PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Trsi, lorekf 12. junija 1945 ■ Lelo I. slev. 26 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Cena 1.- liro Ali se bo vznemirila vest sveta? Edvard Kardelj: Osvobodili smo vso slovensko zemljo in vendar nam ne priznavajo pr. v ce od očanja na njej Včeraj je prispel v Ljubljano, ostalimi jiigoslovaiu-kimi narodi, i ljudski oblasti, slovenski federalni P Predsednik jugoslovanske vlade j 1941. leia so se našli pri nas in pc vladi in naši jugoslovanski vladi v toJ' Edvard Kardelj. Na ljubljan-8 letališču so gn sprejeli za-"topnlki Narodne vlade Slovenije, Predsednik vlade tov. Boris Kidrič v spremstvu ministrov ter zaatop-nikov Predsedstva SNOS-a. Navzoče so bile clanlce SPZZ in AFJ5 Jugova vi je ter zastopniki vojske. S tov. Podpredsednikom vlade so prispeli J Ljubljano: kraljeva namestnika n8- Dušan Semec in dr. Mandič, ®unister za zunanje zadeve dr. Ivan ubašlc in drugi visoki funkcionarji. "'"a Dunajski cesti so visoke go-pričakali predstavniki mesta Ljubljane, kjer jih je v imenu ■postnega odbora OF pozdravil tov. dr> Lunaček. Okrog 5. Ure je tov. Kardelj go. ^0r‘i z balkona univerze množicam, 1 80 se zbrale na Kongresnem Dejal je: Usluga ljudskih mnoiic tovariši In tovarišice: Prisrčno '"km zahvaljujem za pozdrave in hen» pozdravljam »lavno Lju ki je bila ves ca* osvobo-. borbe eden najcvrstejših opo-*Jy| tistih naših borcev, ki niso po-‘I' ua svojo dolžnost do svojega naroda. Tem bolj z radostjo »prestam te pozdrave, ker vom, da namenjeni j>oedtncu, nego ve »tvari, v Imenu katere je slo-^•slcl narod zmagal, v Imenu ka-6 j* dosegel toliko uspehov v *'°ji borbL »a je Osvobodilna /°hta mogla zmagati, je predvsem *as*uSa slovenskih ljudskih mno-°. \| ste gg ud prvega dne od-Postavili proti okupatorju. Vi * doprinašali žrtve, vi ste trpeli, sinovi, bratje, ocotje, hčere In Jere so umirale po koncentra-kkih taboriščih. Po Hitler/evih Mussolinijevih krematorijih so ^ale ožgane kosti slovenskega vUdstva. In vendarle kljub vsemu *®ihu trpljenju slovenske ljudske bhloiice nikdar niso izgubile vere v tcmgo, nikdar niso izgubile vero v to, da je Kleja, ki je organizirala **Dvenske ljudske množice v 01’, ^ 1® tu Ideja zmagovita, da bo pri-sLveH-i.vt.-u narodu svobo- • Slovenskemu ljudstvu, njegove. U Oljenju, njegovim brezmej-. Irtvnm, njegovi veri v 'majo, tsom tem dejstvom se mora-^kvalit! za zmago, ki jo praz-v teh dneh. Jovenski narod je v tej svoji r“> »topal nam ob rami z vsemi vsem svetu ljudje, ki so trdil!, da je Jugoslavija za vse večne caste pokopana, da. nihče vec ne more obnoviti bralstva med jugoslovanskimi narodi, ki ga je medsebojno prelita bratovska kri skalita. In vendar prav v borbi za svojo svobodo smo se naučili ponovno ceniti bratstvo južnih Slovanov. Pokaralo se je, da je bratstvo narodov Jugoslavije silno orožje v naših rokah, orožje, ki je prineslo zmago slovenskemu narodu bi vsem narodom Jugoslavija (Burno ploski nje). Odločilna pomoč Rdeče armade Naše žrtve, naši napori, naša vera je zmagala zaradi tega, ker umu je ob strni ves cas stala mogočna Sovjetska zveza m njena loueca armada (navdušeno ploskanje 'n vzkliki Rde.ci armadi, Sovjetski zvezi in maršalu Stalinu). In ako je kateri naravi na svetu dolžan večno zahvalo Sovjetski zvezi in sovjetskim narodom ter slavni Bdeči armadi, tedaj je to slovenski narod. (Navdušeno ploskanje). Nam, Slovencem, ni šlo samo za zmago, ampak za naglo zmago. Pcblrugnuiijonskl slovenski narod je bil pred nevarnostjo fizičnega iztrebljenja, krvavel je iz vseh svojih zil, vsak dan borbe je terjal od njega novih žrtev. Da ni bilo Sovjetske zveze, da ni bilo Bdeče armade, da ni bilo njenih zmag hi uničujočih ofenziv, kdo ve, v kakšnem položaju bi bil dam« naš narod. (Ploskanje.) Mi se imamo za hvaliti predvsem Sovjetski zvezi za zmago in za perspektivo srečnejše bodočnosti, ki se danrs odpira preti nami. In zato je naša hvaležnost Sovjetski zvozi, sovjetskim naro-dom in slavni Bdeči armadi ter velikemu Stalinu brezmejna in večna. (Viharno ploskanje. Skandiranje Tito, Stalin,) Mi smo hvaležni vsem našim za veznikom v tej vojni, v vojni za uničenje hlUerizma, za uničenje fašizma v Evropi bi na vsej zemeljski krogli. Sovjetska zveza je bila tista, ki nam je pomagala od prvega dne nesebic.no, ki od nas ni ni cesar zahtevala, ki nas ni na ničesar obvezovala, kar ne bi bilo v skladu z rašimi nacionalnimi interesi, ki nas je obvezovala samo na hvaležnost. (Burno ploskanje). Da nea to morda občutimo bolj kot kdajkoli doslej. Slovenska kri je prva namakala nemška in italijanska tla ^•"drugmilljonski slovenski na-jj, ** Je štiri leta boril med dvema jjV^žibna gigantoma. Boril se je, ^ je deset tisoče In dsaettlso- ^ •'ojth sinov ln hčera. Nlhce ne se bo od onih stotisocev vlek' k* **l <'ra’ J® **Mzem od* ^ V koncentracijska taborišča, p nazaj. Naši borci so v borbi h Iti er izmu, proti Italljanske-. fašizmu puščali svoje kosti glo-^ v Italiji, globoko v Nemčiji *e tiste dni, ko so zavezniške J^kd« bile še daleč, od nemških Slovenski narod Je bil tis«, J® edini v okviru tako zvAncga Janškega rajha bi v okviru tako ‘'‘»nega italijanskega Imperija '1*nll svoje orožje prot* fašlettc-1,1 mogotcem. (Ploskanje.) Slo-borci so bW prvi, ki so v hi v Italijanskem Imperiju jJ11 ®voja življenja za zavezniško (Slava jim!) Toda ne vem, *® bo vznemirila vest sveta, da »n njihovih naporih. (Ploskanje.) Slovenski narod ,*e • trpet bi bo moral premagati se mnoge tezkoce v bodočnosti Toda o eni stvari je slovenski narod danes prepričan. Prepričan je da je pot, na katero smo stopili 1941. leta da je ta pot pravilna ln da je po tej poti treba Iti do kraja, do zmage do jutrišnje sreče, do popolne zagotovitve srečnejše bodočnosti slovenskega naroda. Po tej poti, pod vodstvom maršala Tita ki je stal na čelu našega narodno-osvobodilnega boja od pr vega dne naše narodne vstaje, samo po tej poti bomo dosegli popolno zmago, zmago, ki je v zdru-žrtvi slovenskega naroda ln v njegovi jutrišnji srecl in blagostanju. V to zmago krepko verujemo ln zanjo je treba iti odločno ln neumorno na dolo. (Ploskanje.) V tem smislu, tovariši ln tovari šice, se vam še enkrat zahvalim za pozdrave in želim, da bi vasi napori in vaše žrtve cimprej privedle do tega, da bo slovenski narod končno na vsem svojem teritoriju svoj lasten gospodar, združen v svobodni Sloveniji, »edinjen z ostalimi jugoslovanskimi narodi v demokratični federativni Jugoslaviji. (Ploskanje. Tako je!) In obenem, da bodo privedi^ do tega, da bo sleherni slovenski delovni človek, sleherni delavec, kmet in delovni inteligent, da bodo slovenski de- ne iz tistih krajev Koroške in Primorske, ki danes še vedno trpijo pod nasiljem fašistov, so ga s solzami v očeh prosile, naj jih reši fašizma. Tudi Tržačanke, so mu skozi solze temperamentno , vzkil-kale le tri slovenske besede, s katerimi so hotele cim jasneje povedati vse, kar čutijo v srcu: Trst, Trieste, svoboda, Tito. Ena izmed j zbiratl v Gorici tntioiice Iju- mater, ki so prišie do njega, je !di iz mesta in bl,inJe ln dal->n€ °-vzklikala s solzami v očeh: »Rodila sem se v fašističnem zaporu, ra- Goriško ljudstvo terja svoje pravice 20.000 glava množica Iz vse Gor ške je včeraj vel.Častno manifestirala za svobodo, proti fašizmu, za svoje s krvjo dosežene pridobitve F o e v tržaškemu prebivalstvu Osvobodilni svet za Trst objavlja: Jugoslovanska vojska je zapustila Trst. Zasedla ga bo zavezniška vojska. Poziva-mo prebivalstvo, da ohrani mir in ne naseda provokatorjem, ki hočejo izzvati nemir. da žrtvujem sebe in otroka — samo nikar vec fašizma na Primorskem!* po skoraj Ze v jutranjih urah so se včeraj morci, Slovenci in Italijani, ki so z lastnimi silami, s svojo lastno vojsko štiri leta osvobajali s krvjo prepojeno rodno deželo in jo končno osvobodili, dočakali, da jim veliki zavezniki ne priznavajo osnov- kolice. V mogočnih povorkah t prihajali možje, Žene, fantje, dekle- ] ta in otroci iz Brd, Kanalske doline, s Trnovske planote in iz Vipave, delavci iz goriških tovarn, meščani, Italijani in Slovenci, ljudje vseh slojev in poklicev, z zastavami na velikih drogovih, v narodnih nošah, s transparenti in s slikami maršala' Tita. Mogočno se je razlegalo po goriških ulicah vzklikanje in petje 20 tisoč glave množice. Med množico si videl objokane obiaze mož in žena, ki so po štirih lovni ljudje v svoji hiši našit svojo srečo, blagostanje in mir. Naj zlvi srečna svobodna Ir. zdruzena Slovenija v svobodni federativni Jugoslaviji!