Inserati se sprejemajo in veljk tristopna vrsta: 3 kr., ce i« tiska Ikra:, l* t) » II I« * M M* 11 >1 II II ^ ' I Pri večkratnem tiskanji »e •ena primerno »manjša. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema otiravinstvo admiiiisiracna i in ekhi.t-tiieii« a 8tarem trpn n. st. 16 Poli ti Ceii lisi za slomrti mM Po poŠti prejemin veli«: Za eeio ietu . . jO gl. — »r. poi let« . . 6 ., — ., m četrt IhIh 'J „ a" ,, V administraciji velia: i ji. +0 kr. Za ceiu letu . pol letn + 'JO ta četrt leta . . ., jO V J.jubijaui na dom po ni i N velja SO kr. več na isto. Vredništvo jc na Breg-u .iljtftAu"' VI* 190. I štev. 190. Izhaja tiot.rikrKiiiHteii.iii in l\ prebiva tudi v turških taborih, kjer kupujejo od bašibozukov in čerkesov nakradene in poropane stvari po nizkej ceni. Na južno ruskih trgih pa proda jajo take reči, ki so gotovo padlim ruskim dostojuikoui pripadale. Zidu Varšavskemu, kateri je prevzel za ogromno svoto preskrbljevanje vseh vojnih potreb in hrane za donavsko armado, se je morala koncesija odvzeti, zato ker se mu je marsikaj očitalo. O tem židu se je pisalo početkom vojske, da je domoljub in Rus pomišljenji, ali skušnja je po kazala, da je ostal pri svojih milijonih le navaden žid. Z bojišrn. Odkar je na bojišči nastalo lepo vreme, začeli so se razni vojni oddelki zopet živah-neje gibati, vendar pa veče bitve dozdaj v Bulgariji še ni bilo. I);vji Sulejman paša, o kterem so se v Carigradu nadejali, da bode precej prvi dan pohrustal Ruse, se je s svojo vojno umaknil na?aj proti Razgradil, in je s tem zopet, uničil ves vspeh, ki ga je bil pred njim dosegel odstavljeni Mehmed Ali. Pravijo, da se hoče Sulejman v Razgradil vtrditi, kakor Osman paša pri Plevni. Vendar pa bi bilo to silno nevarno, ker bi bilo mnogo laglje zajeti ga, kakor Osmana; na eni strani mu namreč nasproti stoji jako velika in od njega mnogo številnejša in boljša vojna carjevičeva, na drugi strani pa četa Zimmermannova , ki se počasti proti Razgradil pomiče, in bi mu odvezala zvezo s Turčijo, če se ji posreči razdreti edino železnico v severnej Bulgariji. Ker tudi posadke v Šumli in Ruščuku niso velike, odrezali bi ga tudi od teh dveh trdnjav ravno tako kakor od Varne, ter ga v kratkem prisilili tla bi se moral vdati. O Plevni piše se iz vojaških krogov iz Bukarešta turkoljubui „N. fr. Pressi", da padec Plevne je neizogibljiv. Konjiška divizija generala Gurka je dovolj močna, da Osmanu zapre pot, če bi hotel vdariti iz trdnjave, in ga prisili , da se s svojo vojno vda. Ker tudi živeža ne morejo več dovaževati, polastila se je Turkov v Plevni velika plašljivost, vojna je politega srca, in samo Osman ji še dela nekoliko upanja. Da bi z živežem laglje shajali , prebivalce pode iz trdnjav, kterih dan za dnem mnogo prihaja v ruski tabor. Med došlimi je tudi čedalje več vojaških beguncev. Iz Petrograda se službeno poroča, da je general Gurko po lOurnem obupnem boji 24. t. m. zašel Teliš na cesti proti Soli j i, ktero vtrjuje z novimi nasipi. Vjel je celi konjiški polk (3000 vojakov) mnogo častnikov, in Ahinet Evsi pašo in osvojil štiri topove. — Princ Sergej Leuchtenberg je bil pri rekognosciranji od krogle zadet v čelo. Iz Azije naznanja „Reut. Office", da je 23. t. m. Ismail paša dospel v Seidekau, 24. t. m. pa jo mahnil proti Daharu, da bi se pri Zevinu zedinil z Muktar paševim oddelkom. Pri Soganli-Dagu stoji neko rusko krdelo. Rusi bombardirajo Kars. General Obrutešev, Dedeček. (Ceski spisal I. L. Koši'nsky.) Ko bi še živel, ti dobromiselni dedeček 1 Tvoja siva glava bi imela precej premišljevati; ali že je temu dve leti, odkar si pokopan v tihej jamici. — Bil je star in siv, dober pa, kar je najbolj mogel biti. V celej vasi M... mu niso drugač rekali nego ,,dedeček Mikeš." bedefek je imel jednega samega sina — Vaclava in na tega ni ravno malo zidal. Zadovoljno se je zasmejal, kadar mn je rekel gospod učitelj : dedeček, iz tega fantiča pa bo ,,nekaj", on ima dar sv. Duha ! To sem si zmerom mislil — je odgovarjal — jaz sem bil ž njim na Svctej gori in že