AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MbANjEHra DAILY NEWSPAPER
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
Zeije bo pa ze kje dobi!
Stavbenik Joseph Dem shar odpotuje jutri po opravkih v Columbus, O. Namenil se je, da bo ob tej priliki rekel "halo" tudi guvernerju Lauschetu. In kot je lepa slovenska navada, ne . bo šel praznih rok. S seboj bo namreč nesel za guvernerjevo kuhinjo nekaj pristnih kranjskih klobas, katere France, kot pravijo, tako zelo pogreša. Zelje, pravi Mr. Demshar, naj pa guvernerjeva kuharica preskrbi. Dober tek, Francelj! .-o-
Amerikanci so zasedli otok blizu Okinawa
Guam, 11. apr. — čete 10. ameriške armade so zasedle mal otok Tsugen, ki leži ob vzhodni obali otoka Okinawa. Na otoku Okinawa se vrši boj naprej. Na južnem delu otoka se vrši topniški dvoboj s sovražnikom že osem dni, ne da bi katera stran imela kaj posebnih uspehov.
Mornarica naznanja, da je v prvih osmih dneh bojev na Okinawa padlo 5,009 Japoncev, zajetih je bilo pa 222. Koliko izgub imajo Amerikanci, še ni znano. Sodi se pa, da so izgube velike, ker nudijo Japonci močan odpor na južnem delu otoka.
Amerikanci se poslužujejo naj.večvtopovskega ognja, da imajo kolikor mogoče malo iz-gub v moštvu.
GOSPODINJE NE MARAJO SIROVEGA MASLA, PRAVIJO
Clevelandski trgovci se pritožujejo, da imajo vsepolno sirovega masla, da ga silijo gospodinjam, te ga pa ne marajo. Ne ravno ne marajo, ampak rdečih pointov ne marajo dati zanj, ki jih tako zelo potrebujejo za mast in meso. Brez mesa ne m,ore,jo biti, brez sirovega masla pa, lahko.
Clevelandski trgovci svetujejo, naj bi OPA za nekaj časa znižala rdeče pointe za sirovo maslo, da se bodo vsaj nekoliko iznebili zaloge.
Rame vesli od naših borcev v službi Strica Sama
NOVI GB0B0VI
Mike Suhadolc
| Po kratki boljezni za mrtvo-udom je umrl na svojem domu Mike Suhadolc, star 63 let, stanujoč na 1088 E. 71 St. Doma je bil iz Dobrave pri Ljubljani, odkoder je prišel v Cleveland pred 4| let:. Bil je član društva s« Antona Pad. št. 138 C. K. of O. in št. 5 S. N. P. J. Žena Rose mu je umrla pred poldrugim letom.
Tukaj zapuš|a sina Mihaela, hčeri Julio $huster in The-reso Gribben, pet vnukov in dva brata, Luko in Jožeta. Pogreb bo v soboto; zjutraj ob osmih iz Zakrajškbvega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje
Frank Koščak
Po kratki bolezni je umrl v St. Alexis bolnišnici Frank Koščak, star 67 let. Stanoval je na 6315 Orton CL Doma je bil iz vasi Veliko Mlačevo pri! Grosupljem, odkoder je prišel v Cleveland pred 44 leti&
Bil je član društva Carnfe^a Tent 1288 T.M. .in društva Vida št. 25 KSKJ. Žena Ro-zalija mu je umrla pred 6 leti. Tukaj zapušča sina Franka, sin Stanley je bil ubit na Siciliji leta 1943. Dalje zapušča tri hčere: Rose Marko-vič, Anna Bizjak, Mary ter enega vnifka. Pogreb bo v soboto dopoldne ob enajstih iz F. Zakrajšek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
i Razne važne vesti j iz prestolnice
*	Urad za vojno produkcijo poroča, da se bo v drugi polovici 1945 izgotovilo 500,000 električnih iikalnikov. Material imajo tovarne na rokah še od lanskega leta, ko je bilo dovoljenih dva milijona Iikalnikov, pa se jih je napravilo samo 800,000 radi pomanjkanja delovne sile.
*	Sladkorne r e f i n e r i j e so mnenja, da b0 ostalo racionira-nje sladkorja v veljavi vsaj do leta 1947. Zaloge so vedno manjše in zahteva iz osvobojenih evropskih dežel vedno večje.' Na Kubi bo letos slaba letina sladkornega trsa radi velike suše, iz Filipinov ne morejo pričakovati sladkorja vsaj do leta 1947.
*	Vlada namerava dati mlinarjem v prihodnjem fiskalnem letu $190,001,000 podpore, d^ ne bodo zvišali' cen moki. To je prav toliko, kot če bi ljudje plačali en cent več za 19 bilijonov hlebov kruha. Končno gre vladna podpora itak iz žepa davkoplačevalca. Urad za kontrolo cen pa ne dovoli zvišati ceno moki, da se cena kruhu ne podraži.
želimo mu mnogo uspeha, i« si m Mrs. Josephine. Kolenc, 1117 E. 63. St. je prejela od vrhovnega poveljstva obvestilo, da je bil njen sin Frank odlikovan z bronasto zvezdnato medaljo za junaške čine v dnevih od 2. do 4. februarja 1945 na Filipinskem otočju. Pismo je pisal tozadevno Mrs. Kolenc Leonard F. Wing, generalni major ameriške armade, f
ms S3 Mi
Pfc. Robert in Pvt. Herman Dulc, sinova Mr. in Mrs. Martin Dulc iz 6508 Edna Ave. sta se nenadoma sestala v Belgiji. Prej se nista videla polnih 25 mesecev. Sešla sta se ravno na Hermanov rojstni dan, ki pravi, da ni mogel dobiti boljšega vezila za rojstni dan. Toda bila sta skupaj samo tri ure, ki so jima minile kot tri minute.
» m n Poročnik Harold E. Demshar, sin slovenskega stavbenika Mr. in Mrs. Joseph Demshar, je bil te dni povišan v nadporočnika. Harold služi pri pehoti v taborišču Hood, Texas, kjer je za inštruktorja.
n )« n
Cpl. Albin Koren iz 59. ceste je doma na dopustu iz Columbia South Carolina. Prišel je obiskat svojo ženo in tri mesece starega sinkota, ki ga je zda; prvič videl. Stanujeta na 132]
šena ter je pozval delavce v pristaniščih Severnega morja, naj preprečijo nacijem uničiti pristaniške naprave.
trinerjeWpod-
jetje je V NOVEM poslopju
Chicago. — Joseph Triner Corp., ki izdeluje že nad 58 let znan0 Triner j evo grenko vino, se je preselila v nove, večje in bolj moderne prostore na 4053-4059 West Fillmore St.,' Chicago 24, 111.
Podjetje je pod vodstvom polkovnika Joseph Triner ja, veterana prve svetovne vojne in ki je služil tudi v tej vojni pri kemični diviziji. Udeležil se je bojev v Libiji, Tuniziji, Siciliji in v Franciji. Bil je v Normandiji z invazijo ter je bil odlikovan z bronasto zvezdnato medaljo.
Ko je bil poslan v civilno življenje, je postal aktiven v svojem podjetju kot predsadnik Joseph Triner Corp. Trinerjev oče je začel izdelovati t(> priznano želodčno sredstvo že pred 60 leti. Podjetje se je z leti tako razširilo, da je bilo treba zdaj poiskati večjih prostorov.
Polkovnik Triner je diplomiran kemist, obenem pa tudi velik športnik. Osem let je bil predsednik atletske komisije v državi Illinois.
-o--
Ne pozabite nocoj!
Točno ob osmih nocoj se prične s prireditvijo v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. To je redna tedenska zabava, pri kateri dajejo lepe denarne nagrade. Pridite v veselo družbo, ne bo vam žal. Prireditev je pod pokroviteljstvom skupnih društev, ki prav prijazno vabijo vse farane in tudi občinstvo od drugod.
Dar za begunce
Za slovenske begunce v Rimu je izročilo v našem uradu $10.00 društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ. Prav iskrena hvala zavednemu društvu v .imenu slovenskih revežv.
Zveza učiteljic in staršev aktivna pri sv. Lovrencu
V soboto 14. aprila bo imela Zveza učiteljic in staršev pri sv. Lovrencu dobrodelno prireditev.
V	prostorih Ferfolia Furniture Co. na Union in 93. cesti bodo članice te zveze prodajale pecivo in sicer od devetih zjutraj naprej. Mrs. Louis Arko je predsednica odbora, dočim je Mrs. John J. Folin predsednica zveze. Mesečna seja bo v četrtek 19. aprila ob 7:30 zvečer.
V	NEW YORKU SO RDEČI POINTI $6 za 1,000
Washington. — Senator Wheeler je povedal pri odseku, ki preiskuje vzroke pomanjkanja mesa, da se prodajajo v New Yorku rdeči pointi po $6 za en tisoč. Načelnik odseka, senator Thomas, je pa izjavil, da se proda v New Yorku 90% vsega mesa na črni borzi.
OPA iz New Yorka pravi, da so rdeči pointi ponarejefii ter da se res obširno prodajajo. Mnogo mesarjev je priznalo, da so kupili ponarejene pointe
čvrstega sin?1 N°rman P.
Poznane sloven-1 voSj in Josephine ^ciin znano zava-J0 na 6106 St.
Soj? r°-)en v Cleve-^J** 1926. Pohajal Coiu A»gela, nato je
< T00d višjo šol°-
>a, / s,e Je vpisal lan-službo je bil pa t. ecembru 1944.
Cnineo J'e dobil na
■ ^ »cen v taborišče 1 že n' Njegovi vrst-S^klicani, da Po-s b 8 Pacifičnih oto-V0	Pa še v
vlsJo treningo.
