn<*nceY le naše ehsovrafene ia balkanske država — prostovoljno. Ja tud! razumljivo, kajti ▼ flnaneijelnem ozlru ne stoji nobeni slovenski drufiia ka-kegi uslužbenca raznih podjetij tako ii*or-no — nego družine — Inozemcev! Zakaj, je tud! razumljivo in tudi dal »polltič-nesa udejstvovanja«.
OsHlf.
— Uprava naše«a lista J« acejai: Za Ciril rn Metodovo drnžVe: daroval g. Ant. Zorko, ravnatelj pom. urad. Din 100, mesto cvetk na krsto svoje drage joarjgt
n'zabete In v počaščenje njenega spomina; prilikom konferencije drž. uprave juž. žel. v LJubljani z deleaatf, avstrijskih tn ogrskih prog bivše Južne žel. daroval! so v pozni ur! še zbrani narodni naši železničarji v domači hišni restavraciji c. Danica rja Din 150. m za Sokola aa Taboru Din 400. Srčna hvala!
ae je Izvršilo že v Avstriji. Letos se je postavilo tudi nekaj objektov v Zagrebu, ki so se pretekli mesec izročili v uporabo. Stavbe Iz heraklita izvrši se na ta-le način. Temelj hl?e se naprav: najbolj Iz betona. Na to st postavi ogrodje hiše, ki se napravi iz lesa, železa al! že'ezobetona. Pro-ator med nosilno konstrukcijo izpolni se med lesenim zapažem, ki je provlzorlčen, a heraklirno maso. katero se rahlo natlačl Cez tri dni se ostrani lesen zsuoif. in prične z ometom, kateri naj bo na zunajmh stenah do 5 cm na notranjih pa 3 cm debel. Pokazalo se je, da so tako izvršene stavbe ▼ telcu treh tednov popolnoma suhe Ia uporabna. Sedanje preizkušnje so rud! pokazale, da so aa ta način izvršene stavbe enakovredne mastvul stavbi ta ga 30% eaaeje kior zidane z opeko.
Ako is sezida malo enodružinsko hišico, obsegajočo tri sobe, kuhinjo in pritik-liae, razdeljeno na dve etaži, z zazidano ploskvijo 64 m*, ss prihrani proti enaki hišici, zfdaii z opeko 8 mJ zazidane Moskve, kar znači v denar)« israženo okoli 15.000 Din prihranka.
Pri izdelavi heraklltnlh sten se nI treba posluževati dragih zidarjev, kar Jin laliko larvršujejo navadni delavci.
Oleda dopustnost! takih stavb v stav-bao«ehničnem oziru so ae izjavile že razne stivbr.e oblssti tako tudi magistrat v Zagrebu, Gradcu fn Dunaju. Oblast! ao se izrekle, da ni pomisleka proti zidanji? he-raklltnih stavb, ako obstoje I« pritličja in krvečjem dveh nadstropij: kleti napraviti ja pa Iz navadnega zidevja ali betona. V ogniavarnostnem oziru so se iztekli j tndl fe rasne požarne komande In tudi teh-■oiogioni muzej na Dunaju. Konstatirali to, da je hcraJciitni materijal ilab vodnik gorkote m da nI samo na površje, ampak rudi v svo# notranji leatavim" popolnoma ognjevaren.
Nekatere zavarovalnice, ki so imele priliko ogledati pogorišče heraklltne stavbe so Izjavile, da je herakUtni materija! postaviti v isto vrsto stavb, kakor zidane te opeke ali kamna.
To sem napisa! radi tega. ker sem b:1 že neštetokrat vprašan, kaj je heraklit in ako je sa stavbe priporočljiv ali ne.
Arh. Inž. Ciril Koch.
* Lečltve zakonov s« množe. Olasom uradne statistike Je bilo v Nemčiji 1921. leta 39.167 ločitev braka, dočim Jih je bilo 1919. leta samo 22.022 1910. leta pa 14.667. Najbolje se množe ločitve v velikih mestih. V Berlinu Jih Je bilo 191S. leta samo 70, 1921. leta pa 204.
■nsasaanaanasaHBnsBsai
ZOPET ATFNTAT V SOnjl.
