Lelo
TRGOVSKI UST
6a ln toži se v Ljubljani Časopis	za	trgovino.	industriio
Številka 53.
Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 180 din, za'/«leta BO din, za lli leta 45 din, mesečno 15 din; za ino-
Urednlštvo ln upravnlitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-52.
tzhaia vsak p°net,eijek,
sredo ln petek
Liubliana, ponedeliek 10. maia 1937
/*nn3 posamezni VCfZO številki din ■
Pomagači tuiega kapitala
Na svoji zadnji konferenci so naše gospodarske zbornice med drugim tudi zahtevale, da se odpravijo vsi privilegiji, ki so dani tujemu kapitalu. Največje privilegije pa uživa pri nas francoska družba borskih rudnikov, zlasti za zgraditev svoje tvornice za pridobivanje bakra na elektrolitičen način. Ti privilegiji so tako ogromni, kakor jih prav gotovo nikjer na svetu ne uživa nobena tuja družba. Proti zahtevi naših gospodarskih zbornic pa je nastopilo v svoji zadnji številki beograjsko »Narodno blagostanje«, ki imenuje zahtevo zbornic naravnost kot demagogijo, ker da je vendar dokazano, da je pridobivanje bakra na elektrolitičen način vseskozi defi-citno. »Narodno blagostanje« zato zahtevo gospodarskih zbornic odločno odklanja in se ne obotavlja zaključiti svoja izvajanja z drzno trditvijo, da pomeni uredba o tvor-nici za elektrolizo bakra v trenutku, ko naši stanovi vstajajo proti privilegijem, klofuto, ki jo more prenesti samo prav debel obraz.
Pod častjo naših gospodarskih stanov in še bolj pod častjo naših zbornic bi bilo, če bi na takšne neokusnosti, kakor si jih dovoljuje »Narodno blagostanje«, reagirali s polemiko. Takšne neokusnosti se samo konstatirajo in s tem je dovolj udarjen tisti, ki jih izreka.
Pač pa smatramo za potrebno, da se v zvezi z vsem tem vprašanjem dotaknemo nekega drugega vprašanja, to je poklicanih in nepoklicanih pomagačev tujega velekapitala.
Recimo, da bi bili privilegiji, ki jih je dobila borska družba v resnici upravičeni. Zakaj pa to borska družba sama ne pove, zakaj se sama ne brani proti očitkom naših gospodarskih zbornic? Naše gospodarske zbornice so vendar ustanove, ki se jim pač ne more nikdar očitati kakšna demagogija ali pa celo enostransko nastopanje proti tujim podjetjem. Saj so mnoga velika tuja podjetja zastopana celo v predsedstvu zbornic, seveda pa ne uživajo ta podjetja nobenih privilegijev pred drugimi podjetji. Zakaj se torej borska družba ne brani sama? Vendar ne bodo gospodje okoli »Narodnega blagostanja« trdili, da se družba kakor je borska, ki je samo lani dosegla nad 110 milijonov čistega dobička, ne bi mogla braniti sama? Zakaj smatra »Narodno blagostanje« za Potrebno, da nastopa v obrambo te družbe? Kje je njegova legitimacija, da nastopa kot zagovornik tuje družbe? Kaj mu daje pravico, ua prevzema ta nehvaležen posel?
Tudi mnogo domačih podjetij je, ki bi zelo potrebovala zaščite jav-npsti. Zakaj pa »Narodno blagostanje« za te ne nastopi enako odločno? Zakaj? In še enkrat: zakaj?
Pred dobrim letom se je vodila ^ jugoslovanski javnosti ostra debata med našimi čevljarji, trgovci s čevlji, domačimi tvornicami za obutev in domačimi usnjarnami n& eni strani ter tujim velepodjetjem Bafo na drugi strani. Na eni strani je bil torej domač kapital ln domača delovna sila, na drugi strani pa tuji velekapital. »Narodno blagostanje«, k imenu je temu beograjskemu gospodarskemu listu res čestitati, je odločno stopilo v borbo za tuje velepodjetje. Se-veda zopet le in edino iz stvarnih razlogov!
In ko je bil veliki shod trgovcev v Beogradu, je zopet »Narodno blagostanje« smatralo za svojo dolžnost, da nastopi proti zahtevam domačih trgovcev! Še več! Drznilo se je proglasiti kongres nacionalnih trgovcev celo kot kongres s protidržavnimi tendencami!
Kadar koli je v naši javnosti debata zaradi tujih velepodjetij v
naši državi, vedno smatrajo neki listi za svojo dolžnost, da nastopijo v zaščito teh podjetij. Vsi argumenti, ki jih navajajo domačini, so jim brezpomembni, če ne celo smešni, in zanje velja le to, kar je v prilog tujemu velekapitalu. In nastopajo v korist tujega velekapitala celo takrat, kadar ta sploh nobene obrambe ne potrebuje! Kaj treba borski družbi, kadar ima
uredbo o svojih »povlasticah« v žepu, zagovora »Narodnega blagostanja«! In kljub temu prevzame ta veledični list to obrambo! Kljub temu prevzame dolžnosti pomagača tujega kapitala!
Zakaj to? Kje je ta velika privlačnost, da so nekateri raje pomagači tujega kapitala, ko pa zagovorniki domačih podjetij in domačih gospodarskih korporacij?
Ovire našega tuiskega
prometa
Pred o binim	zborom	Z
v Sloveni
Za svoj občni zbor, ki bo 'jutri dopoldne, je izdala Zveza za tujski promet daljše poročilo o svojem delovanju. Naravno pa se je zveza v svojem poročilu dotaknila vseh zaprek, ki še danes ovirajo /razvoj tujskega prometa v Sloveniji. Ker bo tujski promet za Slovenijo kmalu edini še živi vir narodnega dohodka, je potrebno, da slovenska javnost zlasti podpira Zvezo pri odpravljanju teh zaprek. Zato bomo tudii iz letnega1 poročila Zveze opozorili predvsem na te zapreke.
Birokratizacija tujsko-prometne službe
Kakor v premnoge druge panoge gospodarskega življenja, tako je birokratizem segel tudi v tujsko-p pametno službo. Z ustanovitvijo »Putnika« 1. 1923. je nastala vsedržavna organizacija za tujski promet in vse zveze so postale le nekakšna zastopstva te centralne družbe. Lani pa je bila izdana uredba z zakonsko močjo o turizmu, po kateri bi se morali povsod ustanoviti krajevni turistični odbori. Te odbore so dosedaj še vse ankete odklonile, ker bi se z njimi samo ubila privatna iniciativa in pospeševala birokratizacija tujskega prometa.
Seveda je nova uredba prinesla tudi nove takse, del njihovih dohodkov pa bi se nakazal tudi tujL sko-prometnim zvezam.
Kakšen je bil tujski promet v Sloveniji
Vkljub krajši sezoni ni tujski promet nazadoval. Statistika navaja, da je obiskalo Slovenijo 1. 1935 205.507 .gostov, 1. 1936 pa le 179 tisoč 387. Navidezno je torej tujski promet padel, v resnici pa se je dvignil. Za 1. 1935 so namreč upoštevani 104 kraji, za 1. 1936. pa le 73 priznanih tujsko^prometnih krajev. V bodoče se bo vodila statistika le za slednje kraje lin bo torej statistika že v naprej nepopolna.
Tri četrtine vseli gostov SO' tvorili Jugoslovani. Med tujci so bili Avstrijci s 17.019 na I., Nemci z 9.926 na II. in Čehoslovaki z 9 tisoč 748 gosti na tretjem mestu. Italijanov je bilo 1977, Angležev 1 tisoč 968, nad 1000 gostov pa je bilo še iz Francije in Poljske.
Med letovišči je na 1. mestu Bled, na 2. Rogaška Slatina.
Kakšno gospodarsko korist smo imeli od tujskega prometa, pa še ni mogoče preceniti, ker se ne ve, koliko so tujci pri nas tudi potrošili. Pravilno je, da se je Zveza v poročilu izognila običajnim optimističnim sodbam.
Devizne in valutne omejitve
so zlasti škodovale tujskemu prometu. Kljub mnogim sporazumom z raznimi državami vseh težkoč le ni bilo mogoče odpraviti. Poročilo Zveze .podrobno navaja vse sporazume, ki so bili .sklenjeni za odpravo deviznih težkoč. Zaradi devalvacije raznih tujih valut pa je postala posebno nujna uvedba turističnega dinarja. Zaradi deviznih težkoč bi zlasti morali gledati na to, da povečamo obisk tujcev iz držav, ki nimajo deviznih omejitev.
Propaganda
Poročilo navaja, da je Zveza uspešno sodelovala z drugimi tuij-sko-prometnimi organizacijami v Sloveniji in da je bila deležna zlasti krepke .podpore banske uprave.
Nato navaja poročilo propagandni material, ki ga je Zveza založila in izdala. Skupno je izdala za propagando din 153.148. Za naše razmere prav lepa vsota, vendar pa še dolgo ne dovolj velika. Propagando bo toeba pač še znatno povečati in deloma jo tudi bolj racionalizirati.