Marin, star 15 let, je padel v boju
McClenny, Fla—Pvt. Claude Hunter je bil ubit na otoku Iwo Jima, kot je obvestil vojni oddelek njegovega očeta. Fant je bil star šele 15 let in je služil pri marinih od 13. aprila 1944. Ko se je vpisal, je rekel da je star 17 let.


AMERICAN HOME
S SO ZASEDLI VES m NA JUGU DONAVE
f	prodirajo že zapadno od Dunaja,
irj UPa"le proti Monakovem v Nemčiji in I I)0'1 !>ra§i na Češkem. Nemška gar nizi j a na I Utlaju išče pota za beg.
10. aprila. — Rusi imajo zdaj v rokah ves Du-Bj: Donave, v čemer je vključeno vse mesto izven |Lre(:lmestij na severnem bregu Donave. Tako se gla-
•	mlraclno Poročilo iz Moskve. Bio.'® kolone pa, ki so že —
ft rjr0fDTvUnaja' ProdiraJ°
•	v t] Monakovem, dru-
W\ f1 proti Pragi. Rus-
■hgar! ^ 0stale še na Du" zadnje ostanke
■	iii iš,nizi.ie, ki je kot brez
ISCbT b.eg iz av~
■	SfifUb,uhin 3e P°slal v
? e> zasedei sre"
;er pognal nacije KVje Predmestjem.
■	L;pa že pred Dunajem 1^070Vski s svojo 2. Wfr !rmado, da bo pre-W h ou dc!je. ki bi skušali ■H d aja; R«si so zdaj P Unaj popolnoma ob-
»''^ber
a Balti'ku, zibel-tS ^']ltarizma, je po-j j ' Usk'h rokah. Rusi1 IN V prestanka obstre-
••K^i tri 8 kanonado ■li- .«emške - obrambne I v ^to ft'. H v
1) hI Poročajo, da je W% n:n zdaj na poti fl^. ^ 0(} tam preti Mo-»Da j^ažmh pozicij te •j, it; "asi ne izdajo.
E's°in ?rli v DunaJ 0(1
kmalu v poss-M^^JiiL Poslopja kot
mestno hišo, parlament, operno gledišče in glavno policijsko postajo.
Ob zavzetju Koenigsberga piše Rdeča zvezda, glasilo sovjetske armade sledeče: "Sedem stoletij je bil Koenigsberg izhodišče nemških banditov, ki so za-sužnjevali Slovane. Odslej in za vse čase je pa to mesto odrezano od nemške zemlje."
--o—--
Hopkinsu so zvišali plačo na $15,000
Washington. — Harry Hopkins, osebni svetovalec predsednika R o os eve 1 ta, dobiva zdaj $15,000 na leto plape. Toliko dobivajo kabinetni uradniki. Predsednik 'mu- jk; zvišal plačo lanskega' julija ,za $5,-000. Svoje čase je. Hopkins upravljal WPA. ' $
-o--—
Odpuščeni vojaki dobe dva para čevljev
Washington. — Odpuščeni vojaki bodo dobili v svojih knjigah za racioniranje po dve znamki za nakup novih čevljev, mesto ene, kot je bilo dozdaj. Tako je odredil urad za kontrolo cen.
Zgodovinski Hannover je zdaj padel v roke 9. ameriški armadi
Deveta armada je zdaj najbližje Berlinu, 110 milj. Tretja armada ima še 50 milj do češke meje. Eisenhower je povedal nemškemu narodu, da se je odpor na zapadni fronti zrušil.
Pariz, 10. aprila. — Deveta ameriška armada je danes okupirala zgodovinsko mesto Hannover ter dosegla točko 110 milj od Berlina na glavni cesti, ki pelje naravnost v nemško prestolnico. Hannover šteje 472,000 prebivalcev ter je po obsežnosti 12. največje nemško mesto. Tukaj so nekdaj kraljevali predniki angleških kraljev.
Angleži so zaceli v Italiji i ofenzivo, da uničijo nemško armado
j Rim, 10. apr. — Angleška 8. armada, podpirana po topniškem ognju in zračni armadi, je udarila preko reke. Se-ni0 z namenom, da pokonča kolikor mogoče nemške armade, predno se ta umakne iz Italije v južno Nemčijo.
Krd&la ameriških bombnikov 15. zračne armade sodelujejo pri tej ofenzivi. < Angleži so začeli ofenzivo na vzhodni italijanski fronti sinoči s tem, da so odprli svoja žrela številni topovi. Več ' kot 1,000 bombnikov je vsulo bombe na nemške pozicije, nakar je angleška armada udari- ' la preko reke.	!
S tem je zaključeno zimsko • brezdelje na italijanski fronti. V Italiji je še kakih 25 ; nemških in šest' italijanskih fašističnih divizij, ki pa ne ; bodo dolgo vzdržale. S tem 1 se je pričela zadnja bitka za 1 severno Italijo.
Na zapadnem obrežju Itali- ' v ofenzivi tudi 5. ameriška' armada, ki se je zrinila v ' predmestje mesta Massa. * -o---1
S končamo vojno bo ne- j hal posojilni sklad
Washingtqn. — Senator Van- j, denberg je zato, da se posojlini sklad podaljša clo 30. junija! 1946. Obenem .je pa izjavil, da < se bo s končano vojno zaključil :< tudi posojilni sklad1 za vse. |( -o-
K molitvi	'
članstvo društva sv. IJožefa
št. 169 KSKJ naj pride nocoj ob 1 8:30 v Svetkov pogrebni zavod, \ da se poslovi od pokojnega bra- j ta John Hrovata, jutri naj se pa < po možnosti udeleži pogreba.
Pevske vaje	i
Jutri ob 5:30 popoldne bo } pevska vaja mladinskega pev- t skega zbora SDD na Waterloo . Rd. Vabljeni so tudi novi učen- < ci.
Na obisku pri materi
Rev. Ralph Stražišar, župnik ( v slovenski naselbini na Willar-|* du, Wis. je prišel za nekaj dni!5 na obisk k svoji mamici na Nor- ] wood Rd.
Pridite na sejo!	:
Nocoj se vrši mesečna seja : društva sv. Cirila in Metoda št. ] 191 KSKJ. Seja je ob navadnem času v SDD na Recher Ave. Pro- j si se velike udeležbe radi važne ] seje.	1
V	tem mestu so Amerikanci osvobodili poročnika Bollinga, sina ameriškega generala Bollinga. Poročnik je bil zajet prošlo zimo na patrulji in oče do danes ni vedel, če je sin živ ali ne.
Tretja ameriška armada je danes dosegla točkb 63 milj od Leipziga in 60 milj od češke meje. Od vzhoda prodirajo zdaj proti Nemčiji ruske kolone in ka,dar se spojijo z ameriškimi četami, bo Nemčija presekana na dvoje. Prva ameriška armada je zdaj najbližje ruski in sicer ju loči samo še razdalja 150 mlij.
V	P or ur ju so Nemci kot brez glave in se vdajajo na le-,vft in;,.d,eanft......-Sinoči. se,„,je vdalo 1. in 9. armadi 36,566 nemških vojakov. Toda na tisoče jih je še v pasti. Nemci prihajajo v Porurje ponoči s transportnimi letali, d-a bi odpeljali kolikor mogoče svojih čet.
Zavezniški glavni stan sodi, da je v Holandiji zajetih vse od 100,000 do 200,000 Nemcev. Kanadska a|rmada ima samo še 12 milj do Severnega morja.
Angleška armada je naletela pred gorečim Bremenom na močan odpop. Toda | mesto imajo Angleži obkoljeno od dveh strani.
V	centru Nemčije ne nudijo naciji nobenega organiziranega odpora, ki bi mogel ustaviti 62 zavezniških divizij, ki so zdaj v Nemčiji. Dvajset od teh jih je oklopnih.
Severno od Hannovera prodirajo Angleži proti Hamburgu, največjem nemškem pristanišču, do koder imajo še 50 milj.
Vsa zavezniška fronta gre zdaj v smer proti reki Labi, ki je zadnja vodna ovira pred Berlinom.
General Eisenhower je danes povedal nemškemu narodu po radiju, da je nemška za-padna fronta popolnoma zru-
Ko se spojijo armade, bo konec vojne v Evropi
Kadar se bodo spojile nekje v Nemčiji vse tri zavezniške armade: ameriška, angleška in ruska, bodo ti trije zavezniki razglasili, da je konec organiziranega vojskovanja z Nemčijo.
Ta razglas zaveznikov bo potem dal nemškim vojakom na izbiro: da se vdajo in postanejo vojni ujetniki, ali pa nadaljuje z bojem imse jih bc preganjalo kot gerilce, ki ne bodo imeli nobenega vojaškega statusa.
Na zapadni fronti že zdaj n ] nobenega organiziranega od-
da bodo generalni štabi določili gotovo črto v Nemčiji, proti kateri bodo prodirali ali Rusi ali pa zapadni zavezniki in tam obstali, čakajoč na zaveznike od druge strani na prihod. Ta sestanek zavezniških armad, kjer bo že, bo smatran kot konec vojne v Nemčiji. Tedaj bi se nemški vojaki lahko "častno podali."
Tako zavezniki kot uje:i nemški častniki so mnenja, da ne bo uradnega premirja. .Naciji ga ne bodo nikdar ponudili, ti so pa edini na vladi.
pora od strani nemške arma- c de. Deveta ameriška armada, č ki prodira proti Berlinu, ni na- t letela še na niti eno nemško s divizijo.	t
Mnenje vojaških strokov- r njakov je, da Nemci na zapad- I ni fronti ne morejo več spra- £ viti skupaj organizirane sile, 1 razen morda pri reki Labi ali c neposredno pred Berlinom. ' Danes gre lahko ena ali dve i zavezniški diviziji do katere-■ gakoli kraja po Nemčiji in ga 1 doseže v rekordnem času, ako 1 i hoče.	<
Vojaški strokovnjaki sodijo, <
J%|mo
vojne
! bomde lil
PMKE
m
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, APRIL 11, 1945
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland X. Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do DoStl, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.50. Za Cleveland, po poŠti. pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $3.00. za Cleveland, do poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznadalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. s. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $400 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th. 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1878.