— Re^rad, 12. nov. (lav.) Danes dopoldne Je semkaj Iz ?of«je prispela senza-cijonalna vest o novem pslličnem uhoiu» katerega žrtev Je postal bivši mlniiter In prijatelj Sramtoijskega Dnparmov. Umor-foai »taistepristaš zearljoradnlike stranke }« b!l takoj po odstranitvi zemlforadni-škega rež'jna pr pelian v plovdlvske zapara, od koder so ca včeraj hoteli odpeljani z s»očn.o eksk^rto v Solflo. Potema jo po vladnem poročilu PupcrinoT skušal pober* niti, vsled česar je ekskorta nanj streljata In jra ubila. Uboj smatrajo za dobro zasnovan političen umor, ker skuša Car*kova vlada na vsak način odstraniti njej neljo-be politične nasprotnike.
BLDG£T ZA    HRVATSKO IN SLAVO N1JO.
— Beograd, 12. novembra Ctsv.) Po-krjlnskl ninestnik za Hrvatsko In Slavonijo dr. Clmič ja danes z jutranjim brzovla-kom prispel Iz Zagreba. Kakor je Izjavil pokrajinski namestnik Vašemu dop:snikia» |e prispel v Beograd, da predloži p'.srntne predloge hrvatskega uradništva glede korekture vladine razvrstiivene naredbe, s katero je celokupno hrvatsko uradnIŠtvo zelo nezadovoljno. Namestnik je t-hiska! notranjega ministra in minlttra za šume tn rude. Ker mianistrski predsednik Nlko4a Pašić nI bU v kabinetu, Je obisk pri njem Izostal. Pre1 dnevi je namestnik stavil ustmer.o gotove predloge, aa kar je dobil od vlade nalog, da jrh stav! pismeno v Ime* mi hrvatskega uradništva. Namestnik ae danea zvečer vrne naraj v Zagreb.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 12. novembra. Sprejeto oh lfc
Na borzi je bil le slab promet t odrom na to, da danes Dunaj ai trgoval Tečaji so napram sobotnemu prostemu prometu nekoliko nazadovali. Osobito v Trstu ln C'irihu je bila tendenca precej slaba. Praga jt bila ob koncu baae zopet nekoliko čvrstejša. Narodna banku je intervenirala samo r Curihu.
Na efektnerp. trgu je še vednts mr>* vilo. Nekoliko čvrstejša Je bila Hrvatska eskomptna, selo pa so padle delnica Eksploatacije. Z ozirom na to, da sa pojavlja na budimpeštanski borzi aopet čvrstejša tendenca, ni izključeno, da bo* do tudi pri nas v prihodnitk dneh arbU tražnl papirji čvrstejiL
Ob zaključku notirala:
De vise: Curih 15.20—to.$\ t*ertt 4o7.3--4o7.50. London 380—381.5, Dunaj 0.1210—0.12225, Praga 2.50—2.51, Trst 3.75 —3.90, Newyock 86.26,—S6.75, Budimsku* 0.45— 0.47.
Efekti: '% tevaat. drl. po«, od lata 10?! 60—66. LjublJ. kred. banka 206. Prva hrv. šted., Zagreb 9&V-1000, Siav banka, Zagreb 110 r, rirv.-siav. sem. htp. banka, Zagreb 97.5—99, Hrv. esk. banka, Zagred 159, Jugoslov. banka, Zagreb 148—150% Trbov. premo?, društvo 890, Slavonija 20f —208. Fx?lcatacija 222M. Outrman 1630— 1640, Sečerana 2325—24^4, Nar. šutnak* industr. 160 f.
Valute: dolar fifc.AU ffa 57(5 robt*
— Beotrad, 12. nov .(Izv.) Amater* dam 330, Dunaj 0.12095, Budimpešta 0.4950. Ženeva 1526 50. Bruselj 421.26, London 478.50, Milan 379, New Yorst «6.40, Pariz 488.30, Praga 250, Solun 130. Sofija 64 50.
INOZEMSKE RORZrl.
— Cnrlh. 12. novembra (Izv.) Dana!-nji Predborga: BeogTad 6.65, Amsterdam 216.10. Newyork 569 23. Lncnlon 24.90, Pariz 31x7, M?13n 24.75, Praga 16.45. RtK dfrrrpeŠta 0.03^5, Bukarešta 2.80, Soflja 4.7§ Dunaj 0.008, avstr. ž!a. krone 0.008.
-
Glavni nrednik: RASTO rCSTOStrUSEK,
Odtnvnrm nrednik: VAl.rVTIV KOPITAR.