Prometna vprašanja
O lavni interesent pri tujskem prometu so državne železnice. A kaj store te za tujski promet? Niti poročilo Zveze ne more v tem pogledu navesti nobenih posebnih rezultatov. Dejansko pa bi se moralo reči z vsem poudarkom, da je naša železniška uprava mnogo kriva, če ni pri nas tujski promet večji. Kako more n. pr. pustiti železniška uprava Gorenjsko brez motornih vlakov? Kdaj bodo urejena kolodvorska vprašanja? Kaj stori železnica za .propagando? Kaj stori železnica za dvig tujske ga prometa na Dolenjsko? Itd itd.?
Ljubljanska železniška direkcija se sicer trudi, kolikor je v nje ni moči, da se dvigne tujski promet. Toda kaj pomaga, ko pa je železniška služba tako centralizirana, da o vsem odloča le Beograd.
In kako ta odloča, kažejo železniške olajšave po § 11. železniške tarife.
Teh so deležni samo kraji, ki so v seznamu uradno proglašenih letovišč ali zdravilišč. Mnogi kraji pa sploh niso hoteli biti za take proglašeni, ker bi potem plačevali višjo zgradarino. Fiskus tako ubija tujski promet, železnica pa mu se-kundira.
Upravičeno zahteva poročilo Zveze, da sc vsa Slovenija proglasi en bloc za letovišče. Ali pa se bodo mogli v Beogradu do te uvidevnosti povzpeti?
Tudii določbe za nedeljske izletnike ne zadovoljujejo. Predvsem bi bilo te ugodnosti treba razširiti tudi na praznike.
Avtobusni promet se razvija nezadostno! Krivda je predvsem v raznih predpisih, ki avtobusni promet direktno ovirajo, v znatni meri pa tudi v slabih cestah. Zaradi slabih cest prihaja v našo državo
vedno manj tujih avtomobilistov.
Tako je prišlo v našo državo avtomobilistov
skozi	1.	1935	1.	1936
Planino	3500	3429
Rateče	743	374
Korensko sedlo	1870	1198
pesnega sladkorja. Leta 1913/14. je bilo pridelanih 9,802.000 ton trsnega in 8,635.000 ton pesnega sladkorja, leta 1936/37. pa pričakujejo 19,881.000 ton trsnega in
9,926.000	ton pesnega sladkorja. Velika produkcija in zelo nizke produkcijske! cene trsnega sladkorja so potisnile cene vsega sladkorja na svetovnem trgu zelo navzdol, da so dosegle komaj eno četrtinko produkcijskih stroškov pesnega sladkorja. Posledica so bile visoke zaščitne carine na uvoz sladkorja v vseli državah, ki sadijo sladkorno peso. Komaj 1/io svetovnega trga je prosta. Sicer je v zadnjih letih narasla tudi poraba in nekako dohitela produkcijo. Vidne zaloge so normalne, cena se je pa le počasi popravila^ Ako ne uspe konferenci:	»da
doseže mednaroden sporazum za uravnovešanje ponudbe s povpraševanjem na svetovnem trgu in sprejetje načela, da se naj državne podpore povsod zmanjšajo, sorazmerno s tem, kakor se popravijo razmere na svetovnem trgu«, je pričakovati novo padanje cen.
Pričakovanje za uspeh te konference je bilo .različno. Londonski trgovski krogi so precej pesimistični, ker se spominjajo popolnega neuspeha chadbournškega načrta., ki je skušal urediti sladkorni trg v letih 1931/35. Vendar je bil ta načrt sestavljen v dobi največje krize in krog udeleženih držav je bil mnogo manjši. Sodeč po imenih, udeleženih letos kot zastopniki posameznih držav pri konferenci (Ramsay Macdonald, Norman Davis, Colijn, Ribbentrop), smatrajo države to konferenco za prav resen poskus. Razen tega je angleška vlada že leta 1935. izjavila, da bo sklicala sladkorno konferenco le, ako bo kaj upravičenega upa, da bo uspela.
Na konferenci je bilo zastopanih 90% vseh proizvodnic sladkorja. Zaključila je svojo glavno nalogo 26. aprila. Delegati so sprejeli izvozne kvote, kii jih je določil poseben odbor in predložil predsednik Mac Donald.
Nekatere kvote po prizadetih državah še niso potrjene in se zato objavijo pozneje. Vse kvote so združene s petletno pogodbo. Svobodni trg so cenili na 3,16 milijona
Padec torej na vsej črti in ,to v času, ko povsod drugod po svetu avtomobilski promet narašča. Tuji avtomobilisti, ko vidijo naše ceste., se obrnejo! Kaj pomaga vsa pro-1 ton. Ker so bide zahtevane izvozne paganda za obisk naših krajev, če kvote precej večje, so fiksirali kapa slab glas naših cest ubija vso j pariteto svobodnega trga na 3,6 to propagando. Napredek tujskega .milijona ton, ker se itak pričakuje prometa je odvisen od dobrih cest.'
Kdor lioče, da pride denar tujcev v deželo, mora ceste tlakovati, da se denar lahko skotali k nam!
V siilno blagem tonu sestavljeno poročilo Zveze za tujski promet vendar dovolj jasno kaže, kje so vzroki, če naš tujski promet ne napreduje kakor treba.
Naj bi naši javni faktorji in naši politično vplivni ljudje poskrbeli, da bodo odpravljene ovire za tujski promet, ki bo v Sloveniji menda kmalu edini vir za blagostanje v deželi.
Svetovna sladkorna konferenca v Londonu
Dne 5. 4. je v Londonu začela zasedati mednarodna konferenca sladkorne industrije. Zastopanih je bilo 23 držav. Sladkorna industrija je od vojne sem v težkem položaju. Pred vojno je bruseljska konvencija iz leta 1902. urejevala razmerje med trsnim in pesnim sladkorjem. Med vojno pa je mo-
rala n. pr. Vel. Britanija, ki je do takrat dobivala večino sladkorja iz osrednjih evropskih držav, dobiti svoj sladkor drugod, kupovati namesto pesnega sladkorja trsni sladkor. Produkcija trsnega sladkorja se je zelo dvignila, prav tako pa se je med vojno in posebno po vojni dvignila tudi produkcija
večja /potrošnja. Ne pričakuje se, da bi cene znatneje narasle.
Za dežele, ki so morale zbog krize opustiti del svoje proizvodnje in za dežele, katerih produkcija ne sega preko določenih številk, se uporabijo prehodne določbe, to je ločeno za prvi dve ter za tri naslednja leta. Ustanovi se stalna komisija, ki bo redno prilagajala kvote dejanskemu stanju.
Namen petletne pogodbe je vzdržati svoboden trg in ga še razširiti z dvigom povpraševanja. Temu so prilagojene tudi kvote, za katere velja, da jih mnoge države niti ne bodo dosegle. Če bo nadzorni odbor smatral za potrebno, lahko vse kvote po petih letih primerno zniža ali pa poveča. Kvote za Češko je naš list že objavil. Večji pomen ko kvote pa daje tej konferenci sestanek važnih zastopnikov svetovnega gospodarstva. Temu primerna je bila tudi pozornost tiska za konferenco. Poudarja se, da je ameriški delegat sladkorne konference Norman Davis prišel v Evropo s širšim načrtom in da marljivo proučuje evropsko javno
Občni	zbor	Tr
nega	društvaVfPontoč“
mnenje glede svetovnega gospodarskega sodelovanja.
Sporazum na sladkorni konferenci dosežen
Na londonski konferenci je bil podpisan sporazum, s katerim se ureja sladkorna svetovna proizvodnja in trgovina za pet let. Predsednik konference MacDomald je izjavil, da bo sporazum v zadostni meri preprečil izrodke nadprod.uk-ciije, istočasno pa tudi poskrbel za zadostne zaloge za potrošnjo. V zadnjem hipu so nastale težave zaradi vprašanja, v katerem jeziku naj bo sporazum (sestavljen. Končno pa je bilo tudi v tem vprašanju doseženo soglasje, ter je besedilo sladkornega sporazuma sestavljeno v francoskem, angleškem, nemškem in ruskem jeziku. Sporazum končno določa, da se imenuje posebni sladkorni svet, ki bo razpravljal o vseh vprašanjih, ki bi nastala v zvezi s sporazumom.
Prvi znaki spoznanja
Kdor se le količkaj zanima za razmere na našem denarnem trgu, ta ve, kolikokrat in s kakšnim poudarkom smo v Sloveniji opozarjali vsa zadnja leta, kako ogromna škoda bo nastala, če se ne urede razmere na našem denarnem trgu in če se ne pomaga denarnim zavodom. Toda vsi opomini so bili le bob v steno, ker Beograd je ostal za vsa ta opozorila gluh, da so mnogi že govorili, da je naravnost tendenca v tem, da se slovenski denarni zavodi uničijo. Sedaj pa prihaja tudi iz Beograda glas, kako ogromna in skoraj nepopravljiva škoda se je storila, ker se ni pomagalo denarnim zavodom.