* Tov. Edvard Kardelj je doživel v Ljubljani zelo prisrčen sprejem. Množice zastopnic iz Primorske in , ljubljanskih ulicah manifestiral za j ve vsenarodne borbe proti tiraniji, Tov. Kardelj se je četrturnem prisrčnem razgovoru letih žrtev, neizmernega trpljenja in oH peljal s trga, množice pa so se strahu pred nemškimi in fašistič-razvile v dolg sprevod, ki je po j nimi tolpami, po štirih letih krva- Koroške so ga obsule s cvetjem in novo Titovo Jugoslavijo ln demon-prodrle kordon ter pohitele do av- striral proti nakanam reakcije, ki tomobila, v katerem se je vozil. Ze- l hoče okrniti naše pravice. upravičeno pričakovali svobode, s ponosom zmagovalca in veseljem. Toda danes so morali prav ti Pri- ,.WAV.VWWAWbVA\W.VČ.V.’.W.,.V.,.V.V.WA,.WiV.W.WV.VAČ.V.V.W.,.V.VAV%VA,AV.VWliW Ostvarjena je stoletna težnja AVNOJ je navdušeno ratificiral pogodbo o prijateljstvu, medsebojni pomoč in povojhem sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo Ml »mo osvobodili Ljubljano, ml smo osvobodili vso slovensko zem- j IJo. In vendar nam ne priznavajo pravice odločanja na svoji zemlji. So taki ljudje bi taki krogi v Evropi in drugod po svetu, ki mislijo, da je trolsi pričeti z urejeva njem Evrope na ta narta, da se prepreči tisočletno težnjo pohlrug-milljonshcga na roda da se zdruzt, da postane srečen na svoji zemlji. Vse to, tovariši ln tovarišice, nam govori o tem, da nam radost naše osvoboditve ne sme zamegliti Jasnega pogleda na velike naloge, ki še stoje pred nami NI še do kraia zagarantlrana svoboda vseh Slovencev. Naloge slovenskega naroda Prva hi glavna naloga v tej borbi je v tem, da slovenski narod tudi ,,alje ostane tako enoten ln tako enoduAcn ter tako uporen v svoji borbi kakor je bil doslej. (Tako Je! Ploskanje.) Osvobodilna fronta Je dala slovenskemu narodu silo, kakršne se sikdar v preteklosti ni Imel. Osvobodilna fronta mu je dala to moč »arndi tega, ker j, združila njegove sile, ta zaradi tega, ker je glol»ko demokratična, globoko ljudska, globoko svobodo ljuhna ta napredna v svoji klejnl vsebini. (Burno ploskanje.) Slovenski narod Je takorekoc prvie mnogih stoletjih v tej vojni združil svoje sile za osvoliodilno )Mirim na demokratičnih, na »vobo- Beogiad, 11. — Danes je AVNOJ sprejel ln proglasil zaken o pogodbi prijateljstvu, medsebojni pomoči ln povojnem sodelovanju med Jugoslavijo In SZ, ki je bila bila sklenjena v Moskvi 11. aprila 1945. Prisostvovali so namestniki dr. Budl-savljevič, dr. Mandle, ln Ing. Sernec, poslanik SZ Sadcikov, načelnik generalštaba Jugoslovanske armade generellajtnant Arse Jovanovič ln druge osebnosti. Sejo je otvoril predsednik AVNOJ-a dr. Ribar. Referat Moše Pijade o pogodbi Referent zakonodajnega odbora Moša Pijada je prečital poročilo ki med drugim pravi: «Ta pogodba Ima Izreden pomen za vse naše narode In za našo narodno državo. V bistvu je ta pogodba sama potrdila tesno prijateljstvo in sodelovanje, ki je obstojalo med Jugoslovansko armado jn bratsko Rdečo armado v teku štiriletnega sodelovanja in borbe proti skupnemu sovražniku. Ta pogodba je nastala lz želje obeh strani, da se to prijateljstvo, ki je' bilo dokazano s skupno prelito krvjo, še bolj razvije in da služi uničenju skupnega sovražnika naših dveh držav in vseh združenih narodov v vojni in miru ter da zajamči naš skupni doprinos delu povojne organizacije in varnosti. V prvem členu te pogodbe se obe stranki obvezujeta, da bosta nadale- vali vojno skupno z ostalimi združenimi narodi proti Nemčiji do končne zmage. V drugem členu se obe stranki obvezujeta, da boista druga drugi nudili vso vojaško ln drugo pomoč, če bi bila ena od njiju v povojni dobi zapletena v vojno z Nemčijo, kolikor bi ta obnovila svojo napadalno politiko, ali s katerekoli drugo državo, ki bi se Nemčiji pridružila v takšni vojni. V 3. členu izjavljata obe stranki, da bosta sodelovali pri vseh mednarodnih akcijah, ki imajo namen zagotoviti mir narodov, in izvajali po, godbo v skladu z mednahodnimi na* celi, 4. člen vsebuje obvezo za obtj strani, da ne bosta sklenili nobene zveze ln sodelovali v nobeni koalij-ciji, ki bi bila naperjena proti eri; izmed njiju. V 5. členu izjavljata ob«, da bosta po vojni prijateljsko sodelovali za nadaljnji razvoj gospodarskih in kulturnih vezi med narodi obeh držav. To pogodbo, ki odgovarje naprednim demokratičnim čustvom in neizmerni ljubezni, ki so Jo naši narodi vedno gojili do naj večjega sovjetskega naroda-ruskega naroda, so naši narodi z navdušenjem sprejeli. S to pogodbo so naši narodi dobili najtrdnejše ln najza-nesllvejše jamstvo, da bodo pridobitve velike osvobodilne borbe oču-vane, ter jamstvo za svojo srečnejšo bodočnost.* globoko organsko nujnost za nas Jugoslovane, - posebno pa za nas Slovence. Mi Slovenci vidimo v tej pogodbi rešitev in jamstvo za srečnejšo bodočnost.* Oglasili so se še drugi govorniki, ki so vsi poudarjali splošno odobravanje, ki ga je med narodom pogodba zbudila. Po končanih govorih so člani AVNOJ-a soglasno in z burnim odobravanjem sprejeli zakon. Dr. Ribarje zaključil zasedanje z naslednjimi besedami: »Pogodba, ki smo jc pravkar ratificirali, je prva mednarodna pogodba, ki jo je odobril AVNOJ, formiran v Jajcu 1. 1943. 3 tem prihaja ta pogodba kot dokument v našo zgodovino, a ker je bila sklenjena v Moskvi v času vojne, bo zavzemala posebno mesto v zgodovini naše borbe za izgradnjo federativne demokratične Jugoslavije. Prepričan sem, da bo odgovarjalo vaši želji, če na tej seji poudarim zasluge predsednika vlade in ministra narodne obrambe tov. maršala Josipa Broza Tita. Pri tem velikem delu je imel on največ zaslug, ker je osebno ustvarjal pogoje, ki so bili potrebni za sklenitev te prijateljske pogodbe. nih pridobitev njihove borbe. Razočaran', a odločni Razočarani nad tako hvaležnostjo in popolnim neupoštevanjem takih žrtev, se je vsa ogromna množica manifestantov podela pred veliko okrožno palačo In zahtevala pojasnila, zakaj je morala nase vojska-osvoboditeljica zapustiti Gorico, Trst ln velik del Primorske. Italijanska in slovenska delegacija. ki Jo je množica Izvolila iz svoje srede na licu mesta, se je podala na Okrožni izvršni odbor, medtem ko je množica zunaj ves čas vzklikala in zahtevala odgovor. Ko »e je med vzkliki: »Živel Tito, Živel narodno osvobodilni odbor, Živela naša prva lludska oblast, Hočemo r.aa^ pravice, zahtevamo nerazde-ljvo Primorsko v Jugoslaviji, Živela nasa vojska*, pojavil na balkonu palače Janko-Julij Beltram, tajnik Okrožnega odbora za Goriško, Se navdušeno vzklikanje množice ni hotelo poleči in govornik dolgo časa ni mogel priti do besede. Nazadnje je »pregovoril: V bratski skupni borbi proti fa&zmu Tovariši, tovarišice! Culi ste objavo sporazuma med zavezniki in maršalom Titom. Bili smo prisiljeni podpisati sporazum, ki določa, da naša vojska zapusti ozemlje, ki ga je s svojo krvjo, z največjim trpljenjem osvobodila. Vemo, da je s tem izsiljenim sporazumon storjena največja krivica nam, ki »mo za svobodo vseh zatiranih narodov sorazmerno največ žrtvovali. Ves svet ve, da smo več žrtvovali. Ve* »vet ve, da smo vodih najdosledntjšo borbo prot i fašizmu,. Fašistični imperialisti pa med tem uživajo podporo onih, proti katerim so »e že nedavno borili. Niso pa s tem sporazumom dokončno določene meje. Dokončna ureditev pripada mirovni konferenci, ki se je pa mi, ki smo ohranili v tej t>o)ni naio zastavo neomade-{evano, ne bojimo, V»i Primorci s te in otie strani Bore in l tat jam so se x ramo ob rami borili proti fašizmu za novo demokratsko Jugoslavijo. Nikoli nismo in ne bo- mo priznali delitve Primorske. Italijani vedo, da so njihove nacionalne pravice popolnoma zagotovljene. V imenu Osvobodilne fronte, ki nas je vodila v najtežjih trenutkih, zahtevamo od vas udanost, disciplino, poirtvovalnost in samozavest. Zahtevamo od vas popolno zaupanje v nože osrednje vodstvo, ki bo znalo razbiti vsak poizkus reakcije, da bi uničila naše. Nihče nima pravice vmešavati se v naše notranje zadet»e. Trdno smo prepričani, da bomo živeli skupno z našimi brati. Porok za to je pa naša vojska, ves svobodoljubni svet in orjaška zveza vseh slovanskih narodov. Zato se oklenimo trdno naše ljudske oblasti, največje pridobitve naše borbe. Vodimo najstrožjo borbo proti kršiteljem naše narodne oblasti, ker se s tem najbolje borimo proti zahrbtnim fašističnim napadom. Živelo bratstvo italijanskega in slovenskega naroda! Živela demokratična in federativna Jugoslavija! Nezlomljiva volja naroda-trpina Govor maršala Tita Sad dolgoletne borbe - Kljub pregaženim pravicam je Jugoslavija zvesta miru - Tesna povezanost z ostalimi slovanskimi narodi dolhrlvnlh, na naprednih osnovah. V I „tvu. Ce so nekoč protinarodmi ele- tem Je bila ln je njegov« sila In II kidi sedaj ta poldrugiulUjonski eiisli) narod prvi v Evropi, ki , Udarili po njem, ki mu odre-j^PravIco, da bi bil sam svoj ko°<* ** *voJ!b t*eh’ *** . 