takrat sem imel o njem lepo prikazen. Ali o tej ,,prikazni" ni hotel nikdar nič natančnejega povedati. Jednoč se. je napravil in šel v Prago. Kakšne namene mora imeti ta naš dedeček — so ljudje modrovali. Prišel je domov in zopet je, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo. Po sv. Vaclavu je zvedla cela vas, da bo dedeček dal Vaclava v šolo. No, naj si to le. premisli, to stane novcev, so menili nekateri; ali dedeček je imel vse to že premišljeno in je odvedel Vaclava v Prago. I Reče. se lahko: Vaclav je zvršil g nina-zijske nauke ; aii trpelo ie to presneto dolgo, predenj je šel dedeček z Vaclavom na visoke šole! Šla sta proti Pragi. Jesenska noč je počivala v vseui svojem vabljivem čaru nad temnimi brdi. V Berovniku so tiho šepetali val ovčki in njih odmev se je odzival kakor refren ■. Vsalinel popek v hladnej senci, Skoda zanj in za dcvo.... Visoko nad njima so se lesketale zvezde in koliko ujiov vzbuja to v človeškej duši. Ali v strmih skalah je veter danes tako dra-ženostno, tako plaho plakal kakor zapuščen otrok. Da, močen je govor, govor prirode. ,,Če je res, oče, da ima vsak človek svojo zvezdo, bi si jaz kar ono-le krasno izvolil" spregovori Vaclav. „Ne vem, ali mislim, da imamo vsi jedno zvezdo popolnosti in večnega blaženstva, k njej se bliža vsak z drugim načinom, če se jej ne oddaljujejo." ,,Oče, do sedaj še niste ničesar omenili o mojem bodočem poklici." „Poglej na nebes, na ta zvezdnati obok, čitaj in razumi 1" Vaclav je prijel navdušeno očeta za roko in odločno rekel: „Oče, služabnik bom Najvišjega!" Jek je zamolklo ponavljal te besede in J lahki vetnč jih je odnesel na meglena brila. Samo oče je slišal, kakor bi bil veti ič za-plakal . . . Objela sta se in poljubila v tej sladkej prevari svetovne poezije.... Tretjega dne je bila že tema , ko se je dedeček domov vračal. Bilo mu je tesno, a sam ni vedel zakaj; ali je že tako, da včasih človek sluti svojo nesrečo. Dedečka je čakala nemila osoda. Mesto svojega čednega domovanja je našel črno spa-lenišče in nekoliko pepela. Ljudje so pravilii, da se dedeček Mikeš vidno stara in da več ne bo dolgo; ali ko bi bili vedeli pravi povod, ne bi se bili čudili. Dedeček je prejel od Vadavovega prijatelja ta-le list: ,.Štejem si v dolžnost Vam naznaniti, da je. Vaš sin zapustil študije; bil jezvodeu, odšel ji; v Ameriko. Na poti jih je dobil vihar. Zapeljivec je poginil, za Vaclava se pa ne ve." Dedeček ni bil več dolgo. — Ob tednu ga je spremila cela okolica na pokopališče v M. Nijeden se ni mogel zdržati solz, ko je ki je s svojim načrtom največ pripomogel k ruski zmagi pri Karsu, odšel je na bulgarsko bojišče. Car Alexander na bojišču. Pripovedovalo se je, da se car vrne na Rusko. Toda due 17. t. m. razglasi svojemu štabu , da on, kakor tudi vsi členi hiše njegove, ostanejo pri armadi in da hoče prenašati s svojimi vojaki vsakoršne nepriličnosti vojske ter biti priča njihovih del. „Skrbel bom za vojno in nje potrebe, dejal je car, in na moje povelje vstopi, kedar treba, vsa-Rusija isti čas pod orožje." To se glasi takti, da ne bode storjen mir, dokler ne bode boj dobojevan do konca. Drin (Adrijanopelj). Za Carigradom je prvo mesto v turškej Evropi Drin. Ono je tako rekoč druga stolica v državi. Prebivalcev ima mnogo, okoli 200.000 (kolikor se sme verjeti turškim statistikam). Drin stoji vllumeliji, kjer prideti sskiipaj reki Morica mTunža. Cesar Iladrian je sozidal to mesto v kraju, kjer se je prej nahajal Uska-dam, mesto Besov, Trakiškega plemena. *) V četrtem stoletji se je Drin zoprstavljal Gotom; 1 1360 ga je vzel sultan Amurad, ter je postal stolica Turčije do 1. 1453, to je do časa, ko so si Turki prisvojili Carigrad. Rusom je Drin že davno znan. Vojska ruska gaje posedla leta 1829, a kmalu potem je bil v njem sklenjen s Turčijo mir. Drin je bil dozdaj še precej znamenit, kakor turško mesto, v trgovinskem obziru, dasiravno so kupčevali Turki samo s svojim ,.izhodnim" blagom. V Rusijo je blago iz Drina prihajalo črez Odeso in Tahanrog, posebno tabak in deloma rožno olje; v Marseille , Italijo, na Grško in v Egipet je odpravljal Drin kože, sir, tabak iu orehe. Zdaj je vse trgovsko gibanje v tem mestu zaspalo; vsi ljudje poslušajo le to, kaj jim prinese boj v gorah Balkanskih, okrog Plevne in Ruščuka. A to nič ne moti mestnih oblast, ob- *) Iladrian jc bil petnajsti rimski cesar, ter seje rodil v Neponskem mestu Ktaliki 76. leta po Kr. r. in je bil po smrti Trajanovi , ki je umrl 1. 117 v malej Aziji, proglašen za naslednika prestola; umrl je pa leta 138. duhovnik z besedami: bil je to dober mož, Bog mu daj večuo radost — otrl solzo z očesa — on jedini le je vedel za dedečkovo „prikazen." Minulo je leto. Bila je krasna noč. M—ski jionočni Ma-tovšek je pričakoval vsak trenutek, da padejo zvezde s čistega nočnega neba. Zvezde se čistijo, je rekel odtrobivši jednajsto. Nočni vetrič je šeptal m .. . skej cerkvi divne bajke in iz zvonov v zvoniku izvabljeval zvuke, kakor bi pel vsem doli pokopanim zi-beljni: aja... A na pokopališči je še nekdo bdel. Ali ni videl teh prirodnih krasot in ni slišal tihe zibeljne pesni. Njegove roke so trdno objemale zaraščen nagrobnik. Če je v obče katera tuga velika, tako je to tuga zapuščenega na pokopališči v nočnem času. Najednoč je postava pokleknila, pogledala k nebu in zaplakala s plačem osirotelega otroka, s plačem spokornika, tako da je vetrič v zvoneh zaihtel in velika jasna zvezda se zvrnila v globino brez vsacega dna. Ko bi se bil ozrl, ti mili dedeček , rekel bi bil: „Tega si nisem mislil.'1 Drugi dan so našli na m ... skem pokopališči truplo Vaclava, sina dedečkovega, žalost ga jc bila pokopala. — sojevati Bulgare: kaznujejo jih v Drinu vsaki dan, in more jih, ne posamezno, temuč cele trope. A ne samo v Drinu, tudi okolici — povsod „delajo sodbo" zdaj nad Bulgari. En del teh niučenikov, obsojenih v drinskern vojnem sodišču k smrti, obešajo po vaseh v okolici. Že sam pogled na nesrečne, koje tirajo na vislice, pretresa mozeg. Vrat vsacega obsojenca obdaja železen obroč , od todi visi ketnja, ki je priklenjena k telesu, med tem ko so roke zadej zvezane z vrvjo. Po pet ali šest ljudi priklepajo enega k drugemu, tako da delajo žalostno „goskinjo'J. V Drinu so izgotovili skladne lesene vislice , koje postavljajo zdaj na tem zdaj onem trgu. Obsojenci so sami kmetje , sim pa tje se nahajajo tudi višje osebe. Tako so^nedavno poročali časniki, da je bil v Drinu obešen doktor medicine iz Jeni-Zagre, bivši učenec praškega vseučilišča. Obešanje se godi po patriarhalično. Prosto, kjer je na ulicah, jih obešajo, in on visi, da ga vsi mimo idoči vidijo, tako dolgo, da ga turški „zaptije" ne vržejo v kako jamo. K takim prizorom so se posestniki različnih prodajal-nic tako privadili, da se čisto nič ne zmenijo. Črez Drin dohajajo zdaj vsak dan vlaki z ranjenci; bolnice in zasebne hiše v mestu so jih polne. Precej časa bo prešlo, predno bo mogoče odpraviti iz Drina bolnike dalje. La-zareti so grozovito natlačeni: tako, na primer, v bolnici ki je prijiravljena saino za 600 postelj. jih leži 2000. Pravijo, daje število ranjenih in ubitih Turkov od začetka septembra, to je samo v 40. dneh do 20.000 ljudi, in od teh so jih v Drin pri valili grozno veliko. (Iz „Njive") Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 26. oktobra Cesar se podajo s cesarico k konjskim dirkam v Pardubice na češkem, ki se bodo vršile 28. t. m., ter bodo nazaj grede obiskali tudi cesarico Marijo Ano v Pragi, kjer že delajo priprave za njihov sprejem. — Cesarjevič Rudolf pa nadvojvoda Albreht in Eridrih pa se podajo v Šlezijo, v Tešen, kjer ostanejo od 28. do 31. t. m., da ogledajo obširua posestva nadvojvoda Albrehta. H)ržavneniii zboru je denarni minister predložil proračun za 1. 1878. Pravijo, da je mnogo ugodnejši od letošnjega, in da se bode državno gospodarstvo 1. 1880 ali saj prihodnja leta popolno vravnalo, če ne bode vojske Stroški znašajo 424 347.469 gld., tedaj za 7,248.900 gld. več kakor za tekoče leto. To povikšanje boje pride od tod , ker se bode za poplačevanje državnega dolga več potrosilo ka kor letos. Dohodki so nastavljeni s 404,114.600 gld., tedaj bode primanjkovalo 20.232.869 gld., ki se imajo poravnati z izdanjem rente v zlatu. Razprave o kngičljski »vezi med Avstrijo in Nemčijo so se razbile. Sicer bodo imeli danes še eno koferenco o t,t j reči, ven dar ni nobeuga upanja, da bi se srečno rešila. J¥ov oliHnijski red je sostavilo minist.erstvo; kakor je iz časniških poročil razvidno , se je pri tej sostavi zopet oziralo na nekdanje, jako koristne zadeve. CriNgii Slnnajn. O prihodu Cri-spijevom v dunajsko zbornico se pripoveduje naslednja dogodbica. Loža doploinatiška je sosednja neki loži,ktera je navadno prenapolnjena Crispi vstojii v ložo, pogleda okrog in naprej v bližnjo ložo. Crispi pogleduje čudeč se pu bliknmu (ljudstvu) v tej drugi loži in konečno popraša: j,Kaj v Avstriji judje uiso še eman cipovani (svobodni), ali ne vživajo še občanskih ali državljanskih pravic? Vidulič pogleda strme na deželjana (Talijana), Lamezan pa se grize v ustnice. ,,Ali signore, reče potem namestnik predsednikov državnega zbora (Vidulič), kaj Vas je pripravilo na to misel? Emancipacija judov bila je tu že davno gotova!" Crispi se temu začudi, „kaj pa , gospod kolega , zakaj tedaj Židom ali judom odkazujete v parlamentu lastno pa zaprto mesto? ' pravi Crispi kazaje na sosednjo ložo. Gospod Vidulič obledi ter reče: Pa signore, to je le loža dunajskih žurnalistov (časnikarjev, ki so skoro zgolj judjel") — Ha (loriiie Avstrijsko pride za cesarskega namestnika solnograški namestnik, grof Thuu, v Solnograd pa grof Lamberg. \ oj£cr*kem zboru bodo te dni obravnavali predloge o krajiški železnici. Predsednik deželnega sabora, g. Krestič, je vsled tega povabil vse hrvatske poslance, da se do 26. t. m. snidejo v Budapešti. Madjari hočejo neki toliko odjenjati, da se bode železnica delala po načrtu Mollinarya in da se krajiški investicijski zaklad ne bode ves, ampak le deloma porabil za to železuico. Znano je, da je hrvatski poslanec Jakič o priliki, ko je Tisza Granico proglašal za ogersko deželo in premoženje njeno za premoženje ogerske države, stavil poseben predlog, kterega smo tedaj v „Slovencu" omenjali. Hrvatski dopisnik praške Politike" prav sodi, ko piše, da bi morali hrvatski poslanci pri dotičuih obravnavah zahtevati, naj se saj sprejme predlog Jakičev, ali pa zbornici obrniti hrbet in ne se povrniti, dokler se Hrvatski njene pravice ne dovolijo. V nanje države. l¥a Hfiiiskem se bode 30. t. m. pričela sodnijska obravnava proti nihilistom. — Minister Gorčakov je pisal poročniku ruskemu v Beroliuu, d i Rusija meča toliko časa ne bode vtaknila v nožnico, dokler se ne bode tanje kristjanov v Bulgariji, Bosni in Hercegovini tako zboljšalo, da se ne bodo več vršile takšne reč', kakoršne so se dozdaj. Na Francoskem si levičniki na vso moč prizadevajo, da bi pri volitvah za starašinstvo, ki se bodo vršile meseca decembra. zmagali s svojimi kandidati , ker potem dobe veČino tudi v senatu in popoluo oblast čez deželo francosko. O i 75 starašin, ki se bodo volili, jih je 57 konservativnih iu le 18 liberalnih. — Bivši ainerikanski prezident, general Graut, je 24. t. m. došel v Pariz. Aii&lcški poročnik na Dunaji postane namesto Bucuaaava neki Elliot. Angleško HHiilaiije na Poljskem. ,.Golosu piše njegov dunajski dopisnik, (la mu je ruski poslanec na Dunaji g. Novikov izjavil, da agitujejo na Poljskem Angleži in ne tamošnje plemstvo. Besede Novi-icovega se glase: „Jaz vem zanesljivo ne iz poljskih, ampak iz nemških in druzih virov, da je ta (revo-lučna) propaganda našla silen odpor ne samo v sredi poljske aristokracije, ktere želje k zbli-žanju z nami so znane, temuč tudi v sredi naroda in v sredi plemstva. Ta propaganda obstoji in se vodi po občesvetovuej revoluciji in Angležih z angleškimi novci". Izvirni dopisi. I a Smlražice, 18. oktobra. Lcidcn und Freudcn , Leben und Tod, \Vechselu, \vic Morgen und Abendrotb." Besede te mi segajo globoko v srce danes, ko stojim pri gotniii njega, ki jih je toli- krat z milo donečim glasom oznanoval na mi-rodvoru ljubljanskem. Kdo se tenora Kliuar-jevega ne spominja?! Sedaj ga krije hladna odeja. — ,,Vso kur ua zemlji tukaj živi, Vse se, kot zemlja tud spremeni," Tuga mi srce zaliva, a tolažbo vsipajo mi vrstice na spominku: ,,V zvestej Blužbi si Boga slavil, Ljudstvu vernemu prijazen bil, Z glasom zvonkiin Božjo čast prepdval In prijatelje razveseleval, Tvojo dobro, blago naj sreč V Božjem srci si gasi želje!" Spominek — dovršeno delo Franceta Jon-tez-a iz Šent-Janža na Dolenjskem — danes slovesno odkrit, mi pa s prekrasno obliko svojo svedoči, da je imel ranjki Leopold mnogo dobrih prijateljev, kterih prišlo je bilo danes dostojno število le-sim , da pomolijo na počivališču, ki j:m hrani uepozabljivega, in zapojo njemu, s kteriui so tolikrat v žalosti in veselju prepevali, pa tudi blagemu očetu pokojnega, bratu iu sestri ohlade nekoliko bolečine izgube prevelike. Njim v tolažbo rečem z današnjimi pevci: ,,Tiha zemlja ga nc drami, Strasti ne buči vihar; Bratoljubje vlada v jami, Greje ga ljubezni žar." — 1« Ntajarskf^it 25. okt. (Sloga slov. strank.) Vsakega slovenskega rodoljuba mora v srce zaboleti, ko je prisiljen gledati, kako se naš slovenski narod na vseh straneh vedno bolj i 11 bolj pripravlja za blaženo mater Nemčijo. Po naših mestnih ljudskih šolah se skoraj iz-ključljivo podučuje vse v nemškem jeziku, tako da slov. deca, ki so se v mestu izšolala, ne umejo niti slovenske besedice čitati. Malo boljše je po kmetih; komaj se otrok nekoliko privadi slovenskih pisuienk, mora si ubijati v glavo že tudi nemške. V viših razredih se pa šopiri že skoraj sama nemščina. Iu tukaj ne opravi nič tudi narboljši narodni učitelji, kterih število se je po nekterih krajih že silno skrčilo. ..Imamo ukaz, in če ne delam tako, — — —To raj naša mladina, ne da bi se po večletnem šolanju v slovenščini bolj izurila, kakor sedaj, se mora danes bolj mučiti s ptujsčiuo, kakor pred liberalno dobo. Iu da bi se naša ,,intelegencija" narodu popolnoma izneverila, se nam darujejo velikanske palače za šole, v kterih se bode govorila le ptuja beseda! — Vradna pisma različnih oblastnij so skoraj brez i/.jeme vsa nemška; še na slovenske uloge ne dobiš drugačnega kakor nemškega odgovora. In ker že vsakdo ve, kako kislo gledajo nekteri slovenski pisane vloge, se jih že skoraj nihče večne upa predlagati. - Da, še takrat, ko je neobhodno potrebno, slovensko govoriti s priprostim kmetom, se govori nemški. Ni dolgo tega, da so se novoizvoljeni odborniki z novim županom zbrali pred političnim komisarjem, da bi sprejel obljubo novega občinskega predstojnika. Toda glejte: pred slovenske može stopi gosp. uradnik, ter začne svoj govor v nemškem jeziku, ter veleva županu, naj za njim izgovarja nemške besede. In le ta radovoljno uboga, si morebiti še šteje v čast, ob taki priložnosti nemški govoriti! To je, kar nas straši, da se n a š e 1 j u d s t v o v e Č svoje narodnosti ne zaveda. Mislim, da v tem slučaju bi se odborniki ne bili zoper noben paragraf pregrešili, ko bi bili vsaj toliko značajni, da bi bili zahtevali svojo postavno pravico ter obljubo delali v svojem domačem jeziku. Vsakdo, naj si bo ktere politične stranke koli, mora pripoznati, da liberalna doba razjeda našemu ljudstvu ne le vere in moralnosti, temveč tudi narodnost, dti, celi njegov blagostan! Na eni strani nas hočejo potujčiti liberalni Nemci, na drugi Lahoni — in mi sami smo med seboj nesložui ter podiramo in slabimo eden druzega. Naj za Boga naši merodajni krogi te grozovite nevarnosti, v kteri se nahaja danes uaš uarod, nikar ne prezirajo, temveč naj si k složnemu delovanju prej ko mogoče, zopet podajo roke! In če pride kedaj zopet do te tako potrebne sloge, naj se nikar ne prezira tisti stan, ki je stoletja sim našemu ljudstvu obvaroval slovensko naroduost in ga bode zaroogel morebiti edini še braniti v prihodnje. Bes je sicer, da tudi tam , kjer bi se smeli zanašati nar bolj na vsestransko podporo narodnega življenja, najdemo le prepogostom veliko vnemarnost, in človek bi se včasi zkoraj že bal, da je začelo zrno bolehati, toda mnogo jih je še zvestih in le-teh nikar od sebe ne pahajte , drugače zagrezemo vedno globokeje. Bliža se novo leto. Mogoče, da je še čas, da se do tistih tnal zediuimo, da dobimo namesto dveh, eden močen političen list, ki pa mora ostati na naši skupni, edino trdni podlagi krščanske vere. Mnogi se še vedno te besede bojijo. Pa gospodje, bodimo odkritosrčni! Ali še niste spoznali, kam so nas do-zdanje liberalne poskušuje pripeljale? Kako se naš narod demoralizira , vboža , obupuje , sam sebe izdaja, kako se uklanja ptujčevi peti? Kako se nam celo darovi delijo, da se prej ko prej potujčimo! kako morajo narboljši sinovi našega naroda v različnih svojih poslih iu službah krvavečega srca sami k temu pri-pomagati, da se ptujščina širi? Ali ste videli, kako so se mesta iu trgi , „sedeži naše slov. inteligencije" skoraj popolnoma narodu izneverili? In hočete še dalje po tej poti hoditi? Da se Vam posmehujejo vaši nasprotniki in preklinja vaš zarod? S kratka: rešite zdaj, ko se morebiti še mnogo rešiti da. Rodoljub slovenski. času primerne: Dežmana in Šafarjevega Dol-fita, ki gresta Turkom na pomoč, na zadnji strani pa veliko podobo „Ruskega sv. Jurja." Podoba je izvrstno izdelana, rusk kozak na konji, pod njim Turek v podobi zmaja, ki se pod rusko sulico vije, ua strani pa kleče tri ženske, Hercegovina, Bosna in Bulgarija, ki prosijo Boga da bi dal zmago ruskemu junaku. — Ta lista sta — kakor „Brencelj" naznanja — eden za drugo polovico septembra , drugi pa za prvo polovico oktobra; začetkom novembra prideta zopet dva lista. Želeti bi bilo, da bi bili naročniki bolj točni v plačevanji, potem bi tudi „Brencelj" lahko bolj redno izhajal. Posamezne podobe zaduje strani se dobivajo broucirane in črne v Blazuikovi tiskarnici in so prav priležue za table na steni. Tam se dobivajo tudi posamezne številke „Brenceljna." Domače novice. V Ljubljani 27. (Slavnost jezikova.) Katoliška oktobra. ali veso j e z i c i h, cerkev tudi v ri s svojimi verniki. Posebej Rimu čez sedem let spet propagandi ali Krški pokoj i provi- Razne reči. — D u h o v s k e spremembe v škofiji. Č. g. Tatzer Franc, fajmošter v je dobil faro Št Urh na Godnici. Za zorje so postavljeni čč. gg. Šavbav Janez iz Stebna na Žili v Dvecerkvi; Šavbah Franc iz Višarij v Gorenče; Oraž Aut. v Kotarče in Strojnik Jož. iz Št lluperta blizo Celovca v Canče. C. g. uovomašnik Koline Jož. pride za kaplana v Radlje. — Farni konkurs sta zver-šila čč. gg. Primožič Bal., kaplan v Žabnicah iu Cijer Šini., mestni kaplan v Št. Lenartu. — Umrl je dne 1. oktobra č. g. Sneider Tom. fajmošter v Čančah R. I. P. —■ Fara Labud iu kuracija na Suhi ste razpisani do 31. okt., fara Kotarče do 9. novembra. — Dne 24. okt. bodo milostljivi gospod knezo-škof blagoslovili novo bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidu. — Vseučiliško društvo „Akade-niische Lesehaile" ua Dunaji razposlalo je ravnokar svoje letno poročilo za 1. 1876 — šteje 5196 zvezkov, gld. 89 kr., stroškov Ijna je r i m s k a kajti v vseh govo je obhajala se v enkrat slavnost jezikova v propagandi ali v vstavu za razširjevanje sv. vere, in sicer o priložnosti SOletnega jubileja sv. Očeta. Za to je odprta bila velika dvorana, učenci pa so redu stali na vgodnem mestu, kjer je lepo opravljena bila podoba sv. Očeta. Učencev bilo je 44 in v skoro toliko jezikih se. je govorilo, namreč: hebrejski, kaldejski, sirski, armenski, srbski, kurdski, turški; v besedi tarnul-ski, činski, ali kitajski, japouski, memfiško inte-banskokoptiški, barski, autioški, habeški, pak v jezikih zamurca Teuca in Gallas zvanih, v arabski, staro-in novogrški, latinski, francoski, španjolski, portugalski, ruski, rumunski, poljski, irsko-keltiški, nemški, ogerski ali mudjarski, flumski, švicarski, bulgarski, albanski , ilirski ali slovenski, češki, angleški, danski, švedski, norveški, iu vlaški. Ustava, v kterem bi se učilo skoro v vseh jezicih, ni na svetu druzega; edini Rim se more ponašati ž njim. (,,/irvncelj" štev. 4 in 5.) je prišel včeraj ua svitlo bogat v besedi iu podobah, naročniki bodo gotovo ž njim po vsem zadovoljni. Na stran pustivši jako mikavm berilo, omenimo le podob. Razen stalnih ima še sledeče pra\ 77. Knjigarna društvena dohodkov je imelo 4806 pa 4544 gld. 99 kr., premoženja v državnih papirjih 200 gld. m v kopeluih kartah 48 gld. Znanstvenih časnikov dobiva društvo 150, političnih 109, zabavnih 25, stenografičnih 5, vseh skupaj 2S9. Udov je imelo med dijaki 495, med profesorji 118, častnih pa 24, skupaj 637, med kterinii je bilo Slovencev 60. — Narodne lastnosti. V romanu A. F. Pisemskega „Meščana", ki izhaja sedaj v listu „Pčcla" se čitajo mej družim tudi sledeči ne ravno slabi aforizmi: Kjer jo Nemce, tam je intriga. Kjer je Francoz, tam je fraza. Kjer jo Poljak, tam ji! izvijača. Kjer ju Anglež, tam je kovarstvo in intriga. Kjer jc Lah, tam jc „Io solcil" in „far nicntc". Kjer jc lius, tam ali trpi ali morda — — Nove knjige: l. Zgodbe svete katoliške cerkve. Spisal Anton Lesar, bivši c. kr. profesor iu katehet. Drugi popravljeni natis. Založila družba sv. Mohora. Ceua 40 kr., po pošti franko jiaslana 45 kr. 2. Službovnik c. kr. vojsko po vprašanjih iu odgovorih. Drugi del. (Bojna služba.) Se-stavil in založil Andrej Kornel, c. kr. stotnik. 3. Kocenov zemljepis za narodne šole. Poslovenil Ivan Lajiajne. Cena 15 kr. 4. Učitelj Dobrašin. Podučna povest. Poslovenil Ivan Lapajue. Cena 8 kr. — D u n a j s k o a k a d e m i č n o društvo ,,Slovenija" napravi Jerneju Kopitarju v spomin v sredo dne 31. oktobra 1877 komers v dvorani: Krischke (vormals Dreher), III., Ungar-gasse 52. Program: 1. Pozdrav, govori predsednik Slovenije gosp. Fr. X. Stajer. 2. Da- vorin Jenko: „Vidovdan", zbor. 3. A.Nedved: „Želje", solo se spremljevanjem glasovira; poje Lipski operni pevec gosp. Ed. Krascbowitz. 4. ..O Jerneji Kopitarji", govori gosp. Anton Terstenjak. 5. a) Hajdrih: „Mladini", zbor. b) K. Mašek: „Lahko noč", čveterospev. C Boris Miran: ,.Raja", „Na meji", deklamuje gosp. A- Lahamar. 7. C. Umlauft: a) „Ich denkeDein", pesem; b) „Abendfeier", reverija, igrata na citre gg. K. Lah in J. Siherl. 8. A. Nedved: vBeseda sladka domovina", zbor. 9. Venček slovanskih narodnih pesmi, igra na okarino g. V. Krušič. 10. Eischer: „V globoki kleti", bas-solo, se spremljevanjem glasovira, poje Lipski operni pevec gosp. Ed. Krascho \vitz. 11. Lisinski: „Gradič bjeli", osmospev. 12. ,,Pridi Goren'c", zbor se spremljevanjem trobk. 13. Tovačovsky: Venec narodnih pesmi, zbor. Pevovodja : gosp. V. Kosovel. Začete! ob 8. uri zvečer. — Kamniška narodna čitalnica napravi v nedeljo dne 28. t. m. veselico s sle dečim programom: 1) Povoden mož, dekla macija. 2) Poštena deklica, šaloigra v enem dejanji. 3) Zakonska sol, šaloigra v enem dejanji. 4) Ples. Vljudno so vabljeni vsi čast gg. udje, ki smejo tudi sposobne ne ude seboj pripeljati. Začetek ob 7',. zvečer. Odbor. — Letina v severni Ameriki se je prav dobro obnesla. Pšenice v zaveznih državah še nobeno leto ni bilo toliko kakor letos. — V mestu Saint John (v novem Bruns-vikujje pogorelo eno predmestje z 230 hišami Okoli 200O ljudi je brez stanovanja. — Proč z vlečkami (šlepi)! Ker so vsa prigovarjanja bob v steno ter naše gosposke dame nečejo opustiti vlečk, moramo poseči v preteklost, katere glas menda ne bode ostal toliko brezvspešen in neuslišan kakor je naš. Nekov zelo časten francoski škof se v svojih spisih zelo huduje nad „šlep-vragom" ter h koncu pristavlja te-le važne besede: „Da je Bog hotel, da bi ženske bile za pometanje ulic, ustvaril bi jim bil gotovo posebno pripiavo ali ud v ta namen." — Naj si nase ženstvo te pravične očitljeje vzame k srcu ter naj že enkrat neha naša pljuča pasti s prahom in metati nam „pesek v oči." Pristavek vredništva. Pameten ukaz zoper dolga krila mestnih gospa in gospodičin je unidan razglasila policija v Lipskem (Leipzig) tako-le: 1. vsem ženskam, katere re-j*ato obleko nosijo, s katero tla pometajo, je prepovedano ž njo hoditi po mestu in po sprehajališčih zunaj mesta. Katera ta ukaz prestopi, se kaznuje z globo od 5—50 mark — 2. Policaji imajo, da se prestopek popolnem dokaže, žensko s tako obleko naravnost tirati na policijsko stražo. Imena kaznovanih se konec vsacega tedna razglašajo časniku „Leipziger Tagblatt". — Ali bi ne bilo tacega ukaza dandanes tudi v naših mestih potreba, kjer se vlačijo nekatere gospe in gospodične, učiteljice, in mojškre, s takimi repi po ulicah, da je težko razsoditi, aii v tej modi tiči tudi več neumnosti ali pa zapravlji vosti; lepota gotovo ne. — Pravice protektorjeve, Ljudevit XIV prašal je angležkega poslanca, zakaj da se Croimvell ne razglasi za kralja, ampak je zadovoljen s priimkom: protektor. Poslanec zavrne: „Angleži dobro vemo, kako daleč segajo pravice kraljeve ; meje oblasti protektorjeve so nam pa neznane; menim, da je to njegov vzrok." — t Kamniški okrajni sodnik, g. A. Elsner je 24. t. m. umrl. — y Muihovski nadškof Gregor Scherr je 24. t. m. umrl. Za škofa je bil izvoljen 1. 1856. — Šolski okrajni nadzornik za konjiški, celjski, šmarijski, sevuiški brežiški in kozijanski okraj je postal g. Nerat, nad učitelj pri slovenski šoli za Karčovino in Lei-tersberg, za celjsko mesto pa profesor Ilobič. — Bogate premogove jame našli so v Labiču , v Gomiliški fari blizo Ernavža; 50 kil premoga stane 30 krajcarjev. — Previdnost. Kardinal Wolsey, minister Henrika VIII, dal si je zidati, še dokler je živel, prelep grob in je prišel večkrat gledat delavcev, kako da napredujejo z zidanjem. Pri taki priložnosti prišel je tudi dvorni norec Henrikov k grobu ; bil je ravno zvedel, da se je kardinal zameril kralju in da ga misli pregnati iz dežele, česar pa oh sam še ni vedel Zato je rekel, ko je vidil ministra v grobu: ..Prav storite, da greste živi v grob; kajti mrtvi bodete težko prišli vanj." — Nevarna rana. Slaboten častnik ki se ni upal odreči napovedanemu dvoboju, bil je na prstu malo ranjen. Ves plašen je sedel na stolu; prijateljev nekdo pokliče vojaka, naj hiti po zdravnika, pa le hitro. ,.Je-li moja rana tako nevarna V" vpraša ranjenec. „To sicer ne," odgovori oni, „pa če zdravnika ne bo hitro, bojim se, da ne bi se sama zacelila." — „N. Fr. Presse". Iz Berlina se piše v „Novoe Vremja": ,.Govori se, da bo glavni vrednik „N. Fr. Presse" g. V. Etjen nadarjen s posebnim odlikovanjem za svoje turkoljubje; dobil bo red ali naslov gazi t. j. zmagoviti (menda za zmage na časniškem polji). Ne more se zavidati tak vspeh .,N. Fr. Presse". Postala bi bila že ona rusotilska, ko bi jej bil dal ruski poslanec na Dunaji početkom sedanje vojske zahtevanih 500.000 rubHjev. Ona sicer ne priznava, da bi bila stavila take pogoje, ali zatega del j ni nič manj dejansko iu ostane dejansko, dokler se ne opovrže od ruskega poslanstva na Dunaji". iz Goričice, vsi v Ljubljani. 2. Polh iz Košanc v Postojni. 3. Berne iz Laž v Senožečah. 29. okt. 3. Bergant iz Kertine. 3. Svetic iz Moravč, oba na Brdu. 3. Čelhar iz Št. Petra, t Postojni. 2. Drahsler in 2. Zvajer v Ljubljani. Eksekutivne dražbe. 27. okt. 3. Keršič iz Rakitne, na Vrhniki. 3. Nared iz Dcdnika, 3. Jakopič iz Poznikova, oba v Lužicah. 2. Zobec, iz Dolenjevasi, 3. Ober-star iz Slatneka, 3. Šile iz Lipovšie, vsi v Ribnici. 2. Abzec iz Vertač, v Metliki. 2. Skoda iz Male Kačne, 2. Hribar iz Sela, 2. Drobnič Umrli so: 0(1 17. do 22. oktobra: Martin Koller, del. 73 I., za sušico. Marija Valentinčič, stavč. ž. 29 1., za vročinsko boleznijo. Marija Smolo, del. 50 1., za vnetico trebušne mrene. Jera Melek, polgrunt. o. 5'/8 1., za božjastjo. Terezija Babnik, hiš. pos. o. ti d., za božjastjo. Marija Maček, kurj. ž. 36 1., za vnetico možg. mrenice. Jožefa Merzlikar, del. o. 20 m., za pljučnico. Marija Ambrož, brajn. 82 1., za mrtudom. Marija Pogačnik, zaseb. ž. 73 1., vsled starosti. Marjeta Terpin, gostinja 71 1., vsled prehlajenja drobovja. Kari Blaznik , trafik, o. 1 1., za vodeno glavo. Marija Landrl, kavar. ž. 34 1., za porodno vroč-nieo. Franc Pezdie, hiš. pos. 74 I., za mrtudom. Albin Cirer, miz. o. 8 m., za vtriplj. pljuč. Urša Bregar, mestna reva 73 1., za vodenico. