13. mednarodni slavistični kongres 473
ZAPISNIK ZASEDANJA PREDSEDSTVA MEDNARODNEGA
SLAVISTIČNEGA KOMITEJA
(Zagreb, 16.-18. oktobra 2000)
Zasedanje predsedstva Mednarodnega slavističnega komiteja je potekalo v dneh 16.-18.
oktobra 2000 v Zagrebu. V skladu z odločitvijo delovnega zasedanja v Brnu in Pragi
(1999), da se zasedanja v letu 2000 udeležijo predstavniki šestih slovanskih držav
(vzhodnoslovanski: Belorusija, Ruska federacija; zahodnoslovanski: Češka, Poljska;
južnoslovanski: Hrvaška, Slovenija) in šestih neslovanskih držav (evropske: Avstrija,
Italija, Nemčija, Romunija; neevropski: Kanada, Združene države Amerike), se je
zasedanja udeležilo 15 članov mednarodnega slavističnega komiteja, od tega trije iz
Slovenije kot organizatorice naslednjega kongresa: prof. Henadž Cychun, prof. Michael
Flier, prof. Ivo Frangeš (častni član), prof. Dorin Gamulescu, prof. Stefano Garzonio, prof.
Karl Gutschmidt, prof. Miha Javornik (tajnik), prof. Anica Nazor, prof. Gerhard
Neweklowsky, prof. Ivo Posplšil, prof. Aleksander Skaza (podpredsednik), prof. Lucjan
Suchanek, prof. Alenka Šivic-Dular (predsednica), prof. Oleg N. Trubačev in prof. Nicho-
las G. Zekulin. Zasedanju so prisostvovali še prof. Cvjetko Milanja (predsednik Hrvaškega
slavističnega komiteja), prof. Borislav Pavlovski (predsednik Hrvaškega filološkega
društva), prof. Dubravka Sesar (prejšnja predsednica Hrvaškega slavističnega komiteja) in
doc. Miloš Zelenka (urednik časopisa Slavia).
Zasedanje je potekalo 16. in 17. oktobra 2000 v hotelu Dubrovnik (Zagreb), 18. oktobra
2000 pa so si udeleženci ogledali Nacionalni park Plitvička jezera.
Uvodoma sta udeležence zasedanja nagovorila prof. Borislav Pavlovski v imenu
Hrvaškega filološkega društva in prof. Cvjetko Milanja v imenu Hrvaškega slavističnega
komiteja. Prvi govornik je v svoji pozdravni besedi na kratko orisal dejavnost Hrvaškega
filološkega društva, drugi pa je udeležence zasedanja obvestil o tem, da hrvaški slavisti od
leta 1995 vsako četrto leto organizirajo Hrvaški slavistični kongres z mednarodno
udeležbo: doslej sta potekala že dva, in sicer prvi v Puli (1995), drugi v Osijeku (1999),
naslednji pa bo zaradi poteka 13. mednarodnega slavističnega kongresa v Ljubljani leta
2003 izjemoma prestavljen na leto 2002. Obenem je prof. Milanja prisotne povabil k
sodelovanju na 3. Hrvaškem slavističnem kongresu. Sledilo je predavanje prof. Iva
Pranjkoviča o aktualni knjižnojezikovni situaciji na Hrvaškem, ki ga je spremljala krajša
diskusija.
Ob zasedanju je bila prvi dan organizirana tudi priročna razstava hrvaških slavističnih
publikacij, ki so bile udeležencem zasedanja na voljo.
***
Na dnevnem redu tokratnega zasedanja v Zagrebu je bila razprava o vitalnih vprašanj,
povezanih z organizacijo 13. mednarodnega slavističnega kongresa (Ljubljana 2003), ki jo
je mogoče predstaviti po naslednjih temah:
(1) Razprava o tematiki 13. mednarodnega slavističnega kongresa in njen sprejem.
(2) Razprava o oblikah dela na 13. mednarodnem slavističnem kongresu.
(3) Razno.