1^koč kaznovali za njegovo so-v zavezniški borbi proll (Sramota!) Pred vet: kot jv let| jo glovenskl narod izgubil ^ »vobodo In vseh tisoč let se *to *** A® k(>t (j^Jtairal tudi za združitev svojih smo 1911. leta pograbili šli v borbo za »vajo tli htahio misliti samo na v,^ 'Uano, mi smo tmdaj mislili na ^ *lovensko zemljo, mislili »mo I v tem Je tudi garancija za njegovo Slovenki narod, razkosan I zmagovito pot v bodočnosti. Od te ».Cistične Imperialiste. Ml »mo ga naela ne smemo odstopiti niti ,J0 ta slavo Izpolnili avoj dolg. ] za korak. (Tako je; Ploskanje.) Pot do popolne zmage smo zmagali, ko v/.postavfjamo svojo ljudsko oblast. Ml moramo napeti vse sile, da bo sleherni Slovenec, ki ljubi svoj narod in ki se raveda, da p> močna Jugoslavija najboljši zaščitnik »volmde slovenskega naroda, H mteligcneo, kw »o se tl liov* *®Vo,lall d« Je ta borba nji-***'•! I« °r,>a ln d I>n'd v(inske* "d*®*«' ta dolžnosti do do ki se Jih nlhce ''tanit* Nič, m> ne sme sjire- ***“ o*lru tudi sedaj, ko menti, kot Stojadlnovič ali princ Pavle ali vlade Cvetkovič Maček storile vse, da bi Jugoslavijo cim bolj izolirali od pravih prijateljev ln da bi na ta način poapešlU katastrofo lz 1. 1941., ko so našo državo 'napadle In zasužnjile fašistične skupine Hitlerja, Mussolinija ln drugih, je sedaj vlada federativne demokratske Jugoslavije smatrala za svojo prvo dolžnost, da ukrene vse, da bi državo zavarovala pred sličnim! katastrofami lr ji zagotovila miren razvoj in izgradnjo. Ta pogodba ni naperjena proti nikomur, ki ne želi sličnih avmi tur, kot Hitler In Mussolini, ki želi mir ln J« prijatelj naše države, k- želi spoštovati njeno neodvisnost ln svobodo, z eno besedo, ki nam želi dobro v našem najiorneim delu za zdraviJfnje od težkih ran, ki nam Jih j« zadal skupni sovražnik zodruženih narodov. Naša držaia ž'*ll ŽivotI v miru In prljaleljskiii temveč tudi z našimi zavezniki Iz vdike osvobodilne borbe. Z njimi želimo imeti lsrto tako najboljše odnošaje, sodelovati v miru kot smo sodelovali v vojni. Zato nam Je tem težje, da že v prvih dneh veličastne zmage nlsnv našit razumevanja pri nekaterih naših velikih zaveznikih za naše praiice, ki smo sl jlhprldobili ne samo s potoki krvi, temveč tudi z zgodovinskimi utemeljitvami. Tak šno stališče ln negiranje naših pra-vlo Je pokvarilo veselje naših narodov že v prvih dneh velike zma go nad sovražnikom. Takšne krivice »e globoko vsldrajo v dušo naših narodov in se zelo težko pozabijo. Toda Jugoslavija, zvesta kleji miru ta v zavesti težke odgovornosti za očuvanje In utrjevanje tako težko pridobljenega miru, si prizadeva, četudi za ceno vellkln žrtev, odkloniti spore ta nesoglasja tudi tam, kjer Imamo na svoji strani vse pravice. Takšne težnje ne morejo biti v škodo drugim narodom, ker so miroljubne In izvirajo samo iz želje, da »e spoštujejo nnše pravice, naša neodilsnost ta da naši narodi sami sebe upravljajo. Nato j« govoril podpredsednik AVNOJ-a Marko Vujačlč. Predsednik srbske narodne skupščine dr. Siniša Stankovič je med Sporazum o Trstu glede začasne uprave v Slovenskem Primorju, Trs u in Istri Beograd, 9. jun. (o) Med jugoslovansko vlado in Zedinjenimi državami Amerike ter Vel. Britanije Je dosežen sporazum o začasni upravi Istre, Trsta ln Slovenskega primorja, Podrobnosti bodo izdelali predstavniki maršala Tita in maršala sira Harolda Alexandra. Izjava zunanjega ministra dr. Šubasiča Beograd, 9 jun. (o) Zunanj! minister zvezne vlade dr. Ivan Suba-5ič je dal naslednijo izjavo: Z zadovoljstvom izjavljam, da je bil danes podpisan vojaški sporazum med jugoslovansko vlado ln vladama Velike Britanije ter Zedinjenih držav o okupaciji ln začasni upravi v Istri, Trstu in Slovenskem Primorju. Ta sporazum je osnova, na kateri bodo predstavniki štabov jugoslovanskih armad ln zavezniških vojsk določili vse podrobne aranžmane. Nadejam se ln verujem, da bo s srečno ureditvijo podrobnih vprašanj pri bližnjih razgovorih vojaških Štabov doseženo popolno obojestransko razumevanje, ki je po- trebno za nadaljnie poglabljanj« medzavezniških odnošajev na Jadranu ln v Srednji Evropi, kar bo v veliko korist za zagotovitev miru v tem delu Evrope. Sovjetskt strokovnjak o Trstu Beograd, 11. — 8. junija je v predavalnici komisariata za zunanje zadeve predaval profesor zgodovine na moskovski univerzi Zvavlč o Trstu. V svojem obširnem govoru j« profesor Zvavič na podlagi kontroliranih podatkov, ki so bili vze-t' lz obširnega zgodovinskega gradiva, razložil poslušalcem, kako je nastal problem Trsta. Ta problem, je rekel profesor Zvavlč, so ustvarili italijanski Imperialisti zato, da b' lahko tlačili slovenski in nrvat-ski živelj. Sedaj se pri problemu Tista lahko vidijo pristaši demokracije in načelo samoodločlitve narodov. Jugoslavija je v vprašanju Trsta pokazala, da zna čuvati pridobitve narodnoosvobodilnega boja. Dokazala Je, da sta demokracija in enakopravnost naroda najvlsji cilj njene politike. V imenu italijanskega delavstva je govoril elan Izvršnega odbora I gorižkega okrožja tov. Lehly, ki je nagovoril množico takole: Tovariši in tovarišic«! V imenu i goriških delavcev vas pozdravljam, ko ste prišli na to kar najlepšo, kar najbolj navdušeno manifestacijo solidarnosti in protesta. Se enkrat izpričuje naše ljudstvo, naše pravo ljudstvo, naše zdravo, naše resnično demokratično ljudstvo, kakšna je njegova nezmagljiva volja, kakšne so njegove nepobitne ielje. Ta volja in te želje so podale pogoje za silno borbo, ki »o jo sprožili naši partizani po gorah, po gozdovih, po snegu in dežju, kljub ogromnim žrtvam in trpljenju in ki so Jo privedli do zmage ter ustvaritve ljudske oblasti, ki jo hočejo fasisti, ko so podlo zbežali iz Gorice ln »e sedaj potepajo po Furlaniji, kjer skušajo zasejati razdor med nami in našimi zavezniki, proti katerim so »e pa 6 let udinjali vpadnikom, sedaj nadomestiti z Volilna kampanja v Angliji Novozelandski list odgovarja na Churchillov napod na laburistično stranko London, 10. — Volilni boj v Veliki Britaniji je odjeknil po vsem britanskem imperiju. Besede, ki jih je Churchill Izrekel o socializmu, eo izzvale nezadovoljstvo v Novi Zelandiji, kjer imajo 10 let laburistično vlado. «Raynold News* objavlja Kltzin-gov članek, ki pravi med drugim: »Mi Novozelandci, ki amo pri svojih volitvah v teku preteklih 10 let volili laburistično vlado, gledamo z nezadovoljstvom Churchillov žaljivi napad na laburizem. Spominjamo se njegovega velikega priznanja novozelandskemu vojnemu naporu In se vprašujemo, kako se skladajo te pohvale » trditvijo, da izvajamo svojo oblast samo s po- nn» napravil vse, da bo pomagal1 odnošajlh no «omo s močjo Gestapa in da smo totallta-druglm izjavil: »Verujem, da naša Mmo vodlteIJI tukajinje- zveza ne bo trajala samo 20 let,; laburUtlčnega ^banja, ampak temveč da bo to nerazrušna zveza, zasnovana na bratstvu in edinstvu vseh jugoslovanskih narodov v bratski skupnosti vseh slovanskih narodov.