Zadnji beograjski »Privredni pregled« objavlja o tem naslednjo značilno notico:
»Danes je za vsakogar jasno, da bo prišel v notranjosti države le majhen del denarnih zavodov zopet na noge, ko bo izvedena raz-dolžitev kmeta. Zavode so požrli stroški in nedelavnost za časa urejevanja kmetske razdolžitve. Obenem z denarnimi zavodi pa je pokopano še tisto malo smisla za varčevanje, ki se je začelo razvijati pri zaostalem narodu. (Pri nas je bil že visoki smisel za varčevanje ubit. Op. ured.) S svojo nesposobnostjo smo uničili kredit in varčevanje, brez česar pa si sploh ni mogoče misliti napredujoče gospodarstvo. Sedaj bomo morali vse znova ustanavljati, nove banke, (nove denarne zavode) in novo propagando za varčevanje. Druge države pa so vedele, da je mnogo ceneje staro ohraniti, ko pa novo ustanavljati. In niso se bale v ta namen porabiti tudi velika denarna sredstva. Češkoslovaška je n. pr. ob izbruhu bančne krize ustanovila fond za podpiranje denarnih zavodov, ki so zašli v težave ter vplačala v ta fond 60 milijonov Kč ter zavezala denarne zavode, da tudi oni vplačajo v ta fond 2% prejetih obresti. Danes ima ta fond 2 milijardi Kč kapitala, kar vsekakor zadostuje za ustavitev vsake krize denarnih zavodov, če bi ta v bodoče še nastopila.«
Mi pa smo vse opomine prezrli, butali z glavo ob zid, spravili denarne zavode v likvidacijo, sedaj pa gledamo v zrak, kdo nas bo rešil iz stiske, v katero nas je zapeljala kratkovidnost in pa — demagogija v lovu za kmetske glasove.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 8. .maja objavlja: Odločbo o ustanovitvi državne kobilarne v Ponovičah — Odločbo o ustanovitvi drž. mlekarskega zavoda v Škofji Loki — Pravilnik za iz-sledovanje in pridobivanje rudninskih olj in za proizvajanje rudninskih olj iz trdnih in plinskih bitumnov in drugih organskih tvarin — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Tiho, toda vestno in zvesto opravlja že enajsto leto Trg. dobrodelno društvo »Pomoč« svojo koristno in socialno nalogo. Ob smrti vsakega člana društva izplača društvo takoj svojcem umrlega okoli 5000 din. Cela vrsta toplo pisanih zahval priča, da je bil ta denar »Pomoči« le prepogosto edini denar, ki je pomagal ljudem ob smrti njih rodbinskega glavarja. Prispevek »Pomoči« pa bi bil še znatno večji, če bi bila zavednost med trgovstvom večja in če bi bilo število članov večje. Kajti tolikrat po 10 din brez vsakega odbitka dobe svojci ob smrti člana društva, kolikor šteje društvo članov. Zato so v prejšnjih letih, ko je bilo članstvo večje, prejemali svojci po 8 in tudi več tisoč dinarjev.
Da more »Pomoč« tako uspešno opravljati svojo nalogo, je predvsem zasluga uprave, ki dela z naravnost minimalnimi režijskimi stroški. Letos pa se ti stroški zno-
Z današnjim občnim zborom stopamo že v drugo desetletje društvenega delovanja. Ko smo naše društvo ustanavljali v letu 1927., smo se zavedali, da bo društvo uspevalo le tedaj, če bo med člani prevladovalo medsebojno zaupanje in uvidevnost o potrebi socialne zaščite. Kako potrebno je bilo društvo, nam ni treba še posebej poudarjati, ker smo to storili doslej na vsakem zborovanju. Vendar pa moram naglasiti, da smo tudi v času najhujše gospodarske krize in pomanjkanju denarnih sredstev vedno točno izplačevali posmrtnine. Našteli bi lahko več primerov hvaležnosti svojcev, ki smo jih s prispevki rešili iz največje bede, revščine in zadrege.
Res je, da smo po številu zbog gospodarske krize padli, vendar so ti vzroki vplivali tudi na vse ostale socialne ustanove. Gospodarska kriza je marsikje pustila za seboj občutne posledice, zrahljala ponekod trdne vezi članstva, tako tudi v našem društvu. Zavedali smo se, da je le v složnem in vztrajnem delu in medsebojni podpori varen nadaljnji obstoj društva; zato smo storili vse, kar smo mogli, da smo vzdržali. Hvala Bogu, to se nam je posrečilo in je najhujše že za nami. Gremo polagoma nasproti zboljšanju!
Če pogledamo statistiko našega dela, vidimo, da smo imeli v teku obstoja društva 72 sej, izplačali pa za 125 smrtnih primerov umrlih članov skoro en milijon dinarjev svojcem. V začetku društvenega delovanja so svojci prejemali ca. 10.000 din, danes seveda se je ta znesek znižal na polovico, in to zbog padca števila članstva. Če; pregledamo še statistiko glede vplačila, moram povedati, da so člani, ki so od začetka v društvu, plačali do sedaj le 1767 din. Te številke dovolj zgovorno potrjujejo namen in upravičenost društvenega delovanja. Zato želimo, da nas razumejo tudi oni naši tovariši, ki trenutno še nimajo smisla za socialne naloge društva ter jih vabimo, da se solidarno in z globokim razumevanjem obstoječih razmer pridružijo kot aktivni člani in tako pomagajo, da bodo dobili svojci umrlih članov več, kakor danes izplačujemo.
Danes se je težko izogniti presenečenjem, zlasti na gospodarskem polju. Zato pa je tem bolj potrebno, da o tem razmišljajo tudi oni naši tovariši, ki o našem nesebičnem in požrtvovalnem delu ter ljubezni do bližnjega nočejo ničesar vedeti in tudi ne slišati.
Upravni odbor je v svojih sejah razpravljal o vsem, kar je smatral za potrebno, da poživi društveno delovanje in bo tudi v bodoče sto-
va znižajo in zato se je članarina znižala od 60 na 45 din za vse leto! Nižja članarina je pač že nemogoča. Zato pa tudi upamo, da se bo trgovstvo v večji meri oklenilo te svoje važne socialne institucije in da bo letos članstvo »Pomoči« naraslo. To je tudi v interesu vsakega trgovca, kajti tem več bodo dobili svojci, čim več članov šteje društvo.
V petek zvečer je imelo društvo »Pomoč« svoj občni zbor, ki je bil primeroma dobro obiskan.
Občni zbor je otvoril predsednik Kregar, ki je pozdravil vse navzoč-ne ter imenoma vladnega komisarja dr. Bana, urednika »Trgovskega lista« in konstatiral sklepčnost občnega zbora. Za overovatelja zapisnika je imenoval gg. Sekulo in Jurčeca.
Nato je podal podpredsednik Ivan Bahovec naslednje poslovno poročilo:
ril vse, kar bo v njegovi moči. Zato Vas prosimo, da med vašimi tovariši podvzamete potrebno agitacijo in nam pomagate do večjega društvenega napredka.
K svojemu poročilu je še pripomnil, da je za uspeh društva potrebna le sloga med trgovstvom in pa zavest stanovske solidarnosti. Če so padle posmrtnine, pa je treba na drugi strani upoštevati tudi to, da je danes denar mnogo več vreden, kakor pa je bil pred desetimi leti. Dejansko se zato pomoč društva svojcem ob smrti člana ni zmanjšala.
Poročilo uprave je občni zbor soglasno odobril, nakar je podal blagajnik Ivan Železnikar poročilo o računskem zaključku za preteklo poslovno leto. S prenosom salda iz 1. 1935. v višini 112.668 din so znašali vsi dohodki društva 227.437 din. Na letnini je prejelo društvo 33.167, na posmrtninah pa 76.405 din. Izdatki društva pa so znašali 102.252 din. Posmrtnin je izplačalo društvo za 70.450 din.
Čisto premoženje društva znaša sedaj 125.225 din.
Blagajnik Železnikar je podrobno pojasnil posamezne postavke in naglasil, da so bili režijski stroški zelo nizki, da pa se bodo letos zopet znatno znižali. Čuditi se
Zbornica za TOI v Ljubljani je poslala poštnemu ministru dr. Ka-ludjcrčiču naslednjo spomenico: Čast nam je opozoriti Vas, da se v tukajšnjih krogih govori, da se bo te dni odločilo glede nabave telefonskih kablov, ki se naj po-lože od Beograda skozi Zagreb, Brežice, Maribor do avstrijske meje. Vztrajno se trdi, da v načrtu o izpopolnitvi kablskega omrežja ni nič predvideno za zvezo Ljubljane s kablsko postajo v Brežicah ter da bo še nadalje Ljubljana zvezana v obliki sedanjih zračnih vodov. Te vesti so konster-nirale vso gospodarsko javnost, ki je dosedaj tako zelo trpela zaradi pomanjkljivosti medmestnega telefonskega omrežja in ki je bila za trdno prepričana, da se bo mogla vsaj v bodoče posluževati kabla, po katerem se edino more brez motenj hitro odvijati medmestni promet. Znano je dejstvo, da so največje motnje na sedanjih telefonskih vodih bile baš med Sevnico, Krškim in Brežicami ter je zato naša javnost tem bolj presenečena, da se ne nameravajo ti vodi zvezati s kablom tudi do Ljubljane.
je, da more društvo s tako nizkimi stroški opravljati tako uspešno svojo nalogo.
