---- M|| m ..........- u i u i —--- Izhaja vsak dan, tidi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškega 5L 20, L nadstr. — Vsi jopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankfrana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorci) Usta .Edinost*. — Tisk tiskarne »Edinosti", vpisane zadruge m omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredniJtva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -............. 12.— za tri mesece................ 6 — za nedeljsko izdajo za celo leto ...... • 5.20 z* pol leta.................2.60 V Trstur v soboto, TJ. novembra 191S. Letnik XU. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarja zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene !:o!on£ Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 viri« Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... . nim po 20 vla. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti". Naročnina J.i reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — PiaČa in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. — PoStnohraniinični račun Jt. 8+1.052 Prešteti nnjmjšfi dogodkov. Ruska bojišča. — Sijajen uspeh Nemcev ob Skrobowi. Okoli 3500 ujetih in bogat plen. Romunska bojišča. — Naoadi ob \ ul-kanskem prelazu odbiti. Napredovanje zveznih čet ob Aluti, pri Predealu in v pogorju Gyergyo. Italijanska fronta. — Položaj neizpre-menjen. Zapadno bojišče. — Brezuspešni napadi sovražnikov ob Sommi. Živahno letalsko delovanje. Balkanska in turška bojišča. — Nobenih posebnih dogodkov. Razno. — VVHson izvoljen. Asquithov govor o položaju. _ Nsše uradno poročilo. DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: JO. novembra 1916. Vzhodno bojišče. — Fronta nadvojvode prestolonaslednika Karla: Zapadno Vulkanskega prelaza so bili romunski napadi brezuspešni. Na obeh straneh alutske doline in jugozapadno Predeala s0 pridobile zvezne čete vnovič na ozemlju, vrgle sovražnika v naskokih Iz njegovih postojank in obdržale iste kljub sovražnim protinapadom. Ujeli smo 131 mož in uplenili 4 strojne puške. Tudi v pogorju Gyor-gyo so naši napadi ugodno napredovali. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri Skrobovvi so naskočile nemške čete v širini 4 km več ruskih obrambnih črt in vrgle sovražnika preko nižine. Razven velikih krvavih izgub so izgubili Rusi 49 oficirjev in 3380 mož na ujetnikih in 27 strojnih pušk in II minovk. Balkansko bojišče. — Monitorji c. in kr. donavske flotilje so uplenili pri Giurgiu dva romunska s petrolejem obložena vlačilca. . Italijansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Jugovzhodno boji šče. — Na fronti ob Vojuši stopnjeva sovražno topovsko delovanje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. nemško uradno poročilo. BEROLIN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. novembra 1916. Zapadno bojišče. — Vsleđ ugodnih vremenskih razmer je bilo na mnogih točkah fronte živahno obojestransko topovsko delovanje. V ozemlju Sonune brezuspešni delni napadi sovražnika pri F Ab-baye, pri Gueudecouriu, Lesboeufsu in Pressoiru. Močnejše francoske sile so napadle na obeh straneh Saitty. Bile so odbite, deloma v bližlnskem boju. Letalci so v svetli noči nadaljevali že tekom dneva zelo živahno delovanje. V številnih zračnih bojih smo v celoti sestrelili 17 sovražnih letal, večino na obeh straneh Somme. Naša brodovja so ponavljala učinkovite napade na kolodvore, četna in municijska taborišča, posebno v ozemlju med Peron-nom in Amiensom. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pod vodstvom generalnega majorja pl. Woyne so naskočile braniborske čete in pešpolk št. 401 v ozemlju Skrobowe v širini 4 km več ruskih obrambnih črt in vrgle sovražnika preko potoka Skrobowa. Našim majhnim izgubam stoje nasproti znatne krvave žrtve sovražnika in izguba 49 oficirjev in 3380 mož na ujetnikih; plen znaša 27 strojnih pušk in 12 minovk. Rusi so doživeli tudi tu zopet težek poraz. — Fronta nadvojvode Karla: Naši napadi v pogorju Gyorgyo so ugodno napredovali. Ozemlje, ki je bilo izgubljeno tekom od I. novembra tu vršečih se bojev, je pridobljeno že skoro popolnoma. V predealskem odseku smo zapadno Azuge zopet napredovali in odbili na obeh straneh prelazne ceste romunske protinapade. 188 ujetnikov in 4 strojne puške so ostale v naših rokah. Na obeh straneh Alate uspešni boji, tekom katerih so se poleg bavarske pehote in avstroogrskih gorskih čet posebno odlikovali tudi naši Črnovojnik?. PODLISTEK. Njegov čas. Roman. Iz angleškega. — Telefoniral sem domov in .vse naročil. Vem, da ne hodiš rada v restavracijo. Reci, da prideš, — in poljubil ji je roko. — Povabil sem tudi vse druge. Tako je kneginja morala privoliti. — Toda če prideve, moraš obljubiti, da se ne boš prepiral več s Tamaro. Vem, da ji povzročaš bojazen in jo vznemirjaš. Gricko, obljubi mi. PosmejaJ se je in dejal: — Jaz da bi jo vznemirjal! Prehladna in predobra je, da bi se dala razburjati. Tamara je še vedno govorila z Valon-nom. Čez nekaj časa so se vrnili v ložo in knez se je vsedel k njej. Ko se je v polutemi sklonil nadnjo, je zopet občutila Balkansko bojišče. — IHacken-senova armadna skupina. — Pri Glurghi so monitorji uplenili dva romunska, s petrolejem obložena vlačilca. Na fronti v Do-brudži nobenih posebnih dogodkov. Macedonska fronta. Položa} je neizpremenjen. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Letalski boji. BEROLIN, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: V noči na 10. t. m. so sovražna letala brezuspešno napadla z bombami Ostende in Zeebriigge. Tekom boja le bilo eno angleško letalo prisiljeno, da je pristalo; letalo smo uplenili, ter letalca, angleškega Častnika, ujeli. — 10. t. m. zjutraj je nemško bojno letalo med Nleuportom In Dun-kyrchnom napadlo dva angleška ehortska dvokrovnika, enega sestrelilo in drugega pognalo v beg. Tekom dopoldneva so naša bojna letala tik nad Ostendom naletela na številno močnejše angleško letalsko brodovje, ki so je takoj napadla. Po daljšem zračnem boju je bil nasprotnik pregnan. Naša letala so vtrpela samo neznatne poškodbe ter so se povrnila vsa. Bolgarsko uročile. SOFIJA, 9. (Kor.) Poročilo generalnega štaba z dne 9. t. m.: Macedonska fronta: Razven običajnega topovskega ognja in bojev med patruljami ni poročati nič važnega. — Romunska fronta: V raznih odsekih donavske fronte topovski in pehotni ogenj. Neka nemška stotnl-ja, podpirana od skupine avstrijskih monitorjev, je izvršila na levem bregu prekopa Delen majhno poizvedovanje in pognala obrežno obrambo v beg. Stotnija se je vrnila nazaj z ujetniki in vozom, polnim municije. — Fronta v Dobrudžl: Slabi spopadi med prednjimi oddelki. Ob obrežju Črnega morja mirno. Turiki komunike. CARIGRAD. 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Perzijska fronta: V provinci Aserbejdžan smo sovražnika, ki je skušal dne 3. novembra napasti naše v Sakizu se nahajajoče čete, vrgli z izgubami nazaj.— Kavkaška fronta: Razven prask nič važnega. Sovražna uradna poročila. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 10. (Kor.) Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 9. t. m.: Ob vsej fronti ob slabem vremenu, ki vlada na operacijskem pozorišču, ovirano topovsko delovanje. Na Krasu v bližini vrha 291, jugovzhodno Pečinke, je bila najdena še ena nadaljna od sovražnika ostavljena baterija treh možnarjev po 150 mm s številno municijo. Skupno število nasprotniku tekom zadnje ofenzive vzetih topov znaša torej 20, med njimi 13 srednjega kalibra. Sovražna letala so metala bombe pri Tržiču; en mrtev, nekaj ranjenih. Romunsko uradno poročilo. DUNAJ, 10. (Kot.) Romunsko poročila z dne 9. t. m.: Severna in severozapadna fronta: V dolini Trotusu je napadel sovražnik v smeri proti gori Muncela, 7 km severno Goiose, a je bil odbit. V gorenji dolini Uzu so sestrelile naše čete letalo Hindenburgovega tipa. Voditelj, in opazovalec sta ujeta. Pri Tabla Butil, Bratoceji, Predelutu in v dolini Prahovi se vrše boji. V ozemlju Dragoslavele smo odbili napad sovražnika. Na levem bregu Alute se nadaljuje boj južno Titesti in Rakovice. — Južna fronta: Ob vsej £>onavi je razvijal sovražnik veliko topovsko delovanje. V Dobru dži smo s pomočjo donavskega brodovja zopet zasedli Hiršovo. Pred umikom je sovražnik zažgal to mesto in vas Topalo._ Sovražno poročilo o letalskem napadu na istrska mesta. RIM, 9. (Kor.) objavlja sledeče Mornariško ministrstvo poročilo: Dne 7. t m. ono čudno trganje. Ali jo je res zeblo? In če ne, zakaj se je tresla? — Rad bi vedel, gospa, ali imate sploh kaj srca? — je dejal. — Ali ima mumija pod svojjm ovojem meso in kri? Strastno je odgovorila: — Seveda! Sklonil se je globje nadnjo in pošepetal: — Nocoj se nikar ne prepirajva. Vidite, vesti se hočem napram vam kot napram sestri in prijateljici! Videl bi rad, da bi me kdo božal in razmazal; žalosten sem. Seveda je bila Tamara takoj ginjena. V njegovem globokem, blagodofaečem glasu je bilo nekaj, kar ji je prodiralo v srce. — Prosim, ne bodite žalosten, — je rekla potihoma. — Najbrž sem se vam zdela danes zelo neprijazna, toda bilo je res le, ker----ker se mi je zdelo tako žal, da bi vi____ravno vi bil tak! — Peklensko me je bolela, veste, — je popoldne so izvršila brodovja italijanskih In francoskih letal ofenzivno poizvedovanje nad sovražnim obrežjem. Vrjene so bile z uspehom bombe na letalsko postajo v Poreču in na plavajoče vojaške objekte v pristanišču v Ncrvemgradu. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana kljub močnemu ognju obrambnih naprav in kljub protinapadu sovražnih pomorskih letal. Sovražna letala so brez uspeha vrgla par bomb na naše torpedovke, ki so se Istotako vrnile nepoškodovane. (Opozarjamo na uradino vojno poročilo z dne 8. t. m.) Odlikovanja. DUNAJ, 10. (Kor.) Cesar je z Najvišjim sklepom z dne 30. oktobra 1916 podelil namestniku deželnega šefa za Bosno in Hercegovino, taj. sivet. dr. Karlu Unkel-hauserju, veliki križec Franc Jožefovega reda, kuratu Karlu Oblaku na Gorjanskem pa zlat zaslužni križec s krono. Bavarski kralj na Dunaju. DUNAJ, 10. (Kor. Kralj Ludovik bavarski, ki se je mudil te dni na sedmograški fronti, je prispel danes ob 11 dopoldne na Dunaj in je posetil cesarja v Schon-brunnu. Radi nenadne smrti svojega nečaka, princa Henrika, je kmalu nato odpotoval domov. Prihod Invalidov iz Rusije. DUNAJ, 9. (Kor.) Danes ob eni popoldne je prispel na vzhodni kolodvor sanitetni vlak ogrskega Rdečega križa z invalidi iz Rusije. K sprejemu so došli: nadvojvo-dinja Marija Terezija, generalni nadzornik prostovoljne zdravstvene oskrbe, nadvojvoda Franc Salvator in gospa nadvojvo-dinja Marija Valerija s hčerko nadvojvo-dlnjo Jadvigo. Nadvojvodtnja Marija Valerija je nagovorila vsakega invalida in jih obdarila s smodkami in cigaretami. Asqul«h o položaju« LONDON, 9. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je imel na banketu v Guild-hallu sledeči govor: Nočem se spominjati odobravanja, ki ga je izzval pri prejšnjih priložnostih prezgodaj in kakor so dokazali dogodki, upravičeno triumf onega, kar se je imenovalo mladoturško gibanje proti vohunstvu in s krvjo omadeževanemu ti-ranstvu sultaaa Abdula Hamida. Mi smo pričakovali takrat preporod osmanskega cesarstva. Naši upi so prevarjeni in uničeni in sedaj vidimo, da je nadaljevanje turškega gospostva v Evropi, kjer je bil Turek vedno tujec in vsiljivec, privedlo že do tega, in če bo dovoljeno, se vnaprej, da bo Turek le vazal in podložen agent nemških interesov in zahtev. Naj navedem drastičen slučaj. Med zasužniena plemena, ki so najbolj trpela pod osmanskim gospostvom, spadajo Armenci, kojih pobijanje je vzbujalo grozo po vsem civiliziranem in krščanskem svetu, v naši deželi, v Franciji in Rusiji, še bolj pa v Združenih državah. Trpljenja tega naroda so vzbudila prava sočutja in vse tri dežele so zbrale velike svote, da pomagajo narodu v njegovem sedanjem položaju in da mu dajo v bodočnosti očetnjavo. Ni mi treba povedati, da opazuje angleška vlada ta prizadevanja z velikimi simpatijami in da je odločena, da pride čas svobode in odrešitve tega starega naroda. Toda Nemčija, ki bi samo z migljajem lahko napravila konec tej vojni nasilstva in klanja krščanskega naroda, ta Nemčija je gledala to mirno Ln vdano in — ali vemo? — morda z odobravanjem. To je primer in značilen dokaz za pravi pomen germanizirane Turčije. — Danes hočem poskušati podati pregled o vojnih dogodkih na kopnem in na morju. Naše brodovje, ki deluje daleč od javnosti in na tihem, toda čuječe in povsod pričujoče, ima pota, po katerih dobiva sovražnik zaloge, vedno boij v svodih rokah. Ono je pripravljeno, in več kakor pripravljeno, izvoje-vati odločitev na odprtem morju, kjerkoli se ponudi priložnost. Naše hrabre armade so na raznih bojiščih povsod pokazale, da hočejo ohraniti naše tradicije in jih še ovenčati. V titanskem boju ob Sommi z njegovimi rekordi in neizmernimi primeri junaštva posameznika in splošnosti pridobivajo armade stalno na prostoru. V So- odgovoril, — stvar s prokletim cirkusom. Mislim, da je naše pleme ravno v teh stvareh tako tankočutno. Će bi mi bil kak moški rekel to, bi ga bil ubil. — Kar ste mi pripovedoval, je bilo tako grozno! — je dejala Tamara in povesila oči. — Zdelo se mi je tako strašno... tako barbarsko in tako otročje za moža, ki ima res pamet. Ce b4 bil tak povprečen človek, kot večina drugih, bi bilo vseeno; toda vi... prosim, tako rada bi videla, da bi nikdar več ne storil kaj tako nespametnega ____ Prestrašeno je omoLkmla in zardela, kajti domislila si je, kaj vse bi mogel sklepati iz teh besedi. Knez ni odgovoril takoj, toda požiral jo je s svojimi velikimi mo-drosivimi očmi. Kaj je neki mislil? Tamara ni vedela. Bilo ji je neprijetno in sramovala se je nekoliko. Zakaj se je dala zavesti, ko vendar ni pomagalo nič. Naslonila se nekako zavračujo&e v naslanjač. lunu, Egiptu, Mezopotamiji in v vzhodni] Afriki je njihov rekord povsod isti. Fran-i ci|a se bori ramo ob rami skupno z nami ob Sommi in je v manj kakor 14 dneh uničila ves rezultat gigantskih osemmesečnih naporov sovražnika pri Verdunu, ki so bili zanj skrajno dragi. Italija prodira stalno in sigurno proti Trstu. Rusija izvršuje z nezmanjšano silo in močjo svojo kolosalno nalogo. Našim romunskim zaveznikom gre vsa dolžnost občudovanja in hvaležnosti za sijajno in hrabro držanje njihove fronte. Srbi igrajo važno vlogo. Oni niso nikdar bolj razvili svojo sposobnost in nepremagljivo silo svojega plemena. Tudi Portugalska prispeva svoj del za skupno stvar. — Glede Grške izražam željo in nado, da se bodo razmere tamkaj kmalu izpremenile. Mi in naši francoski zavezniki nismo prišli v Solun kot vsiljenci, ampak smo prišli s privoljenjem grške vlade tjakaj kot prijatelji tako Srbije kakor Grške. Nato je nadaljeval: Mi nismo iineli nikdar in nimamo nobenega spora z Grško; nasprotno pravo in odkritosrčno prijateljstvo. Kot garancijska sila njene neodvisnosti in svobode želimo istočasno zabraniti, da bi bila udušena od germanskega naroda. Naj bodo kakršnekoli odredbe od zaveznikov, one so samo posledica potrebe, da se prepreči, da bi bile Aten torišče in oporišče delovanja in intrig. Izjavljam čisto odkrito, da imam do velikega grškega domoljuba Venizelosa velike simpatije. Naj razsvetli Grško zopet njegova luč in naj se Grška izkaže vredno svoje neumrljivosti. Naj izpregovorim, predno zaključim, par besed o splošnih šansah položaja. Mi si ne delamo nikakih iluzij o naših sovražnikih. Oni so veliki organizatorji, izborni boritelji na bojišču, eni so tudi, nočem reči umetni, ampak vendar neumorni delavci na čisto drugem polju, na polju nabirania in v tem oziru zasledujejo njihova prizadevanja dva namena: razdružiti zaveznike in pridobiti nato nevtralce zase. Asquith je pobijal trditev, da se hočejo aliiranci po vojni združiti proti nevtralnim državam, da hoče Anglija pod vsakimi okoliščinami nadaljevati vojno in da pri tem skrupulozno izrablja zadrego svojih zaveznikov. Asquith je zaključil: Da, mir hočemo mi, toda le pod pogojem, da vojna z svojimi velikanskimi žrtvami, nepreglednimi trpljenji iu zmagoslavnimi, neumrljivimi primeri nadlog in nesebičnosti ne bo zaman. O separatnem miru ni govora in mir, naj pride preje ali pozneje — nočem nikdar prikrivati prepričanja, da zahteva vojna vse naše pomožne vire, vse naše potrpljenje in odločnost — bo tak, ki bo zgrajen ira varni in trdni podlagi in na poroštvu za slabe, za svobodo Evrope in za bodoči ustroj sveta. _ Neverjeten optirrfzem generala Brusilova. LONDON, 9. (Kor.) Posebni poročevalec lista »Times« v ruskem glavnem stanu na jugozapadni fronti je imel razgovor z generalom Brusilovom, ki je med drugim dejal, da so zavezniki vojno že dobili (?), da je samo vprašanje časa, da bo sovražnik to uvidel sam. Med tem ko imate osrednji vlasti težave s tem, da izpolnjujete svoje vrste, Rusi še nikakor niso dosegli vrhunca, temveč ga bodo dosegli šele v prihodnjem letu in tedaj da bodo imeli največjo in najboljšo armado od začetka vojne. Celo letos da so morali voditi ofenzivo s premajhno množino materijala in težkega topništva, v