* Josip Vidmar o pogodbi V lmonu Osvobodilne fronte Slovenije je govoril Jostp Vidmar: »V imenu slovenskega naroda, njegovih najboljših Binov, v imenu njegove težke zgodovine moram ugotoviti pred tem visokim forumom, dr.gledajo Slovenci na to pogodbo s SZ ne kot na politični sporazum take vrHta, ki »e sklepa od ■tine* na Jutri zaradi boljše polit Ič-ue kombinacije, temveč kot na tudi široke plasti naroda so ogorčen« nad Churchillovimi žaljivimi besedami o vladi, kakršna obstoja v naši državi. V Novi Zelandiji, nadaljuje Kitzirig, primerjamo prilike v Britaniji s prilikami, ki vladajo v nasi lastni delavski demokraciji pod socialistično vlado. Vprašujemo se, kdaj bo Britanija Izpolnile obljube o socialnih reformah, ki predstavljajo v naši državi stvarnost, ki Jo je ustvarila laburistična vlada. Novozelandci popolnoma razumemo dejstvo, da je bila Britanija ena krogla iz sovražne puške. Toda vemo tudi, da amo poslali cvet svoje mladine v boj celo na drugo stran sveta ln da »mo sorazmerno imeli več izgub kakor katerakoli druga država, v kateri govorijo angleško pa da smo pošiljali nepregledne množine hrane in streliva. Poudarjamo, d« »mo ves del teh vojnih naporov, na katere smo ponosni, dosegli z vlado, ki jo sedaj Churchill obtožuje. Spominjamo »e, da je Churchill voditelj one stranke, ki je v svoji »redi zbrala mnogo torryjevcev, odkritih prijateljev nacistov. Prav sedaj smo prejeli odlok naše vlade, o kateri pravi Churchill, da je birokratlcna, s katerim »e nam zmanjšujejo obroki zato, da bi v Britanjji lahko imeli več hrane. Churchill nas Je že dolgo casa pri-krajševal za vse, kar uživamo kot naravno stvar pod svojo laburistično vlado. Zato bomo zelo razočarani, če pri volitvah dovolite Churchillu in njegovi stranki, da s svojim zastarelim konzervatlzmom nadalje počne take stvari, zaključuj« «Raynold News». znanimi klikami reakcionarnih in protlljudsklh elementov. Ne igramo se z razlagami o bo. sedi demokracija, kajti demokracija je samo ena in zato prepuščamo pozitivistom, da jo logično obrazložijo. Vemo pa, kar hočemo in zakaj »mo se bqriii. Hočemo in borili smo se za svobodo m ta pomeni za nas; Ljudstvu vso oblast! Jutri prevzamejo v Gorici noši zavezniki vojaško oblast, kakor »o se o tem s po razumeli v Beogradu. To v ničemer ne prejudicira pripadnosti naše dežele, ki bo o njej odločala mirovna konferenca. Vse to nas miri »pričo zaupanja, ki ga izkazujemo narodnemu junaku, voditelju zatiranih narodov tov. maršalu Titu. Pripravljeni pa smo vsekakor na vse, če ne bodo vpoštevali naših naporov za dosego zmage. Delavci obeh narodnosti! V duhu idealov vseh narodov, ki ljubijo svobodo, pobratite se! So in ostanejo naši do konca svojega iivijenja Zasedanje vrhovnega sovjeta SZ MOSKVA, 11. To**. — Prezidij vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Je sklenil sklicati 12. zasedanje v času vojne v bojni črti, medtem | vrhovnega sovjeta za 22. junij, ko na naio državo ni padla niti j Zasedal bo v Moskvi, Major Aco Zupanc, komandant Goric«, je v dolgih presledkih, ki jih Je povzročala množioa z navdušenim vzklikanjem odgovoril na vprašanja razočaranega ljudstva. Dejal je, da vojska dobro v«, kaj vse Je prebivalstvo pretrpelo ta žrtvovalo. Dalo Ji J« zadnji košček kruha, zadnjo rjuho, zadnjo kapljo lečila za ranjenega tovariša. Kljub slabi obleki, pomanjkljivemu orožju, slabi hrani ter vsemu trpljenju in naporom, j« nadaljeval major Aco, je naša vojska, brez pomoči zaveznikov osvobodila Trst, Gorico, Tržič, Kobarid, Tolmin, Celovec in Beljak. Maršal Tito nam je ukazal, da se moramo umakniti Iz Trsta in Gorice, da bi ohranil mir v Evropi. To pa ne pomeni, da smo izgubili, kar je naše- Bodite budni! Fašistična zver je potolčena, ali ubito «i. Pojavila se nam bo v raznik oblikah, odeta v zlato in lepe besede. Ameriške oblasti so mi danes zjutraj ponovno zatrdile, da ta zemlja po vsej pravioi pritiče Titovi Jugoslaviji. Hi smo zavezniki in zato s pravico upamo, da je ta izjava iskrena. 8« nekaj bl- vam*povedal. Bodite bratje, bodite bratje vsi Slovenci in Italijani, vsi protifašlsti! V dobrem sožitju med vami J« ključ za vaše boljše življenje. Lahko vam povem in prisegam: Hi se vrnemo, Smo in ostanemo z vami do konca svojega življenja. V borbo še bolj odločno Po končanih govorih j« množica s trga krenila v ulico Roma pred komando mesta. Tu Je obdala kamione, na katerih »o bile naše čete, ki so »e pripravljale na odhod. Ljudje so ze metali pred kolesa. se o Mali na blatnik« ln zahtevali, da ostane naia vojska v Oo-riol, Komandante mesta, majorja Zupanca so dvignili na ramena ta $a nosili po ulici. Ta dan naj bi »i nataknili objektivna očala zavezniški časnikarji ta poročali svetu resnico. Solze razočaranih ln smrtno užaljenih ljudi-trplnov se bodo posušile, kakor so se moralj solze za neštetimi Žrtvami. Toda verovali lažnivim besedam o veliki demokraciji, ki jo teko blatijo, ne bodo več. Narod-junak zna prenašati žrtve, n« more ln ne bo pa prenašal nikaklh žalitev. Včerajšnja dan je vsem izpričal veliko bolečino italijanskega ln slovenskega primorskega ljudstva, pokazal pa je še večjo odločnost v borbi za njegove pravice, priborjene v krvavem boju s fašističnimi tolpami. Eksplozija na ljubljanski postaji Beograd, 11. NNU — V četrtek zvečer je eksplozija uničila 300 kamionov za prevoz munlclje, ki so bili na postaji v Ljubljani. Radijski poročevalec je pripisal požar sabotažnemu dejanju. Ubitih Je bilo 5 ljudi, 30 pa ranjenih. Daladier proti Patatnu Pariz, 11. Reuter. — Edouard Daladier, bivši francoski ministrski predsednik, ki ga je pred 5 leti maršal Petain dal zapreti, j« izjavil naslednje: »Maršal Petain Je bil oblastiželjen ln megalomanski*. Pč-tain Je 17. junija 1940 predčasno odredil prekinitev sovražnosti, teko paraliziral boreče se francoske oddelke in povzročil, da so Nemci ujeli 1.5 milijonov Francozovo* Daladier je tudi trdil, da ni bilo treba, da bi bila Franclja poražena V letu 1940, ker Je bilo stanje produkcije tedaj potolažljivo. Američani so nam zaceli pošiljati letala posebno v Casablanco. Ce bl M vzdržali do jeseni, bi bila situacija rešeno^* Daladier je obtožil Pštal-no, da Je odgovoren za špranjo v Mogtaotovi črti ln je dodal, da j« Pitata hotel skleniti premirje le v maju 1940, daslravno ni videl za pogoje. Vea ta manever pa (U J« vprtMrll I*v*l. agjggj!^ PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 1(. junija 1$ II. Kongres SPŽZ v Ljubljani Naie tene se bodo tudi v bodoče borile proti izdajalcem In vsem ostankom failzma V Ljubljani je bil dne 9. In 10. Junija II. kongre* Slovenske protifašistične zenske zveze, katerega se Je udeležilo poleg drugih žena nad 900 izvoljenih delegatk iz vseh krajev Slovenije, Koroške, Primorske in Trsta ter delegatk lz Srbije,-Crne gore in Hrvatske. Otvoritvi kongresa so prisostvovali elani Slovenskega narodno - osvobodilnega sveta in elani prve Narodne vlade Slovenije s predsednikom Bori-aem Kidričem, podpredsednikom dr. Marjanom Breceljem in drugimi ministri. Zastopana je bila tudi naša vojska, sovjetska in češkoslovaška vojna misija ter zastopnice sovjetskih žena. Po odigrani himni je bilo na predlog sekretarke Glavnega odbora SPZZ tov. "Mare Ru-pena-Osolnikove izvoljeno častno predsedstvo kongresa. Izvoljeni so bili: vodja Jugoslavije maršal Tito, maršal Sovjetske zveze Stalin, predsednik angleške vlade Churchill, predsednik Združenih držav Amerike Truman, dalje Pejlovič Kata, zastopnica Centralnega odbora AFZ Jugoslavije in ves ta odbor, Izvršni odbor AFZ Slovenije, Centralni komite protifašistične ženske zveze, Centralni komite Kccmaitetioeie Partije Slovenije, Izvršni odbor SNOS-a, predsednik Narodne vW de Slovenije tov. Kidrič in vsi ostali elani federalne vlade. Takoj nato je bilo izvoljeno delovno! predsedstvo kongresa, sestavljeno iz 20 članic s tovarišico Vido Tomšičevo, ministrom za socialno politiko na čelu. Ko so članice delovnega predsedstva zasedle svoja mesta, je pozdravil kongres sekretar SNOSa tov. France Lubej. Pozdravil je naše zavedne žene in politične aktivistke, ki so v najtežjih časih o-pravljale politične in gospodarske naloge na osvobojenem in neosvo-bojenem ozemlju ter žene iz mučilnic, koncentracijskih taborišč. Poudaril je, da se žene zavedajo bodočih nalog, da poznajo težave, a tudi sladkosti dela. Dejal je, da se bodo naše žene znale boriti tudi proti našim sovražnikom, proti izdajalcem, proti vsem ostankom fašizma. Zene so burno odobravale njegova izvajanja in zahtevale izročitev vojnih zločincev. V imenu vojne misije Sovjetske zveze je nagovoril zborovplke major Zagorunkov, ki je v svojem go- grobišč ubitih primorskih talcev. Na njem je pritrjeno marmorno srce z napisom v italijanščini in