Uvodoma je bilo podano kratko poročilo o stanju dosedanjih priprav na 13. mednarodni
slavistični kongres, ki so se v obdobju od leta 1998 do 2000 koncentrirale na vsebinsko-
programska, finančna, ozko organizacijska vprašanja in promocijske vidike. Prisotni so bili
474 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 4, oktober-december
obveščeni, da bo kongres potekal v času od 15. do 21. avgusta 2003 v Ljubljani v prostorih
kongresnega centra Ivan Cankar in daje na izbiro tega morda ne najugodnejšega termina
vplivalo dejstvo, da je bil v programski shemi kongresnega centra Ivan Cankar že v
septembru 1998 to še edini prosti termin. Predsedtsvo Mednarodnega slavističnega
komiteja je informacijo z razumevanjem vzelo na znanje in termin potrdilo. Trenutno je v
pripravi tudi kongresni logotip, pri Pošti Slovenije pa je bil vložen tudi predlog, da se v čast
kongresa izda spominska Miklošičeva znamka.
Odziv članic na zapisnik z zasedanja v Brnu in Pragi 1999: Od 39 članic Medna¬
rodne zveze slavistov se je na preliminarni načrt tematike kongresa ali na kako drugo
vprašanje v zapisniku z zasedanja v Brnu in Pragi (leta 1999) na tak ali drugačen način
odzvalo 21 članic, zato ostaja navezava stikov tudi s preostalimi članicami ena izmed
prednostnih nalog v prihodnjem letu.
Ustanovitev Etimološke komisije: Nacionalni slavistični komiteji, ki so se odzvali, so
podprli tako idejo o ustanovitvi Etimološke komisije pri Mednarodnem slavističnem
komiteju kot tudi prvotno predloženo kandidatko za predsednico te komisje, prof. Žanno
Varbot (Moskva). Ker je v vmesnem času iz objektivnih razlogov prišlo do spremembe pri
kandidaturi za funkcijo predsednika komisije, je to funkcijo prevzela prof. Eva Havlova
(Brno) in tudi že naredila prve korake v smeri konstituiranja te komisije. Tako je svoje
članstvo v Etimološki komisiji že do sredine oktobra 2000 potrdilo 27 etimologov iz 13
držav (in sicer iz Avstrije, Belorusije, Bolgarije, Češke, Finske, Jugoslavije, Nemčije,
Poljske, Rusije, Slovaške, Slovenije), pričakuje pa se potrditev še od kandidiranih članov iz
Hrvaške, Kanade, Makedonije in Ukrajine.
Nacionalne kvote: Pri predlogu nacionalnih kvot za 13. mednarodni slavistični kongres
seje izhajalo iz enakih kvot, kot so bile predložene za 12. mednarodni slavistični kongres
(Krakow 1998), tj. v skupnem številu 650 udeležencev, in ki so bile objavljene tudi v
časopisu Slavia 69/1, str. 129. Za povečanje svoje nacionalne kvote je v vmesnem času
zaprosilo pet nacionalnih komitejev: beloruski, finski, italijanski, jugoslovanski, make¬
donski. Predsedstvo Mednarodnega slavističnega komiteja je prošnjo za povečanje kvot
navedenim nacionalnim slavističnim komitejem odobrilo, tako da so končne kvote
posameznih nacionalnih slavističnih komitejev naslednje: slovanske države: Belorusija -
25, Bolgarija - 40, Bosna in Hercegovina - 5, Češka - 35, Hrvaška - 20, Jugoslavija - 35,
Makedonija - 18, Poljska - 60, Ruska federacija - 60, Slovaška - 25, Slovenija - 12 (s
pravico do povečanja kvote), Ukrajina - 40; neslovanske države: Avstralija in Nova
Zelandija - 5, Avstrija - 15, Belgija -10, Danska - 5, Estonija - 3, Finska - 15, Francija -
15, Grčija - 5, Holandija - 10, Italija - 25, Indija - 5, Izrael - 5, Japonska - 3, Kanada -10,
Kazahstan - 10, Latvija - 3, Litva -3, Madžarska - 20, Moldavija - 3, Nemčija - 60,
Norveška - 5, Romunija - 15, Španija - 5, Švedska - 10, Švica - 5, Velika Britanija - 15,
Združene države Amerike - 50. Po tej odločitvi znaša skupno število predvidenih
udeležencev na 13. slavističnem kongresu 693. O vseh morebitnih naknadnih prošnjah za
povečanje nacionalnih kvot odloča Mednarodni slavistični komite na svojih zasedanjih. -
Na predlog Slovenskega slavističnega komiteja je bil sprejet sklep, da sodelujoči v
tematskih blokih, ki so sicer člani uradnih nacionalnih delegacij na kongresu, niso všteti v
zgoraj navedene nacionalne kvote, ampak predstavljajo dodatno, samostojno kvoto
udeležencev v tematskih blokih.