prihodnjem letu pa da bodo sovražnikom enakovredni na materijalu ter jih bodo prekašali na ljudeh. — Porazi Romunske da nimajo niti' najmanjšega pomena. Neznatni sovražnikovi napredki v Dobrudži da so sicer obžalovanja vredni, da pa ne vplivajo na velika vojna vprašanja. Resen bi bil položaj, ako bi se bilo Nemcem posrečilo, da bi bili preko Karpatov vdrli v Romunsko. Romunska da mora uvideti, da so njeni pogreški samo podrejeni vojni Incidenti in da ima za sabo veliko Rusijo. Brusilov je končal svoja izvajanja, da je težko umeti, kako da morejo nemški publicisti temno bodočnost še dalje prikrivati ljudstvu. VOLITVE V AMERIK!. NE\V YORK, 9. (Kor.) Wilson je izvoljen. NEW YORK, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča: 24 ur potem; ko so ameriški listi vseh strank smatrali izvolitev Hugheaa kot sigurno, je bil položaj še vedno neodločen. Na obeh straneh je vladalo veliko razburjenje. Obe stranki zahtevate zmago. Associated Press je izračunala včeraj dozdevno moč v volilnem kolegiju. Dala je \Vilsonu 232 in Hughesu 239 glasov, dočim je bilo 65 glasov osmih držav dvomljivih. AMSTERDAM, 9. (Kor.) Glasom po čila Reuterjevega urada menijo repubt1 Knez jo je nenadoma prijel za roko, ki ji je visela med gubami obleke, in ji rekel potihoma: — Gospa, vedeti moram to. Ali res tako mislite, kot govorite? — Da, — je rekla in mu skušala iztrgati roko. — Da, mislim, da mora biti grozno za vsakega človeka, če zamuja priliko, ko bi mogel storiti kaj dobrega. Oh, tako rada bi vas videla velikegal Knez jI ni izpustil roke, temveč jo je prijel še trdneje in dejal: — Dobra ste... vkljub vsemu... in poskusiti hočem. In če boste zadovoljna z menoj, mi morate dati kako nagrado. — Kako nagrado bi vam pač mogla dati. knez? — To vam povem, ko bo čas za to. Tako sta se oči vi dno spravila. kanci, da zmagajo, ako oddaste Kalifornija in Minnesota glasove za republikanskega kandidata. New Jersey, država Wilsona, ie prestopila z veliko večino na Mughesovo stran, ki je zmagal z veliko večino tudi v severnih in zapadnih državah, razven v Ohio. Na drugi strani Misi-sipija so bile razmere ravno obratne. Država za državo je prešla na Wilsonovo stran* tako da zarnorete odločiti sedaj Kalifornija in Minnesota. Zdi se, da domneva radikalna stranka, da je Wilsou obvaroval deželo vojne in ji pomogcl k procvitu. Wilsonov liberalizem je morda zadostoval, da se prepreči, da bi Roose-velt pridobil vse naprednjake republikanski stranki. Anglo-saški elementi menijo vrh tega, da bo Hughes podpiran od nemških Amerikancev. Angleška spodnja zbornica. LONDON, 9. (Kor.) Tekom razprave o prodaji nemških posestev v Nigeriji je nastopal Carson za to, da se pripusti k nakupu le Angleže ali angleške družbe. Vprašal je, ali namerava vlada sadove vojne, ki so dovolj borni, pripustiti samo Angležem, ali pa tudi drugim. Ministri, jc nadaljeval Carson, ne vedo, kako razburjeno je razpoloženje v dežele. Edini cilj vojne je, uničiti Pruse in vmešavanje Nemčije v angleško trgovino. Noblova nagrada za literaturo. STOCKHOLM, 9. (Kor.) Švedska akademija je podelila Noblovo nagrado za literaturo za 1. 1915 Romain Rollairdu, z,a I. 1916 Wernerju von Heidenstan. Izvoz sočlvja na Danskem prepovedan. KODANJ, 9. (Kor.) Vlada je izdala izvozno prepoved za vse sočivje letošnje letine, tako v svežem kakor posušenem stanju. _ Norveška nota Nemčiji. KRISTIJANUA, 9. (Kor.) Norveška brzojavna agentura poroča: O vsebini norveškega odgovora na nemško noto še nI nič znanega. Časopis »Verdensgang* piše: Samoobsebi umljivo je, da se razmerje med Nemčijo in Norveško v pretekli dobi med pogajanji ni izpremenilo. Sele vsled izročitve norveškega odgovora je prišel trenotek, ki je zamogel napraviti kako izpremembo v tej ali oni smeri. BEROLIN, 10. (Kor.) Odgovor norveške vlade na nemški protest v zadevi postopanja napram podvodnikom od strani Norveške je dospel v vnanji urad ter sc sedaj državna vlada posvetuje o njem. Viharji in neurje v Franciji. PARIZ, 9. (Kor.) Že tri dni divja v se-verozapadni in jugozapadni Franciji hudi viharji z močnimi nalivi. Poroča se o številnih poplavah, ki so deloma uničile jesensko setev. Viharji so napravili škodo na poslopjih in uničili brzojavne zveze. Iz več mest prihajajo poročila o nezgodah ladij. Diskont Švedske banke zvišan. STOKHOLM. 9. (Kor.) Švedska državna banka je zvišala diskont od 5% na na 5V2%. Razne politifne vesti. Nemška mnenja povodom vzpostave poljskega kraljestva. »Berliner TageblatU je priredil anketo politikov v Nemčiji, da čuje njihovo mnenje o tem zgodovinskem dogodku. Znamenite so izjave naprednjaka Friderika Naumanna in socijalnega demokrata Scheidemanna. — Naumaim meni: Nova Poljska zahteva od poljskega naroda mnogo razuma, zmernosti in samozata-jevanja. Ali tudi od nemškega naroda se zahteva sedaj mnogo moči za prilagodje-nje razmeram. Po proklamaciji svobode Poljske nastaja nova orijentacija, ki se jej ne morejo upirati ni mnogi sloji naroda, niti ne vlada. Tisto, kar je v Avstriji proglašeno kot razširjenje gališke avtonomije, je tudi vprašanje, ki je naperjeno na prusko upravo. Odslej irora Prusija ubrati novo pot v poljski politiki. Kar je bilo, je minolo. To sicer ni lahko, ali je potrebno. In samo v tem leži vrednost prokla- macije svobode Poljske, da donese nače no odločitev. Tudi tisti, ki so do včeraj nasprotovali prijateljstvu s Poljaki, ali, ki so vsaj dvomili, se morajo sedaj v svoji notranjosti prilagoditi temu dejstvu. Imen? vladarjev osrednjih vlasti ste pod obljubo (Dalje.) J svetovnozgodovinskega pomena. To lz-prominja marsikaj v stari Avstriji, a tudi yi Stran II. .EDINOST* Itev. 313 V Trstu, dne 11. novembra 1916. Prusiji sami. Časi se