Pustolovka - Iz Monte Csrla -
od 11.-14. IB.V od 15—18. III. del V glavni vlogi ELLEM RICHTalR
mino ?ivoli
— »Marokanske aoči« je naslov drugemu delu kolosslnegs filma »Pustolovka Iz Moste Carla«, ki po številu sodelujočih, krasnih posnetkih Barcelone, Algecirasa, marokanske obali, gorovja Atlasa in afriških pustinj celo prekaša prvi del. Boj med obema rivaloma, veleindustrijcem Rima-yem ln E. Stanlevem ln njunimi pristaši sa posest maročansklh rudnikov se stoe^ njuje v tem drugem delu do grandii* -nosu*. Naj navedemo le par a cinkovi tosti: Borba x biki v Barceloni; gigantski boj Evropejcev z domačini; sodeluje do 30000 oseb; občudovanja vredna obramba -vro-pejcev; »Zlata mušica« v rokah krvoločnega šejka itd. Predvaja se do vštevil sredo v Kino Tivoli.
»NE 2ELI SVOJEOA BLIŽNJEGA ŽENE«.
Od danes do sreda II. dcL Drugi del filma »Ne želi svojega bližnjega žene« v Kino Matica se predvaja od danes do srede. Od četrtka dalje pa se predvaja remek-fiim »Boris G o d u n o v!«
— O po terjamo, da se je tvrdka 1. Maček stara, priznano solidna trgovina s oblekami, preselila v hlio Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti It. 12., kjer prodaja ie nadalje po izdatno znižanih cenah.
— Dnevni koncert v restavraciji, kavarni In kleti »Zvezda«. Vsak večer reden koncert vojaške godbe od pol 20. do 23. v restavraciji, od 23. naprej v kavarni »Zvezda.« V kleti svira vsaki daa od 17. naprej priljubljena ciganska sodba«
rprrprrrrp
num
•__
/S*/FVMft7f1 &/n cs
njenem potplatu kavčaLov * fhztpetnik in potplat.'
Prager Presse
za Jugoslaoljo.
Ta najbolj informiran In najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki In v tujini stane sa kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40'-—
mesečno.
Najboljic trgovske in obrtniške informacije Ltd. držav
Male Antante.
d. d.
predaja
vsa!* kakerostJ v ealih vagmife p% erlfevcmafe pramo^TiiSkoT aa dvaaoo naorate kakor tudi za i&teatrliaka pad!atja in razpeaava na debelo
Inozemski premog ia koks vsake vrste In vsakega iz« vora ter priporoča posebno Ia čekoslovaikl in angleški koks za livarne ln domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
SaaloTi PB0&z7ki ZAVOD ZA PBIM00, i. da etatrala ▼ LInMJajai, Miklofiteva aecU lin.
j j j j j
stran. o*
•SLOVENSKI   NAROD«   dne 13. novembra i&23.
Stev. 259.
Keksi prepečonct čajno pecivo oblati
■mt taiefit te
Vitfaro Stsjak, Mofaljaaaa,
Zahvala.
V Sv»j#ra iHTtffti in v totemi gospe Malin firia se ^iafcranaje zaijvafftrjem za mojaaaa moša tefcaaaae eaa€ na zadnjem potu na za darovano krasno čvsije.
Poaabaa zahvala čatUM duhovščini, go* gpoda pnmarijti dr. Roth z» skrbne zdravniške obiske, vmm modnitein in dntgrra enanetn ttmritf*, M so ga racal tatezTrfJo Obiskovali ter sprraa« na njegov! zackrl! po«, Anje Mnba trg. akadaaa&ov za prilazno ffpra m stvo pri pogtebo.
Končno se zahvaljajetn 2* vsa pterneno ii: ustsaasto iaratena sofcalj*,
V Ma»*M«% <*ne ft. uuuaafti* 1923.
ZaTnjora sopnoga Karla Botatc 5a o^racSc
In lierntenl^ft
1
						Cene ogtaaora do 20 1  baaad Deti 3'—; vsaka i  pat, s aava4**o vred
	HlHLI OuL		S			
						
Trg. mtntdn£k,
pvfeaavnaaa aaaata- ~** Po« nvdfee poa T*m*4(U***
Šteparica,
tearjena in dobro nrarf* b«na. išče aružbe. —- Na* »lov pova apeaai *>Slov. Naroda«. 11.959
voič tudr t stroki prek** jcval»rva. Pooodbe pod *>PoStaol«J»če St Pater v Sav. dolmi*. 13/H2
PfsarniSki oradmk
(trradriica), vose kn/fgo* vodstva in koraaponderi* ce, se »prejme. — Po* nudbe pod »Le«n*/12-007« rta  upravo  »Slov. Nar.«.
