42. štev.
V Ljubljani, v četrtek 14. aprila 1881.
Letnik IX.
Inaeratl ac h p roj < unijo in velja ristopna vrsta
i kf., o* ae tiska ¡krat, ' o	a
- - !) n m p - l|
n i> ii n ^ i,
Pri večkratnem tiskanji »• <n> » primerno ntnanjšn.
Rokopisi
ae ue vračajo, nefrankovana pisma s*.- ne sprejemajo.
N roonino prejemu opravniStvo (auninistracija) in ekscedieiia n« Dunajski ceRti št. 16 v Mciliin-tovi hiši, II. uudstropji.
Politim list zn slovenski aarofl.
Po pošti prejeman vella :
Za ceio ieto	. . 10 (ji. — kt
ta poileta	. . o ., — ,,
ta četrt let«	. . 2 50 „
V aoministraciil veljs:
Za eeio ieto . , S sri. 40 kr «a pol ¡et»	4 20 „
za četrt ieta	2 ., !0 ,.
V Ljubljani :ia «oni pošiljati _ velja 60 kr. več na leto. V	Vredništvo je Rečne ulice s
št. 6.
Izhaja po trikrat na teden in ^ »ioer v torek, četrtek in snnoto.
Francozi v Afriki.
če je ktera reč v stanu , odvrniti občno zanimanje od ruskih homatij, gotovo ie to najnovejša ekspedicija Fruncozov v severno Afriko, obrnjena proti deželici Tuuis. Kot vzrok francoskega vtikanja se imenuje nspad nekega divjega roda tuniškega na neko Iran-co ko vojaško četo. Ali in koliko je na te m resnice, tukaj ne pride v poštev, gotovo je, da je francoska vlada že davno , kakor tu ii laška, obračala svoje oči na to deželo, da bi pri razpadu turške države tudi dobila svoj delež.
Deželica lunis, ki je vsaj po imenu in po veri podložna turškemu sultanu kot kalifu mohamedanskemu, obsega 118.400 štirjašk.h kilometrov in šteje 2,100.000 prebivalcev, ki so večinom mohamedanske vere, le 45 000 jih je judov, 25.500 pa katoliških kristjanov. Glavno mesto Tun s šteje 125 000 prebivalcev. D:ugo nekaj važnejše mesto je Keroan s 15.000 prebivalci. Dovaža se na leto za 7 milijonov, izvaža pa za 10 milijonov gld. blaga. Deželica prideluje precej žita, olja, dat.elnov, medu, voska in prireja tudi dovolj domačo živine. Iz notranje Afrike prinašajo karavane razno blago, kakor slonovo kost, štrusovo perje, zlati piah, gumi itd. Kupčija v luki glavnega mesta Tunisa je precej živahna. Imajo tudi že malo železnico, ki veže deželo z Algiersko mejo. Potem imajo kak h 300 lastnih bark za kupčijo. Kar se tiče vojaške moč , računa se. da ma Bej ali poglavar tuniški 20 000 mož redne vojske, potem pa še lahko kak h 30 000 iz vanrednih deželnih brambovcev spravi na nog-'.
.i..«*—, , ..,,.,;,,,.>
Dežela, kakoršna je zdaj, ni ravno tol ke vrednost,', vendar bi se dalo veliko iz nje narediti, posebno ako jo dobe Francozi v roke. Francozi imajo že sosedni Algier, ki šteje b 1 i?o 3 milijone ljudi, ako bi dobili še Tunis, imeli bodo že 5 milijonov podložn h v Afriki. Francozi so marljivi in podvzetni ljudje, 'nj h veliki načrt je ta, da hočejo kultivirati celo severno Afriko, napeljati morje v saharsko puičavo, da bo zeleneti in cveteti začela, nadalje hočejo v Afriki zidati velikanske železnice , ki bodo posamezne zelene otoke med neizmerno puščavo zvezali z železnicami, namesto da bi se muč Ii s karavanami, itd.
Ako bi se nam dalo na i/branje, komu hočemo Tunis privoščiti, ali Lahom ah Francozom, se bomo vselej za poslednje edločili, iu to iz več uzrokov, največ iz tega, ker Lahi nemajo ne kapitala ne zmožnosti, kakor Francozi, da bi v Afriki res zamogli kaj boljšega, večega, Evrope vrednega storiti in vstanoviti. Za brzdanje tako predrznih jezdecev in tolovajev, kaker so Arabci severne Afrike, treba je tako odločnega iu vojeviiega naroda, kakor to Francozi, kajti Lahi bi jih ne zmogli; za kulti viratiie tako obširnih puičiv, kakor so v Afriki, treba je pa ženijalnih načrtov, krepke podvzetuosti in mnogo denarja, in to vse se nahaja v ob ltii meri pri Francozih, med tem ko Lahom vsega tega primanjkuje.
Tudi v duševnem in nravstvenem oziru še zmirom Fraucozom več zaupamo, nego Lahom. Od nekdaj je veljala francoska dežela kot najbolj katolišku; in čeravno je zdaj proti-katoliška stranka prevladala na Francoskim,
vendar sver, ve, da gorečnost francoskih katolikov ni nič odjenjala, in da se bo morda že v kratkem pokazala v svojem svitu, ko se bo otresla sedanje judovsko-prostozidarske vlade. Tačas postala bo Francija zopet prvi steber katoličanstva, in ona bo tudi pred Italijo veliko bolj zmožna, širiti krščansko omiko med črnimi in zarujavelimi narodi afrikanskimi.