No. 83 Wed., Apr. 11, 1945
"Napreden element"
SANSov tajnik je poročal na seji SNPJ z veliko slovesnostjo: "Zmagal je v Jugoslaviji napreden element,
Osvobodilna fronta, katero smo v Ameriki na vsej črti podprli in v njen prid zgradili javno mnenje Amerike, Kanade in Velike Britanije. To je bilo kolektivno delo Združenega odbora in SANSa pod mojstrskim vodstvom našega Adamiča." Poročilo se sliši kot da je odločil bitko za komunista Tita SANS z Adamičem na čelu. Kaj rusko orožje in ruska politika! Uboga Jugoslavija bi bila ničla, če ne bi bilo SANSa in Adamiča! Ob tej domišljavosti smo se spomnili, kaj je zapisal prav te dni časnikar Pertinax v N. Y. Timesu (6. aprila). Takole pravi: "Zanesljive avtoritete trdijo, — da je predsednik Roosevelt mislil v svojem poročilu kongresu o jaltski konferenci — na Tita, ko je govoril o prima-donah, ki mislijo, da se jih mora poslušati. Predsednik je s tem zelo dobro označil domišljavost in bahavost Titovo." Mislimo pa, da bi beseda o domišljavih primadonah prav dobro opisala tudi domišljavost Titovih pristašev v Ameriki.
Toda pustimo domišljavosti njeno veselje. Taki triumfi so vedno silno kratkotrajni. Bolj nas interesira vprašanje, v čem je tista "naprednost," ki da je zmagala v Jugoslaviji. Kaj je tako napredno v novi Jugoslaviji, da je treba'obhajati zmagoslavje?
Ali je "naprednost" v tem, da še danes ne smejo v Jugoslavijo žurnalisti, ki niso priporočeni od komunistov? Ali je "naprednost" v tem, da morajo vsi listi v Jugoslaviji pisati v enem smislu in sicer partizanskem? Ali je morda kaka posebna vrsta svobode, da je ta "napredni element vtaknil vso pisano besedo v en sam jarem? Ali je "naprednost" v tem, da sme govoriti samo tisti, ki je cementirano gotov, da bo trobil na isto trobento kot partizani? Tako "naprednost" že davno poznamo pod Hitlerjem in Mussolinijem. Ali je "naprednost" v tem, da pridejo v vas oboroženi partizani, postavijo listo in naženejo ljudi na volitve?
Pa smo razmišljali, če ni "naprednost" v velikih reformah, ki jih izvršuje novi partizanski režim. Eno idejo smo slišali. Vsa kulturna društva in vse gospodarske organizacije bodo združene, izenačene in podržavljene pod eno nezmotljivo partizansko komando. Tako je delal kralj Aleksander, tako je delal Hitler. Morebiti je napredno pobirati ideje za fašizmom? O drugih reformah nismo čuli.
V N. Y. Timesu se 7. aprila nekdo na uredniški strani norčuje, da piše komunistična "Pravda" v Moskvi prav tako kot govori nemški Goebbels. Iste fraze proti propalim bur-žujem in gnilim zapadnim kapitalistom uporabljata oba nacizem in komunizem. In če je napredno v Moskvi posnemati nacizem, zakaj ne bi bilo to moderno tudi za "napredni element" v Jugoslaviji?
Mogoče pa zraste napredek iz materielnih ruševin. Partizani so po pričevanju SANSa uničili v Sloveniji vse tovarne, rudnike in industrijske naprave. Morda so s tem dosegli za Slovence potrebno ruiprednost? Vsaj enakost so ustvarili, namreč enakost beračev.
Mi smo že prosili, naj bi nam tisti, ki toliko govore o neki "novi" Jugoslaviji povedali, kaj je tisto novo. Odgovora nismo dobili. Sedaj l«po prosimo, naj nam razkrijejo, kaj je tisto "napredno." Ali bi bilo napredno zamolčati svetu, v čim je ta naprednost in ta novost? Ali naj vložimo pismeno prošnjo?
Pa se nam zdi, da to "naprednost" ravno po zakrivanju najbolje spoznamo. Ta naprednost je bila proslavljena na seji SNPJ. In za kakšno naprednost je bila zmeraj ta organizacija? Še več nam pove, da se za to naprednost bori Adamič. — Naprednost, ki tako vabi in mika ta krog, je boj proti katolicizmu. Med seboj si nič ne taje, da hočejo zadati katoliški Cerkvi v Jugoslaviji odločilni udarec. Tako "naprednost" so leta in leta proslavljali v svojih listih, za tako "naprednost" so v zadnjih 40 letih polili potoke tinte. Njihovi partizanski bratci v Jugoslaviji niso iznašli ničesar novega. Nadaljujejo samo stari boj,. Da pa so res v tem smislu "napredni," sta pokazali zlasti dve dejstvi. Za vse državne uradnike so odpravili v prisegi besedo Bog. Za jugoslovanskega uradnika ni več Boga in ne več odvisnosti od njega. Novi reformatorji Jugoslavije nas tudi zagotavljajo, da bodd izpeljali ločitev Cerkve od države, kar pomeni nov korak k takozvanemu laicizmu, ki ga papež v svoji okrožnici o Kristusu Kralju imenuje naravnost: kuga. Ta takozvani laici-zem ne priznava več božjih zapovedi v javnem življenju in noče več slišati o kaki človeški odgovornosti pred Bogom. V resnici ne pomeni taka ločitev ločitev države od Cerkve, ampak ločitev države .od Boga.
Za to "naprednost" v Jugoslaviji se je SANS boril pod "mojstrskim" vodstvom Adamiča. Tak "napredni element" je zmagal trenotno v Jugoslaviji.
Taka "naprednost" seveda tudi ne pozna greha in zločina, če se gre za njeno zmago. Zato so Kardelj in tovariši dali mirno klati duhovnike, inteligenco in kmete, ki so ovirali ta "napredni element" v njegovem razvoju. Ameriški "naperdni element" ploska k vsemu, kar misli, da omogo-čuje te vrste napredno zmago. Pa tudi požre pri tem vse, kar ta "napredni element" stori proti človeški svobodi in proti demokratskim svoboščinam. Samo da zadajo udarec katoličanstvu, pa sprejmejo tudi totalitarizem, sprejmejo
diktaturo in vse hlapčevsko posnemanje Hitlerja in Musso-linija.
Tako "naprednost" kot jo uče mojstri okrog SANSa in uvajajo v življenje partizani v starem kraju, je katoliška Cerkev z vso odločnostjo obsodila. To pa ne moti tega kroT ga, da ne bi ob raznih priložnostih celo dopovedovali lahkovernim, da se zavzemajo za vero. Da včasih beremo, da Adamič v Ameriki, partizani pa v starem kraju naravnost rešujejo vero pred pokvarjeno duhovščino zlasti pred škofi in papežem. Minister Kocbek je celo učil kako mora duhovščina moliti, da bo ravno njemu prav, in suspendirani duhovnik Mikuž vrši proti vsem cerkvenim predpisom duhovniško službo naprej. Taka je verska naprednost naprednih elementov, ki sedaj vladajo v Jugoslaviji, in zmagujejo v tintnih bojih okrog SANSa.
Nič se torej ne varamo o tej naprednosti. Čudimo se, če kdo katoličanov tega še vedno ne vidi. Ali mora tem SANS vsaki dan znova dopovedovati, da so v "naprednih" vrstah odveč in da so orodje, ki se ga mojster Adamič poslužuje, da doseže svoje protiverske namene?
Ali more kdo, ki ni odpadel od katoličanstva, odobravati tako naprednost in hvaliti take "napredne elemente," ki so zmagali v Jugoslaviji? Ali more po vsem tem mirne duše in vesti marširati za SANSom? Srečen, če kdo res more, zakaj o njem smo prepričani, da ga pred Bogom opravičuje — neumnost.
(Nadaljevanje)
V kritičnem razdobju med izbruhom sedanje vojne in napadom osi na Jugoslavijo — ko je n. pr. KPS (komunisti) vodila Ribbentrop - Molotov-ljevo "slovansko" politiko in polnila "Slovenskega poročevalca" z Goebbels - Ehrenbur-govo "demokratsko" propagando ter so komunisti sabotirali orožne vaje in mobilizacijo jugoslovanske vojske — je pok. prof. Ehrlich inspiriral in napisal v katoliških dijaških listih "Stražni ognji" in "Straža v viharju" vrsto narodno -obrambnih člankov — iz katerih je n. pr. dr. Kuhar črpal celo motive za svoje znane sobotne zunanje-politične radijske komentarje. Med temi članki je tudi eden najmočnejših sestavkov te vrste, kar jih je v tistem razdobju bilo napisanih: članek pod naslovom: "Pr0 aris et focis." Ker je z znanstveno temeljitostjo in iz neposredne življenjske izkušnje poznal stoletne namene Nemcev do slovenskega naroda, je profesor Ehrlich—brez ozira na razloge oficielne politike — bil jasno in odločno proti politiki popuščanja osi-šču, bil sem neposredno priča, kako je z otroško - iskrenim zadoščenjem proti vsem realističnimi ugovorom zagovarjal odločitev 27. marca 1941. In potem je v usodnih dneh med 27. marcem in 6. aprilom organiziral posebno molitveno akcijo dijaške mladine za narod in državo; nekaj dni pred
6.	aprilom pa je v ljubljanski stolnici zbral vso akademsko in dijaško mladino, organizirano v Slovenski dijaški zvezi, k skupni molitveni uri v isti namen ter je ob tej priliki imel nanjo enega izmed svojih naj-pretresljivejših govorov '(q-hranjen v glavnih točkah v rokopisu), v katerem je z najlepšimi teksti iz stare zaveze in v luči krščanskih moralnih načel utemeljeval sveto dolžnost odločne obrambe svoje narodne svobode in državne neodvisnosti.