Naglasil je nadalje, da se je letos likvidnost društva povišala. Podal je tudi statistiko članstva po letih, ki dokazuje, da je večina članov v srednjih letih.
Predsednik Kregar je podal v zvezi s poročilom blagajnika še nekatera pojasnila glede delovanja društva. Zaradi lepega premoženja, ki ga ima društvo, je prejelo več ponudb od drugih podobnih ustanov, da se jim društvo pridruži. Pogoji pa so bili popolnoma nesprejemljivi. Edino z obrtniki bi se mogel skleniti koristen sporazum. Uprava bo tudi v tej smeri delala. Težava je v tem, ker mlajši člani nočejo vstopati v društvo, bogatejšim pa sedanja posmrtnina v višini 5000 din ne imponira.
Za zadržanega člana nadzornega odbora g. Klemena je prečital poročilo in predlog nadzorstva, da se podeli upravi razrešnica, gosp. Štraus. Predlog je občni zbor soglasno odobril.
Blagajnik Železnikar je nato podal proračun za 1. 1937. Proračun je znižan za 8000 din in znaša le 21.260 din. V njegovo kritje predlaga letnino v višini 45 din mesto dosedanjih 60 din. Po krajši debati je bil njegov predlog tudi soglasno sprejet.
Nato so bili izvoljeni naslednji gospodje v nadzorni odbor: Franc Klemenc, Ivan Kos, Egidij Jeras, Janko Keruc, Janko Pinter, Stanko Florjančič, vsi trgovci v Ljubljani ter Luce Štraus, bančni uradnik v Ljubljani.
Pri slučajnostih se je razvila daljša debata, kako poživiti smisel za društvo. Ker so nekateri izrekli željo, da bi se ustanovil fond, s katerim bi se omogočilo, da bi se člani, ki so že najmanj 15 let člani, oprostili plačevanja članarine, je opozoril podpredsednik Bahovec, da pravila društva tako možnost že predvidevajo.
Sklenjeno je bilo, da se bodo odslej objavljala naznanila o sejah uprave redno v »Trgovskem listu« in da so vsi člani vabljeni, da se teh sej udeleže.
Ko je bilo izrečenih še več koristnih misli, je zaključil predsednik Kregar lepo uspeli občni zbor z željo, da bi se posrečilo letos s skupno agitacijo vseh članov povečati število članstva »Pomoči«.
Zbornici je zato čast obrniti se na Vas, gospod minister, s prošnjo za sporočilo, če so te vesti točne in kako je predvidena po položitvi kabla zveza Ljubljane, kot gospodarskega središča dravske banovine, ki je na tem vprašanju prav zelo interesirano. V interesu gospodarskih krogov, pa tudi v interesu dohodkov poštnega erarja prosimo, da se, če se to že ni zgodilo, na vsak način določi tudi kablska zveza od Brežic do Ljubljane z zadostnim številom žic tako za notranji ko za tranzitni promet.
Blagovolite tudi ob tej priliki prejeti zatrdilo našega posebnega spoštovanja.
*
Apeliramo pa tudi na vse naše poslance in senatorje, da podpro vlogo zbornice ter da se potrudijo, da bo Ljubljana že enkrat rešena telefonske mizerije in dobro zvezana po kablu z drugimi mesti. Saj so dohodki poštne uprave v Sloveniji dovolj veliki, da je tudi v interesu pošte same, če se to vprašanje uredi, kakor zahtevajo gospodarski krogi Slovenije.
Mene vesli
Italijanska vlada je prepovedala uvoz vseh angleških listov razen treh italofilskih. Obenem je odpoklicala iz Anglije vse italijanske novinarje ter bo ostal v Angliji samo zastopnik »Agenzije Stefani« kot opazovalec. O svečanostih kronanja torej italijanski listi ne bo>-do pisali. Svoje ukrepe utemeljuje italijanska vlada »s klevetniško kampanjo angleških listov proti Italiji«. — Pa ne da bi fašistična Italija že postajala nervozna, da izdaja takšne ukrepe!
Tudi Nemčija bo baje sledila vzgledu Italije in odpoklicala nemške novinarje iz Anglije.
Predsednik republike dr. Beneš je obiskal te dni južnočeške kraje ter imel pri tej priliki več zelo pomembnih govorov. V enem je opozarjal, da ljudje radi v politiki pre-zro meje možnega ter zahtevajo stvari, ki se le težko in po dolgem času izvedejo. To velja tudi za nemško-češke odnošaje. Tu je potrebna potrpežljivost na obeh straneh. Treba je imeti dobre živce in z vztrajnim sodelovanjem po načrtu odpravljati vsa nesoglasja. Na tem potu smo danes že in predsednik Beneš je prepričan, da bodo tu doseženi še novi uspehi.
Predsednik dr. Beneš je nato govoril tudi o zunanji politiki. Dejal je, da se nikakor ne boji vojne, čeprav so tu razne napetosti, vendar je prepričan, da se bodo velesile med seboj dogovorile. Popolnoma napačna je trditev, da bi ta ali ona skupina manjših držav prešla iz enega tabora velesil v drugega. Manjše države se hočejo samo odtegniti rivaliteti velesil in samo v tem smislu je tudi treba razumeti nekatere pojave v politiki severnih in srednje-evropskih držav. Danes žal notranje-politična vprašanja preveč vplivajo tudi na zunanjo politiko, kar dokazujejo španski dogodki in kar vodi k nevarnim komplikacijam. Zato pa je tudi Mala antanta ponovno izjavila, da se ne pusti vplesti v nobene ideološke boje. Ni res, da bi se hotela katera koli država izolirati. Mi čakamo mirno na nadaljnji razvoj in smo vedno pripravljeni z drugimi sodelovati. Naše glavno načelo je: enakopravnost ljudi in narodov. To načelo nas bo vodilo tudi v bodoče in po njem bomo uravnavali svojo politiko.
Ameriški veleposlanik v Parizu Bullit je imel te dni na nekem banketu zelo pomemben govor. »Z oken veleposlaništva«, je dejal, »vidim vsak dan napredek pariške razstave. Vidim, kako. se poleg sovjetskega paviljona dviga nemški, nedaleč od tega pa stoji paviljon Vatikana. Vse to dokazuje, da morejo narodi Evrope graditi tudi v harmoniji. V teh poslopjih vidim temeljni kamen za stalni mir v Evropi. Vojnih oblakov ni več! Ni v vsej Evropi odgovornega državnika, ki ne bi bil prepričan, da je pred nami doba mednarodnega pomirjenja. Nikogar ni, ki bi veroval, da je vojna neizogibna in potrebna. Tudi glede gospodarske svetovne stiske moremo reči, da popušča. Doba gospodarskega nacionalizma se bliža svojemu koncu. Narodi začenjajo zopet spoznavati, da so vsaj gospodarsko drug od drugega odvisni.« Svoj govor je zaključil z besedami, da je prepričan, da bo pariška razstava nekaj posebnega in jo naj zato Ameri-kanci obiščejo v čim večjem številu.
Zunanji minister Eden je odgovarjal v spodnji zbornici na razne interpelacije zaradi bombardiranja španskih mest po letalih. Konstatiral je, da se ves svet zgraža nad bombardiranjem Guernice in streljanjem letalcev s strojnicami na prebivalstvo, španska vlada je zahtevala mednarodno preiskavo zaradi tega bombardiranja. Britanska vlada bi bila srečna, če bi do te ankete prišlo, ker bi se potem mogel morebiti pripraviti konec španski vojni. Angleška vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da se pogasi požar vojne v Španiji.
Glasilo nemškega zunanjega ministrstva »Deut. allgemeine Zei-tung« piše, da Nemčija in Italija vztrajata na tem, da ne moreta trpeti komunistične vlade v Španiji. Pač pa pristajata na vsako svobodno odločitev španskega naroda. (A kaj, če bi se ta izrekel za levičarje? Vpr. ured.) Sicer pa sta obe državi za odpoklic prostovoljcev.
V Barceloni še ni nastal mir, vendar pa je vlada gospodar položaja. V posebnem komunikeju naznanja vlada, da bo razorožila civilno prebivalstvo in razpustila vse sindikalne in podobne organizacije.
Boji za Bilbao se nadaljujejo. Baski poročajo, da so uspešno odbili napad frankovcev.