Zdai, ko je puhla moč mahomedanstva sama v sebi razpadla, bila bi pač graje vredna znmnda, ko bi se ne porabila prilika, ko osoda Evropi tako rekoč ponuja dedščino turško v severni Afriki. Vsak prijatelj krščanske omike mora želeti, da se kraljestvo laži-preroka Mohameda razdere, in da na njegovo mesto stopi nauk Kristusov. Dosti sramotno je za evropske vlade, da so turško nasilje toliko časa mirno gledale v deželah izhodnih , koder je naš Izveličar hodil , koder so evangelij ozna-ujevali aposteljni in prvi učenci, kjer so bile prve škofivske stolice. Ne zadosti, da je barbarski Turek poteptal cvetoče občine krščanske v mali Aziji in v grškem carstvu, pograbili so mohamedauski Arabci še celo severno Afriko za svojega preroka. Zdaj pa je mohame-danstvo opešalo, Turčija se drobi z dovoljenjem evropskih sil, naj se toraj podvržejo in raz-dele še mohamedanske države v severni Afriki. Deželo Algier so Francozi že prej vzeli, zdaj naj vzamejo še Tunis, Lahi Tripolis, Španjci Maroko, Angleži pa Egipt! Čaka jih tam dvojno kulturno delo, namreč materijalno in duševno; pod prvim razumemo kulturo zemljišča, pod drugim pa krščansko omiko in vedo. Mohame-danstvo, ki se je op ralo povsodi le na meč,
Okrožnica o prvih slovanskih pro-svetiteljih.
(Dalje.)
Tako pripravljena napotita se bruta na odločeno jima mesto. Ustav.ta se za n kaj časa med Bolgari na dvoru bolgurskega kneza Borisa, kterega sicer nista spreobrnila iu krstila, kakor trdijo nekteri stari spominki, pač pa sta njegov preporod pripravila, narod bolgarski pa okrepila v sveti včri. Iz tega kraja vodi ja pot med samimi Slovani notri do gornje Moravske, kar jim je dalo priliko, natančneje seznaniti se z njih težnjami in običaji, povsod sejati seme besede božje ter spoznati posebno one S'ovane, kterim sta hotela še posebej posvetiti življenje. Srečno dospeta do določenega kraja okoli leta 8C4. Sprejme ji na Velehradu knez Rastic in ljudstvo z nepopisno radostjo in navdušenostjo. Kaj je pač bilo povod veselju in radosti? Povod bil je ta ; ker je bilo znano ime in slava apostolov vže tedaj po vsem svetu slovanskem; nadjalo se je ljudstvo od njih utehe, poduka iu pomoči ; ker bo čuli, da sta soboj prinesla slovanska pismena in sveto evangelije; ker so zvedeli, da poslanca ue govorila v jeziku tujem in ne-
znanem, marveč v domačem, ki sega do duše in srca; posebno pa zato, ker so čuli knez iu ljudstvo, da nosita sejboj ostanke sv. Klementa, sluteči, da označujejo ti sv. ostanki glavni namen njunega delovanja med Slovani. Od leta 8G4 do jeseni leta 8C7, do svojega odhoda v Rim, delovala sta na Moravskem b takim sadom in načinom, da Be smeta imenovati vzor vsakemu duhovniku, ki hoče zaslužiti ime duhovnika apostolskega in postala vir vsake sreče in vsakega napredka. — Poglavitna skrb na Moravskem bila je bratoma, da vzgojita domače duhovne Slovanom, ki bi bili spojeni zljudstvom z natornimi in nadnatornimi vezmi, ki bi bili pripravljeni v sili in nevarnosti tudi kri svojo preliti za blagor rojakov po vzgledu svetih apostolov. To sveto načelo potrdil je Jezus sam, ker je apostolom, ki naj so razširjevali njegovo ime, poklonil dar jezikov. Brez tega načela v življenji in cerkvi ni pri nobenem narodu mogoč pravi in stalni napredek v veri in krepost; krščanski. Ta sveta resnica kaže so nam posebno v naših krajih; kajti če pogledamo na bližnji jug in se vprašamo: zakaj se je vera krščanska tako dobro ohranila v Bosni in Hercegovini? in zakaj je ondi na jedni in drugi strani hirala? tu ne moremo
dvomiti, da sti je vera krščanska v Bosni in Hercegovini vzdržala in razširjevaia vsled truda in zaslug domačih duhovuov, iu da je na drugih hirala vsled pomanjkanja duhovnov domač,h. — Ali bratje moji duhovniki bosenski! dobro vem, da vi ne iščete ljudske hvale, ali ker ljudje, ki vas ne poznajo, tako in jednako o vas govore, dovolite, da tudi jaz rečem svojo o vas, ki vas poznam od mladih nog, ki sem pred blizo tridesetimi leti vašega slavnega biskupa Marjana posvetil, ki Bem pet in dvajset let grel vašo duhovno mladino na svojem srci. Vem bratje, da nosimo vsi na sebi znamenje onega izvira, iz kterega smo in od onih okolnoBti, v kterih živimo. Kedor tega ne ve ceniti, on naj molči, ker njemu osoda nikoli ne more biti pravična. Spoznam in obžalujem skupaj z vami vse uapake in pomanjkljivosti naše in kličem k Bogu, naj jih popravi, naj nas same kara in kaznjuje, a vsako nesrečo od ljudstva našega blagovoljno odstrani; toda vem to, da so bili med vami vedno tudi do najnovejših časov duhovni, ki so za sveto vero in narod svoj žrtovali vse svoje moči ter prelili svojo kri. Da, ela, vi živite v tihoti in samoti, zato svet o tem ni-č'sar ne ve; a nadejam se, da toliko bolj to
Bpremenilo je povsodi cvetoče livade v puščave. Za časov stare Kartage bila je severna Afrika vrtu podobna, Egipt pa je bil že v starodavnih časih rodoviten in sloveč. Fanatični moba-medanci so vse poinendrali in uničili. V verskem oziru pač nemarno dosti upanja, da bi se hotela liberalna Evropa potruditi, da bi pridobila mohamedance v Afriki za krščansko vero, vendar pa se nadejamo vsaj na Francoskem povoljuega prevrata na koriet katol čan-stvu, in potem bo ravno Francija v prvi vrsti poklicana, podpirati v Afriki delo katoliških misijonarjev.