Ko je tako doma kot Slovenec in mladinski vzgojitelj vse uredil, kar mu je velevala njegova duhovniška in patriotska vest, se je na zakasneli poziv iz Beograda, šele v pondeljek
7.	aprila, obložen s tremi kov-čegi dragocenega gradiva o slovenskem vprašanju, odpravil na popolnoma negotovo pot preko Karlovca proti Bosni in je končno po petih dneh izmučen prišel do vlade v Palah pri Sarajevu. Tekom takratnega svojega tavanja po Bosni in Hercegovini, ki je trajalo do konca aprila, je, videč simptome skrajnega sovraštva med Srbi, muslimani in Hrvati, kot apostol ljubezi\i in južnoslo-
vanskega bratstva rotil sprte brate, naj se izmirijo med seboj, ker bodo sicer od sovražnika uničeni oboji.
Za Ehrlichovo izredno plemenitost, nesebičen pogum in jugoslovansko čutenje je posebno značilna naslednja drobna, sama na sebi sicer čisto nepomembna epizoda iz tistih dni. Na od brega se odmika-jočo angleško "trabakulo," ki naj bi vkrcala angleško kolonijo in nekaj jugoslovanskih jav. nih delavcev na napovedano angleško bojno ladjo pred vhodom v Boko Kotorsko, je brez privoljenja skočil neki srbski rezervni kapetan. Nobena izmed prisotnih srbskih osebnosti ni marala pri neizprosnih Angležih tega obupanega reveža vzeti v zaščito. Pa vstaje prof. Ehrlich, poda temu "izobčencu" roko, ga nagovori, mu čestita na uspeli avanturi, ga vpraša za njene razloge in mu prišepne, da bo on prosil zanj. Ob splošnem začudenju prisotnih je prof. Ehrlich nato stopil k svetniku angleškega poslaništva v Beogradu, Mr. Dew-u, ga prosil za tega srbskega oficirja in dosegel njegovo "rehabilitacijo" ter zagotovilo, da bodo tudi njega vkrcali na ladjo. Izkazalo se je namreč, cla je ta oficir bil eden izmed vidnejših vojvodinskih javnih delavcev, ki je skočil na ladjo, ker se je zaradi svoje dvajsetletne nacionalne izpostavi j ano. sti bal maščevanja vojvodinskih Nemcev. -
Že drugi dan po svojem po-vratku z neuspelega potovanja v emigracijo v Ljubljano, dne 30. aprila 1941, je prof. Ehrlich organiziral v okviru Vin-cencijeve konference za dijašt-vo obširno podporno akcijo za begunske študente iz Štajerske in Gorenjske. Dal je pobudo, zbral je in odposlal prvo denarno pomoč slovenskini depor-tirancem v Srbiji, ki jim jo je nesel salezijanec dr. Blatnik. Na podlagi podrobnih osebnih zasliševanj v Ljubljano pribeg-lih žrtev germanskega furor j a na Štajerskem in Gorenjskem je zbral njihova pričevanja, iz njih sestavil ter poslal v svobodni svet že začetkom maja 1941 prya izčrpna poročila (e-nega v obliki "Apela na ameriški narod") o.nemškem preganjanju slovenske raje. Kolikor vem, predstavljajo ta poročila edino dokumentacijo o nemših pogromih proti slovenstvu v prvih mesecih po zasedbi Slovenije, ki je odjeknila po vseh zavezniških radijskih postajah. Na lastna ušesa sem čul prof. Ehrlicha, kako je s prižnice najodločneje protestiral proti nemškemu preganjanju, ropanju in deportiranju Slovencev.
•(Dalje prihodnjič.)
* * * * * * * * * * ★ ★ * / * ■* ★
4 KAKO PRIDETE DOMOV *
*	Z	*
: Ekstra rdečih :
: POINT-OV! *
*	*
Spomnite se nesti tisto	. I * kanto z rabljeno maščobo
* k vašemu mesarju. Dobi-	*
I te 2 rdeči znamki za vsak	* i* Dtevajte na stran
[t* rabljeno maščobo za bo-	*
jujočo fronto!	*
f* ***********
"Cigan — baron"
• ,
Dne 24. oktobra 1885. je bila prvič vprizorjena opereta "Cigan — baron," in sicer na Dunaju. Bilo je to na predvečer 60. rojstnega dne "kralja valčka," Johanna Straussa. Kako krasno darilo si je dal ta slavni mož s tem delom! Nova opereta je bila podana kar 85 večerov zaporedoma. Dunajsko občinstvo je bilo očarano, srečno. Takoj se je "Cigan — baron" razširil po vsej Evropi, kmalu nato pa po vsem svetu.
To delo bo torej v jeseni staro šestdeset let. Kako, da je ohranilo do današnjega dne vso svojo svežost in toplino? Odgovor ni težak. V "Baronu" se združujejo najrazličnejši značaji: plemenitaši, cigani, vojaki, delavci in otroci v harmonično, romantično celoto. Glasba je mehka, lirična pa tudi vojaška in dramatična. Opereta vsebuje nekaj značilnih Straussovih valčkov. Eden najlepših v opereti je gotovo valček v finale drugega dejanja :
Ko je boj končan,
ni vojak zaspan, naše čete tja v mesto cesarsko hite.
V žilah kri kipi,
duša nam drhti, tam je ljubav in vino in radost za vse.
Luči tam žare,
pari se vrte in noči nam v veselju minevajo le.
Svet se nov odpre
za naše to srce, tam res ljudje za veselje žive...
V nedeljo zvečer 15. aprila ob sedmih v S. N. Domu na St. Clairju bo Glasbena matica podala to odlično delo. Mnogi, ki so pred nekaj leti videli in slišali "Cigana — barona," so izrazili željo, da bi jo Matica ponovila. Ti želji hočejo pevci in pevke ugoditi. V opereti bodo nastopili znani in priljubljeni solisti: Belle, Plut, Bradač, Nosan, Widmar, Podobnik, Babitt, Budan, Sim-čič, Mahne, Zarnik, Švigel in seveda tudi celotni zbor Glasbene matice.
Opereto bo dirigiral zborov pevovodja Ivan Zorman, reži-ral Rudolph J. Widmar. Člani Clevelandske simfonije bodo tvorili orkester. Pri študiju "Cigana — barona," ki ni lahko glasbeno delo,' četudi je veselega kova, je vestno pomagala naša pianistinja Vera Mi-lavec - Slejko. Pevske točke je poslovenil naš operni pevec Anton Šubelj, prozo pa John V. Kaučič.
Ta opereta je zelo primerno razvedrilo' za današnje težke čase, ko imamo tako malo. oddiha od dnevnega dela in skrbi in — žalovanja. S "Ciganom — baronom" pa bomo preživeli nekaj ur v objemu očarljive-romantike, kjer se še vojaški sijaj prelije v veselje in ljubezen. — Z.
-o--
še kol je lepši, če se dene nanj lepa obleka.
če
verjamete al' pa ne
"(imiiwiiaism)
Zopet sem tekel domov z novim receptom. Počutil sem se nekako tako, kot se počuti novi ambasador, ki prejme potni list in druge dokumente za novo službeno mesto in ki je na potu h krojaču, da mu umeri novo po-
Koncert Slovana
Euclid, O. — Dolgo se že nismo videli, posebno na koncertu zbora "Slovan." Prišel pa je čas, ko bomo zopet zapeli. Tudi škr-janček je že zapel v gozdu svojo pomladno pesem in tako se je skorajžil tudi zbor "Slovan" in mislim, da vam je vsem že znano, priredi ta zbor v nedeljo 22. aprila svoj koncert v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
Ne bom vam pisal dolgih in obširnih dopisov, saj že itak vsak ve, kaj je koncert, da je tam dosti petja in vesele zabave. Omeniti pa moram vsaj toliko, da vas pevski zbor "Slovan" prav vljudno vabi in da nas ne prezrete na omenjeni dan. Zaznamujte si ta dan kamor koli, samo da vam bo vedno pred očmi "Slovanov" koncert. Veste tudi, da naš zbor ni imel v času te strašne vojne še nobenega koncerta, a drugih nastopov pa že veliko, saj smo povsod z veseljem sodelovali, 'kamor smo bili povabljeni, do sedaj še nismo nikdar odrekli in smo se vselej z veseljem odzvali.
Kadar se kaj priredi, seveda brez petja in godbe ni nobene prireditve, takrat vi potrebujete nas, danes pa mi potrebujemo vas, tako da ne bomo drug drugemu nič ostiali dolžni. Vsak pa tudi ve, da taka stvar kot so pevski zbori, ne gredo dolgo brez finančnega ministra, zato smo tudi primorani nekaj napraviti, kajti stroški so vedno, dohodkov pa ni. Vse pa danes stane dosti denarja. Zato pa, da bo za vse prav, za vas, kadar nas boste potrebovali, ko se bomo lahko odzvali in za nas pa v tem, da se bo naša blagajna malo povečala za kritje nadaljnih stroškov. Saj veste, cla je denar tisto mazilo, brez katerega tak voz ne teče.
Povedati vam tudi moram, da ima tudi naš zbor velike težkoče kakor vsi drugi zbori in vse to radi prevelike zaposlenosti. Mislite si lahko, da ko delamo ve čina dolge ure v tovarnah in zve čer iti pa k vajam, da pač niso glasovi taki kot bi morali biti in mogoče da občinstvo res ne bo povsem zadovoljno s tem, kar bomo pač mogli napraviti po svojih najboljših močeh. Naš pevovodja .Frank Vautar se na vso moč trudi, da bi nas kar naj boljše mogoče "obrihtal" za ta nastop.