Francoske bojne ladje so na prošnjo barcelonske vlade izkrcale večje oddelke vojaštva, da čuvajo francoski konzulat v Barceloni.
Poročilo pod pred sed nika Bahovca
Uubliana	mora	priključena
na veliki	telelon
Vloga	Zbornlteza TOI na poit.
Benarstvo
o. z. v Britofu pri Kranju. Namen blagajne je starostna, (invalidska
preskrba članov, pogrebnina ob | prenosom iz 1. 1935 (9.745 din) njihovi smrti ter vdovska in otro- skupno 26.878 din čistega dobička, ška preskrba njihovih svojcev. | Hranilnih vlog je imela hranilnica
Jugoslavenska banka v letu 1936.
Iz letnega poročila Jugoslaven-ske banke, preje Hrvatske zemalj-ske banke v Zagrebu, ki ima svojo podružnico tudi v Ljubljani, posnemamo naslednje podatke.
Uvodoma poročilo ugotavlja, da se je gospodarsko stanje zaradi dobre žetve zboljšalo, kar je ugodno vplivalo tudi na industrijo. Razmere na denarnem trgu pa so se neenakomerno razvijale, ker je bilo za kratkoročne kredite preveč, za dolgoročne pa premalo denarja na razpolago. Že samo to dokazuje nujnost ureditve razmer na denarnem trgu.
'aLikvidnost zavoda se je povečala ter je gotovina narasla za 5,4 na 51,7 milijona din. Zaradi večje likvidnosti so se zmanjšale dotacije za 3,6 na 378,8 milijona din.
Hranilne vloge so se znižale za 5,5 na 94,3, vloge na tekoči račun pa so se povečale za 22,2 na 84,0, da so se skupno vse vloge povečale za 16,6 na 178,4 milijona din. Vseh 25% izgube na glavnici kmetskih dolgov je zavod odpisal.
Skupni bruto dohodek je znašal s prenosom iz 1. 1935 28,9 milijona din, čisti dobiček pa 0,55, s prenosom iz 1. 1935. pa 2,02 milijona dinarjev. Od čistega dobička se votira pol milijona rezervnemu fondu, 1,52 milijona pa se prenese na novi račun. Davkov je plačal zavod v 1. 1936. za 336.389 din manj ko v 1. 1935.
0 afilaeijah zavoda navaja poročilo te podatke:
I. hrv. slav. d. d. za industriju šečera v Osijeku je dosegla dobre uspehe in znižala režijo, višina dividende pa se še ne more določiti. Bosanska industrija šečera i žeste v Usori je prešla v likvidacijo.
Osječka tvornica strojeva i ljc-vaonica željeza bo povišala letos dividendo od 4% na 6%.
Titan, d. d. kranjska tvornica železnega in ključavničarskega blaga ter livarna v Kamniku, bo povišala letos dividendo od 5% na 8%.
»Teksta«, d. d. za tekstilno proizvodnjo v Mariboru, je po izvrše nih odpisih in amortizacijah dosegla neznaten dobiček.
»Zeleni Vir«, za izkoriščanje vodnih sil Gorskega Kotara v Skradu, razširja svoje poslovanje.
»Union«, paromlin v Osijeku, nadaljuje likvidacijo, a ne more prodati tvorniških objektov.
Pri Jugoslavenski banki je soudeležen tudi češki kapital in podpredsednik banke Antonin Tille, nadravnatelj Živnostenske banke, člana uprave pa sta še Prokop Či-pera in inž. Jan Dvoraček.
Letno poročilo je bilo izdano za slovenske interesente zavoda tudi v slovenščini, kar s priznanjem
omenjamo.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 30. maja navaja naslednje izpremem-be (vse številke v milijonih din):
Podloga se je povečala za 0,49 ha 1.663,19.
Devize, ki ne spadajo v podlogo
se zmanjšale za 8,5 na 706,2.
Vsota kovanega denarja se je znižala za 23,16 na 409,3.
Posojila so se znižala za 15,3 na 1-668,69.
Razna aktiva so padla za 0,8 na 1-019,27.
Obtok bankovcev se ije povečal za celih 162,4 na 5.463,07.
Obveze na pokaz pa so padle Za 188,9 na 1.991,4.
Razna pasiva so se zmanjšala za 20,4 na 295,05.
Celotno kritje se je zvišalo na 28'66°/o, samo zlato pa na 2814%
*
Vpisala se je nova pomožna blazina »Preskrba delavcev tovarne Zabret in Co., kranjske tovarne lanenega olja in fimeža«, družba z
i Dolnjelendavska hranilnica d. d. iza 7,52 milijona din na knjižice | v Dol. Lendavi je dosegla lani s I in 149.584 din na tekoči račun.
Glavnica družbe znaša 1 milijon din, rezervni fond pa 270.000 din.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ^TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče.
Tendenca čvrsta; promet din 5,597.963‘42.
Nalik prejšnjim tednom je tudi v minulem borznem tednu vladala še dokajšnja kupčijska živahnost. Tako je bilo še na ponedeljkovem in torkovem borznem sestanku, ki izkazujeta skupno nad 3 'A milij. dinarjev deviznega prometa. Promet je v primeri s predzadnjim tednom nazadoval za dober milijon dinarjev le zbog tega, ker je radi praznika v četrtek, dne 6. t. m. odpadel borzni sestanek.
Od posameznih zaključkov odpade na poedine devize tale skupni promet:
pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam	14	37
Berlin	2188	2881	priv.	klir.
Curih	198	59
853 994 2227
Din-deviza
Dunaj
London
Montreal
New York
Pariz
Praga
Stockholm
Trst
283
99
40
57
138 avstr. pr. ki. 272 inkl. pr. ki. 1230 inkl. pr. ki. 4
833
37
3
14
90 priv. klir.
za denar in din 255'— za blago. Prometa ni bilo nobenega.
Državni vrednostni papirji so notirali še nadalje ob stalnih tečajih in s trdno tendenco ter dosegli na prvem oziroma na zadnjem borznem sestanku zadnjega tedna te tečaje:
	1937		din	din
7% inv. pos.	3.	V.	87'75	88-75
	7.	V.	87750	88'-
8% Blair	3.	V.	95'50	96'-
7% Blair	7.	v.	93750	95'-
	3.	v.	86'-	87'-
7% Seligm.	7.	v.	86-—	87'-
	3.	v.	98-50	100'—
4% agr. obv. iz 1. 1921.	7.	v.	97'50	99'-
	3.	v.	52'-	53750
4% agr. obv. iz 1. 1934.	7.	v.	51'50	52750
	3.	v.	51 —	53'-
6% begi. obv.	7.	v.	50'50	52-50
	3.	v.	76'-	11'—
'5% voj. škoda	7.	v.	76'-	IT—
	3.	v.	407750	409'—
	7.	V. 404'-		406'-
Iz gornje razpredelnice je razvidno, da izkazuje največji padec prometa deviza London in sicer za nad 997 tisoč dinarjev, dalje deviza Dunaj za približno 722 tisoč dinarjev, medtem ko se je povečal promet v devizi Berlin za skoro 700 tisoč dinarjev, ter v devizi Newyork za 550 tisoč dinarjev.
Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu, Parizu in v Londonu ter dala skupno za din 160.000'— deviznega blaga.
V privatnem kliringu so bili doseženi tile denarni oziroma blagovni tečaji:
angleški funt
3. maja din 287'20-238'80
4. maja din 238'—
5. maja din 238'—
7. maja din 237'20-238'80
avstrijski šiling
3. maja din 8'07—8'17
4. maja din 8'09—8*19
5. maja )din 8'09—8-19 7. maja din 8T0— 8'20
nemška marka
3. maja din 12'15—12’35
4. maja din 12'15-12'35
5. maja din 12'14—12'34 7. maja din 12-13—12'33
Tekom zadnjega tedna je znašala tečajna razlika (vse izraženo v poenih):
Amsterdam +2'51, Berlin-f-1'51, Bruselj +0’25, Curih nespremenjen, London +0'16, Newyork
Žitno tržišče.
Tendenca za koruzo zelo čvrsta, za pšenico in mlevske izdelke pa trdna.
Promet je bil tudi to pot naravnost malenkosten in sicer le v pšenici.
Cene so ostale povsem nespremenjene tako žitu kakor mlevskim izdelkom. Na zadnji borzni dan so bile dosežene naslednje najvišje oziroma najnižje cene:
din
97-
99'-
174'— 170'-
-f-2'49, Pariz -fO'56, Praga			-fO'04
in Trst nespremenjen.			
Devize		Povpr.	Pon.
	1937	din	din
Amsterdam	3. V.	2388-15	2402‘75
	7. V.	2390'66	2405'26
Berlin	3. V.	1749'52	1763’40
	7. V.	175T03	1764'90
Bruselj	3. V.	735'45	740751
	7. V.	735'70	740-76
Curih	3. V.	996'45	1003-52
	7. V.	996'45	1003'52
London	3. V.	214'60	216'66
	7. V.	214'76	216'81
New York	3. V.	4322'26	4358‘57
	7. V.	4324-75	4361'07
Pariz	3. V.	194-81	196'25
	7. V.	195'37	196'81
Praga	3. V.	151'69	152'79
	7. V.	151 '73	152'83
Trst	3. V.	228'44	231753
	7. V.	228'44	231-53
Efektno tržišče.