Kot sobarica
ali bi?j?i ml čarka iščem sltršbc v PabiMiefa; naj* raje   v   Dnbaoiaaaa —
pove upi asa Naroda. 11-888
Avtogenskega
POliEĐEia m KMETIJSKI ZADRUGE, POZOR!
PT9B|Bi0 aajamfafd 16—17% nidflMcl m^ttmUti po Dfca 140*— za 100 kg, vfcljttccne vrt#e, franko rraarrt Poalofaa za narodla eetfa vagonov. Riipolafftmo rodi z vata* drngirm tratetnimi gaofrH: Tomafeva Mudra) čBsfci »oltar, balljcva soi K t. d. po bra*koakore»ema eaaah.
Ponudita aasa Ekoac : bakovo cnrite, oves, fižol i. t. d.
(Aotogenacii »tiger), iz* vefcbano moć, trporabno tudi r* kljtrecvaičarska del«, iščajo za. takojfefl nastop Kranjske tora me »Trb»«, Kamnik p. Ljrjk* Ijaat. 13j006
Vsakega dela
ae lotf absolvent realke r aaanjcm knjrflorodatva bi jaadkov; daje fni^rttk« efj», sprejme inasto do* mačaga ućfrelja itd. — Pomidfea pod »Podjeten 12.016« na ajaseo »Slov. Naroda«.
Praktikantica,
ab«o?re*tlnj« trg. solo. perfektna stanotfrafhrfa *n strojepMc« va#ea popr4* »ona neailkeM tar sKv ▼»•»krega aH nrvaralrrtfa jeafka. »r takoj spre tw«:i-— Pramdbr je pot lati na upravo »Slov. Naroda« pod Pr«VftScffwft«jaWl903.
£3
Havttafol'srf^Fd ia »atesta« Jfcdr*®s3sG to^i-e a. d« v Be^egrato mnnanja Krzno vest, da je njen bivši uradnik in kolega, gospod
.fli
po dasjsi in mučni bottarf, dne 10. t, m preminul.
Pogreb se bo vrgli dne 13. t. m. ob 2. popoldne iz dežehre bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Okranimo mu blag spomin!
V Ljubljani, dne 12. novembra 1923.
ises se
v bliBni Ljubljane Tn ahribo pri samea 5 4 let« •tarfan deWtom boljša i e is s k a ra -rse poale fn knKauje, po mošnoari n priMtŽTTO t.S let flrtaro kčerko. ki bi perila na dete. Plača dobro. Naslov nove oprava »flbrr. Naroda«. 11.941
Eukova drva
kapele po najvišjih ce* f*&k  —  Dr»?ba »IHrija«.
Ljubljana,  Kralja Petra
trg. 8. 12.025
Moško kolo,
prav dobro, atoro novo pnxkm po—i. — Fran« C^triatfer. HroaJea 14 prt Lpshljim.
Kdo odda. aab
ali   primerno   sobo ca
0kl*o2£€e ob dWrmi cvati v mMfeu. — Plamene po« nudbe pod ^5klftd?§6e !0OYll.96~Z<r na upiavo i>51ov. Naroda«.
Proda se konf
za. vofnjo in tek. — Po* »ve se: J. ČSerrte, P— aka e«xta 2R. 12.005
Koncertne citre
najboljše vrate, skoro no*
ve, po ogodni ceni na* prodaj. — Naslov pore aprrv« >S1. Nor.*. 11.973
Uravnalnik
(50 cm -Urok) m hencin-mo*rrr (7—8 HP) takoj po obodni earrl naprodaj. — Ljubi Jana, Prr/e št. 8.
PletDni stroj
sL 5(27 za. nogavico, ka* p4ee itd. ae ceno proda. — IVwMidr*e pod »Plerilni stioi 150/1 12.019« na upravo   »Sov. Naroda«.
Ugodna oHIika!