1.0 Kongresna tematika: V letu 1999 sta slovenski Organizacijski odbor za pripravo
13. mednarodnega slavističnega kongresa in Slovenski slavistični komite izdelala prvo
verzijo preliminarnega načrta tematike kongresa, ki je bila predstavljena tudi na posve-
13. mednarodni slavistični kongres 475
tovalnem zasedanju zoženega predsedstva Mednarodnega slavističnega komiteja v Brnu in
Pragi (septembra 1999). Druga verzija preliminarnega načrta tematike kongresa je nastala
na podlagi predlogov in dopolnil, ki so jih podali člani poljskega, češkega in nemškega
slavističnega komiteja (tj. člani zoženega predsedstva MKS, ki so se udeležili posvetoval¬
nega zasedanja v Bmo-Praga, 1999). Skupaj z zapisnikom s tega zasedanja je bila poslana
vsem nacionalnim slavističnim komitejem, poleg tega pa je bila v ruski in slovenski verziji
tudi objavljena v časopisu Slavia (69/1 (2000), str. 128-136). Tretja verzija preliminarnega
načrta tematike kongresa, ki je nastala z upoštevanjem pripomb in dopolnil, poslanih v letu
2000 s strani nacionalnih slavističnih komitejev, pa je bila predmet razprave na letošnjem
zasedanju. Po razpravi je bila sprejeta uradna končna verzija v hrvaškem jeziku z naslovom
Tematika 13. medunarodnoga slavističkog kongresa (Ljubljana, 15.-21 kolovoza 2003), ki
sestavni del tega zapisnika in ki bo skupaj s tem zapisnikom objavljena tudi v časopisu
Slavia.
2.0 Oblike dela na kongresu: Predmet dolge in temeljite razprave so bile oblike dela
na 13. mednarodnem slavističnem kongresu, in sicer glede vrste in števila oblik dela, še
posebna pozornost pa je bila posvečena določitvi strukturnih elementov, ki so povezani z
vsebinskim in organizacijskim konceptom t.i. tematskih blokov. V razpravi so se izkrista¬
lizirali naslednji sklepi:
2.1 Na 13. mednarodnem slavističnem kongresu bo delo potekalo v naslednjih organiza¬
cijskih oblikah: plenarni referati, sekcijsko delo (referati, skripti), tematski bloki,
okrogle mize.
2.2 Sklep o posebnih jutranjih sekcijah za mlade raziskovalce ni bil sprejet, vendar pa se
nacionalnim slavističnim komitejem priporoča, da čim bolj podpirajo udeležbo mladih
raziskovalcev na kongresu.
2.3 Rok za prijavo referatov in skriptov: Rok za prijavo referatov in skriptov je 1.
oktober 2001 na naslov Slovenskega slavističnega komiteja. Po tradiciji mora prijava
vsebovati tudi povzetek v enem izmed uradnih jezikov na kongresu (vsi slovanski
jeziki, nemščina, francoščina, angleščina).
2.4.0 V skladu s sklepom, sprejetim na plenarnem zasedanju v Urbinu (leta 1994), se
ohranja koncept, po katerem se v tematskih blokih kot obliki kongresnega dela obravnavajo
posamezne ožje in specializirane teme, medtem ko vključujejo obravnave po sekcijah širši
tematski spekter.
2.4.1 Število tematskih blokov na 13. mednarodnem slavističnem kongresu se omeji in
ne sme presegati skupnega števila 20.
2.4.2 Skupno število aktivnih udeležencev v tematskih blokih predstavlja posebno
kvoto, ki ni všteta v nacionalne kvote, vendar pa so aktivni udeleženci tematskih blokov
uradni člani nacionalnih delegacij svoje države.
2.4.3 Ustanovi se funkcija koordinatorja tematskih blokov. Iz organizacijskih razlogov
je koordinator tematskih blokov član slovenskega Organizacijskega odbora za pripravo 13.
mednarodnega slavističnega kongresa in ga imenuje Slovenski slavistični komite. Ta oseba
je: prof. Miran Hladnik, Slovenski slavistični komite, Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta
2, SI- 1000 Ljubljana, e-mail: miran.hladnik(g).guest.ames.si .
2.4.4 Nacionalni slavistični komiteji prijavljajo svoje predloge za tematske bloke
direktno koordinatorju tematskih blokov. Ta vodi evidenco o prijavljenih tematskih blokih
in bo o njih poročal na zasedanju Mednarodnega slavističnega komiteja (2001), ki odloča o
vsakem tematskem bloku posebej.
476 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 4, oktober-december
2.4.5 Predlog za tematski blok poda predlagatelj tematskega bloka svojemu
nacionalnemu slavističnemu komiteju, ta pa ga odobri in predlaga naprej koordinatorju
tematskih blokov.
2.4.6 Predlagatelj tematskega bloka je hkrati tudi odgovorni organizator predloženega
tematskega bloka in v tej funkciji tudi dolžan poskrbeti za realizacijo tematskega bloka na
kongresu.
2.4.7 V tematskem bloku sodeluje 3-5 aktivnih udeležencev-poznavalcev; zastopane
morajo biti vsaj tri različne države oziroma nacionalni slavistični komiteji, priporoča pa se,
daje vsaj ena med njimi slovanska.
2.4.8 Aktivni udeleženci tematskih blokov predstavijo svoje diskusijske prispevke (ali
teze) v trajanju 10 minut, ti pa morajo biti objavljeni pred začetkom kongresa.
2.4.9 Predlog tematskega bloka, ki ga posreduje nacionalni slavistični komite koordi¬
natorju tematskih blokov mora vsebovati naslednje elemente: (a) naziv tematskega bloka,
(b) ime odgovornega organizatorja tematskega bloka, (c) imena aktivnih udeležencev
tematskega bloka, (č) kratko vsebinsko utemeljitev tematskega bloka, (d) kratko
predstavitev problematike ali tez, predvidenih za obravnavo v tematskem bloku. Tematski
bloki se prijavljajo koordinatorju tematskih blokov na posebni prijavnici, ki je priložena
temu zapisniku.
2.4.10 Predloge za morebitno organizacijo okroglih miz bo na svojem zasedanju leta
2001 podal prezidij Mednarodnega slavističnega komiteja, izbral pa jih bo izmed predlogov
za tematske bloke.
2.4.11 Rok za prijavo tematskih blokov: Rok za prijavo tematskega bloka je 1.
oktober 2001 na naslov koordinatorja tematskih blokov. Obrazec se izpolnjuje v enem
izmed uradnih jezikov na kongresu (vsi slovanski jeziki, nemščina, francoščina,
angleščina).
2.5 Nacionalne slavistične komiteje prosimo, da z določili glede tematskih blokov
seznanijo svoje člane. Tiste nacionalne slavistične komiteje, ki so že poslali predloge za
tematske bloke, pa prosimo, da jih oblikujejo v skladu s sprejetimi navodili.
3.0 Razno
3.1 Na zasedanju so bili soglasno potrjeni naslednji novi člani Mednarodnega
slavističnega komiteja: prof. Stefano Garzonio (namesto prof. Giovanne Brogi Bercoff),
prof. Gerhard Neweklowsky (namesto prof. Rudolfa Neuhauserja), prof. M. Pavlyshyn
(namesto prof. Paula Cubberleya), Nicholas G. Zekulin (namesto prof. Toma Priestlyja).
3.2 Na predlog Slovenskega slavističnega komiteja je bil zaradi odstopa dosedanje
tajnice prof. Erike Kržišnik na funkcijo Mednarodnega slavističnega komiteja izbran prof.
Miha Javornik
3.3 Na predlog Poljskega slavističnega komiteja se na funkcijo koordinatorja dejavnosti
komisij, afiliiranih pri MKS, imenuje prof. Stanislaw Gajda.
3.4 Podani so bili prvi predlogi za izvolitev častnih članov Mednarodnega slavističnega
komiteja: prof. Janusz Siatkowski (predlagatelj prof. Lucjan Suchanek), prof. G. Mihaila
(predlagatelj prof. Dorin Gamulescu). Oba predloga sta bila sprejeta.
3.5 Obravnavana so bila finančna vprašanja, ki zadevajo možnosti bivanja in
predvidljive stroške (tj. cene prenočišč itd.) bivanja per capita na kongresu v Ljubljani, prav
tako pa tudi vprašanja o možnostih pridobivanja gmotnih sredstev pri ustreznih medna¬
rodnih fundacijah. Slovenski slavistični komite se je zavezal, da v najkrajšem času
posreduje preliminarne informacije glede tega vprašanja vsem nacionalnim slavističnim
komitejem.
13. mednarodni slavistični kongres 477
3.6 Naslednje zasedanje prezidija Mednarodnega slavističnega komiteja bo na vabilo
Slovaškega slavističnega komiteja (predlog Češkega slavističnega komiteja) na začetku
meseca decembra 2001 na Slovaškem.