Tendenca za državne papirje nespremenjeno stalna.
Kot običajno je tudi v minulem borznem tednu beležila izmed industrijskih efektov edinole Trboveljska preinogokopna družba in sicer večji del na bazi din 245'
Žito:	din
Koruza:
času primerno suha, e kvalitetno garancijo, franko nald. postaja 96'-času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v juniju 1937	97'-
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v juliju 1937	98-—	101'—
prekomerno suh čin-kvantin letine 1936, zdrav, rešetan, franko naklad, postaja . 115-— 118'—
PSenica: banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja...............
bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja .
Rž:
72 kg, 2%, fco. vagon
gornjebačka postaja	141'—
Ječmen: spomladanski, 67 kg,
2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, fco. nakladalna postaja . .
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .	116'—
Ajda:
zdrava, rešetana. siva,
pariteta Ljubljana . 127-—
Mlevski izdelki:
din
174'-
170'-
143'-
pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . .
94'-	96'-
Lesno tržišče.
Tendenca stalnojša
Na lesnem trgu se položaj ni bistveno spremenil. Pač pa je nedavna konjunktura v kupčijah z Nemčijo spravila naše manjše producente v popolno desorientacijo tako glede cen, kakor tudi glede kakovosti. Je žalibog že staro pravilo, da naš mali producent ne zna in ne more zaslužiti, pa naj si bo svetovna konjunktura dobra ali slaba. Ta brezglavost pa lahko postane tudi usodna. Kajti ne pomaga nobeno še tako pametno opozarjanje in pisarenje po časopisih, če pa vsi nasveti naletijo zgolj na gluha ušesa. Na drugi strani pa nimamo ne organizacij, ne enotnih uzanc, niti prepotrebnih strokovnih šol. Skratka manjka nam vse najpotrebnejše, ki bi za lesno trgovino kaj lahko postalo najkoristnejše in tudi za državo zelo dobičkanosno. Sicer se kitimo in bahamo s popolno in precizno statistiko, kar je v ostalem zlasti zadnje čase tudi res, a za nas ni statistika alfa in omega, mi rabimo več, nego samo gole številke, ki so včasih kajpada tudi bolj umetno sfrizirane kot je to kjerkoli v statistiki potrebno.
Kljub vsemu pa upamo, da se bo vsaj odslej tudi v tem pogledu organizacija izvedla in ostvarila.
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, hruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . ■
139'— 142'-
118'-
132 —
din
270'— 275'-
270'— 275'-
250'— 255'-
230'-
106'-
235'-
108--
Les:		
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II., monte .	100-	130-—
Brzojavni drogovi . .	130-	140'—
Bordonali merkantilni	125-	135'—
Filerji do 576' . . .	135-	145 —
Trami ostalih dimenzij	140'—	150'—
Škorete, konične, od		
16 cm naprej . . .	300'-	320-
Škorete, paralelne, od		
16 cm naprej . . .	325'—	355--
Škorete, podmerne, do		260'-
15 cm 		220'—	
Deske-plohi, kon., od		
16 cm naprej . . .	245--	265'-
Deske-plohi, par., od		
16 cm naprej . . .	270'-	300'-
Kratice, za 100 kg	30'-	35'-
Bukev:		
Deske-plohi, naravni,		
neobrobljeni, monte	230'-	250'—
Deske-plohi, naravni,		
ostrorobi, I., II.	325'-	345--
Deske-plohi, parjeni,		
neobrobljeni, monte	265'-	295'-
Deske-plohi, parjeni,		
ostrorobi I., II. . .	480'—	530'-
Hrast:		
Hlodi I., II		220-—	250'-
Bordonali		815'—	915'-
Deske-plohi, neobrob-ljemi boulee . . .		
	900'—	930'-
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I., II. . . .	710-—	810'-
Deske-plohi. ostrorobi		905'-
(podnice) ....	805'—	
Frizi I., širine 5. 6 In		
7 cm 		750'-	800'-
Frizi I., širine od 8 cm		
naprej		800'-	930-—
Oreh:		
Plohi, nepar., I. II. .	800'—	880'—
Plohi, parjeni, I., II.	845'-	935'—
Parketi:		
hrastovi za in! . . .	48--	56'-
bukovi, za m’ ...	36'-	44--
Žclezn. pragi 2-60 m		
14X24		
hrastovi, za 1 komad	32'-	34'-
bukovi, za 1 komad .	22'-	25'-
Drva:		
bukova, za 100 kg .	11'50	12750
hrastova, za 100 kg .	10'50	11'50
Oglje:		
bukovo, za 100 kg	34'-	38-
»canella«, za 100 kg .	39'-	43'-
I., II. hrastove frize: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
I. neparjene in parjene bukove stebriče (ševrone) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoča.
Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II.
Hrastovi boulsi.
Promet naših pristanišč v letu 1936.
Po poročilu splitske trg.-ind. zbornice je v naša pristanišča prišlo in odpotovalo iz pristanišč 200.298 ladij s skupno 38,8 milijona ton. V skupnem izvozu 12,144.016 stotov 30 bila naša pristanišča udeležena takole: Dubrovnik 1,44, Metkovič 0'16, Orniš 0,4, Split 4,91, Sušak 2,44, Šibenik 2,15, Kotor 0,3 in vsa druga pristanišča 0,3 milijona stotov. Izvoz je nazadoval iz Splita, Sušaka, Šibenika in Metkoviča, dočim se je iz Dubrovnika povečal. Uvoz pa je znašal skupno nekaj nad 5 milijonov stotov in se razdeli na posamezna pristanišča takole: Dubrovnik 1,1, Metkovič 0,06, Omiš 0,3, Split 1,5, Sušak 1,96, Šibenik 0,03 in druga pristanišča 0,03 milijona stotov. Uvoz je nazadoval v vsa pristanišča razen v sušaško, kjer se je povečal za 700.000 stotov. Naša glavna uvozna luka je torej že S’ušak, bil bi pa tudi glavna izvozna, če bi imel železniško zvezo s Slovenijo. Tako pa Trst še vedno odjema Sušaku mnogo njegovega posla.
Potniški promet je narastel od 2,45 v 1. 1935. na 2,77 milijona potnikov v 1. 1936.
Povpraševanja.
Išče se večja količina desk toroban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6" širine.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
Večje količine smreke in jelke v angleških dimenzijah.
Trgovina v moravski banovini napredovala
V moravski banovini je bilo 1. 1936 8666 trgovinskih obratov. Na novo prijavljenih je bilo 1077, odjavljenih pa 655, da znaša prirastek 422 trgovinskih obratovalnic.
V moravski banovini torej trgovina procvita, prav tako, oz. še v večji meri pa tudi kmetijstvo. Kljub temu pa spada moravska banovina pri razdeljevanju »banovinskih« trošarin med one banovine, ki dobe 80% teh trošarin. Dravska banovina pa, ki je pasivna v kmetijstvu, katere trgovina in obrt propadata, pa je všteta med aktivne banovine, t. j. med banovine, ki morajo plačevati trošarine še za druge banovine.
Po kakšni pravici in po kakšni logiki, bi radi vedelil
Reden izvoz živine v Palestino zagotovljen
V Beogradu so bili zastopniki glavnega židovskega koncerna za uvoz živine v Palestino. Zanimali so se za naše agrarne proizvode, zlasti pa za živino. Glede izvoza naše živine v Palestino je bil z njimi dosežen popoln sporazum. Obnovi se zopet redna polinesečna morska zveza med našimi pristanišči in Palestino. Živina se bo izvažala iz Splita in Gruža. Upamo, da bo med tein Split za izvoz živine usposobljen.
Opravičbe deviznih dovoljenj izvoznikov
V konkretnem primeru je finančno ministrstvo z razpisom z dne 9. oktobra 1936, št. 47.411, dovolilo, da se je s protivrednostjo deviz, katere je uvozil v državo neki izvoznik, moglo opravičiti uverenje o zavarovanju drugih naših izvoznikov. Finančno ministrstvo pa je sedaj z razpisom z dne 16. aprila 1937, broj 21.315/VIII, opozorilo, da se gornji primer ne sme smatrati za splošno navodilo, ampak se morajo pooblaščeni zavodi oziroma izvozniki v vsakem konkretnem primeru obrniti na Narodno banko za odobritev ter v prošnji svojo zahtevo izčrpno utemeljiti.
Pod pokroviteljstvom Ni. Vel. kralja Petra II.
XVII. mednarodni
v Ljubljani
(34. velesejmska razstavna prireditev)
5.—14. junija 1937.