Proda se za 650 Dtn dobro ohranjena s n k a J a. Vettkoflrt    za    17 Wrn(k * — Naslov  pos»« uprava »?lov. Naroda«. 12.026
Proda se konalna
Naalcr pove uprava »SI. Naroda«. 12.008
Več vrat m okra
ter sod? m kadi naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.009
Beneški £sier
(samica) s popolno opre* mo, naraovejfta^a trpa na \—3 Bate, a rvlako aa naaaj. vec istgtnlh. I»*tov, |ei aaalea, jermen, 6 m cloKj vr>/ z vsrm oflr*>d* jem, ee prod« r.»di nado* mesrftvc drtij!e$*a stroia. — Ljubljana, Prule it. 8.
11. «66
Mebiovana soba
e alektrično ravavvtjjavo v »racHut m—aa. se tekoj odda. — Naslov pove »prava »SL Nar^c.
Stanovanfe,
obstoječe iz 3 sob. kuki« ajc m prftrkan. ■ a)aa> aaaso iaaav*ttjai* in r»>. dovodom »o odda admf štren ki r Mfaaa r rili m& de krnil ob »eivraflflri po« ataji. — Ca«* Din 4J»1—
■aaaiao« — Poamdne pod »Takojšn/a seHtavn 1 .OOo^ mi   uprtro   »Sov. K«r.*
Odda se soba
s posebnim vhodom dve» ma aoapoooaaa s Ktatkv — Naslov pove uraara »Slov. Naroda«. 12.018
Na stanovanje
ki zajtrk se sprejmeta dva gospod«. — Naslov pove »prava »Slovenskega Naroda«. 12.014
Prazno sobo
t poaebnrm vbodom ali SOBO rN KUHTNJO lice za takoj ali 9 1. de* cembroan miren rakonski par. — Pormdbe pod »Mirna stranka 1X023« na upravo »Slo*. Narva.
Mebiovana soba
r vffi. s poaafaaaa vhodom m elaktrlcno ram* svetljavOk se takoj cdda solidnemu gospodu. — Ponudbe pod »S/11.939« na   upravo »Slov. Nar.«.
Elegantno sobo
z dvema posteljama in perilom od 15. ali 1. 0W eerabra v eentromn ma* sta, Sčem. Plačam dobro. — Ponndbe na kapelnika Lod^rlga. har »Emona«, kavarna sJEnvmaa tu.
ML010
Rče se stanovanje
obetoieč« le treh sob, ko* Maje, kopalnic« an priti* Vita proti samen jari m do*»ri nafrradl r Mlfrni poite ali na Aleksandro* vi cesti — Ponudbe pod »Dobra nagrada Il.°$5« na opravo »Slov. Nar.«
i III,
Išče se gostilna
v nrjem aH na procenta. —- Irka Harrroan, k«var* na »Corm>«, >Jova Ora* dftka. Hrratako. 11027
Gostilno na račtm
v kakem prometnem kra* fn 8će mlad rakrmaki par brez otrok. — Po* nodbe na upraro »Slov. Naroda« pod »Gostima na raerm'11 °2f>«.
posojila
I
Posodo aH
družabnika
1r5c braskonimrerjčno podjetje. — Ppaudbe pod »Garancija 11.853« na opravo   »Slov. Naroda«.
Plamno
se odda r najem, — Na« slov pore uprava »Skn-. Naroda«. 11JSS
Ia trapistovski sir
po Din 27 JO kuoeraro n«d3 — Mlakama r Ln-kaa«. SUvoniH. 11.760
Ia trapistovski sir
nudi kg pod Din 2730 — Mljekarna v Lukača. 51 a ■■ ronija, 12*011
Klavirje,
harmonij«,   godala, stru*
ne   In   potrebicme. na drobno in debelo. — M. MnSe,   Ljubljana, Scim b*argo»a otW 6. 98PJ
PosofOo.
Išče se za takoj 10.000 d?* narjev posojila za dobo dveh rneseeev pod ugodnimi poboji. — Naslov pove uprav« »Slovinaku« ga Na roda a 12.024
Znanja žsK
elegantaTL, zalo dobro si* rtrlran goapod srednjih let m boljie dnrftne, «-več eadasno r inosem-etvn« e rcio tnacJigentno« tedi premoJno mlado damo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Inore mstvo/11.037«.
Otroški vozički,
dvokoiasa, mali motorji, Krami stroji, po« um a ti' ka po vnišmrn ceni. »Tri* b»rna« F B. L, Karlov^ ska ee>9ta ŠL 4. Ljubljana.
11.730
Ia trapistovski sir,
polĐOmaateru nudi po Dm 29-50 franko poeta ah" releanica — Trgovsko podjetje FL Manorčič. Zagreb, Petrova ulica 35.
11.876
Ribje olje,
raiamčcoo priatno. naj j boljie norvcike znamke, doapelo. — Lekarna B*> karc!ć, Kariovska cesta It i — Direktni import m Krtetijanijel 11.^34
Dežne plašče
»Waterproof« (nepremo?' Ijfve)v gumi - pelerine za dame« prevlečene s svilo m usnjene suknjice pri* nr^roca Drago Schvvab, Lrubljana, Dmrd trg 3.
T1.9S3
Vizitke
priporoma
Raradna thkanra
MALI OGLAS
tehko tzrnčtmite sami fn pngtfita iznos v gotovini sttl v znamkah, v pismu, z besedilom vred.
v krasni obliki izide prihodnji teden. Cena 18 Din. Dobi se v vseh trgovinah papirja.
Dražb«.
Vran frrlratriffai hi muc« mimifamo v svojem ter v tmtiM oetotik stroditkov, dt fe naša iskreno ljub-Irtaa mati, start noti fn ttte, ?s«pa
Tvrdka »uEHOJFfi« pisarna v palači Kreditne banke v Ljnbl}ani, telefon 339 priporoča iz tovarniške zaloge I. čeSfce kvjovske steklarne
trgovk« in potettniea
daa?? zjutraj po tfalja in mkepolni bo!ewii, previđena s tolalRi sv. vere, y 63, letu svoje starosti, mimo v Gotpodn iftiptta.
ffrth se ?rS v torek ob 4. popoldne iz hiše žalosti na f*a^alHte v Brv***.
Pokcjcico pr^wrt*a«o v Mag spomfn in moiitev.
V Ribnici, dne U. umartra 1023.
.a^'ž,' f**?'*
medrdffske, za koojak, rtun, koftrako vodo. Dobavljamo takoj. i 1974
Kadita po vtsdkih cžtah
stare
Xaraar, kotel „^ratnik"
OaVfua.       Sv. Petra ctsts, s«te«.1
Dr»a 16. novembra 1923 dotroldhfie ob it. mti se bft Trr#?la pri okrafceea sotSšžn Mariber, soba
št. 27, dražba zemlffsča vi. Št. 73 k. o. Sv. Miktavž (na Dravskem poljti.
Zeml)i?ce obstoji iz stavbenih parcel št. 14/1, hiša št. 26 v Sv. Miklavžu rn št. 14/2 gospodarsko poslopje, iz vrtov 5 a 95 m2, njiv 7 ba 30 a 83 m2, travnikov 78 a 4S m2, gozdov 3 ha 85 a 93 m2.
Izklicna cena znaša K 235.496. Ostali dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri okrajnem sodišču Maribor, soba šv 26.
■ CD ■ CD m CD e CD 3 O ■ CD ■ O ■ C3 ■ CD ■ CD ■ CD ■ O »O
OSOHOBOB
CD«CD«CDBCD«CD«CD«O■O
SPECIJALKA TRGOVINA ZA FINO DAMSKO m
IN MOŠKO PERILO 0
■
o
a
0
a
o
o
H
o
■
o
a
0
■
0
a
2 rito i. t'd. najbolj&ih aitamk, "
0  Najmodcmaje uredna praiuica ki svetlo-Kkalnica. 0
a m
0
CDBCD»CDOCD»CD»CDBCD»CD■CD»CD»CD»CD«CD
JCs3. Šare, £jubljana,
Platno za rjahe, a^ffirni, iMmtfzrmi do«
.c?
CD ■ CD ■ CD ■ CD BCDB CD B CD ■ CD B CD ■ CD H CD B CD 1CD ■ CD
MEDICINAL-COGNAĆ
Zahtevajte samos
Medicinal-Cognac Jamaica-rum Cognac-rum
O
z modrim križcem z modrim križcem z modrim križfcam .Citrone - ruma z modrim krfieem „Medicinal-pelinkovac" a modrim križcem .Najfinejše crem likerje z modrim križcem „Slivovko in brinjevec" z modrim krilcom
„ A fL 510", LJubljana.
M i D ! C I M A L • COONAC
a
>
r ■
o
O
o
> o
niiiiMHtiMirtttm^fTTiiir**-i»»f*<.............^......iniTnintfTittttntr^^—"t-----
._
5Y^.L