Radovedni smemo biti, kako se bodo obnašale druge evropske vlasti nasproti francoski ekspediciji proti Tunisu. O Lahih se sicer ve, da tega ne vidijo radi, pa Lahov se Francozi nič ne boje. Vse je odvisuo od dobre volje Bismarkove. Njemu je lahko mogoče, Francoze spraviti v zadrege; poroča se pa, da Be Nemčija ne bo upirala, ko bi si Francozi prav Tunis podjarmili. Radi verjamemo, da bi Bismark Francozom privošil Tunis, ako bi mu le obljubili, da Alzas'je in Lorene ne bodo nikdar več tirjali nazaj. Ali mu je morda francoska vlada kaj tacega obljubila? Nič se ne vi; gotovo je, da bi se francoska vlada ne lotila tacega podvzetja , ako bi se v hrbtu ne vedela varne. Francoska vlada ni tako luhko-mišljena, da bi v Afriki pričela vojsko, s tem pa se na nemški meji v nevarnost spravila; toraj smemo misliti, da je Bismark s iran-cosko ekspedicijo zadovoljen.
Zdaj nastane le še vprašauje : Ako že vsaka velesila iz turške zapuščine nekaj dobi, kaj bo pa dobila Nemčija, ki se smatra vendar za vladarico cele Evrope? Ali si je mogoče misliti, da bi bila pruska vlada toliko nese-bičua, da bi sama hotela ostati brez vsacega deleža ? — To je vprašanje, na ktero ne vemo odgovora, in ravno zato nas toliko bolj vzne-miruje.
Politični pregled.
V Ljubljani 13. aprila, Avstrijske deieie.
Na Dunaji je bil volilni sllotl v no-
trajnem mestu, kjer se ima voliti nov poslanec
namesto umrlega Brestelna. Sprejeta je bila kandidatura dr. Weitlofa. Ta človek je ustanovil glasoviti nemški „scbulverein", zato mu hočejo hvaležni biti in ga za poslanca voliti. Fanatičen, kakor je njegovo delovanje, bil je tudi njegov govor do volilcev. Vsaka tretja beseda je bila „deutsch"; državni zbor dobi enega neznosnega kričača več. Pri shodu je hotel govoriti tudi dr. Prohaska, ter je po-vdarjal spravo in enakopravnost vseh narodov, pa „omikani" Dunajčani bo kar tuliti začeli, tako da dr. Prohaska ni mo^el govoriti in je odstopil.
Govor in obnašanje ministra Konrada v gospo-ki zbornici se v vseh listih desnice več ali menj ojstro obsoja. Nasledek tega bo najbrž odstop ministrov. Bog daj, da bi prišel na njegovo mesto vsem narodom pravičen, pa tudi odločen in pogumen mož, kakoršen je Dunajevski, da bi se centralistov ne bal! Klubi desnice naj se zdaj zedinijo o takem možu, ki bo vsem ugajal, ter naj Taaffeju brez ovinkov povedo, kako stvari Btojé.
Liberalni listi so hoteli vedeti, da bo s Konradom vred odstopil tudi minister Pino. Da pa to ni res, vidi se največ iz tega, ker je Pino ravno še le svojo rodovino iz Linca na Dunaj poklical ter se stalno preselil.
O poroki cesarjeviča Rudolfa podeljena bode mnogim jetnikom amnestija, kakor pravi ,,Crh". Po naukazu obeh ministerstev pravosodnih sostaviti se imajo zapiski onih zaprtih, kteri se kažejo najbolj vredne pomiloščenja, ktero naj se da pa le takim, ki so polovico svoje kazni vže dostali.
Vitanje države.
Itusk«». General Ignatijev je imenovan za ministra državnih dobrin ali posestev, general Če maje v pa je neki odmenjeu za guvernerja orenburškega. Prvi je strašilo Nemcem in Madjarom. Njihovi listi vže zabavljajo, češ, ljudje prihajajo na dan, o kterih se je mislilo, da so na veke pokopani. Dosedauja poročila o reformah novega carja tem listom niso radostna.
Vrancozi pošiljajo vojake v Afriko, ter več ne tajé, da hočejo vsaj vrhovno oblast nadTunisom, če ne popolnega goapodstva.
Nemčija jim bojda tega ne brani. Drugi pa zopet mislijo, da hoče Bismark Francoze v past zvabiti, in jih potem prijeti , kedar bodo največ opraviti imeli v Afriki. Nekteri francoski listi dajejo vladi pogum , naj le krepko poseže v Afriko , drugi jo zopet svaró pred tem korakom. Zdaj bi bilo pač prepozno od-jenjati!
Zanimanje sveta je še vedno obrnjeno na francosko ekspedicijo v Tunis. VladarTu-nisa je Francozom delo še veliko olajšal, izviš ti svoj namen in podvreči si deželo, ker je v svoji nepremišljenosti tako energično protestiral zoper vtikaoje Francozov v zadeve njegove dežele. Francoska vlada je namreč prej izrekla, da se neče vojskovati i vladarjem Tuuisa, ampak s tistimi roparji v njegovi deželi, ki bo francoske vojake napadli. Ako bi bil Bey moder mož , rekel bi bil: „To je prav; jaz bom sam pomagal, da se ti roparji ukroté in kaznujejo." V tem slučaji imeli bi Francozi vezane roke in bili bi pred svetom vero-lomniki, ako bi se dotaknili vladarja tune-škega, ki jim je hotel celó pomagati pri kaznovanji roparjev. Bey tuniški pa ni tako ravnal, ampak odločno prepovedal Francozom, prestopiti meje njegove dežele. S tem se je izročil francoskemu nožu. Francoska vlada si bo najbrž za sedaj prisvojila vrhovno, nadzorno oblast v Tunisu, pozneje pa bo deželo popolnem anektirala. — Druge vlade do zdaj še molčd, samo Lahi kažejo očitno svojo zavist, in ne-voljo ; pa sami se Francozom ne bodo upali ustaviti. Odločitev te zadeve ima zopet Bismark v rokah!
Grška vlada je zdaj pri volji, pogoditi se mirnim potom in vzeti to, kar jej velevla.sti ponujajo. Zahtevala bo pa garancije, da se jej vsaj to brez ugovora in zavlačenja izroči. Da je toliko odjenjala, storila je grožnja diplomatov, da se nemajo Grki nobene pomoči nadejati , ako na svojo roko , proti volji Evrope, vojsko z8Čno.
Pravijo, da se hoče ]Vfenotti («nri-lialtli, sin Btarega rovarja, z laškimi prostovoljci Francozom nasproti postaviti v Tunisu. Če le med tem časom dež ne pojde!
V llcrlinu bo antisemiti raz-
ceni Bog in da bode blagoslovil ujivo uapojeno s krvjo toliko in tako svetih ter trudoljubivih delavcev; vem, da je bila vedno in je tudi še danes velika večina duhovnov, ktere odlikuje prava učenost in pobožnost, ki hvalevredno izvršujejo dolžnost svojo, ki marljivo in sado-nosno delujejo v vinogradu gospodovem in čast delajo v vsakem obziru imenu duhovskemu; vem, da v Bosni iu Hercegovini hvala Bogu rase dan za dnevom krščanstvo, in naj reko tujci, kar jim drago, vem, da se ljudstvo uaše odlikuje z dobrotljivostjo, pobožnostjo, čistostjo in delavnostjo in to bode pred Bogom in pred ljudmi duhovništvu bosenskemu najlepše opravičenje iu najčisteja hvala. Samo bratje dajte, da v najnovejšem času napnemo vse sile, da bodemo narodu svojemu oče in mati ter da ga osvobodimo onih nevarnosti, ki mu Bedaj prete. Veča nam je dolžnost dandanes, nego je bilo kedaj, prisiliti tudi one, ki se nam protivijo, da se vklonijo pred našim značajem iu delovanjem duhovniškim. Kar se tiče mladine bosenske, priporočimo jo zavetju svetih apostolov naših, ki sta nekdaj toliko delovala, da bi odgojila Slovanom narodno duhovuištvo v lastni domovini; priporočimo jo sv. Cirilu m Metodu, uaj se je usmili Bog, da jo ne tirajo po tuji zemlji „od nemiia do nedraga", temveč da dospejo do
zrelosti duhovniške v blagem zavetji svojih lastnih očetov in bratov domačih.
Siliti mladino, da se seli iz svojega doma, pomenja sejati v srcu njenem nevoljo, da se žanje zato prej ali kazneje mržuja. Ko do-raste mladina do popolne zrelosti, tedaj naj gre v imenu božjem po svetu kakor bučela po travnikih ter naj zajemlje iz tujih virov duševno blago na korist svojo in svojega naroda. S tem se v njej širi srce, ter budi spoštovanje in ljubezen do bolj izobraženih narodov.
To je bil dub, v kterem sta delovala apostola naša na Moravskem; zato sta ustauovljaln povsod narodne šole in sama podučevala v njih mladino; zato sta marljivo nadaljevala prevod sv. pisma in liturgičuih knjig, zato Be nista posluževala domačega jezika pri razlaganji svetega evangelija in besede božje, marveč tudi pri službi božji in prav b tem sta dosegla, da se je narod vdal iz vsega srca in iz vse svoje duše veri in kreposti krščanski. To uaj nam slovanskim duhovnikom iz delovanja apostolov služi vedno vzgled, da sta zahtevala z vsemi silami, naj se hrani med Slovani svetost in nerazruSljivost zakonske zveze kakor oko v glavi, ker to 'e slehernemu na rodu jediui vir pravemu življenju in napredku v družini in državi. V tem velevažuem vprašanji posluževala sta se apostola raji ojatrejih
zakonov zapadne cerkve, nego slabejih in bolj popustljivih navad v vzhodni cerkvi. — Ako pregleduje Človek sveto in sadonosno delovanje naših apostolov, mislil bi, da bi moralo biti slehernemu v veselje in radost; toda ljudje ostanejo vedno ljudje in tako se žalibog vplete tudi v najsvetejo stvar zloba in zavist ljudska. Prav to, kar bi moralo pridobiti hvalo in občno slavo, postane povod raznemu natolcevanju in sumničenju: da tujci s srpom svojim posezajo v tujo žetev in odvračajo ljudstvo od zakonitih njegovih vodij; da prezirajo svete jezike ter neki slab in barbark jezile uvajajo celo v cerkvene obrede, da se poslužujejo razuih novo-tarij, da še celo krivoverstva, da zapeljejo ljudstvo ter ga zapletejo v svoje mreže itd. Ah kolika sreča, ko bi ne bilo tudi dandanes jednac h natolcevanj, ko bi ne mogel marsikateri biskup potožiti tudi v tem obziru, ko bi ne bilo bolje in primerneje, prihraniti jed-nake pokore v srcu Jezusovem za sodnji dan, ko bode on razsvetlil vse tajne tmiue in svete srca, da dobi plačilo vsak po svojih delih in zaslugah, a to tem bolj, ker dobri Bog s tako borbo rad skuša ljudi, krepi ujih značaj, ceno nj h čednosti pov šuje ter odkriva tajne svoje namere.	(Dalje prih.)
kropili nek liberalen volilen shod s klicom: preč z judi I živi Bismark!
Domače novice.
V Ljubljani, 14. aprila.
(Nova cerkev v Ljubljani.) Danes imamo našim bralcem poročati veselo novico. Zidala se bo namreč nova cerkev v Ljubljani v spomin poroke cesarjeviča Rudolfa, ter ee bo posvetila presv. srcu Jezusovemu, kakoršne na Kranjskem še ni. Na čelu pod-vzetja stoji č. g. Kukovič. Tudi mil. g. knezo-škof se vrlo zanimajo za to , in bodo koj ko se vrnejo od svečanosti poroke iz Dunaja, posvetili vogelni kamen ; potem pa se bo takoj zidati pričelo, tako da bo cerkev morda še letos dovršena. Postavila pa se bo na prostor tik parnega mlina blizo živinskega sejma, ki bo prestavljen na Poljane, kedar Be tam dozida klavnica. Potrebni denar za to stavbo se bo nabral po prostovoljnih darovih. Stavbeni načrt je že izdelan.
(Preti. g. kanonik Matej MerSol) bil je v torek popoludne od mrtuda zadet in je včeraj o polu osmih na večer umrl. Tudi novomeški prošt Wilfan so nekaj oboleli.
(Seja mestnega zbora 12. aprila.) Za praznovauje poroke ceB&rjeviča Rudolfa je sklenil mestni zbor: 1) 21 strelov iz Grada, ko prestopi mejo avstrijsko; 2) razsvetljava mesta na predvečer poroke; 3) mesto se ovenča z zastavami na dan poroke, sv. 4) maša na dan poroke, ktere se udeleži mestni zbor; 5) trije revni zakonski pari, kteri so se letos združili, dobč darove po 50 gl. Razun te točke se je sklenilo, da se bo kopelj v Koleziji z malinom zopet za eno leto v najem dala; ustanova za enega kranjskega invalida z 31 gl. 50 kr. se je oddala Antonu Nachtigalu, kateri je bil I. 1849 v trebuh ranjen. Luteranski šoli se je podarilo 150 gl. (ali niso luterani sami dovolj bogati? — op. vredii.); za dovršene popravke v novi realki se je dovolilo 246 gl. 40 kr. V skrivni seji se je dovolila dvamesečtia pred plača stražniku Rusu.
(Nemški „scliulverein") je pričel svoje delovanje b tem, da učitelje podkupuje za nem-6ke namene, kar se potem pravi ,,remunerac ja za uspešni trud pri podučevanji nemškega jezika.'' Prvi, ki je vzel to darilo je bil, kakor „Novice' poročajo, učitelj Schott v Ilotiču; prejel je namreč 60 gld. iu sicer 30 za nakup nemških knjig, 30 pa za sebe, da se je zapisal sovražnikom našega naroda. Ta nemška ngitac ia bi ne bila mogoča, ko bi ne bili nekteri učitelji bolj „lačni nego značajni", kakor Be „Novice" dobro izražajo. Poverjeuik„schul-vereina" za Kranjsko je ljubljanski finančni uradnik F. Ipavvitz (beri: Ipavec). — Vspeh te nemškutarske agitacije menda ne bo tako velikausk, ker so ietos za podporo kranjskih nemškutarskih učiteljev odločili le 300 gld., toraj jih ne bodo mogli prav dosti „kupiti", če učiteljska zuačajuost ne bo v ceni prav nizko padla.
(Ljudsko ztenje.) V Kranji se je naštelo 2207 ljudi, in sicer 1992 Slovencev, 192 Nemcev, 9 Čehov in 4 Lahi. Škofja Loka pa ima 2293 prebivalcev, za 276 več, ko pred desetimi leti. Slovencev je 2092, Nemcev 146, Lahov 46, Madjarov 6. Neumljivo je pri tako majhnem številu Nemcev, odkodi dobivajo nemški kandidati pri volitvah toliko glasov iz teh mest?
(PonoSno rogovilenje) št. Jakopske fare se nam prebivalci in hišni posestniki pritožujejo o škandalnem rujovenji, ki ga pijanci
uganjajo po noči okoli cerkve sv. Florijana in cerkve bv. Jakopa, da tem rogoviležem ni zadosti svet noben praznik, noben post, in da ravno o takih dneh še bolj razsajajo in vpijejo celo noč do juternega svita, tako da mirni meščani še Bpati ne morejo. Mi zamoremo te razvade pač grajati, posebno ako se gode v tem svetem postnem času, in o velikih praznikih; — pomagati in to zabraniti pa bi zamogel le mestni magistrat, ako bi ulice po noči bolj strogo nadzorovati pustil. Kako je to, da magistrat tako ojstro nadzoruje druge malenkosti, kakor so stranišča itd. ter hišnikom kazni naklada, za take ponočne rogovileže, ki praznike skrunijo in ljudem spanje kradejo, pa nema nobene kazni? Ako bi kdo mislil, da je ta naša pritožba izmišljena, postrežemo lahko z imeni dotičnih hišnikov, ki Be pritožujejo.
Razne reči.
—	Duhovne vaje. Po mnogoterih škofijah imajo zdaj v postu v stolnicah za duhovščino posebej duhovne vaje, iu veliki četrtek Bkupno sv. obhaiilo na pr. v Pragi, v Zagrebu, kjer jih letos vodi preč. g. Gugler v zakristiji sicer podrte prestolne cerkve, kar je gotovo j ako pristojno ¡u koristno. Take vaje imajo Bim ter tje tudi za neduhovne, moške in ženske, namesto daljših postnih pridig, in sklepajo se z velikouočuim sv. obhajilom.
—	Hrvatski Dom, o kterem se je letos malo Blavnega čulo, je te dni po nalogu deželne vlade policija zatvorila. Pa bo bili res čudni ti hrvatski mladiči, kterim je slika Stros majerjeva ali Bleiweisova v sobani presedala, češ, da nista prava Blovanska rodoljuba! Sicer se razodeva iz Zagreba želja, naj bi v glasilo jugoslovenske akademije se kuj več pisalo o Slovencih. To bi bilo prav in potrebno Pomagajo naj v ta namen rojaki naši profesorji po Hrvatskem. Slovenski Matici dohajajo časih spisi preučeni, ktere naj bi episovatelji morda bolje pošiljali akademiji. Pred vsim pa naj bi se Hrvatje sami nekoliko bolj brigali za brate Slovence, kterih domoljubno delovanje sploh preradi ponosno prezirajo. Do polu pota pač gotovo prihajajo Slovenci naproti sosedom , in to — zadostuje, in kaj več se zahtevuti ne more.
—	Spomenik caru osvoboditelju hočejo postaviti hvaležni Bolgari v Zofiji. Posebno društvo „Slavjanska beseda" se zanima in hoče nabirati darove v ta namen tudi pri avstrijskih Slovanih, ker so Bolgari še revni saj so se še le pred kratkim osvobodili iz naj hujše sužnosti.
—	Politično društvo „Edinost" za Primorsko bode imelo na velikonočn pondeljek 18. t. m. ob 10. uri dopoludne v dvorani llossetti XXIV. občni zbor. Dnevni red: 1. Govor predsiduika. 2. Tajnikovo spo ročilo. 3. Blagajnikovo sporočilo. 4. Sporočilo državnega poslanca g. Nabergoja o zemljiščnem davku in sklepih državnega zbora. 5. Posve-tovauje v kandidatu za V. okraj. 6. Volitev odbora. Pri tej priliki se bode tudi med narod rasdelila spomenica do ministerstva. Za obilno udeležbo udov iu rodoljubov uljudno vab1
Odbor.
— Ljudsko š te nje. Dunajsko predmestje Leopoldstadt šteje 118.570 prebivalcev, med njimi 35.000 judov in 4287 Čehov (jih bo menda kaj več?) kot „brez vsake vere" se jih je vpisalo 219. Slovencev je tam 21.
—	Sodba zoper nihiliste, ki so krivi umora cesarjevega' se ravno kar vrši v Petrogradu. Državni pravdnik je govoril svdem
, cel h ur, ter razkril hudobnost nihilističnih
namenov. Zagovorniki zatožencev so le malo povedali. Bolj odločno bo se zatoženci sami zagovarjali, posebno Željabov in Perovska. Ko je Željubov rekel, da je le on pravi Rub, so poslušalci začeli sikati. Tudi Kibalčič se je dolgo zagovarjal. Perovska prosi, naj bi tudi njo obesili, čeravno je ženska. (Po ruskih postavah se ženske navadno ne obsodijo na smrt.) Sodba je zdaj, ko to pišemo že izrečena.
—	Iz Petrograda se namreč te-egrafira, da so vsi z a toženi ni h i listi
obsojeni k smrti na vislicah.
—	Od otoka Chiosa, kjer je bil tiko strašen potres, se nadalje poroča: Mrtvih je kakih 2000, ranjenih pa nad 10.000 ljudi. V mestu Kastri so Be vse hiše posule, ter dajejo grozen pogled vničenja.
—	Črni Peter vmrl.) V Parizu je vmrl princ Peter Bonaparte, nečak prvega Napoleona, imenovan „črni Peter". Od mlad b nog se je klatil po svetu, bil je v mnogih vojskah, se zapletal v razne skrivne zarote, posedal po ječah, zopet zadobil častne službe itd. Bil je hraber pa srdit človek. V Ameriki se je častno vojskoval, v Evropi je bolj pletel zarote. V Rimu je vstrelil žendarmerijBkega oficirja, ki ga je prišel aretirat; bil je na smrt obsojen, pa papež ga je pomilostil. Potem se je zopet klatil in rogovilil po svetu; povsod so ga preganjali, dokler Be mu ni odprla zopet Francozka, ko je Napoten III. vlado nastopil. Bil je voljen za poslanca, pozneje je šel za vojaškega poveljnika v Algier, pa j» kmalo vse popustil in šel v Pariz nazaj. Tam je vstrelil časnikarja Noira. Zavoljo Borodstva s cesarjem so ga zopet oprostili. Zdaj je smrt njegovemu nemirnemu življenju konec stori a.
—	Za poroko cesarjeviča Rudolfa se delajo na Dunaji velike priprave. Tudi iz drug h večih mest se poroča, da se bodo slovesnosti udeležile in tako cesarjeviču pokazale svoje simpatije.
—	Velika razstava pitane živine je bila zdaj videti na Duuaji. Medalje za najboljše živinorejce so se že razdelile.
—	Ljudsko štenje. V Galiciji je 432 mest in trgov, ki imajo nad 2000 prebivalcev, na Češkem 377, na Moravskem pa 161.
—	Ljudsko štenje na Češkem je pokazalo, da ima to kraljestvo 258 mest, ki štejo nad 2000 prebivalcev, od teh je 193 čeških in 65 nemških. Mest, ki imajo nad 10.000 prebivalcev, je 27 in sicer 13 čeških iu 14 nemških Največe češke mesta so: Praga (156.219 duš), Plzen (37.593), Smihov (24.941) Žžkov (21.295), Karolinško polje (15.141), Vinogradi (14.831), Kladno (14.188) Cbrudim (11.667), Kolin (11 632), Pribram (10.829). Največe nemške mesta pa so: Reichenberg (27.746), Eger (Heb, 16.582), Teplitz (Toplice, 14.838), Trautenau (11.023), Karlsbad (10.577), Saaz (10.136). Skoraj vago si drže Čehi in Nemci v slid;'čih mestih: Budejevice (11320 Č<h.)v, 11736 Nemcev, če je res), Litomer ce (Leitmeritz, 3.354 Čehov, 7180 Nemcev, če je res). 44 je mest, imajo med 5 iu 10 tisoč prebivalcev, iu sicer 30 čeških in 14 nemških.
—	Prebivalstvo P ulja. Mesto Puij ali Pola ima po novem Stenj i 25.359 prebivalcev, med njimi je 7695 vojakov. Tujcev (inostraucev) je v Pulji 4471, Avstrijaucev 20888. Med terai se jih je vpisalo za Lahe 11.504, za Hrvate 3974, za Nemce 3826, ta Slovence 1283, za Čehe 271, za Poljake 25 za Itumunca 2, zu Rusina 2, za Madjara l. Vsakemu je dano na prosto voljo, kaj si h' te o teh številkah misliti.
—	Za narod uo gledišče češko ja
cesar Franc Jožef vnovič podaril lepo svoto 10.000 gl. Dr. Rieger je v skupščini gledišne družbe preslavljal dobrodelnost našega vladarja, in njegovo dobrohotnost tudi za slovanske na rode. Ob enem je omenil, kar je že znano, da naš cesar ni čisto nemške krvi, ker so se Ilabsburžani ženili tudi s slovanskimi Jageloni, kralji poljskimi.
—	Povodenj je še zmirom na Ogerskem veliko, ter bo vnovič mnogo škode naredila. Mesto Segedin je zopet v nevarnosti. Ljudje beže. Delavci in vojaki popravljajo jezove, pa bati se je, da nesreče ne bodo zabranili. Votla še zmirom raste; nevarnost je povsod velika. Med našim slovenskim ljudstvom se širi neko prerokovanje, da se bo ogerski narod potopil. Mi smo včasih mislili, da je to le ponavljauje fraze, da se bodo Madjari potopili (duševno) v slovanskem morji. Vedno ponavljajoče se povodnji na Ogerskem in potopljanje celih mest pa nam skoraj uriva misel, da bi se zamoglo to prerokovanje v pravem pomenu besede uresn čiti, da bi se znala ogerska planjava zopet v veliko jezero spremeniti, kar je bila poprej.
—	Povodenj. Na Ogerskem imajo zopet povodenj. Tisa je stopila čez bregove in poplavila že 100.000 oralov njiv; pri Szentes je 40.000 oralov pod vodo. Štirje bataljoni pionirjev so iz češkega na potu, da pridejo na pomoč.
—	Ravnopravnost na Moravske m. Ker se nemško-liberalni listi lažejo, da se v novejšem času nemštvo na Moravskem zatira, navajamo sledeče resnične številke, ki to „zatiranje" primerno osvetlujejo: Na Moravskem je 1,500.000 Slovanov in imajo le 7 narodih srednjih šol; Nemcev je pa le 500.000, pa imajo 27 nemških srednjih šoli Čisto slovan skitn krajem se usilujejo nemške srednje šole Pa tudi v ljudskih šolah se še okoli 30.000 češk h otrok neprenehoma ponemčuje. Srditost Nemcomanov na Moravskem je velika in raste tem bolj, ker vidijo prihajati konec svojega gospodarenja. Nemški deželni odbor nastavlja take uradnike, ki niso češčine zmožni, znanje slovanskega jezika je že črna pika, ki vsakemu prosilcu škoduje. V deželni blaznici so nastavljeni sami nemški zdravniki, ki z bolniki niti govoriti ne morejo. „Furor teutonicus" moravskih iu šlezijanskih Nemcev se da le primerjati z onim koroških Nemcev. Tam so zdravniki v deželni bolnišnici nezmožni slovenščine. Ko je poslanec A. Ein-spieler enkrat to grajal, rekel je dr. Burger: „Saj tudi otroci in živina ne morejo z zdravnikom govoriti, pa jih je vendar treba in mogoče ozdraviti." Se ve da, „mogoče" je že, pa veliko težeje, mislimo, čemu pa bi sicer zdravniki izpraševali bolnike, če to nema nič v sebi ? Če je dr. Burger kot zdravnik tako bedaste izgovore iskal, kaj hočemo še le od drugih pričakovati?
—	Živinska razstava na Dunaj i se je dobro ponesla in so kmetje vso pitano živino prodali, kar so je prignali na ogled. Ce«ar sam si je ogledal razstavo in pohvalil nektere živinorejce, ki so imeli posebno lepo živino. Kmetje so se jokali od veselja, ko je cesar tako prijazno ž njimi govoril.
—	Kuga na Turškem. V Mesopota-miji, turški pokrajini, razenja Se vedno kuga, V meBtecu Nedschefu zboli vssk teden '224 ljudi, in od teh jih umrje 157. V čari umrje vsak dan 12 do 15 ljudi. V Abuš.ri je pomrlo že tri četrtinke ljud>. Turška vlada je okužene kraje z vojaki obstopila, da nobeden ne more ne ven, ne not.
Idujatelj in odgovorni urednik ilip ilp
Za veliki in velikonočni teden, za ude bratovščine „vednega češčenja", kakor tudi za otroke o prvem sv. obhajilu, je prav pripraven:
„Kruh nebeški"
ali bukvice za molenje iu češčenje p r e s v Reš Telesa stremi mašuimi in vBerni dru gimi navadnimi molitvami. Veljajo v zlatu 1 gld., vse v usnji 90 kr., na pol v usnji 70 kr.
Ker je knjižica res sama po sebi vsega priporoč la vredna, zlasti pa za zgoraj imenovane primerljeje in ker se zraven po namenu izdajatelja še tudi drugi dober uamen doseže, namreč podpora za dečko sirotišnico, se nadejamo obilno naročil.
Za velikonočne čase imamo tudi v zalogi: Schrnitt Anleitung zur Ertheilung des Erstcom-muuicauteu-lJuterrichtes. 6. Auttage 1.44 (ne, kakor pred po zmoti naznanjeno, po 1 lil. 6 kr.)
Sv. veliki teden in velika noč. V latinskem in slovenskem jeziku. Izdal g. A- Marušič 2 gl. Vsa naročila bode ročno izvrševala
Ratol. bukvama.
Pri spisovatelju Matiji Majarju v Celovcu, Kalvarienberg, se uobe siedece knjige: fi*ravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavjanski jezik pisanu v hervatsko-serbskom narečju, tako da književen Slovenec tako lahko razume, kakor bi knjiga bila spisana po slovenski. V Ljubljani 1848, v osmini, strani 130, velja 50 kr.
Sveta brata Ciril i iTBetoil
slavjanska apostola, tisučletni spomenik na leto 863. Na jeduej strani s latinskimi , na drugej s cirilskimi pismenkami, tiskana v narečju hrvatsko-serb-koui, književuomu Sloveucu jako iehko razumljivem. V Zlatuom Pragi, 1864 v 12tim, strani 176. Pameti godna knjižica tiskana pred 18 leti in razlaga slavno eneykl ko Njih Svetosti papeža Leona od 30. sept. 1880. Velja 50 kr.
Uzajeimii pravopis slavjan sSi5, to je slovnica ali mluvnica slavjanska. Obsega pet slovnic: cerkveno-slovensko, rusko, horvhtsko-serbiko. češko in poljsko. V lehko razumlj.vom horvatsko-srbskom jeziku. V Zlat-nom Pragi 18G5 v osmini, strani 136, velja 2 gld. (2)
Slavjan, časnik slovstven i uzajemen za Slavjane književne i prosvčtljene. Polo so-j stavkov s latinskim', polo s cirilskimi pismen-j kami, v jako razumliivom horvatsko-serbskom jez ku znnimivoga obsega. V Celovcu 1873, 1874 1875; v o.-niin', strani 160. Velja letn k po z niža ti ej ceni vsak zvezek mesto 3 gld., 2 gold.
Organist in cerkovnik
se išče za faro Javor. Pismeni oglasi do 1. maja. Pošta Sallocb a/d Siidbahn. (3)
Na prodaj
je SflOliekt. «lobrega, nepokvarjenega Dolenjca (veči del I. 1877) prav po nizki pa določeni ceni od 10 gld. do 17 gld. za 100 1 trov v grajščinski zidaDCi Rupertshofovi na Iiebiu srenjeCerovške blizo Novouiesta.
Za kupce je klet odprta 1. in .24. aprila, potem 1. in 8. maja tek. leta od poludne naprej.	(3)
CaHi, kontur čast!
Bil sem hudo bolan, ter bival v šent Paulu v severni Ameriki, kjer imam svojo posestvo iu kupčijo z raznim blagom. Cele dve leti sem se zdravil in obiskaval Bom najboljše zdravnike blizo in daleč toga dola sveta ; al moja bolezen jo bila, čo ne vedno hujša, gotovo pa ztniraj enaka. Ko mi ni nikakor odleglo, sklenem se podati v Kvropo iu tamkaj iskati pomoči in preljubega zdravlja. Veliko sem obiskal zdravnikov in zdravniških profesorjev, med temi tudi profesorja Ivusmaur a v Straoburgu in profusorja Tuhek-a na Dunaj i. Svetovali ao mi to iu tino ; večidel ao mo po kopelih te in one kronovine, kakor v Kurlsbad na Ooskem in v Pruskem Bad Clove, gonili. Vso kar so mi ukazali sem storil vestno in na tanko pu bolezen ni nič odlegla, lili sem vedno slabeji ; začel sem otekati, in mislil sem , da ni več za mo pomoči. Ko sem se že dve leti tudi v Kvropi brez vsegii vspeha zdravil, mi je moj prijatelj svetoval, naj so podam v Škocijan na Dolenskem, in naj se ta-mošnjemu zdravniku gospodu Paulu AVaraunu izročim. In reB v enih mescih sem zgubil oteklino; dobil sem slast do jedi in zdaj lahko rečem , da sem popolnoma zdrav , in da so moram zopet k svoji družini v Ameriko verniti, ker sc čutim prav krepkega. Imam tudi nekoliko žolčnih kamenov „Gallensteino", ktere sem sam dobil, ker mi jih je zdravnik gospod \Varaun z njegovo umetno lio-meopatijo vedel odpraviti. Bolezen je bila konBtfl-tirana: Leberverliiirtiing mit Abgang von Gallen-steinen.	(3)
Jaz toraj očitno spoznam , da me je gospod AVaraun ozdravil in rešil smerti. Zato mu prav sereno zalivalo izrekam in kličem : čast, komur čast!
Matija Butala.
Tcdi Krallrnr dv»nr»t- cen«- 13. aprilu.
Papirna rent» 76 47 — Srohema reutu 77.05 --Zlat* renta 9.1 70 — 18801etno ririuvuo nonoiiio 134.— Banking nk«i;« 816 — Srwdit.i\e akcije 298.40 — Lonrm 117.60— — Ces. kr. «Bkini fi.l>3 — 20. i run kov 9.31
Važno za vsako hišo!
Cela m i z u a oprava iz britanskega srebra
za le 8 gld.
Elegantno delo, no zarujavi, in so vedno lak« obrani, v podobi in barvi pravega srebra, in jo najboljša tvarina /,a inlzno opravo, raznn srebra. Za 8 gl. se dobi eola rnizna oprava iz nnj bolj h<>k<i britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostano oprava vedno bela. 6 no/,ev iz britanskega srebra z angležko jekleno ostrino,
0	vilic iz britanskega srebra, fina in težka roba, 6 žlic iz britanskega srebra,
12 žličlc za kavo, Iz britanskega srebra,
1	mlečni zajomnllc iz britanskega srebra,
1	zajcmalnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lepa svečnika, .'1 jajčne posodice,
U tac, lepo izdelane,
1 posoda za poper ali sladkor,	(1)
1 prcaejalnik za čaj, (» tačic za nože in vilice
51 kosov.
Naroči so proti poštnemu povzetji, ali pa da se denar naprej pošlje.
Zaloga britanskega srebra
C. Langcr,
Wien, 11. obere Donaitstrnssc 77.
Opomba. Komur bi oprava no ugajala, pošlje naj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov.
V a ž u o za vsako hišo!
. ikovi nasledniki v Ljubljani