Po končanem koncertu bo pa prosta zabava in upam, da bo občinstvo pa potem bolj zadovoljno, ker godba bo res izvrstna, kajti igral bo Kušarjev orkestre. Zato prav prijazno apeliram na vse cenjeno občinstvo, da če vam kateri pevcev ponudi vstopnico, da sežete po nji in nikar ne odrecite. Na svidenje 22. aprila v Slovensekem društvenem domu na Recher Ave. S pevskim pozdravom.
Frank Rupert.
--o-
— Tobak so nekoč uporabljali srednjeameriški Indijanci "kot zdravilo in tudi kot kadilo pri svojih pogrebnih ceremonijah.
POZOR!
Vsako sredo točno ob osmih zvečer, se vrši tedenska zabava v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Prijazno ste vabljeni vsi in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. - Odbor skupnih društev.
slaniško uniformo, bo pa recept pokrotovif\. počutil pa nekako kot 8 ^ | Jimmy, ko je zvedel, ^ | velikonočne počitnice ^ dni in ne 10 mesecev- j | že ravno pri tem, ne i®0^ | gače, da se vprašam-Zi' j, človeški rod tako čud"" kj j, jen in je. Našega m4 ^ denta, na primer, guvernenta ob šolskih ^ y ^ či za noge, za roke, z* ^ ij^ za lase iz postelje in i liko težavo spravi P. r»ij0r gredoč kar stoje ^jjpod: počitnic je pa že naVf JJ^a ko živo gledal izpod o L «[if po hiši, če bo kaj ^ ne bo, kot bi imel ^ ^ važne opravke čez	f
je tudi z menoj. ^ ^ se redno vsako jutr0^jji it
skregam z vekarco i11^. j,
de priimke tistemu, ^ i^. vekarco pripravil n«^ ^ nedeljo pa, ko bi lez * jel ke škode lahko do ^ ^
pa že navsezgodaj J
hiši in iščem pO =P $
baksi za kakimi " j	, 11
stvarmi in to brez »j	|<«j
od strani vekarče,	|P
nima štalvahte al' P J	L s
že. šest dni in šes ^	|} kazujem, kako se bo^ , tt zjutraj naspal zav<* ?ff ^
figo se bom našp8' . J	, ,
se mi godi kot titfjj	>
Bezuljaku, nad	J* vpil: "Hudič, Blaž"1' :
hotel zaspati. ~ . £	i h
in ni.pomoči.	M
že zdi škoda vs«ke^ L?
te, da bi jo zaprav e j.*
Torej zdaj pa v J {.,
ma sem odložil sv^ ^
se pravi parklje
ješprenj na miz0'1 ^
večji pisker pod jjWL,
srednje velik otf _ p/la '
prav lahko	)
Potem sem	je T1, k.
,„Vi d*1 • Bi 's opral v 79 vodan> ^f. ^ [n0
čistin ga vrgel v P" *
sem začel dodaja"A, p m t vo: parklje, kor*J / ček in fižolček, V*- V piskrom. Bog v*^ ^ tega ratalo, sem s1 £ v. o čakal, da bo ^ j* \ . nim ognjem. In H jef. \ sem plin	^ V
lepo nalahno	f fc^
pr en j ček se je	W
val, drugi am^^ ^ moško sedeli n» " ; J K Zdaj bo treba J ^ 120 minut, sem ' (\\ debeli uri vaz»» „ % ^ življenja zapi^. ^ % ^ vaden ješprenj» <„ g^ \ ta, vas vprašam^, . ^ smrt bolan, da » ^ X prestano pri ^ ' K/j hh kar pomagaj/' A znaš, pa sem sei ^ je nezu. Pa da me" -/ ^
Tone Eisenhard., ^f > L pačno razumel. y ^ k farnezu, nim^j k
slabih namenov"	sQ
kot jih imajo 11 ^mH jo tam "na tel'C,>-' f velike noči ^ m^! kaj mislim. j/j U'fti Pa nisem bil.f A A ko me je ^ jt &t ■ p, sem odštorkljal.11"/; če se ni ješprenji , ^ da. Tiste FrfV, pazi, da se tU^,/ VN di, so mi nepr& j po ušesih. ' _ _ re?. J j I ^ Ampak kar J® ]{rjij fc.
Vsako stvari jk^
tudi tisti dve«* pelj,	S^
ješprenj se je . ^ j	k <
kadar se nažre S	h e bil je kuhan P° /J,
in predpisih.	Cy bil fižol še ^ ^
bib od P^S;?
mehke kOže * jU^ M v veliki ihti pof(, f f ^
liti, moram reC ;v/;#
gače ješprenj V fiAk I pravi, tako ^i^M^
lah, rekoč:
pa to bil brez £ / A dela! Saj 111	|it\;c
ti!"
šur, ša če^n domov, pa bom ^ \ J na take dišave n I n,,
BESEDA IZ NARODA
Dr. Ciril Žebot piše dr. Furlanu v London
sno moliti. V trenutkih jasne j navesti so bile njene besede | pretresljive j še ko v hipih blo-J denj. Gašperju se je stiskalo srce, vendar se ji je moral smehljati. Nikoli mu ni očitala, ljubila ga je, v svoji zapu-ščenosti in blaznpsti bolj ko kdaj prej. Vzela je, kar ji je prinesel, a ji je moral zagotoviti, da je ukradel "grdim Ju-| dežem, ki so Jezusa križali." Obiskoval jo je ob vsaki mladi luni, le redko se je zakasnil.
Zdaj .se je luna že šestič pomladila, odkar ga ni bilo k nji. V jeseni so ga bili zgrabili v Loki in ga vrgli v temnico. Kar je tiste mesece prestradal in pretrpel mraza, ni bilo nič v primeri z duševnimi mukami. Ali bodo izvohali, da je ubežnik? Ali se ne bo materi duh še bolj pomračil, ko ga ne bo? Morda umre od nemira in žalosti . . . Čudil se je, da mu niso osiveli lasje.
Dolžili so ga tatvine, ki mu je niso mogli dokazati, a tudi muke ga niso prisilile, dar bi bil priznal. Mestni sodnik ga je svečano oštel, nato so ga izgnali iz mesta. Tega ni bil nihče tako vesel ko Gašper. Ne da bi se še enkrat ozrl na mestne •stolpe, je naglo odšel na Tolminsko. In kakor po čudežu, so mu zlatniki, ki si jih je bil za-šil v obleko, še ostali.
Bil bi žvižgal in pel, a ga je težila misel na mater. Ali še živi? In če še živi, kako je z njo? Kadar je bil na poti k materi, je vselej mimogrede o-biskal tudi Beto. Krenil je z glavne poti in hodil preko pobočij. Tudi njegova vnanjost ni bila taka, da bi se smel preveč kazati ljudem. Zaupanje bi vzbujal le velik klobuk z dolgim peresom, ako bi ne bilo pod njim poraslega obraza in dolgih las. Obleka pa je bila zakrpana, beraška, da je dražila pse, le čevlji so bili novi, umerjeni na nogo.
Bila je že noč, ko je prišel v cerkljanske Polane. Še je nekaj časa sedel nad vasjo, preden si je upal do gostaške koče na koncu klanca. Skozi majhna okna so padali medli prameni luči, zaslišal je govorjenje. Postal je in posluhnil, ni si upal vstopiti ne potrkati na šipo.
Tiho se je prihulil k oknu in pogledal v izbo. Beta je sedela ob brlivki, ki je stala na mizi. Bila je leto mlajša od njega, drobnega telesa kakor mati, a tudi drugače nji podofcna. Sicer vsa dobrovoljna, je bila zdaj resna; odkar je ni videl, se ji je drobna poteza tegobe zarezala v lica. Moškega, s katerim .je govorila, ni mogel videti v obraz. Ni bil njen mož. Glas se mu je zdel znan, a je z&man napenjal možgane, kdo naj bi bil.
"Ne vem, kaj je z Gašperjem," je rekla Beta. "Prej se je zglasil skoraj vsak mesec, zdaj pa je že pol leta, kar ga ni. Da se mu ni kaj zgodilo!"
"Pa bi ti kdaj pogledala k materi," je dejal moški glas. "Tako je ne smete pustiti, da bi umirala ko žival."
"Moj Bog, se ve, da ne! Saj si očitam. Kdo je to vedel! Pa saj bi ne bila mogla k nji, četudi bi bila hotela. Vso zimo sem stregla bolnemu možu, pred tednom so ga pokopali."
Beta si je otrla solzo. Gašper se je nemilo zdrznil pod oknom. Torej mati je še živa,
•	a potrebuje pomoči". Beta pa , je ovdovela. Same nesreče in
•	nadloge.
"No, no," je zamomljal mo-■ ški v izbi, očitno so ga ganile i Beitne solze. "Saj še ni vse - zamujeno.
(Dalje prihodnjič).
Darovi od fare sv. Vida za slovenske begunce v Rimu
Po $50.00: Anton Grdina. $41.00: Msgr. B. J. Ponikvar.
Po $10.00: Louis Cimperman, Mary Klemene, Mr. in Mrs. A. Kuznik, Ferdinand Nahtigal, Joseph Stampfel, John Wen-zel.
Po $5.00: John Dejak, Miss Catherine Gerbec, Mr. in Mrs. John Gornik, Mary Hace, Mrs. S. Hrestak, Hrovat družina, Jennie Jerše, Frances Knaus, Mr. in Mrs. John Kosec, Louis Lautižar, Mrs. Julia Marolt, Mr. in Mrs. Anton Miklaučič, Sr., Helen Milharčič, Neimenovan, Neimenovana, Anton Og-rinc, Lovrenc in Fany Pirš, Mrs. Mary Rigler, Mrs. F. Sku-11 y, Mrs. Mary Sterk, Alojzia Stražišar, Justina Velič, John Yavornik, Mr. in Mrs. Ignatius Zupančič.
Po $3.00: Miss Mary Gornik, Frances Hribar, Marija Mat-ko, Rudolph Otoničar, Frances Pirš, Anna Požun, Frank J. Stefan, Ann Svigel.
Po $2.00: Mrs. Emily Arko, Frances Bogovich, Frank Bo-govich, Sr. Mrs. F. Brancel, J. Ferkulj, Miss Mary Ferkulj, Mrs. Katherine Gerbec, Teresa Gorenčič, M. Juratovac, Mrs. Helen Kalan, Mrs. Mary Kan-
duš, Frances Kasunič, Anna
0
Klančar, Mrs. Louise Klopčič, Kožel Family, Anton Koželj, Mrs. Frances Krebelj, Joseph Leban, Anna Milavec, Mrs. M. Milavec, Frank Mramor, Mr. in Mrs. F. J. Mramor, Jr., Jos. J. Nemanich, James Nousek, Mrs. Agnes Offak, Mrs. Dorothy Oražem, Anton Orehek, A.
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
Pavli, John Pirnat, Jr. John in Josephine Polz, Jr., Mr. in Mrs. Joseph Raušel, Mary Sa-jovic, Mr. in Mrs. Anton Sta-nonik, Mrs. Mary Stih, Mr. in Mrs. Jos. Strumbel, Tome družina, Frances Tramte, John Tutin, Rose Urbančič, Louise Vidmar, Jennie Velikonje, Mrs. M. Končan in Mrs. A. Zadeli, Magdalena Zaje, Agatha Zakrajšek, Michael Zelle, Mrs. Pouline Zupančič.
Po $1.50: Mrs. Mary Bolko, Mrs. Mary Papp.
Po $1.00 darovali: Anton Ah-čin, Frank Arko, Frances Baraga, Frank Baraga, Katherine Bartol, Anton Bašca, Jos. Baznik, Mary Baznik, Justine Belinger, Mrs. J. Belle, Mrs. Mary Bencin, Theresa Beseni-čar, Frank Bogovich, Jr. Edw. M. Bradach, Frank J. Branisel, Mrs. F. Breskvar, John Brodnik, Mrs. Katherine Cesen, Josephine Cimperman, L. Cim-. perman, Mrs. Mary Cimperman, Mrs. C. G. Dehler, M. Dolenc, Mary Drčar; Matt Dubich, Edward J. Fatur, John Fertak, Anthony J. Fortuna, Mrs. Mary Fortuna, Ivana Gerželj, J. Glavič, John Glinšek, Mrs. J. Golobič, Adeline in Ermin Gornik, Mary Hočevar, John Hrovat, Sr., Frank Ivanc, Anna Jalovec, Josephine Klanchar, Kle-menčič družina, Anne Klopčič, Frank Klopčič, Mary Klopčič, Amalija Kobal, Mary Ko-lar, Josephine Kolenc, Mrs. M. Komat, Rudolph Koporc, Mary Koprivec, Frances Kosir, Dorothy Kovačič, Mrs. Frances Kovačič, Anton Kutnar, Jennie Kuznik, Anna Legan, Mrs. Mary Lesiak, Mrs. Mary Luznar, Frank Majer, Julia Makse, C. Malovič, Jennie .Malovič, Cyril
Maver, Frances Medveš, Ivan Merkun, Frances Mihelčič, E. Mihevic, Augusta Milharčič, J. Mišmaš, John Mohorčič, Jr.1 Josephine Mohorčič, Mrs. Mary Mohorčič, Mildred Novak, Ivana Oberstar, Mary Offak, Theresa Ogrinc, J. Okorn, Mrs. Frances O'Neill, Mrs. Jennie Pekol, Mary Pirc, Frank Per-me, Sr., Jennie Peršin, Miss Angela Perušek, Miss Ana Pe-rušek, Emilia Perušek, Eva. M. Peterlin, John Peterlin, Mrs. M. Peterlin, J. F. Petrič, Vin-cencia Pevec, Mary Pikš, Frances Piškur, Frances Plakadis, Thomas Postotnik, Anthony R. Pozelnik, Theresa Prime, Prince Family, Mary Prisov, Mrs. Mary Prudich, Frances Rebol, Frank Rode, Mary Rogel, Frances Russ, Miss Mary Russ, Sa-jovic druž. Mrs. R. Schwartz, Davorin Schwerko, Valentine Sebenik, Mrs. M. Skoda, Mary Skuly, Andrew Slogar, Joseph J. Smole, Jr., Mrs. Frances Snyder, John Speh, Mrs. Josephine Starin, Ignac Stepic, Anna Strauss, Mary Strauss, Mrs. J. Strnad, Josephine Strunge, Mrs. R. Sullivan, Mr. in Mrs. Henry Szymanski, Nick Tome, Anton Tomšič, Frank Toporiš, Frank Triller, Mrs. Frances Turk, Mrs. Mary Turk, Andy Ujcich, Mrs. Agnes Urbančič, Jennie Valenčič, Louise Velli-cig, Christine Verbič, Mr. in Mrs. Edward Verbic, Esther Verbic, Mrs. Mary Verbic, Mary Vidmar, Rose Zadnik, Andrew Zakrajšek družina, Frances-Zakrajšek, Mr. in Mrs. F. Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Zakrajšek,. Frances Zlatorepec, Celia Znidaršič, Frank Zobec.
Po 50c: Anton Hribar, Jennie Kerch, Alice Kolbe, Mrs. Mary Milavec, Mary F. Palčič, William Zabkar. %
Po 25c: Charlene Kasher, N. Locker, Johanna Vidmar. Po 11c: Genevieve Levstik. -o-—
AMERICAN
RED CROSS ♦
Vlak zalog za naše vojne ujetnike
Kot poročajo predstavniki a-meriškega Rdečega križa iz Ženeve v Švici, je dala švicarska vlada na razpolago vlak petdesetih železniških voz, kateri je bil dne 6. marca zjutraj naložen z živili in zdravilskimi potrebščinami ter obvezami za naše vojne ujetnike. Vlak je odpeljal vse to v Moosburg v Nemčiji, kjer je središče distribucije za potrebščine in živila, namenjena amer. vojnim ujetnikom.
Naslednji dan je bila na potu iz Švice v Nemčijo karavana motornih vozil, naložena z zalogami za ujetnike. Karavana je vozila skozi Constance Merr-sburg.
Moosburg, severno od Mona-kova, je najbližje mesto, iz katerega je mogoče dostavljati pomoč v taborišče, nazvano. S t a 1 a g VII-A, v katerem je poleg mnogih ujetnikov iz raznih dežel, tudi okrog deset tisoč Amerikancev oziroma amer. vojnih ujetnikov. \ to ogromno taborišče; je bile pred kratkim pripeljanih 400( ameriških fantov iz Stalag Luf' III, kjer je bilo prej najjvec ameriških letalcev.
Karavana motornih vozil b( pripeljala živilskih in medicin skih potrebščin za taborišča \ | okrožjih Lubeck in Karlsbad j Marienbad. Vozniki motornil j vozil tega konvoja morajo bit ! Švicarji. Na nemških tleh bo !do spremljale konvoj nemški i straže. Potrebščine, ki jih pri I pelje ta konvoj v taborišča, p: i preskrbi ameriški Rdeči križ, ; pri dostavi in porazdelitvi so deluje mednarodni odbor Rde čega križa.
--—o-
| Pomagajte Ameriki, kupujt 1 vojne bonde in znamke.
Največ ja dnevna skrb tega malega dečka je, da vtakne roke in noge v pravo luknjo svojega oblačila, ki je tako raztrgano, da se revček res lahko zmoti in ne obleče prav. Darujte ponošeno obleko in obutev v kampanji United National Clothing Collection.	(
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA'POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Cigaretni dim na Mount Everestu
Straža ob Reni. — Pfc. Arno Gangeicere iz Alleu-toivn, Pa. stoji na straži ob reki Reni pri Coblenzu potem, ko so istega razdejale in zavzele čete tretje armade pod poveljstvom generala Pattona.
Alkohol, tobak in takele reci športniki bolj po strani gledajo in pravijo, da so te naslade telesu škodljive ter da tudi zmanjšajo našo odporno silo. Tem zanimivejši so podatki, ki jih izvemo iz govora G. Fin-cha, voditelja ekspedicije leta 1923 na Mount Everest, najvišjo goro sveta, 8880 metrov. Govoril je v londonski geografski družbi in je rekel, da vpliva kajenje cigaret v velikih višinah neverjetno olajševalno na človeka. Ko je šotoril z dvema tovarišema v višini 7620 metrov so silno trpeli na pomanjkanju zraka, kar dušilo jih je.
Vedeti moramo, da z veliko višino ponehuje kisik, ki je za dihanje neobhodno potreben, zraka nam prične primanjkovati, glava nas boli, slabo nam prihaja, skosy ušesa, nos in usta se udere kri. Vsi obupani so pričeli kaditi cigarete in so bili naravnost očarani, tak je bil učinek. Ko so potegnili dim parkrat globoko vase, jim je postalo tako lahko in prijetno, da so se kar spogledali. Pljuča so delovala popolnoma normalno, so se čisto vživela v naravno življenje in niso več o-težkočala mišljenja. Delovala so naprej-kakor v navadnih razmerah in niso več zahtevala o-bičajne paznosti. Ob prvem poskusu so piršli samo v višino 8321 metrov, potem pa so se morali vrniti radi silnih viharjev. Profesor Halbane v Londonu je rekel, da je omenjeno lahko dihanje posledica ogljikovega oksida, ki se razvija pri| kajenju; ravno v velikih viši-f nah se ta nenadni učinek najbolj pozna. Naši turisti te o-lajšave ne poznajo, ker so viši-1 ne premajhne. j -o-
Službo dobi
Išče se starejšo žensko, da bi skrbela za bolno ženo, nič drugega dela. Dobi stanovanje in hrano. Zglasite se na 784 Al-hambra Rd. zgorej, ali pokličite IV 0519.	(84)
Ženske
za poln čas Dnevno delo
Electro Processing Co.
4615 Superior Ave.
(87)
Moške se sprejme
za
Shipping in Packing
v Axle in Gear oddelkih Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se
Lempco Products, Inc.
Warehouse 10205 Harvard Ave.
(85)
Lahko čiščenje in delo pomivanja za podjetno dekle ali ženo od 6 zj. do 3 pop. Nič v nedeljo Hrana zastonj in uniforme Plača
Stouffers
1375 Euclid Ave.
(85)
MALI OGLASI
Stanovanje
Družina treh odraslih oseb išče stanovanje 4 sob in kopalnico, naj bo stanovanje spodaj ali zgorej; najraje bi ga dobili od Norwood Rd. proti vzhodu kjerkoli že. Kdor-ima kaj primernega, naj pokliče EN 7872. _(85)
Hišo v najem
Zakonski par z dvema otrokoma išče v najem hišo v slovenski naselbini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Tony Mi-klich, HE 2177.	(85)
Tri sobe v najem
Poleg dvojne transportacije in blizu cerkve na Holmes Ave. se takoj odda v najem 3 sobe. Za nadaljne informacije se zglasite'v Slovenskem domu na Holmes Ave.	(85)
Odda se
eno opremljeno stanovanje 2 sob in ena opremljena soba. Stanovanje se dobi v zameno za pranje za družino odraslih. Pripravno za starejše ženske. Kogar bi to zanimalo, naj pusti naslov v uradu tega lista. (85)
Iščemo stanovanje
Radi bi dobili stanovanje 5 ali 6 sob v Collinwoodu, Nottingham^ ali Euclidu. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2476.	(86)
Stanovanje iščejo
Radi bi dobili stanovanje 5 ali 6 sob samo zase, ali apartment, ali pa v dvonadstropni hiši spodaj ali zgorej. V družini so 4 osebe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče FAir-mount 6383.	(83)
— Zed. države napravijo vsako leto okrog 3,300 ton ali 82 železniških voz znamk.
MALI OGLASI
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze.
Inštaliramo pihalnilce in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200. St. __(x)
Farma naprodaj
Proda se farma 85 akrov na Grand reki, tlakana cesta Route 307, 6 sob hiša, velik hlev. shramba za koruzo, kokošnjak elektrika, šenda za truke, dobei pašnik, rodovitno polje, 5 akrov trte, 4 akri sadnega drevja, jablan in češpelj, 4 vodnjaki. Zglasite se ali pišite na: Laczkc Farm, River Rd., Perry, Ohio P. O. Madison, O.	(85)
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje vacuum čistilce, električne likal nike, šivalne stroje in drugi električne predmete. Mi kupim* in prodajamo pralne stroje. Pri demo jih iskat ter jih pripelje mo na dom.
St. Ciair Repair Service 7502 St. Clair Ave.
Wltf 791 K
[J1V	,. .	—
M ^.nehote obstal, ka-; s ra®®, 3e °b tem pogledu i z i |!0gUm- Iz kolibe se ! E za ifiti okolica je bila | d
Kt*inuščena' kakor da 3
50 w 0 ni videl živee-a 3 ip'1 |t: ?,a Madalene ni do- 1;
se-l»a! na beračenje. Še š
ko je zaslišal k
,'■> »aiJ1,gano govor j en j e. p
^iki d0ma? Stopil je v 5,0 zijala na pol od- d
k!rat^čina je bila d
ff
tai( ;Neli- u Na surovo n ^ < 1 °b steni je le-K
>	O bila je obleče- k 5 Cenjena z rzatr- t:
A V r f™11 je pre" t:
Lift % oke so ji nepre- n
W ■ Taku>oči je b
^ So " v steno. V koli-	A
p), j, <%ar razen nje,	p
no? že ma s seboj ali s	u
|inv« k ' sv°jih blodnjah	C
l.i Se Jezila.	h se iko nape-
3l mogel ničesar	j'
* Posameznih be- n
e Bil° mu je jas-	b
j Vst°Piti; ako ga	s'
* huje razbu-	li
n 01 ga ne slišala,	t;
od kolibe in	S1
5 V ■	>S
itJgel od sebe, sr- n
> te*ko. Ali jo n Pustiti? Ali ni š; ^ tako oslabela? le hrepenenje po t, He more doča- ž dolži> da n
, navzočnostjo, ' J t; • ■ Bil je hud b
?L d Je 111 ob" b
zlI*io. ln Beta? J sP°mni, da bi " 5*1? Starka bo J
n ne bo nik0" -lsnil oči in jo po- °
P
'^vtistatre- " , r-< ni več mislil f
»gal Zg°rela koliba- Z J' Sa-i rnu je ostal u
ven 0bstal J'e ob se je narahlo J
j okrog, kakor
^ stori. Ako bi	c
1, bi stopil k nji	r
% '! se Zavzame za	r
,, Je zlatega srca	!
^ču ni odrekla	'I
Veri i nuj se obrne?	i
Cof ;kaj bo storil,	š 1 inP%el je potolc,
je onil Slavo,	j
% lJSa ko misel.	|
ttietj.Pobočja mimo	5
^.ie zavil čez	j
l4 "i Otavnikom.	t
da je Gaš- ! niso ugani- , ,1 niso bili daleč '.
J8 vi, i •
Scot Jenje iZOb" '
!kov CGla pozabil ma-
iw;časih so ga k Pa je segel Užp f_u> da ni umrl
C ^ Je bilo, ko pri-
flezel do doma, ts niJ J^riva iz dne-notei prelivati
^ to trajalo do '^grabil obup. ; ie , ^a trenutek %	Po nara-
%-f^ištvu. Zara-Jemanj ni oči-
^ u nesrečo doma-
\ :e druge, pred-l n ga brezmejno i ''1 <( ' 1/
K** I?**prave
>	matere. Ta
f.i- \ % () ni si dala
, j ' Vaf med raz-je z njo gla-
SSce Bevk
Pravica do življenja
Posvetovanje vojaških "velikih treh." — Od leve na desno so'; britski feldmaršal Sir Bernard L. Montgomery, ameriški general D wight D. Eisenhower in general Omar Bradley.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. Slst St.
HE 2780.
aoczxo

Saj jo je pravzaprav on vzgojil.,
Geoffrey za vse to ni vedel, i Samo včasih je zaslutil, da ji je ljub in drag . . ., da pa mor-j da ni tisti pravi, o katerem je sanjala . . .
Te slutnje so ga skoraj vedno obhajale, kadar je bil daleč od nje, kadar ji ni mogel gledati v njene odkrite oči, kadar ni videl smehljaja, ki ji je drhtel okoli ust. Kadar je bil v njeni bližini, je bil v dno prepričan o njeni ljubezni, samo . . . kako zdaj . . .
Geoffrey se je nečesa bal, a sam ni vedel česa . . .
Planil' je na noge in pomig-nil indijskemu vojaku, ki mu je bil najbolj blizu. Ta ga je brez povelja razumel. Zaklical je nekaj indijskih besedi in trenutek za tem je zadonel glas trobente, znamenje za odhod.
"Kaj je?" se je zdrznil Sir Harcourt in si pome! oči. "Odhajamo? Zdi se mi, da sem malce zaspal ... A vi, Vickers, kaj niste nič spali?"
"Sanjal sem," j.e- odgovoril Geoffrey zamišljeno in odšel do svojega konja.
Konji so zarezgetali, orožje je zazvenelo, slišali je bilo nekaj povelj, ki jih je mladi častnik zaklical z močni mglasom. . . . in vse je bilo pripravljeno za odhod.
Sprevod je krenil na pot, da prekoraka še tistih nekaj milj do prestolnice Surat-kana.
Zdaj sta na c:..lu takoj za indijskimi vodniki jezdila Sir Humphrey Harcourt in Geoffrey Vickers;
ZADNJI KONCERTI
clevkland orchestra
ERICII LEINSDORF. dirigent SEVERANCE DVORANA
Četrtek 12. aprila S:30 Soboto 44. apiila 8:30
ORKESTRALNI PROGRAM
Vstopnico: Severance Hall. Cffi 7300
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v talcih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vara lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL«!. WELSH
HYDROPATHIC CUN><;
(specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 10 zj. do 4 :30 pop., razen v sredo
423 Citizens Bldg 850 Euclid Ave. Telefon: M A in 0016.
1W«.l — v *
Ali iščete delo?
■ 1 k • Ako ššeete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
ME POZABITE NAJPREJ P08UEMTI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA
INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ★ ★ ★
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
J j i
ŽENINI IN NEVES^' |
Naša slovenska unijska tiskal" na vam tiska krasna poroČn« eabila po jako zmerni ceni. P**" dite k nam in si izberite vzore« papirja in črk.	|
Ameriška Domovina/|
8117 St. Clair Ave.	'	Jffc
UČITE JE ANGLESil" ^
iz Dr. Kernovega	^
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA £
"ENGLISH-SLOVENE READER"^ /lil <{ .
kateremu je znižana cena & y(|r J-in stane samo:	**
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDlNA 0 CJ
6113 St. Clair Ave. Clevd^ ^ _______ ^^Jm*
KIJ 11 IKINtKJEVU Wimv 5 .4 ^
. yet Ji
. '»■•—	VpraSajte zanj v gostil"1^
f__m |	L dobite na kozarčke ali v ste,. j,* ,
hTJ 1 amumustohkwc	. ,. tudi 1 : !k. „
VT . t I ""H.LDLAXATIV«stilne ga smejo prodajati ^
II 'ti fwvm iMHiuwn t	'/l tirv
Upsg . —j na Uczarčke ali steklenice.
HpaiiWtOfOMlMfl	elli, f
H TRINER-Sj; Lahk0 Ka narofte"fp^ j t]
yW^yAMERiCAHtiixiROfl tudi iz mesta. Pokličite a» r Hi^
^jMjKkmmmi $	i IJ
■fell JACOB i t
ififfiJt-L VIDMAR
satrK i	'	nu^ \
/Sfe^ — - 626 E. 124.SL
Cleveland 8, O1^ ^
MALZ ELECTRIC SERV%
6902 St. Clair Ave. K
ft® POPRAVLJAMO RADIJE,
pralnike, Čistilce if'V
t^PyttS/ Kar se zlomi mi zopet zvarimo XriuJI^ili
Ti - fia	l^Hh,
Nfc kot avtne fenderje, M »i^
* . 4 » OTROŠKE IGRAČE, ITD.	Mh^
Vse delo garantirano Odprto od 11 zjutraj do 11 zvečer Jfc »tč
EN 4808	•	& 1
> '
, Ta četa ni bila več karavana,
i
|ki potuje po puščavi vsa utrujena in žejna, marveč oddelek [angleških jezdecev 27. polka indijske brigade, ki se je odpra-| vil na obisk k mogočnemu ma-| haradžu, da tam izpolni važno nalogo in odda sporočila njenega veličanstva kraljice Viktorije.
V prestolnici Surat-kana
! Temna črta v daljavi je po-jstajala vse jasnejša. Kmalu so I lahko videli na obzorju gozd palm, ki je obdajal Surat-ka-novo mesto, kakor so vsi vedeli. Tam je bila meja med puščavo in med Suristanom. Od tam naprej so se razprostirali gozdi in polja vseh. številnih plemen, katerim je že stoletja in stoletja vladala rodbina Su-ratov.
Surat-kan je bil znan po svoji strogosti. Ljudstvo ga ni maralo, balo se ga je in zato vsako njegovo besedo poslušalo kakor pisan zijkon.
Harcourt se je vzravnal v sedlu in z ostrim pogledom zrl
v daljavo.
"Kmalu bomo na cilju. Vi in ostali častnil^i me boste spremljali, ko pojdem k avdi-jenci. Upam, da me bo kan takoj sprejel."
"Naprej nam bodo pokazali naše prostore in nam dali pol ure časa, da se bomo odpočili in preoblekli," se je nasmehnil Vickers. "Potem nas bodo poklicali v prestolno dvorano."
"Govorite, kakor da ste bili že večkrat pri Surat-kanu.:'
"Nisem bil sicer v svečani av-! doienci, bil sem nekaj krat pri njem v Kalkuti v hotelu, ko je j prišel s svojim spremstvom pozdravit novega guvernerja. Si-. cer pa sem bil že na dvorih drugih maharadž, tako da mi je ves potek sprejemov dobro znan."
"Kako je s tolmačem?"
"Surat izvrstno govori angleško] Je zelo sposoben vladar in ve, da mu je angleščina potrebna. Samo — z vami nalašč ne bo govoril po angleško, vsaj med svečanim sprejemom ne. Govoril bo indijsko }n tolmač ^ bo sproti prevajal vsako vašo in vsako njegovo besedo. To gre začuda naglo, tako da se
boste lahko neovirano z njim
1 • i - „ razgovarjali.'
"Želel bi, da bi moji razgovori z njim obrodili dober sad," je zavzdihnil Sir Harcourt.
Vickers mu je mirno odvrnil:
"Sire, ne obpta msi uspeha od tega."
"Ali veste,-kakešn je namen te moje poti?"
"Oprostite, sire. toda verjemite mi, da nisem zagrešil nič neprimernega. Samo . . .Kdor dolgo živi v Indiji, zlasti na takem mestu, kakršno je moje, izve za vse skrivnosti. Zato je diplomatska služba v Indiji tako težka in odgovorna."
Harcourt ni odgovoril ničesar. Molčal je ves ostali čas. Že prej je vedel, kako je njegova naloga kočljiva, toda ta o-pomin mladega častnika ga je docela prepričal o nevarnosti in odgovornosti, ki mu jo je ta pot nalagala. Bil je častniku hvaležen, da ga je tako obzirno opozoril na težave, ki ga čakajo. Zdaj je bil pripravljen na diplomatski boj z maharad-žem. V mislih je ocenjeval in tehtal vsak "za" in vsak "proti" ter računal z vsemi možnimi zaprekami in težavami, do kateril\ bi utegnilo priti med razgovori s tem zvitim Indijcem.
Indijski jezdeci na čelu oddelka so ustavili konje.
V daljavi se je vrtinčil oblak prahu. Čez nekaj trenutkov so : zaslišali tudi topotanje konj, ki so jim drveli nasproti, j "Surat-kan nam pošilja na-1 proti častno stražo, ki nas bo odvedla do palače," je rekel I Vickers.
j Ni preteklo pet mihut, pa so že pridrveli konjeniki, oblečeni vsi v belo in na belih konjih. ,Njihov poveljnik se je priklo-' nil pred sirom Harcourtom in ! spregovoril nekaj besedi v in-'dijščini. To je bil pozdrav Su-1 rat kana mogočnim Angležem, ki so mu izkazali čast, da so ga
•	obiskali v njegovi državi.
1 Vickers mu je vrnil pozdrav,
•	I kakor je to bila navada, zatem ■I je sprevod krenil dalje. Na če-
jlu so jezdili beli Surat kanovi konjeniki. -
Vsa pokrajina se je spreme-1 nila. Puščavska enoličnost je
•	izginila. Okrog njih so se vzpe-' njale palme in gosto grmovje '! je pokrivalo sivo zemljo.
Zdaj so se tudi že -videli beli zidovi z visokimi stolpi, na katerih so vihrale kanove zastave.
Potem je vse skupaj kakor po nekem čaru izginilo in jezdeci so spet zašli v gost gozd. Deset minut so jahali med palmami. Tu in tam so srečali manjše oddelke vojakov, vča-1 sih pa so naleteli na večje skupine.
Harcourt je nehote pomislil, 'da hoče maharadža kazati svojo oboroženo silo, da bi vzbujal pri Angležih več začudenja 1 in spoštovanja.
Gozd se je zredčil in znašli so se tik pred mestnim obzidjem.
1 Harcourt se je čudil mogočnim, belim zidovom. Stolpi, na-j ' zidki, topovi in vse povsod po obzidju so sč gnetli vojaki. S stolpa nad glavnimi vrati
je zadonela trobenta. Njeno znamenje so povzeli še ostali trobentači na zidovju.
In medtem, ko so izzveneva-li pozdravni glasovi trobentačev, so se polahko začela odpirali velika vrata, ogromna, vsa okovana z železnimi ploščami, iz katerih so štrleli veliki žeblji. Obe krili sta se odpirali hkrati, toda tako počasi, da je človek moral nehote misliti na njihovo težo in na to, da jih nobena sila na svetu ne bi mogla prebiti.
Četa angleških vojakov je s kanovimi gardisti na čelu polahko jezdila skozi vrata, trobentači pa so kar naprej trobili svoj pozdrav v divjih in bojevitih sunkih.
Harcourt je zdaj .prvič, od kar je stopil na indijska tla, začutil, da je v državi, ki ji
prav za prav ne vladajo Angleži, marveč ima docela druge gospodarje . . .
A brž je odgnal te misli. Mimogrede je pogledal na svojega mladega spremljevalca Vicker-sa, ki se je držal mirno in dostojanstveno. Ob njem se je spomnil svoje naloge ter se še sam vzravnal v sedlu. Gledal je naravnost predse ter se ni več menil za svečane vrste vojakov ob obeh straneh ceste v razkošnih oblekah.
To prav za prav ni bilo mesto marveč ogromna trdnjava. Bele, nizke hiše, najbrž vojašnice, tu pa tam kaka večja in razkošnejša stavba. Vsepovsod pa je človek čutil, da je vse to last mogočnega maharadža. Jezdili so čez širna dvorišča, kjer so stali v vrstah topovi. Vsako dvorišče je bilo od dru-
gega ločeno z zidom.
Surat-kanova prestolnica je bila res ena sama velika trdnja-va.
Potem so prestopili vrata v zadnjem zidovju in* dospeli na (velik trg pred kanovim gradom.
To je bila konec koncev slika, ki jo je vojakom čarala pred oči domišljija: sen iz belega marmorja.
Slika te veličastne palače, ki je bila mesto zase, je bila res nekaj mogočnega.
Glavna stavba z veliko kupo-. lo in z malimi stolpiči, je bila ! iz belega marmorja kakor o-I stale manjše stavbe, ki so bik , med sabo zvezane z visokimi o. grajami iz pozlačenega omrežja.
»
Deset korakov pred stopnica-. mi od glavnega vhoda je Vickers zapovedal, naj obstanejo,
Na stopnicah je stalo nekaj starih Indijcev v belih, z biseri posutih oblekah. To so bil
..... .....
prvi svetovalci "iatiarS rat kana!	4
Začelo se je obre^ l,janje, ki je trajal" četrt ure.
Eden izmed ^ častnikov je odvede', posebno vojašnico,®' ločena zanje.
Najstarejši nied o)[!
dostojanstveniki, v'5 j
belo brado, je Pote f Harcourta in čast"1 ; 1 ve prostore. ;;|J
Sir Harcourt se
•	obli dvorani, ki je" ■ 1 iz marmorja. Tla m
•	krita z dragoceni®"^ ; mi. Svetloba je P^A
-	zgoraj skozi stekleJse^§
-	dvorana je bila zN cenostmi, ki so bile z(Jj
" v njej, podobna* <*
-	ni bila ravno udo»
(Dalje pribil
' —-fvl
-	Obala, Alaske » M i milj.
M. Jacoby - R. Leigh:
POROČNIK INDIJSKE BRIGADE
ROMAN
A