Spomladanski velesejem v Ljubljani je vsakoletna najpomembnejša gospodarska manifestacija ne samo Slovenije, marveč vse države, ki služi zlasti razmahu našega celotnega gospodarstva in medsebojnemu spoznavanju jugoslovanskih in inozemskih producentov in konsumentov.
Ljubljanski velesejem nazorno dokumentira potrebo sodelovanja vseh gospodarskih panog, potrebo harmonije in solidarnosti vseh gospodarskih strok. S tem, da razvijamo industrijo, trgovino in obrt, koristimo kmetu in delavcu. Složno sodelovanje vseh gospodarskih sil našega naroda je zlasti v teh časih neobhodno potrebno. Zavest te solidarnosti mora okrepiti čut socialne pravičnosti, ki je prvi pogoj za skladen razvoj vseh gospodarskih panog.
Ljubljanski velesejem nam dokazuje, kako nam je lastna država potrebna, da se lahko gospodarsko izživljamo in v njenih širokih mejah izmenjavamo dobrine, ki jih je ustvaril naš um in zgradila domača roka.
Naj bi tudi letošnji ljubljanski velesejem rodil najboljše in najplodnejše uspehe!
Velike ugodnosti za posetnike ljubljanskega velesejma
50%ni popust na jugoslovanskih železnicah:
Potovanje v Ljubljano od 31. maja do 14. junija. Povratek od 5. do 19. junija.
Ko odhajate na velesejem, zahtevajte pri postajni blagajni ali biljetarnicah Putnika poleg cele vozne karte še rumeno železniško izkaznico, ki stane din 2'—. Na velesejmu vam potrdijo obisk na rumeni železniški izkaznici in vozna karta velja za brezplačen povratek. Pri odhodu pustite na ljubljanskem kolodvoru žigosati vozno karto. Velesejmsko legitimacijo dobite ob vstopu na velesejem pri blagajni,
Železniški popusti na inozemskih železnicah:
Avstrija 25—33 */3 %, Poljska 33%, Bolgarija 50%, Italija 30%, Nemčija, Francija, Grčija, Madjar-ska, Rumunija, Češkoslovaška in Švica 25%.
Vozni popusti na parnikih jugoslovanskih paroplovnih družb:
Na podlagi velesejmske legitimacije ste deležni ugodnosti potovanja v višjem razredu za vozno ceno nižjega razreda.
Znižana vizumska taksa za inozemske posetnike:
Na podlagi velesejemske legitimacije din 20'— v papirju.
Obseg velesejma
Spomladanski velesejem podaja zlasti sliko industrijske in obrtniške proizvodnje. Razstavni predmeti so razdeljeni v skupine ali uvrščeni v okvir specialnih razstav:
L Strojna in kovinska industrija fina mehanika. Pač impozantna bo
razstava naše težke industrije, ki vsako leto zadivlja obiskovalce. V težki industriji bo prednjačila zlasti ona iz Gorenjske in Štajerske. V oddelku za strojno industrijo bodo prikazani vsakovrstni stroji za industrijo in obrt, razni mlini-stroji, mesarski stroji, stroji, potrebni v domačem gospodarstvu in gospodinjstvu, kakor šivalni stroji itd. Interesenti bodo našli tudi razne vrste hladilnih naprav. Te-nni oddelku je priključena razstava poljedelskih strojev in orodja. Kljub temu, da smo v zgodnjem poletju, bo treba misliti že na jesen pri ogledu velike izbire peči in štedilnikov.
II. Radio in elektrotehnika, razsvetljava. Ta oddelek bo prikazal vse pomembnejše in znane znamke radio-aparatov na domačem trgu. V elektrotehniki pa bodo prednjačili zlasti električni stroji in potrebščine.
III. Razstava avtomobilov, motornih koles in koles. Še nikdar ni bila ta razstava na ljubljanskem velesejmu tako pregledna in popolna, kakor bo letos. Na prostoru, ki obsega nad 1.400 in2, bodo razstavljeni tovorni in osebni avtomobili ter avtobusi, motorna kolesa in kolesa vseh velikosti in cen. Interesentom pač ne bo težka izbira med 38 znamkami avtomobilov, 9 znamkami motornih koles in 8 znamkami koles.
VI. Razstava pohištva in stanovanjske opreme ima že svoj renome. Na razstavnem prostoru z nad 1.500 m2 obsega bo razstavljeno pohištvo in stanovanjska oprema ter tapetniški izdelki. Naši obrtniki in industrialci v tej stroki so v zvezi z domačimi arhitekti vložili mnogo truda, da bo razstava čim boljša. Tej razstavi so priključeni še razni izdelki iz lesa, plc-tarstvo, ščetarstvo, lesene igrače in pa znameniti kolarski izdelki, ki bodo vsebovali pač vse vrste vozov od kočije preko giga, zapravljivčka, brega, koleslja, do ročnega vozička, cize in vozička za mlekarice.
V. Usnje, torbarstvo, galanterija, tekstil, konfekcija, klobučarstvo in preproge. Ta oddelek bo prilično obsežen in prikazal bo zlasti našo tekstilno in usnjarsko industrijo. Zanimiva bo velika razstava raznih preprog, ročne in strojne izdelave, med njimi tudi bosanci, piročani in perzijci.
VI. Oddelek za papir, lepenko in pisarniške potrebščine je vedno zanimiv in privlačen.
VII. Kemična industrija.
VIII. Stavbarstvo.
IX. Glasbila. Razstavljeni bodo
glasovirji, pianini, harmoniji in vsi mogoči drugi glasbeni instrumenti. Tudi harmonika ne manjka.
X. Steklo, porcelan, keramika, bižuterija. Steklo bo zlasti domačega izvora, medtem ko bomo videli v keramiki poleg domače tudi bolgarske izdelke. V porcelanu in bižuteriji pa prednjači Češkoslovaška in Avstrija.
XI. Razstava živil bo kakor vedno, tudi letos bogato založena in tvorila posebno privlačnost za naše gospodinje. Razna desertna vina, žganje, likerji, kava, kakao, olje, juhini dodatki, salvomalt, čokolada, keksi, bonboni, sir in mesni izdelki bodo izpopolnili to razstavo.
XII. Razstava malega obrta je
prirejena v posebnem oddelku. Naše najmanjše in še šibke, vendar v izdelavi že prvovrstne obrtnike združuje banska uprava oziroma nje Urad za pospeševanje obrta v posebnem oddelku in jim potom razstave nudi razvojne možnosti.
XIII. Razstava tobačnih izdelkov monopolne uprave bo gotovo privlačna. Organizira jo ljubljanska Tobačna tovarna, ki se bo potrudila, da ne razstavi samo izgotovljenih tobačnih izdelkov, marveč, da nudi tudi pregled tobačnih vrst in njih provenience, predelavo in tobačne mešanice.
XIV. Gospodinjsko razstavo priredi letos zopet agilna Zveza gospodinj v Ljubljani. Tokrat bo prikazano vzorno stanovanje, v katerem bi se pač vsaka gospodinja čutila udobno in srečno.
Kakor vsako leto, bo v velikem razstavnem paviljonu K prirejena že renomirana modna revija. Dvakrat dnevno, popoldne in zvečer, bodo naši najboljši domači modni saloni, modistke, čevljarji in čevljarne, frizerji ter šivilje prikazali najmodernejše modne kreacije za dame in gospode, perilo, kopalne obleke itd. Zanimivost letošnje modne revije je še to, da bo poživljena z varietetnimi točkami mednarodnih artistov. Tako bo ugodeno dvema željama na en mah, saj bo združen variete z modno revijo v eni predstavi.
cAcxjaSka ^ledina
sadnim drevjem bo zanimal vse sadjerejce. Sadni vrt je uredil poznani sadjar Frido Lcnard.
Seveda ni mogoče našteti vseh zanimivosti, ki jih bo nudil letošnji ljubljanski velesejem. Vse to je treba videti, ker se ne more opisati. Vsekakor pa lahko še navedemo, da bo na velesejmu nad 600 razstavljalcev iz 14 držav razstavljalo najraznovrstnejše predmete.
Obiskovalci ljubljanskega velesejma nikdar ne prezro jestvin-skega, vinskega in zabavnega oddelka. Tu se običajno shajajo znanci in prijatelji iz vseh krajev naše prostrane države, tu obnove in utrdijo prijateljstva ob kozarcu dobrega vina in prigrizka. Številne godbe, variete-programi, plesišča, vrtiljaki, avtodrom, tobogan, iluzije in druge številne atrakcije razveseljujejo staro in mlado. — Po delu počitek in zabava.
Ko obiščete ljubljanski velesejem, ne pozabite na divne prirod-ne krasote Slovenije in ožje ljubljanske okolice. Ugodne železniške in avtobusne zveze Vas povedejo v primeroma kratkem času med gorske velikane in dolenjsko prijazno gričevje.
Ljubljana vas vabi, prihitite, sprejela vas ho gostoljubno.
Bilančna seja TPD
Upravni svet Trboveljske pre-mogokopne družbe je na svoji bilančni seji pod predsedstvom gospoda Aiulre Luqucta sklenil po proučitvi računskega zaključka za poslovno leto 1936., da predlaga občnemu zboru, ki bo dne 23. junija t. 1., izplačilo dividende v višini 6 'A%.
Zunanja trgovina
Že v 24 urah
barva, plesira ln kemično s n a ž i obleke, klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovral nike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telelon št. 22-72.
Stavbeni
izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, mavec,
Salonif-cevl, strehe itd.
najugodnejše
MATERIAL trg. dr. z o. z., LJUBLJANA
Telefon 27-16	Tyr5ewa	c.	36c
XV. Lovska razstava za področje Zveze lovskih društev v dravski banovini bo prikazala v skrčeni obliki stanje slovenskega lovstva ter stalež divjadi po kakovosti in gostoti, nadalje zgodovino lovstva, lovsko opremo, lovsko statistiko, gospodarsko vrednost lova itd. Razstava trofej bo vsebovala vse kakovosti teh od najslabših do najboljših ter tipične oblike in vzrast rogovja za posamezne po krajine. Za okras bodo živalske skupine nagačenih živali, krzna domačih kožuharjev, slike in plastike domačega izvora. Še mnogo drugega zanimivega bo imela lov ska razstava, ki pomeni izbirno razstavo za jesensko mednarodno lovsko razstavo v Berlinu.
XVI. živalski vrt prikaže Zoološko društvo v Ljubljani z vso dlakasto in pernato divjadjo naših gozdov. Orjaški medved, volkovi in lisice, jelen in srna, orli, uharice in druge ujede in še mnogo drobiža bodo razveseljevali staro in mlado.
XVII. Razstavo malih živali pri redi društvo Živalca. Selekcioni rana perutnina, kunci, golobi itd bodo gotovo privlačnost zase.
XVIII. Vzorni sadni vrt, zasa jen z najplemenitejšim špalirskim
Romunski trgovinski minister
pride 13. maja v Beograd, da podpiše trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Romunijo.
Pogajanja za ureditev plačilnega prometa s Švico so odložena do konca tega meseca.
Sovjetska vlada je dovolila nov kredit 15 milijonov rubljev za nadaljevanje prekopa »Manic«, ki bo vezal Azovsko, Kaspišku in črno morje.
Doma in po svetu
V London je prispel Nj. Vis. knez Pavle s soprogo Olgo, da se kot
gosta angleške kraljevske dvojice udeležita svečanosti kronanja.
Slavnostna seja parlamentarnih delegacij držav Maie antante je
bila v skupščini v petek dopoldne. Sejo je otvoril z daljšim govorom predsednik naše skupščine Čirič, na kar so govorili: predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik češkoslovaške poslanske zbornice Malypetr, predsednik romunske poslanske zbornice Saveanu, predsednik čsl. senata dr. Soukup, podpredsednik romunskega senata Sandulescu in na zadnje ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Vsi govorniki so naglašali trdno enotnost držav Male antante, ki ni nobena slučajna tvorba, temveč ki je nastala iz žive potrebe. Seja je bila zelo dobro obiskana, vse _ galerije so bile polne najodličnejšega občinstva ter je imela vsa seja v resnici manifestanten značaj. _
Predsednik skupščine Čine je po seji izjavil novinarjem, da je imela druga seja parlamentarne Male antante popoln uspeh in da se bo sedaj ustanovil svet šestorice, ki ga bodo tvorili predsedniki poslanske zbornice in senata vseh treh držav. Naloga tega sveta bo, da se ideja Male antante ne širi samo v zakonodaji, temveč da se tudi popularizira med narodi.
Združenje trgovcev v Škofji Loki je bilo v petek, dne 7. maja ustanovljeno. Ustanovna skupščina je potekla v najlepšem redu in s polnim uspehom. Obširnejše poročilo objavimo v tedenski številki »Trgovskega lista«.
V Beogradu je bila v petek otvor-jena velika mednarodna razstava avtomobilizma in turizma.
V nedeljo je bila v Beogradu letna skupščina zveze jugoslovan skih društev za ceste. Na skupsči ni se je razpravljalo o problemu naših cest, ki postaja vedno bolj pereč. Razpravljali so tudi o nameravanem cestnem fondu ter ga
je skupščina iz istih razlogov ko ljubljanska anketa odklonila. Skupščina smatra, da je treba to vprašanje rešiti decentralistično.
251etnica osvobojenja Južne Srbije je bila v nedeljo v Skoplju zelo slovesno proslavljena. Pri tej priliki je bil položen temeljni kamen za novo moderno hidrocen-tralo skopijanske občine.
Upokojeni direktor ljubljanske finančne direkcije dr. Valjavec je reaktiviran in imenovan za višjega svetnika v fin. ministrstvu.
Vojvoda Windsorski bo dobil od kraljeve^ rodbine ob svoji poroki 100 tisoč funtov, 23,8 milijona din. Njegova letna apanaža bo znašala
28.000	funtov.
Obisk pri svečanostih kronanja v Londonu ne bo tako velik, kakor se je pričakovalo. Predvsem prihajajo gostje samo iz dežel britanskega imperija in iz Amerike. Za druge so svečanosti predrage. Kljub temu pa hotelirji nočejo zni-žati cen in tudi vsi opomini vlade niso nič dosegli. Zaradi bančne krize v Ameriki pa je padel tudi dotok gostov iz Amerike in parniki prihajajo iz Amerike na pol prazni-.
Konferenca v Montreuxu se je končala s popolnim sporazumom. Vse kapitulacije se odpravijo. Določi pa se prehodna doba 12 let, v katerih mora egiptska vlada urediti pravice tujih podjetij in jih prilagoditi pravnemu stanju Egipta.
Švicarska policija je aretirala večjo skupino mladih nemških narodnih socialistov, ki so slikali po hišah v Bernu komunistične napise in embleme, da bi s tem ogorčili švicarsko javnost proti komunistom. Ker pa je njih nečedni posel prišel na dan, so dosegli čisto nasproten učinek ter ogorčili švicarsko javnost proti sebi.
Etiopskemu cesarju najbrže ne bo dovoljen prihod v Ženevo pod pretvezo, da mora kot italijanski državljan, kar da je postal po italijanski aneksiji Etiopije, imeti italijanski potni list. Vseeno dvomimo, da bi se švicarska vlada spozabila do tako nelepega manevra.
Pri eksploziji »Hindenburga« je bilo ubitih 16 potnikov, 17 mož posadke in 1 nastavljenec letališča v Lakehurstu. Kakor je izjavil ameriški poveljnik letališča, bo mogla ugotoviti pravi vzrok nesreče samo preiskovalna komisija. Iz Nemčije je tudi že odpotovala na kraj nesreče ta komisija z dr. Ecke-nerjem na čelu. Nekateri nemški listi so v začetku pisali, da je eksplozijo povzročila sabotaža. Ta misel pa se je izkazala kot zelo neverjetna, kar ugotavlja v svoji izjavi tudi dr. Eckener. Vzrok bo pač v tem, ker je bil zrakoplov napolnjen namesto s helijem z lahko vnetljivim vodikom, kar je sicer cenejše, zato pa tem bolj nevarno. Nemški letalski minister Goring je izjavil, da Nemčija ne bo opustila zrakoplovov, temveč jih sedaj šele prav začela graditi. Za novi zrakoplov so tudi že začeli v Nemčiji zbirati prispevke. Hitlerju so zaradi nesreče izrekle vse države svoje sožalje.
Več ameriških poslancev je zahtevalo od ameriške vlade, da se uporabi proti Nemčiji in Italiji ameriški zakon o nevtralnosti, ker da je dokazano, da se nahajate Nemčija in Italija v vojnem stanju z zakonito špansko vlado.
Torek, dne 11. maja. 11.00: šolska ura: Kdo je naš največji sovražnik; predava v mlad. zaščitnem smislu V. Jagodič — 12.00: Virtuozi (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Pesmi iz Istre: 1. Istrska narodna godba (klarinet, trompeta, violina, bas) — 2. Istrski dvospevi — 18.40: Pregled današnjega stanja izlama (Fr. Terseglav) — 19.00: Cas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Meštrovičev Vidovdanski hram — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Gotovac: Koleda (plošča) — 20.20: Ivo Vojnovič: Ekvinokcij — drama v 4. dejanjih iz dalmatinskega življenja (izvajajo člani rad. igr. družine) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester).
Sreda, dne 12. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 13.30: Reportaža o kronanju angl. kralja Jurija VI. (prenos iz Londona) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Naši hrošči (Peter Gilly) — 18.20: O počitniški zvezi — Ferialni savez — 18.40: Občine, skrbite za otroke (Vojko Jagodič) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Naša zunanja politika (Franjo Ku-luncič)—19.50: šah —20.00: Koncert. Sodelujeta Julij Betetto in radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Za zabavo in za ples (Cimermanov trio).
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., njen predstavnik Otmar Mihalek vsi v Ljubljani.