izpreminjajo, a mi tudi v njih. Na naši vzhodni ineji se pojavlja nova temperatura. Ako se ne posreči to temperaturo vzdržati na stopnji prijateljstva, potem je to mednaroden poraz. Ako se pa posreči privezati Poljake na srednjo Evropo, potem se v tem naša zmagovalna volja ojači, pajislavistična ideja bo porušena in razumevanje srednje evropske svobode se bo manifestiralo s tako silo kot nikdar poprej in vsi narodi sprejmo njene posledice. — Scheidemann je izjavil: Jaz želim povsem svobodne Poljske. Želim, da bo ta Poljska prijateljica Nemčije, da-si nikdo ne more nikogar prisiliti k ljubezni. Vezi, ki ne prihajajo iz svobodne volje na obeh straneh, so nevarne. Kakor Poljaki in prosvetljeni Rusi, tako tudi mi mrzimo carizem, ali nismo sovražniki ruskega naroda. Mi nočemo nikake revanche na vzhodu. Idealni cilj je, da se ustanovi svobodna Poljska po žejjah^ starega poljskega naroda in ob privoljenju vseh vlasti, ki bodo sodelovale na mirovnih pogajanjih. Ali se doseže ta cilj, ni odvisno samo od nas. Mi hočemo po vojni živeti v miru in prijateljstvu z vsemi narodi. — Nacijonalni liberalec Richter meni, da je vzpostava Poljske kolikor toliko boijša rešitev poljskega problema, nego bi bila ponovna delitev poljske zemlje. Skrbi pa, ki se oglašajo vsled tega sklepa centralnih vlasti, temelje na zgodovinskem razvitku in na politični konstelaciji, ki vsled vojne ni posebno povoljna za Nemce. »Deutsche Arbeitsgemeinschait.« 8. t. m. se je vršila na Dunaju pod predsedstvom posl. Denka seja »Nemškega delovnega udruženja«, kakor se imenuje novoustanovljena skupina nemških svobodomiselnih poslancev. V seji se je izvolilo vodstvo, ki sestoji iz naslednjih poslancev: komercijalni svetnik Denk, dr. Dinghofer, dr. Freissler, dr. VVaber, vladni svetnik Hartl, vit. Pantz in Kraft. Udruženje šteje 43 poslancev in sicer 19 poslancev prejšnjega nemškega »National-verbanda. 17 drugih poslancev, ki so bili dotlej v neposredni zvezi, poslancev dr. Steinvvenderja in Friedmanna ter 5 poslancev Pantzove skupine. V seji se je obširno razpravljalo o političnem položaju. Posl. dr. Gross je poročal o pogovoru vodstva »Nationalverbanda« z ministrskim predsednikom dr. Korberjem. V razpravi nato se je pokazalo splošno mnenje, naj udruženje zavzema napram Korberjevemu ministrstvu prijazno pričakovalno stališče. Glede nagodbe z Ogrsko se je sklenilo, da se vsa vprašanja obdelajo v splošni skupščini, ki se skliče v kratkem. Charles Evans Hughes, ki nastopi, če se uresniči njega izvolitev po volilnih možeh, mesto predsednika Zedinjenih držav seve-roameriških 4. marca leta 1917., je bil rojen leta 1862. v državi Newyork. Njegov oče je bil duhovnik sekte baptistov, njegova mati je bila Irka. Leta 1884. je dokončal pravoslovne študije na kolumbijskem vse-čiiišču v Newyorku in se je nato posvetil odvetništvu. Od leta 1893. do I. 1900 je bil profesor prava na pravoslovni akademiji v Newyorku. Na glas je prišel dotlej širšemu občinstvu neznani odvetnik v letih 1905. in 1906., ko so vso Ameriko silno razburila velikanska sleparstva v raznih zavarovalnicah za življenje. Hughes se je tedaj oprijel z velikansko vnemo razkrivanja teh sleparstev in je vkljub silnemu nasprotovanju mogočnih de-narničarjev do nagega razkrival poslovanje zavarovalnic in tako dosegel, da so se milijonom zavarovancev zakonito zavarovali njihovi v zavarovalnicah naloženi prihranki. Hughes je bil tedaj najpopularnejša oseba v Ameriki. To je bilo tudi povod, da je bil Hughes celo nekako proti volji svoje lastne stranke, republikanske, leta 1906. izvoljen za guvernerja newyorške države in je nastopil to mesto 1. januarja leta 1907. Njegova poslovna doba je potekla leta 1908., a je bil zopet izvoljen z ogromno večino in zopet nastopil svoje mesto 1. januarja 1. 1909. Sredi leta 1910. ga je tedanji predsednik Taft imenoval za člana vrhovnega zveznega predsednika, dasiravno bi pripadal re-bi bil sedaj izvoljen na mesto Woodrowa Wilsona za predsednika Zedinjenih držav. Prava volitev pa se bo vršila pravzaprav šele prvo sredo meseca decembra, kajti pri volitvah 7. novembra so bili izvoljeni šele volilni možje (elektorji), katerih večina pa je za Hughesa in se zato smatra njegova izvolitev že za gotovo. O voiitvi se napravi zapisnik v treh izvodih. Dva izvoda se pošljeta po pošti predsedniku senata, eden takoj, drugi pa najdalje do prve srede meseca januarja, tretji se pa shrani na pristojnem sodišču. Drugo sredo meseca februarja odpre predsednik senata v navzočnosti članov senata in zastopniške zbornice doposlane zapiske, nakar se preštejejo glasovi. Kdor ima absolutno večino, je izvoljen. 4. marca nato nastopi predsednik svoje mesto. Ker je 1917. leta 4. dan marca nedelja, bo novi predsednik ustoličen prihodnji dan, 5. marca Plače dobiva predsednik okoli 375.000 K in poleg tega potni pavšal 60.000 K. — Glede zunanje politike Zedinjenih držav vlada splošno mnenje, da izvolitev novega predsednika, dasiravno bi prispadal re-pubublikanski stranki, ki je odločno nasprotna demokratski, katera je bila na vladi pod \Vilsonom, ne izpremeni ničesar. Z nekaterih strani se še poudarja, da bi Hughes, sodeč po njegovih kandidatskih go-vorih, znal biti celo manj prijazen Nemčiji, oziroma osrednjima državama kot pa je bil Wilson, dočim pa trdijo drugi, da bi bil moTda Hughes, ki je znan kot energična osebnost, odločnejši proti Angleški. Nikakor pa ni pričakovati, da bi se Spremenilo kaj glede dobave municije in vprašanja podvodnikov, kajti Hughes ie v svojih govorih v teh stvareh zavzemal enako | stališče kot Wilsoa Ker ste se tudi v osta- lih važnih vprašanjih, notranjih in zunanjih, obe veliki amerikanski stranki, demokratska in republikanska, zbližali v zadnjih časih tako zelo, da pravijo, da ju loči samo rezilo britve, bi se torej z izvolitvijo novega predsednika pač izpremeni-le osebe, dočim pa bi vse drugo ostalo, kot je bilo. Obrekovanje slovenskega Graska »Tagespost« objavlja v svoji sredni jutranji številki (8. t. m.) pod za-glavjem »Der slovenische Irredentfsmus« (»Slovenski irredentizem«) spis, ki je, kakor pravi, izšel 5. t. m. v 22. št. Usta »Ti-roler Soldatenzeitung« (vojna pošta 239), in sicer kot prvi del večjega sestavka o »slovenski irredenti«.Nadaljevanje je baje obljubljeno za prihodnjo številko omenjenega lista. Spis vsebuje take gorostasne neresnice, toliko zlobnih zavijanj in podtikanj, iz večjih spisov tendencijozno iztrganih stavkov, da že dolgo, dolgo nismo imeli pred seboj spisa, ki bi na tak predrzen, vsej resnici v obraz bijoč način skušal naš narod črniti pred avstriisko javnostjo. Namen je očiten: brezprimerno junaštvo naših slovenskih polkov in najhujše vojne napore z neomajno vztrajnostjo in žllavostjo premagujoča, smrt prezirajoča hrabrost slovenskega vojaka, javno priznana po vseh mogočih, tudi najvišjih činiteljih avstrijske armade, sta pač pobudila grdo zavisi v tistih, ki niso bili nikdar prijatelji našega naroda. Razmere v Avstriji se izpreminjajo in prihaja čas, ko bi slovenski narod moral dobiti tudi primerno nagrado za svoj patrijotizem, ki ga je tako sijajno dokazal v sedanji svetovni vojni; zato pa je zastavila sedaj svoje delo črna zavist, in omazati je treba nas Slovence, da bi se nam namesto krvavo zasluženega plačila zvestobe delilo plačilo — zločinca, izdajalca. Čudimo se, kako so mogle pristojne oblasti pripustiti, da so zagledale luč sveta stvari, ki kažejo tako zlobno sovraštvo proti nam Slovencem, ki delajo vsemu narodu tako krivico, ki tako globoko žalijo na časti ves naš narod! Spis se glasi: I. »Irredenta v ožjem pomenu, to so ve-leizdajska stremljenja, ki gredo za odtrga-njem laške Avstrije, sega tja v petdeseta leta 19. stoletja. Tekom te razmeroma dolge dobe so se niti političnih in narodnostih spletk zamotale tako zelo, so se sanjaštvo in prostaštvo, narodno stremljenje po povzdigi v mejah monarhije in veleizdajstvo, agitacija in zmote vlade pomešale tako zelo, da je večkrat težko odkriti zaplet vzrokov in učinkov. Ce se hoče razumeti, kako nastane irredenta, je treba premotriti eno mlajših, katerih žal ne manjka naši domovini. Izberimo slovenski irredentizem, čigar delovanje se je pričelo okoli leta 1880., ni videli bomo, koliko zle in zapeljane volje, koliko umetnih naporov in koliko popustljivosti je bilo treba, da se je iz početka zanetil in vzdrževal ogenjček, ki se je pozneje — ko je preživel to začetno stanje — hipoma razgorel v svetovni požar. Napram slovenskemu prebivalstvu so na Kranjskem Nemci — izvzemši nemška jezikovna otoka Kočevje in Belopeč — povsod znatno v manjšini; vendar so pa prav tako autohtoni kot Slovenci. Industrija in večji del veleposestva se nahajata v nemških rokah in nemški jezik je bil tja do petdesetih let prevladujoči učni jezik v šolah. Slovenski jezik so sploh šele zadnjih šestdeset let napraviili iz ob-čevalnega jezika za pismeni jezik. Jezik, za katerega naj bi se vršili boji s tako mržnjo, je bilo treba šele iznajti! Z začetkom ustavne dobe se je pričelo slovensko gibanje. V sedemdesetih letih so Nemci izgubili večino v deželnem zboru, v začetku osemdesetih let pa v ljubljanskem občinskem svetu. Narodna propaganda se je pričela pod geslom: zlomit"' je treba nadvlado Nemcev. Vsako državi sovražno gibanje v Avstriji se je pričelo s tein geslom; deloma da so ga imeli za pretvezo, deloma pa iz pravilno usmerjenega nagona mržnje, ker so bili Nemci dejanski, kot so bili element, ki je stvoril državo, tudi element, ki je ohranjal državno misel. Polagoma pa so iz domnevnega ali navideznega boja proti nemštvu vedno jasneje izstopala stremljenja po ločitvi in boj proti državi. Časopisje, društva in avtonomija so pospeševalni činitelji na tej poti. Oba vodilna slovenska lista sta »Slovenec« kot glasilo klerikalne, in »Slovenski Narod« kot glasilo liberalne stranke. Kaj sta počenjala oba, se da pokazati na nekaterih primerih. Kmalu po odstranitvi Avstriji prijazne dinastije Obrenovičev je pričelo slovensko liberalno časopisje objavljati sestavke, ki so se bavili z razmerami v Srbiji in jih opisovali v rožnati luči; to je bilo leta 1903. Tri leta pozneje že imenuje »Slovenec« srbskega polkovnika Vukaso-viča,, ki je bil na Srbsko pobegnil avstrijski podčastnik in je tedaj v belgrajskem častniškem domu imel predavanje o Slo- vencih, slovenskega konzula v Belgradu in se veseli njegovega uspešnega prizadevanja, da seznani Srbe s trpljenjem slovenskega naroda. »Slovenski Narod« pa je objavljal spise državi sovražne vsebine, katerih pisec je bil uslužbenec uradnega srbskega tiskovnega urada. To se je godilo v času, ko je med Srbijo in Avstrijo že vladal carinski spor. Leta 1908., ko so se vršili v LJubljani izgredi poulične sodrge in je končno oddelek polka belgijcev moril streljati na zbesnele množice, ki so napadale vojaštvo, je slovensko časopisje organiziralo besno gonjo proti vojaštvu. Komu je veljala ta gonja, izhaja iz dejstva, da ie še leta 1909. »Slovenec« ob cesarjevem rojstnem dnevu objavil samo kratko notico: »Cesarjev rojstni dan se je praznoval na običajni način,« in dan preje: »drevi bo sodelovala vojaška godba, katere izvajanja nič ne brigajo nas Slovencev«, dočim se je tri dni preje v istem listu proslavljala misel združenja Slovencev in Srbov. Pozabiti se ne sme, da se je v tem leta 1908. razmerje Srbije napram nam zaradi aneksije poostrilo skoraj do vojne in da se odnošaji tudi pozneje niso zboljšali; potem šele se razume, kaj pomenja to postopanje slovenskega časopisja. Samo nadaljevanje tega postopanja je, da je tekom prve balkanske vojne slovensko časopisje dobivalo svoja poročila neposredno od uradnega srbskega tiskovnega urada in veselja vriskalo vsled zmag, da si je »Slovenski Narod« dal pisati svoja vojna poročila po prej omenjenem dezerterju Vu-kasoviću in se je leto nato, ko Je Avstrija zaradi Skadra morala podati Crnigori ultimatum, »Slovenec« postavil na stran Črnogorcev! V trenutku, ko se je zdela vojna s Srbi in Črnogorci že neizogibna^ je pisal ta list: »Mi Slovenci____smo preslabi, da bi z lastno močio dosegli v polnem obsegu svoje narodne cilje---- Ker pa po jeziku in krvnem sorodstvu----tvorimo enoto z vsemi Jugoslovani do Črnega morja, je za nas najnaravneje, da stremimo ____po kar najobsežnejšem kulturnem združenju z Jugoslovani izven meja monarhije.« Komur se to, v takem trenutku, še ne zdi veleizdaja, naj čita, kako »Slovenec« 31. januarja 1914 Avstriji grozi s srbsko intervencijo. »Vlada naj Ie nadaljuje tako,« je pisal, »ko bo mera polna, prejme zaslužno zahvalo: eno od ministrstva zunanjih stvari, drugo pa morda z druge strani...!« In čita naj, kar je neki srbski minister hvaležno pisal o stališču »Slovenca« (zasebno pismo ministra Sto-jana Novakovića avstrijskemu profesorji! Ilešiču): »Ni mi Vam treba praviti, kako nas Srbe veseli narodno zavedno, Srbom prijazno stališče »šlovenca!« Če se take stvari danzadnem. nahajajo mestnik se je predvsem zahvalil zastopnikom zavodov za odlično, s patrijotično vnemo razvijano delovanje pri četrtem vojnem posojilu, ki je vkljub vsem, po položaju Primorske v vojnem ozemlju povzročenim težavam imelo tako izredno ugoden, tudi po merodajnih osrednjih mestih priznan uspeh. Nato je toplo apeliral na tržaške finančne kroge, da naj se z enakim zanimanjem in enako patrijotično požrtvovalnostjo zavzemajo tudi za peto vojno posojilo in store vse, da se tu dr tokrat zagotovi vkljub izredno težkim razmeram gospodarske in tehnične naravi Primorja vredni uspeh. V nato sledeči debati se je soglasno ugotovilo, da se je popolnoma obnesla pri Četrtem vojnem posojilu po nasvetu namestništva urejena organizacija. Z vseh strani se je zagotavljalo tudi najdalekosežnejše pospeševanje petega vojnega posojila in izrekalo upanje, da bo vsled že ponovno dokazanega umevanja in patrijotizma tržaškega in primorskega prebivalstva mogoče, v enaki meri, kot pri četrtem vojnem posojilu, prispevati k posrečitvi tega za državo in vse njene državljane tako velepomembnega posojila. Vodja poštnega in brzojavnega ravnateljstva, dvorni svetnik dr. pl. Kumler, je tudi za peto vojno posojilo obljubil najradovolj-neie priznano sodelovanje poštnih uradov. Kot poročevalec za stvari vojnega posojila pri namestništvu bo tudi tokrat posloval naniestništveni svetnik dr. Karminski, ki bo vedno na razpolago za podajanje pojasnil. šolska vest. Gdč. Marija Kmet, učiteljica na CMD šoli pri Sv. Jakobu v Trstu in slovenska pisateljica, je napravila pred ljubljansko izpraševalno komisijo izpit za meščanske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Omejitev osebnega prometa v prid apro-vizacijskemu prometu. C. kr. korespon-denčni urad poroča: Sporazumno s pristojnimi železniškimi centralnimi mesti je bilo c. in kr. osrednje transportno vodstvo prisiljeno, izvesti začasno omejitev prometa pofnike prevažajočih vlakov, da je tako moglo na ta način pridobljena obratna sredstva do zadnjega uporabiti za potrebe apiovizacijskega prometa, ki narašča vsako jtsen in letos zahteva še več obratnih sredstev. Ta neizogibni ukrep, čigar neprijetni učinek na prometno življenje se nikakor ne da tajiti, ki pa je bil neizogiben glede na veliko večji pomen preskrbe prebivalstva z najvažnejšimi potrebščinami, se seveda omeji le na neobhodno potrebni čas. Zahieva pa razumne podpore s strani prebivalstva, da namreč pjcbivalstvo omeji potovanje na neizogibno potrebo. Kar je več, kot turistovski izleti, zabavne vožnje itd., se sedaj in tudi v najbližnje mčasu ne more dovoljevati v časopisju, se začne majati v čustvova- Zato sc mora tudi nujno priporočati, da se .--------i---take vožnje sedaj opuščajo. Za res potre- iju naroda meja med dovoljenim in nedo voljenim; kar je samo predrzno ali sanjarsko upanje političnih vročeglavcev, se mora čitatelju časopisja zdeti kar naj-dosegljivejše, kajti ko se dela tako samo po sebi umljivo, kot da bi bili Slovenci že narod srbskega kraljestva, ga prepričuje stvar veliko bolj, kot pa bi ga mogle najbolj plamteče zahteve. Tudi inozemstvo :e sklepalo odtod, da Avstrija razpada. Na vprašanje, zakaj se to ni moglo preprečiti, je treba odgovoriti: Ce poseže vmes državna oblast, pač more zapleniti ono številko lista, v kateri se nahaja kaj takega, ter uvesti kazensko postopanje proti založniku, izdajatelju in člankarju. Zaplemba pa se ni še nikdar izkazala kot primerno sredstvo in kazensko postopanje se vrši pred porotnim sodiščem, dovaja torej v krajih, kjer so se že ukoren inile irredentske misli, lahko do oprostitve. Dokler v takih krajih za te pregreške ne obstoji izjemna zakonodaja (cenzura za časopisje pred izhajanjem, ustanovitev sodnega dvora v notranjosti monarhije, možnost nalaganja občutnih denarnih kazni in, če to nc pomaga nič, ustavitev lista), bomo brez moči morali gledati počenjanje časopisja. Drug vzrok je bil v vsevkupnem toku avstrijske notranje politike. Listi so bili vendar tudi glasila političnih strank ali gotovih politikov, in tako stopamo na polje, ki se ga moremo samo dotekniti, če nočemo uganjati politike.« Zavrnitev obrekovanja ljubljanskih listov prepuščamo njim samim, pač pa se pobavimo prihodnje dni z onimi nesramnimi podtikanji, ki se splošno tičejo našega slovenskega naroda. Smrtni greh bi bil za vse slovensko časopisje, za vso slovensko javnost, za ves naš slovenski narod, če bi takih peklensko zlobnih, v nebo kričečih laži in obrekovanj ne zavrnili z vso odločnostjo! Domače vesti. Priprave za peto vojno posojilo na Primorskem. Pod predsedstvom namestnika bar. Fries-Skeneja se je na tržaškem namestništvu vršilo posvetovanje zastopnikov tržaških denarnih zavodov in zavarovalnic glede jx>trebnih ukrepov zaradi bodočega petega vojnega posojila. Na- b.ia potovanja že zadostujejo določeni vlaki in obratna sredstva, ki so na razpolago. Priporoča se nadalje, da se potniki glede daljših potovanj pravočasno informirajo na kolodvorih glede možnosti potovanja. Pravočasni rrihod na koicdvor in kar največje skrčenje potne pttljage sta tudi predpogoja. ki sta umljiva sama ob sebi. Ce je treba na določen dan prit na cilj vožnje, se priporoča, da se pri nastopu potovanja računa z morebitnimi ovirami in se zato potovanje nastopi kolikortoliko preje. — Pristojne železniške oblasti upajo, da se patrijetična zavest prebivalstva in uine-vanje sedanjih nujn:h potreb, to je, pre-skibe prebivalstva z živili izkažeta tudi v tih neizogibnih razmerah. Tudi tu veljaj geslo, da je treba vztrajati in razumno podpirati. C. kr. davčna administracija nam poroča: Naznanja se, da je c. kr. primorsko finančno ravnateljstvo, začasno v Ljubljani, predsednikom komisij obrtnega davka III. in IV. razreda davčnega okraja št. 2 Trst (mestni okraji: Barriera vecchia in VI Sv. Jakob; davčnih občin: Kjadin, Carbola zgornja, Sv. M. Magd. zgornja m spodnja, Rocol in Skedenj) poverilo oblasti, spadajoče komisijam na podlagi s 53 odredbe c. k. finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1915 drž. zak. št. 358. To se je ukrenilo, ker imenovanim komisijam ni bilo več mogoče veljavno ukrepati v smislu § 23 zakona o osebnih davkih, oziroma, ker se ni moglo ustanoviti razmerje, previdjeno v členu 15, st. 5 izvršilnega predpisa k I. poglavju istega zakona. Umri je v Puli dne 15. septembra v 22. letu svojega življenja in po težki bolezni mornar Fran Treven. Dramatično društvo v Trstu. Ker se za zadnjo nedeljo sklicani sestanek vsled skrajno neugodnega vremena ni mogel vršiti, se bo vršil nov sestanek prihodnjo nedeljo, 12. t. m. ob lOVz v veliki dvorani »Narodnega doma«. K temu sestanku so najvljudneje vabljeni predvsem vsi tisti, ki bi bili pripravljeni pristopiti k dramati-matično društvo računa z gotovostjo na to, da se odzovejo temu povabilu z namenom, da sodelujejo, vsi tisti, ki so v mino-llh sezonah sodelovali in z ozirom na dejstvo, da je čisti dobiček namenjen dobrodelnim namenom, sploh vsi, ki se zanima- jo za razvoj našega »Dramatičnega društva*; in naše dramatične umetnosti v Trstu, posebno oni iz boljših krogov. Prejemki protfoJallsc aprcvizaciJsKe komlsljs. Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 1. oktobra do inkluzivno 31. oktobra 1916 naslednje prejemke: t. 1 v ul. Madonna del mare K „ 2 v šoli na trgu Rosario K 3 v ul. delle Poste št. 14 K „ 4 trg Ambrogio Ralli 4 K „ 5 v ul. Bachi 8 K , 6 v ul. Acquedotto št. 38 K ¥ šoli v ul. Parini 8 K v šoli v ul. Donadoni K S. Giacomo in monte 18 K v ul. Giulia 35 K v zabavišču v Skednju K 12 pri ,TiroIcu'Sv.M.M. Zg. K 13 priMiklavcu Sv.M.M.Sp. K 7 8 9 10 11 14 pri Sv. Ivanu K 15 v Rojanu K 16 v Barko vi; ah K 17 v ul. Raffineria št. 4 K 18 trg Gian Batt. Vi:o 2 K 74.65555 59.470*13 64.022*87 36.547*04 54.633.20 39 24000 11 72.516-/ti 63.929-49 48.286-— 23.971*91 35.393-13 14.304-45 25.55S-2Ž 36.445-44 22.869-11 55.174-55 38.850*5$ Skupai K 812.504.40 ■ C ■ 85 NULI OCILAS Is: □ □j □ □ se računajo po 4 stut. beseda, i Alastco tiskane b»«ede se rsoa- j iiajo enkrat vb. — Najmanjša j j: pristojbina anata 40 Btatink. .1 OD QO □ □ HlIKlllOKI žablje vsake vrste. G. Stebel, ulici IMipUJtii! Torrente 36. Zaloga žadjev. 731 Kllhffrffn ki bi bila obenem liišna g ospođinja RUUUniU, išče c. kr. orožniška po-taja v Dolini. Ustmene ali pismene ponudbe se sprejemajo vsak dan. — Službo bi bilo nastopiti čimprej mogoče. —--- ffflrlio vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-MmljC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.) 722 Spreinie se Piani na št. 22. takoj eno ali dve šivilji za moške obleke. — Ivan Ko bal. doi i MMm visoki cen:. Via Settefontane Štev. 260. Finzi. Montebello. 732 fin debelo soma zo preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetlljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice za brk«, pletenine, arajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAJtOP LEVI. ulica S. Uicolo ttev. 19 28 ZDRAVNIK M. Dr. Karo! Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, 1. od 3 do 4 pop. za »•tranje, nervozne In otrolkf bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Naznanilo. iiipsnstva Temnica, Škrbina in Gabrovčcs okr, Sežana naznanjajo, da imajo začarm svoj sedež v Sežani (obč. urad) od dne 28. 10. 1916. Dalje se naproša begunce imenovanih občin, da takoj naznanijo svojim uradom svoje sedanje bivališče, ker je to velikega pomena in strankam v lastno korist, bodis' glede podpor ali drugo, ter županstvoin v olajšavo na razna vprašanja pri u radovanja. s Trst - Via Stadion 10 - Trst - i Ođprt od 812 zvečer naprej [ 5 —--S s Ceno: l. vrste K 2. II. vrste K1. £ S s (■■■»■■■■■■■(»»■■■■■■■■■■»»■■■K ZOBOZDRAVNIK Dr. J* Čtrmak v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice dstla Poste. Izdiranja zobov brez boSeOne. s-: Plombiranje. UMETNI ZOBJE. I ROLINwRoche Prsne bolesnif oslovski kašelj, naduha, Influenca Hdo iiđi jemlje Sirolfn ? ijnem I 1 Va