voru poudaril, da stojijo pred namislovenščini: «Ta zemlja je vaša, to-nove težke naloge, ki so naloge, variš Tjto, ker so naši sinovi krva- vseh žena svobodoljubnih narodov. Kot zastopnica sovjetskih Žena Je govorila tov. poročnik Evgenija Aljanko. Za enotne strokovne zve-ze je govoril tov. Vencelj Perko. Za centralni odbor antifašistične fronte žena Jugoslavije Neda Bo-žinoviceva, za glavni odbor AFZ Srbije Milica Prodanovicova, za Hr vatsko antifašistično fronto žcr.a Julijana Ciper, kot delegatinja Crne gore tov. Miro n a Saranovičeva, v imenu tržaških Italijank in pro-tifašistk Marina Bernetičeva, za avstrijske protifašistke Agd Fiilbp, za partizanke XVI. vojvodinske divizije Olga Stojičev*. za Jugoslovansko armado podpolkovnik tov. Kočevar in za glavni odbor Zveze slovenske mladine tov. Lado Jurančič. veli zanjo». II. kongres protifašistične ženske zveze Je daroval maršalu Titu dragoceno pozlačeno in z velikim rubinom okrašeno žaro v obliki zemeljske krogle, napolnjeno z zemljo iz grobov talcev, ubitih v Ljubljani. APZZ s Koroške je podarila svo- jim sestram iz Primorske krasen prapor, Izdelan lz bogate težke svile in okrašen s pozlačeno zvezdo z vdelanimi dragulji. Rudarske žene iz Idrije so darovale Narodni vladi Slovenije iz idrijskih klekanih čipk v beli, modri in rdeči barvi izdelano trobojnico z rdečo zvezdo. To je zastava, pod katero je narod pripravljen na vse borbe, ln vse žrtve za svoj blagor in blagor bodočih pokolenj. A to so samo drobci iz morja daril, med katerimi prednjačijo čudoviti .izdelki slovenskih narodnih vezenin v vseh oblikah in izdelkov domačih obrti, v katere Je vtkana globoka ljubezen in udanost slovenskih žena domovini in njenim predstavnikom: maršalu Titu in Narodni vladi Slovenije. Navodla za začasni kmetijski popis Potrebno je, da se začasni kmetijski popis hitro Izvede tako, da bo mogoče preiti člmpreje k izdelavi načrta za obnovo. *AWAVV«WWWA%WA V.WAV.WAV. Nato je predsednik Narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič v imenu Izvršnega odbora OF in vlade pozdravil kongres. S tem je bil slavnostni del kongresa končan. Zastopnice Koroške Tudi žene s Koroške so prihitele na IL kongres. Prišle, so po dolgi in naporni poti. Skrivati so se morale, da jih n* dobe nacisti in njihovi zaščitniki. Toda vseeno, prišle so. Nobena stvar jih več ne ovira. Kot predstavnice koroških žena, so prišle, da povedo vsem, da hoče Koroška edino v Jugoslavijo in da jih od te želje ne bo odvrrflla nobena stvar. V soboto, malo pred 11. uro, so jih pri remiai v Sliki sprejele zastopnice glavnega odbora SPZZ, pibnirčki, mladina, delegatke iz Srbije ter majka Mirona Saranovičeva, delegatka iz Crne gore. Na vsej dolgj poti do Ljubljane in po Ljubljani sami so Jih množice navdušeno pozdravljale, obsipavale z Oredbe tržaškega MOS-a Prijava zalog olj goriv in mazii Z ozirom na potrebo, da se spravita v sklad oskrba in razdelitev surovih mineralnih olj za predelavo kakor tudi goriv in mazil vsake vrste odreja Osvobodilni svet za Trst: Cl. 1. Vsa industrijska in trgovsko podjetja ter zasebniki, ki imajo zaloge surovih olj, goriv in mazil za kakršnokoli svrho, morajo naznaniti takoj, a najkasneje 11. t. m. te svoje zaloge Trgovinskemu uradu za petrolejske proizvode za Trst in okrožje, via S. Spiridione št. 7/II in jih staviti na razpolago temu uradu na račun Osvobodilnega sveta za Trst. Ta odredba na velja za vojaške komande. CL 2. Kdorkoli bi skrival surova mineralna olja, goriva in mazila in jih ne bi prijavil po predpisih čl. 1, bo kaznovan s zaplembo blaga in se bo z njim postopalo po zakonu. 01. 2. Kdoakoli bi skrival surova mineralna olja, goriva in mazila in jih ne bi prijavil po predpisih ol. 1, bo kaznovan s rožami in dajale trdno zagotovilo «P>embo blaga in se bo znjim ter odgovor »ne bo več dolgo» na napis, ki so ga nosile na transparentih: »Koroška še vedno trpi pod nacdzmom». Nad 400 tržaških protifašistk se je pripeljalo v soboto popoldan na gorenjski kolodvor. Pričakala jih je množica ljudi z vojaško godbo. Pozdravni nagovor je imela tov, Jožica Tomanova v imenu glavnega odbora SPZZ. V imenu Tržačank pa sta se ji zahvalili Luiza Crescia in Nela Sosičev*. Nato so se razvrstile v sprevod z vojaško godbo na čelu in odkorakale proti središču mesta. Nosile so nešteto slovenskih in italijanskih zastav z rdečimi zvezdami in transparente, n* katerih so bila v slovenskem in Italijanskem jeziku napisana gesla: »Skupaj smo se borili, skupaj bomo branili; »Živela enotnost slovenskih in italijanskih žena*, »Živel avtonomni Trst v federativni in demokratični Jugoslaviji!*. Prebivalstvo Ljubljane jih je povsod navdušeno pozdravljalo. Posebno so bili še navdušeni nad italijanskimi partizankami-garlbaldin-kami. Prisrčno prijateljstvo in sodelovanje je združilo Italijanske in slovenske protifašistke med seboj. Množice so jim navdušeno vzklikale: »Živelo bratstvo svobodoljubnih narodov!* Maršalu Titu za obnovo domovine Zene, ki so prihitele na zborovanje, so prinesle s seboj darove, ki so jih »brale po svojih krajih, ki so toliko trpeli v štirih letih vojne. Vse, kar jim je bilo dragega in kar so mogle napraviti s svojimi rokami v mislih na svojega ljubljenega maršala Tita, so prinesle s seboj kot viden znak povezanosti in predanosti. Protifašistke iz Tržaškega okrožja so izročile v kongresni pisarni SPZZ veliko srebrno vazo napol-njeno s skoraj Š00 kosi ženskega zlatega nakita in draguljev. To so dragoceni starinski kosi nakltja in lepotičja, ki so jih Tržačanke dedovale od svojih prednikov. Darovale' so jih za ohnovo razdejanih domov, kajti zavedajo se, da ni danes nobena žrtet prevelika. Na vazo so zapisale: «2ene Tržaškega okrožja poklanjajo maršalu Titu ea obnovo domovine*. Zena iz Tržiča so prinesle s seboj zavoj srebrnih predmetov, s posvetilom: »Tovarišu Titu slovenske In italijanske žene iz Tržiča za IL kongres*. S Slovenskega Krasa so prinesle žena na steklenem podstavku pritrjen kras ki kamen, ki je izklesan z postopalo po zakonu. Cl. 3. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Trst, 9. junija 1945. Predsednik odv. Pogassi Giuseppe, tajnik Stoka Franc. Urnik za trgovine Mestni osvobodilni svet odreja: Urnik za trgovine bo od 11. junija t. 1. dalje naslednji: a. ob delavnikih: 1. mlekarne, pekarne ln prodajalne kruha od 6,30 do 13., od 16. do 18; 2. trgovine Jestvin na drobno in na debelo ■*avawav.wawasw*avav.wvwawaw.v V spomin na Matteottija Svečana proslava muienllke smrti velikega protifašističnega borca V nedeljo zjutraj so sš Tržačani v gledališču Rosaettl oddolžili spominu junaškega protifašističnega borca italijanskega naroda Glaco-mo Matteottija, ki je pred 21 leti postal žrtev fašističnih rabljev. Množica Tržačanov, ki se je udeležila t# svečanosti je pokazala, koliko hvaležnosti ln spoštovanja čuti do onih, ki so padli za mir ln prijateljstvo med narodi. Tov. Stoka Je v imenu italijan-sko-skivenske protifašistična zveze govoril v spomin italijanskega mučenik* Matteottija In se ob tej priliki epomflll vseh, ki so dali svoja žlvljtnja za svodobo. Spomnil se Je bazoviških žrtev ln Pina Tomažiča, ki J« prvi v Trstu gojil italijanskoško vensko bratstvo, »pomnil sa J« borcev jugoslovanske armade, ki so umirali pred vrati Trsta, ln v njem samem. Dejal Je: Dela teh junakov ln mučenikov bomo nadaljevali, ne maščevanjem, temveč z obnovo, z vztrajnim delom bomo lahko n* vsakem koraku častili njihov spomin. Zastopnik italijanske socialistične stranke tov. Bottai je dejal: 21 let smo želeli, da bl^piogll počastiti spomin velikega padlega socia-bsta, ki se je celo svoje življenje boril in umrl zato, da bi italijanskemu narodu preprečil katastrofalni poraz, v katerega ga je pah- nil faiizem. Njegova protifašistična zavest, njegove voditeljske in organizatorske ter bogate duševne »po sobnostl so povzročale fašistom strah. Zato je padel tako, kakor so pod fašizmom padali vsi, ki so želeli mir in bratstvo med narodi. Varali so se tedaj fažisti ln se varajo ši danes, če mislijo, da z uničenjem človežkih teles uničijo tudi ideale. Duh Matteottija Je živel vsa leta fašizma v onih, ki »o verovali v današnje velike dni in v zmago svobodoljubnih narodov. Njegov duh živi danes v onih, ki tudi v Italiji ustvarjajo narodu boljše in regnlčno svobodno življenje.* Po gledališču se Je razlezlo živahno ploskanje. Mnogi med udeleženca niso več zdržali ogorčenja nad tem, kar se je godilo pred tolikimi leti. Zahtevali so: »Proč z monarhističnimi savojskimi krivci! Tudi kralj Je sokriv umora Matteottija!* Silno odobravanje na te besede ni hotflo poleči. Morda je bila za hip pretrgana globoka svečanost, toda v Trztu ni mogoče drugače, kar govori pravo tržaško ljudstvo, ki ne bo nikoli pozabilo krivic fašističnih ln imperialističnih zločincev. Tov. Bottai je ob zaključku pozval navzoče z besedami: »Raztopimo bron fašističnih spomenikov, dobro ga razkužimo ln zgradimo lz njega nove spomenike našim mučenikom.* vštevši drogerije, prodajalne mesnih izdelkov, sira, sadja in zelenjave, olja ln mila, žita, semen in krme itd. od 7. do 12., od 16. do 19.; 3. mesnice (v dnevih razprodaje) od 7,30 do 13., od 16. do 18.30; 4. prodajalne oglja in drv za kurjavo na drobno od 7,30 do 12., od 16. do 18,30; 5. slaščičarne in prodajalne biškotov od 8. do 13., od 16. do 19.; 6. trgovine na drobno razne opreme, oblek in raznega biaga (tudi papirnice in knjigarne), avto-moto-clklov in delov, električnega materiala, vode, plina, gradbenega materiala, železa, kovin, strojev itd. od 8. do 12., od 16. do 18.30; 7. Cvetličarne od 8. do 18.30i b. ob nedeljah in praznikih: 1. mlekarne, pekarne in prodajalne kruha od 7. ure do 12. ure; 2. slaščičarne ln prodajalne biškotov od 9. do 18., od 15. do 19.; 3. cvetličarne od 8. do 13.; 4. trgovine sadja in zelenjave od 8. do 12 ure. Papirnice se bodo v teku šolskega leta lahko odpirale pol ure pred začetkom pouka. V dneh, ko »o trgovine popoldne zaprte, se morajo vse zapreti ob 12. uri, razen onih, za katere je predvideno, da ostanejo odprte popoldne tudi v teh dneh. Tržaški narodni zaščiti je poverjena skrb za izvedbo tega odloka. V Trstu, 9. Junija 1945. Predsednik dr. G. Pogassi tajnik Stoka Franc Zaplemba Agencije Stefani Glede na to, da je agencija Stefani delovala v fašističnem smislu in sodelovala z nemškim okupatorjem ter povzročila na ta način prebivalstvu mesta moralno in materialno škodo, odreja Osvobodilni svet za Trst zaplembo imovine omenjene agencije v Trstu, via Mazzini št. 30 v korist mesta Trsta, v čigar last preidejo s tem dnem vse premičnine in nepremičnine, terjatve in pravice, in ki obenem prevzame vse obveznosti in dolgove te agencije napram tretjim osebam. Kdor misli, da more uveljaviti kakšne pravice napram agcnci.ji, mora tozadevne prijave predložiti ravnateljstvu predsedstva Osvobodilnega sveta za Trst v roku 60 (šestdesetih) dni od dneva priobčitve te odredbe. Pričujoča odredba stopi takoj v veljavo. Podpisala sta jo predsednik odv. Giuseppe Pogazzi in tajnik Budi Uršič. Za čimbolj sistematično delo, naj okrožni kmetijski poročevalci, odnosno inštruktorji, postavijo okrajne popisovalce, člane N.O.O. ali aktiviste O.F., ki pa morajo biti na vsak način strokovno in organizacijsko dovolj sposobni. Za čim hitrejši popis priporočamo, da se posamezni okraji razdelijo na več popisnih okolišev, tako da bo na vsakega prišlo največ deset vasi odnosno K.N.O.O. V to svrho naj o-krajni popisovalci postavijo okoliške popisovalce, na okrajni seji naj jim razdelijo popisne obrazce, raztolmačijo način dela in dajo točna navodila. Okoliški popisovalci sporazumno s krajevnimi oblastnv pa naj določijo krajevne popisovalce in naj prenesejo nanje vsa dobljena navodila. Za čim boljši izid popisa je potrebno vršiti stalno kontrolo. ,Krajevnl popisovalci naj vpišejo v posamezne razpredelke (rubrike) dejansko »tanje dne 10. junija, čeprav bi popis trajal dalje- Za vsako vas odnosno K.N.O.O. se morajo na koncu rubrike podatki sešteti. Krajevni popisovalci naj osebno prinesejo izpolnjene obrazce okoliškemu pop:sovalcu najkasneje do 17. t. m. Okoliški popisovalci so dolžni obrazce takoj pregledati, ugotoviti njihovo točnost in jih o-sebno prinesti na sedež okraja. Na okrajih se bodo podatki ponovno Nov okupatorski zločin odkrit v Mali dolini na OpCinan Skupina delavcev, ki je zaposlena z iskanjem mrličev, je 7 t m. odkrila v Mali dolini na Opčinah grob 18 že napol razpadlih trupel. Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja, ki je bila pozvana k preiskavi, je ugotovila, da so bile žrtve, pretepane s puškinimi kopiti, nato pa ustreljene i tilnik. Žrtve imajo roke zvezane na hrbtu z bodečo In telefonsko žico. So mladeniči, ki so vsi oblečeni v civilne obleke. Domnevajo, da so bili pred enim mesecem odpeljani iz zaporov. Ker so bili mučeni tudi z ognjem in nato pokriti z dračjem in smrekovimi vejami, trupel ni mogoče identificirati. I WWWVUWVWWIW pregledali in vnesli v nov obrazec, kjer bodo sešteti- Okrajne obrazce je sestaviti v treh izvodih najkasneje v petih dneh po izročitvi od strani okoliških popisovalcev. Od treh izvodov je treba poslati enega pristojnemu okrožju, enega ministrstvu za kmetijstvo v Ljubljani, tretjega pa obdržali v svojem okraju. V vseh okrajih, ki spadajo pod Primorsko Je treba napraviti še četrti izvod in ga poslati na P.N.O.O. Okraji morajo krajevne popise po uporabi vrniti K.N.O.O. Po vaseh, kjer zaradi nepremagljivih o-vir popisa ne bo mogoče izvršiti v določenem roku, naj se v poročllu-obrazcu navede vzrok, popis pa naj se izvede, čim bo mogoče. Krajevni popisovalci naj se poslu-žljo pri delu organizacij ZSM, SPZZ ln posameznih sposobnih kmetovalcev. Popis Je izvršiti povsod, kjer so kmetijski obrati. Za točno in pravočasno izvedbo popisa so odgovorni okrožni in okrajni popisovalci. IZ JUGOSLAV Poljedelski sveti Beograjska »Borba* poroča, da je ministrstvo poljedeljstva in gozdarstva sprožilo obnovo, organizirano in s sodelovamjem širokih narodnih slojev. Osnovani so bili poljedelski sveti po občinah, okrajih in pokrajinah, ki se na njihovih sestankih poleg strokovnih referentov udeležujejo diskusije tudi delegati iz vasi, ki zastopajo široke ljudske množice. Prvo zasedanje na Cetinju je postavilo narodu za najvažnejšo nalogo obdelanje in posetev vse plodne zemlje. Sklenjeno Je bilo, da se l-o pričelo načrtno delo v zvezi z mobilizacijo 'vprežne živine ter njeno preselitvijo v druge pokrajine. Vprašanje semen se je rešilo z ljudsko štednjo. Na ta način so se formirali semenski fondi na prostovoljni podlagi po vseh občinah. Iz fondov so podprli one, ki aa noben drug načlif niso mogli priti do semena. Nadalje poudari* »Borba*, da so bila po intervenciji države, vsa opuščena posestva v Crni gori obdelana v vzorna državna posestva, na katera Je bilo postavljeno strokovno osebje, ki Jih načrtno obdeluje. Na državnem posestvu Toplici v Baru, so bili ustvarjeni najnujneši pogoji za nižjo poljedelsko šolo, ki jo že jbiskuje 80 učencev. Vse državne poljedelske ustanove morajo izdelati organizacijski delovni načrt na svojih posestvih. Odgovorni voditelji poljedelske službe po okrajh in občinah so dolžni, da se okoristijo z državnimi narodnimi zemljišči ter urede na njih vzorna posestva, na katerih bi se lahko organizirale poljedelske strojne postaje, poljedelske šole in specialni praktični tečaji. Odlikovanje Bolgarov Sesianek voljenih sodnikov Voljeni sodniki bodo imeli v sredo, 13. junija 1945., ob 9 uri v veliki dvorani mestne palače v Trstu sestanek z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor referenta odseka za sodstvo, 2. pozdravi gostov, 3. poročilo predsednika Višjega narodnega sodišča za Primorje, o nalogah sodnika, 4. svečana zaobljuba sodnikov, 5. izročitev poverilnic sodnikom, 6. izvolitev predsednika narodnega sodišča za Trst, 7. poročilo predsednika narodnega sodišča za Tržaško okrožje o ustroju narodnih sodišč. — Referent odseka za sodstvo pri Osvobodilnem svetu za Trst. Poizvedbe MACCHINA VIII FERFOGLIA JOSIP je iz zap« Coroneo 3. 4. 1945. odšel nežna) kam. — Ferfoglia, Via Timavo 1 Tržič. MAJCEN Anton, železniški ura nik iz Trsta. 16. okt. 1943 m o bil! ran po partizanih na Slapu pril Luciji. Baje dodeljen delavske« bataljonu v Idriji. — Majcen & toni ja, Trst, Via Monte S. Ga!*4 le 25. MIHELIČ RAFAEL iz NasM 24 let. Bil v Brandenburgu, Luke« w*le, Berlin. — Mihelič Jožef, H« pelje, Kozina. KLEBCAR ANTON, roj. 27.1 1908. v Mali Pristavi. Odšel v p* tizane 4. 5. 1945. iz Sv. Petra1 Krasu. — Klebčar, Pristava 15. j LOGAR LEON, roj. 28. 3. 19tf Idriji. Prešel na Korziki k coskim partizanom. Baje padel bojih proti Nemcem. — Logar Srf ko, prosv. ref. pri Okr. izvršb odb. v Idriji. Interniranci, ki se vračajo V naslednjem objavljamo nadaljnji seznam naših internirancev, ki se trenutno se mude v Dachu ali pa se že vračajo domov. Dodič Marko, letnik 1911, Musales pri Poreču, Radin Ivan, 1919, Hu- Beograd, 10. Tanjug. — Predsed-ništvo AVNOJ-* je odlikovale general«, oficirje, podoficirje in vojake prve bolgarske armije. Odlikovani so bik za posebno hrabrost in požrtvovalnost v borbi proti skupnemu sovražniku, hitlerjevski Nemčiji, z redom partizanske zvezde prve, druge in tretje stopnje, z redom za zasluge prvega reda, z re- j dom za hrabrost ln meda rjo za hrabrost oficirji in vojaki bolgarske vojske. IZ SOVJETSKE Obnova rečne plovbe v SZ Pri uradu za tisk Osvobodilni Svet za Trst imenuje za načelnika Urada za Tisk, ustanovljenega z odredbo Osvobodilnega Sveta, z dne 31. maja 1945. tovariša Poletto Silvina, za pod načelnika -pa tovariša dr. Kukanja Angela. Odlok imenovanja stopi takoj v veljavo. Trst, 10. junija 1945. Predsednik odv. Giuseppe Pogassi, tajnik Štoka Franc. Razdeljevanje tobaka v Gorici Mestni odsek za prehrano objavlja: V torek, 12. t. m., se bo delila pri vseh prodajalcih tobaka samo na žigosane nakaznice na odrezek štev. 1 sledeča količina tobaka na osebo: 40 gr tobaka, 30 gr cigaret, 7 gr cigar, 1 zavoj papirčkov. Okrajni Izvrin4 odbor, Gorica Moskva, 10. Tass. — Komisar rečne plovbe Zosim Hahov je izjavil: Peipuškem jezeru: Samo v času ju-poškodovali 5 tisoč sovjetskih bro-dov. Posebno močno je trpel* trgovinska mornarica. Več kot tri tisoč brodov s približno poldrugim milijonom ton je bilo izločenih lz prometa. Hitlerjevcl so popolnoma u-nicill civilno rečno fronto v Dnje-provem, Donskem in Kubanskem bazenu, na Dvini, na Njemeau in Peipuškem Jezeru. Samo v času junaške obrambe Stalingrada je rečna plovba izgubila na Volgi 375 ladij s kapaciteto 600.000 ton. Ladjedelnice Sovjetske zveze so »e vrgle-z veliko energijo na popravilo škode. Po podatkih z dne 1. junija t. 1. so že obnovili 152 ladij. Kmalu bo 300 ladij, ki »o sedaj v popravilu, prepuščeno prometu. S posebnim uspehom se razvija obnova brodovja v Dnjeprskem bazenu, brodovja n* Dnjepru In Dvini, Donu in v Kubanu. V teh bazenih se Je v teku prve plovbene dobe v letu 1945 (april, maj) isvršll načrt blagovnega prevoaa v 110 do 115%. Potniški promet Je bil ohnovljon v vseh bazenih Sovjetske »veze. Posebno velika živahnost vlada sedaj Jevgenij Patrov: Vojaški V tem času so mu srasli lasje. Zdaj so ga pokopali. Truplo Je bilo tako trdo kot oreh. Nemci eo se uporno držali. Rabili smo pet dni, da »mo Jih od tam pragnalt. Na tem gozdnem robu s« jt odigrala borba. V sorazmerju ni bila manjša od proslavljene na. poleoneke bitke pri Nagrt. Vojna je nered. Tako je s« Lev Tolstoj »V vojni miru* smejal nemškim generalom, ko so razporejali v bitkah (Die erate Kolonne marschlert, die zwelte Kolonne marschlert). Tu je Tolstoj mislil nk topo nemško nerazumevanje rarave, vojne ali točnejše pove. dano, akidemsko površno računstvo s vojakl-lutkaml ln ravnodušnostjo ljudstva na sovražni strani. Vojna vada j« velika stvar. Toda ne zadostuje za zmago. Napoleona niso premagali pe W«iro ter niti Ful, ki »t* “lo dobro poznala vojaško vedo, temveč Ku-tuzov, ki Je poleg vojaške vede imel Se nekaj, najnevarnejša *-poznal Je življenje, poznal je rusko ljudstvo. Sedanji nemški ge- nerali, kakor tudi prejšnjio so-bili prepričani, da zadostuje, če use izračunaš in postaviš točne načrt« in sl vse podrediš vse v neomajni vojni red — ln nagla zmaga bo zagotovljen*. Zopet niso razumeli, da tam, kjer se strelja, ni in ne morebiti takšnega reda, kakor sl oni mislijo. Ko ao nastopili proti Moskvi, *o pisali v vsakem vojnem poročilu, da se ofenziva razvija po načrtu. Po vseh vaseh ln mestih eo obešali, streljali in ropali. To so delali točno po vestno izgotovljenem načrtu, ker so smatrali, da Je to uvajanje reda. Vse Je btlm že naprej izračunano do podrobnosti, pripeljali so celo nove uniform« za vojaško parado, ki bi,' se po načrtu morala izvršiti v) Moskvi. Tod* vse to s« je podrlo^ Zakaj? Kaj ni bil Brauchltsch so-j deč po njegovi akciji v Evropii odličen vojaški strokovnjak. Blllj #o tudi odlično tzvežbani vojaki^ nasproti prebivalcem so nastopili,' kot surovi tlačitelji, po načrtu bij moralo vsa umreti od strahot do konca vojne, da bi s« tako ne mogle postaviti zapreke nemškemu napredovanju. Toda vse to se je podrlo^ NI moglo biti drugače zato, ker hitlerlaem v svojem temelju nima ideje (ne morejo se smatrati Hitlerjevi blazni govori za ideje) in niti Hitler niti njegovi generali niso sposobni, da samostojno in zrelo mislijo. Sposobni so samo, da kot mau 1 ji vi, toda neumni učen. cl nenehno ponavljajo ln zopet ponavljajo vojaške čitanke. Tudi najbolj sodobna čitanka na svetu Jih ne bi naučila zmagati v tej vojni, kajti končna zmaga nad močnim nasprotnikom ni samo rezultat vojaških naporov. Ideja vojne mora imeti svoje socialno bistvo. Take ideje Nemci nimajo Ir. je tudi ne morejo imeti. Vzemimo na primer, da imajo new-yorški gangsterji na razpolago več orožja, kakor ga Ima newyorška policija. To še nc bi pomenilo, da gangster na tej osnovi prevzame oblast v Ne* Torku. Oni lahko ubijajo ln oropajo določeno število ljudi. Sčneka Je dejal (nekdaj so v Rimu živeli umni ljudje), da ni prikladnega vetra za žoln, ki ne ■v«, v katero pristanišče naj plove, i Vojna je nered, vojne ne more dobiti tisti, ki j« pričakoval, da bo v vojni našel red, pa se jasi, ker ga ni našel. Vojno dobi tisti, k' s« Je an*šel v čudnem vojnem kaosu ln se znašal v vojni logiki, razumel zakonitost kaosa ln ga podredil sebi. Sedaj, v marcu mesecu zopet vidim, kar sem zapazil v začetku zime. Sedaj vidim bolj jasno ln opredeljeno kot pa v novembru ln decembru: Obvladali smo vojni kaos. Podredili »mo ga sebi, sprejeli pravilno razumevanje, kaj Je ljudstvo tn vojska ln zato »mo razumeli vojno. V neki vaei poleg Juhnova eem vldol predsednika kolhoza, ki je v važni bitki takorekoč popolnoma potolkel Nemce. Ko so se Nemci približali njegovi vasi (to Je bilo v oktobru), Je orgnlzlral v gozdu r.eke vrste »podružnico* kolhoza. Bern so pripeljali vse rezerve žita, sena ln hrane. Izkopali so velike zemljanke za živino, skrili eo celo svinje in goveda. Sam predsednik Je živel v gozdni stražarnici, kakor so začasno namestili upravo kolhoza. Nemci v vasi niso našli niti drobtinice hrane nltj ene sla. mlee niti eni kokoši niso mogli zaviti vrat, ln tudi streljati niso mogl »kosi »vlnjeka uš««*. Pred- sednik je dočakal, da so Nemce pregnali in sedaj eo se vsi vrnili nazaj v kolhoz. Kolhoz živi danes popolnoma normalno življenje, kakor da Nemoev sploh ni bilo. Kaj se Je zgodilo? Vojskovali so se ilašim Ijudetvom. Ntmcl »o »e okoristili z enakimi pravili, kakor so »e Jih po navadi posluževali: Vpadli eo v vas, postrelili nekoliko ljudi, da bi s tem prestrašili ljudstvo, svoje odvratne zapovedi ln objave »o razobesili na vidnem mestu: Oddajlte to on to, tedaj ln tedaj, tam ln tam. Vedno so tako postopali in ravno tako postopanje jim je prinašalo zmage nad malimi in zlablml narodi Evrope. To J« bil eden Izmed paragrafov podle fašistične vojaške čitanke, in katere so se tako odlično učili, toda bitko so vendar Izgubili. Ko je predsednik že »prejel neenako borbo e glede na to, da nt Imel posebnih Izkušenj, niti ni poznal vojaške teorije, je opravljal vse delo po zdravem razumu. V najhujšem požaru, med grmenjem topov ln letalskimi napadi, med rušenjem ln sredi vojnih strahot je predsednik napravil pravilni korak: Reševal Je ljudem ln državi kolhozno lastnino. Znašel ■e je kaosu vojne In tako J% dobil bitko. /Dalja prihodnja) na liniji Moskva-Volga-Kama. Mnogoštevilni potniški in tovorni parniki neprestano krožijo med Moak-vo in Gorkijem. Potnikom so na razpolago na liniji Gorki udobni motorniki ln parniki »Mihall Ka-1 Union*, »Vorošilov* in drugi. Naj-' važnejše delo je sedaj obnova ladjedelnic, v katerih se bodo popravile še ostale ladje. Sovjetsko'bolgarski kulturni teaen Sofija, 10. Tass. V tem tednu bodo pod pokroviteljstvom bolgarsko-sovjetskega ljudstva številna predavanja in govori o sovjetski lile-ratuni, glasbi, znanosti, gledališču, tehniki in arhitekturi v Sofiji in drugih bolgarskih mestih. Pri svečani uradni otvoritvi sovjetskega kulturnega tedna Je imel častni predsednik sovjetsko-bolgarskcga društva ministrski predsednik Ge-orgijev govor, v katerem je dejal: »Zelo sem srečen, da Je bolgarsko-sovjetsko društvo, ki je zelo aktivno, sklenilo opraviti delo velikega pomena-sovjetski kulturni teden. To bo omogočilo mnogim Izmed nas, da »e natančneje poučimo o vsem življenju in kulturi v Sovjetski zvezi. Kakor vest«, nas veže z veliko slovansko državo ne samo trajna hvaležnost, ki jo čutimo do dežele, ki nas je dvakrat osvobodila, ne samo kulturna sododnost, ne samo geografski zakoni, ampak tudi mnogi duhovni in materialni faktorji, lei so ražnl za naše politične, ekonomske in kulturne interese. Vsakomur je Jasno, zakaj smo nastopili pot, ki omogoča konsolidacijo in povezanost slovanskih narodov. Na drugi sl rani je dosegla sovjetska znanost, kultura in tehnika v Sovjetski Rusiji resnično visoko stopnjo, naloga našega ln drugih narodov j«, da se učimo spoznavati čudovita ln veličastna dela sovjetskega genija ln sovjetskih delavcev. NI še dolgo tega, kar so nekateri krogi trosili v »vet najbolj potvorjen« informacij« o ilvljenju v Z8SR. Junaški čini Rdeče armade so pokopali takšne legende in zlobno propagando. Ti junaški čini ao bili mogoči samo, ker s« je Junaštvo Junakov naslanjalo na popolnoma organizirano zaledje ln na silno gospodarstvo, urejeno po znanstvenih načelih To junaštvo J« b'lo mogoč« zaradi navdušenja zavednih in di-•clpilodraalh ljudskih množic v HZ. duje pri Buzetu, Radolovič Gregor, 1907, Jadreski pri Pulju, Radoš Anton, 1905, Višnjan, Radolevič Rudolf, 1926, Lokve, Gorski Kotar, Radovčič Peter, 1922, Gehiči pri Poreču, Rakovič Anton, 1906, Labin, Rakovec Peter, 1926, Vrsar 56, Pulj, Rapotec Josip, 1902, Trst, floto »o Anton, 1926, Skujeri pri Pulju, Raamam Rudolf, 1908, Gradišče, Istra, Rebula Stanislav, 1922, Como, Rede Vinko, 1911, Lazi, Čabar, Benčič Pet‘.T, 1908, Pulj, Ribarič Gaje-tan, 1920, Višnjan 2, Rioiandelk Fe-liciano, 1898, Trst, Rvcctta Ivan, 1913, Pulj, Rjavec Joie, 1906, Ozeljan 20, Rimanič Ivan, 1906, Zminj 12, Ritosa Peter, 1904, Cerkelada, Viiinada, Rivarič Marjan, 1925, Višnjan, Robeia Viktor, 19X1, Reka, Rojnič Ivan, 1921, Bateli, Goleseva 1. Babanj, Rosetto Romeo, 1912, Ko-par, Rubila Viktor, 1922, Rtka, Ru-dan Joie, 1914, Rudani, Zminj, Rug-gero Ivan, 1913, Kanfanar 1, Rug-gero Peter, 1917, Kanfanar, Rukavina Slavko, 1925, Volarič, Sv. Juro;, Senj, Rt is tja Albin, 1914, Trst, Rus Boris, 1929, Reka, Ruiio Jakob, 1911, Labin j, Ruiio Simon, 1897. Rovinsko 148. Sojina Ivan, 1922, Katun 4, Istra, Sankovio Franjo, 1924, Podgrad, Novi grad, Reka, Sankovič Josip, 1926, Pilešici, Vodnjan, Santaleea Anton, 1913, Pazin, Sargi Ivom, 1913, Leprinčani pri Zminju, Sdrigotti Bruno, 1921, Ločnik, Gorica, Sedej Miha, 1899, Srednja Kanomlja, Sc-devčič Rudolf, 1909, Gorica, Sedmak Anton, 1920, Koritnica, Knežak, Sergo Noio, 1915, Pazin, SiIJan Mate, 1909, Marčana 255, Pulj, Simčič Anton, 1916, Dobrava, Slomberg, Simčič Drago, 1926, Reka Dobro-stol 13, Simčič Franc» 1899, Vedrijan, Gorica, Simčič Hilarij, 1925, Šmartno pri Kojskem 90, Simčič Ivan, 71, Reka, Simčič Benjamin, 1915, Vrtojba, SimUč Janez, 1897, Reka,Sintio Luigi, 1923, Cres, Sirk Alojz, 1925, Medana, Sirk Danilo, 1925, Medana, Sironic Benedikt, 1926, Pazin, Sirotnjak Ivttn, 1903, Lovrana, Skočir Ivan, 1926, Vrsno 36,Kobarid, Skoki Viktor, 1928, Trst, Slavko Ivan, 1925, Gornje 9, Dutovlje, Slaveo Anton, 1916, Knežak, Pivka, Slonko Ant>°n> 1S17' Feltre, Belluno, Smerdel Franc, St. Peter na Krasu, Solkanec, 1900, Lovrana, Soltez Aladar, 1906, Reka, S os.si Vilibald, 1913, Pulj, S o vdat Andrej, 1892, Suzid 35, Speconio Seoondo, 19X3, Pulvero, Širok Ivan, 1920, Sroklr 40, Kastav, Srsa Stje-pan, 1914, Železna gora, Stamcič Bruno, 1929, Trst, Skedenj, Stančič Joie, 1901, Trst, Skedenj, Stanič Marij, 1923, Boljun, Stanič Rudolf, 1905, Cepič, Stareo Stanislav, 1905, Trst, Stemberger Ivan, 1911, Vdnes, S!emberger Mario, 1922, Reka, Sfemberger Viktor, 1918, Pazin, St-pilo Lucijan, 1925, Sv. Nedelja, Labin, SDTančič Rupert, 1906, Bukovica pri Gorici, Stepančič Siltio, 1916, Belaj, Boljun, Steplo Dulam, 1920, Sv. Nedelja, Pszln, Storpin Roman, 1921, Pagubica, Pazin, Stopič Sdvtvrd, 1919, Podoum, Sušak, Stojan Kajo, 1895. Reka, Stranic Franc, 1908, Pazin, Strmolic Jo*. him, 1911, Pulj, Svnčic Drago, 192«, Reka. Snpičio Nikola, 1924, Sllba, Suia Anton, 1915, Trst, Suinjevic Milan, 18D3, Sušak, Svak Jano, 1919, Padina, Sahgo Albert, 1921, Sv. Peter na Krasu,’ Šajn Franc, “1914, Knežak. Savron BUvo, 192«, Trst. ROLIH JANKO, roj. 1. 1923. D razpada Italije v 29. regimentu fanterije, 228. »Compagnia speci' lavoratori, Aereoporto 602, P. \ 3690». — Marija Rolih, Zarečje 5 Okraj Ilirska Bistrica. PAULINA MARIJA, odpelji* 13. 11. 1944 iz Coronea v Nemil - Paulina Olga, Nabrežina ali Čepar, Trst, Via Udine 61. BERCE ANTON, star 68 let, Gropade. Interniran 8. 12. 1944 Nemčiji. — Berce, Gropada 2, P Trstu. VRSE EDVARD, od meseca fc* v nemškem ujetništvu pod 126349 M. Stammlager VIII. A Vrše, Gropada 70, pri Trstu. OKSETIC JOSIP, iz Kostanj* ee, stanujoi v Dev. Mar. v Po' pri Ljubljani, železničar, v DasW pod 13. b. Gef. 5 59831 Block 1* — Legiša Marta, Donadoni 24, p Trst. BUBNIČ ANTON, Intendant div. 7. korpusa. — Bubnič, Povt*1 10. Istra. -4- EREMEC ROMAN, s Slap* | Idriji, odšel v partizane 21. 9. v Gradnikovo brig. Bil v bort* pri Gorici. Zadnje vesti s TolD^ sklh Raven iz 1. 1943. — Bremec 0 čilija, Slap ob Idriji, št. 27. Sv. ^ clja ob Soči. SUBAN FRANC, roj. 5. 12. 10 v Gorjanskem. Kot italijanski jak odpeljan 21. 6. 1942 na rU*' fronto. Pogrešan od 14. 12. 1942C 8uhan Ivanka, Okr. odbor SP? sa Komen. korrt^ LEBAN ANDREJ in L! JANKO sta bila baje v Prekoi »kih brigadah. — Leban, Zadimi Žabče 27 pri Tolminu. ZAJC ANGELCA iz Otaleža ., Cerknem. 24. 12. 44 odpeljana • Nemcev v tržaške zaJWre, od .verjetno v Nemčijo. — Zajc, Ota1 37, Oerkno, Gorica. STOK ALOJZ je bil 9. maja ^ v taborišču Mathausenu. — Sl-’ Rozina, Marezige-Burje 43, Kop4 GRIZANTC JOSIP (Stanisl* 18. div. 10. brig. 2. bat se pogl*: od 2. sept. 1944. — Upravi »PrinU skega dnevnika* ah Grivanič, 6* žon 103. BRI8C.EK SLAVKO, »Ruso* tendant v Tržaški brig. Do maf^ v bolnici v Cerknem ali Kob-u‘01 Nato odšžl v Slovensko brig. Brišček Urška, Barkovije 13, uprava Ust*. J, Članic« SKOJa od Sv. Križa | Izražajo svoje najglobje sožalje družini Tenze ob izgubi dragega moža in očeta Tenze Josipa Predsednika odbora OF v Sv. Križu, umrlega v Buchenwaldu 13. 3.1945. BABIC FLORIJAN, 10. brig-bat. 3. četa, 18. div. — Osendo G' do, Trst, Via Plccardi 21. ^ RUDEZ VIKTOR, roj. 1928-, partizanih od 10. 1. 1945, v 2. N1 Kosovelov« brig. — Rudež Marij Kobjeglava 15 na Krasu ali Rud*1 Tret, Via Ugo Foscolo 4, II. METLIKA SONJA Je bila 2. ^ odpeljana iz thžaškcga zapor* Nemčijo. — Metlika Antonija, & sek I. __________________________________ DEKLEVA IVAN, star 38 let 10 1944 poslan v Coroneo, 10. , v Nemčijo. — Dekleva Emilija, V* si* 76. Sv. Peter na Krasu. MALI OGLAS Službo dobi SKLADIŠČNIKA, izučenega lszninski stroki, sposobne znanjem slovenščine ln it* ščlne. Iščemo. Ponudbe n*i vo »Primorskega dnevnika »Zmožen želeantnar*. KORESPONPENTKO slov in italijansko, zelo sposob ventuelno z znanjem knjl| st ve., Iščemo. Ponudbe na t »Primorskega dnevnika* »Dobra koreapondentka*. DELAVCA za njivo iščemo. S''-Magdalena 395, Trst. VAJENKO In poldelavko Išče ^ »ka krojačnica Vasta, Foee 16/1, Trst, d VOZ v dobrem stanju, prosim civilno ali vojaško 0 ^ naj Javi Babudru Rudolf. “ rija 12 - Istra. y Od Bol junca do Z* volj bil v soboto listinleo z rasni*"4 ^ kumenti na ime Karlo Fet S. Antonio Mocco, 8. N*J ' y prosim, naj vrne na naslov a vsem, ki ste ga v tako častnem številu spremili do prezgodnjega groba, darovalcem cvetja, pevkam in duhovščini. Žalujoča družina Caharija Nabrežina, 9. 6. 1945. Službo Uf« MLAD TRGOVSKI POMOrNtfj Vflrrlran V 5pCC*t*l J «Kl t-. znanjem rtov- ln ltalJ' lS<'e alui Naslov v upravi. ratuO APARATE pridem popi* jjat n* dom- FsJlsca, tel. f31i0*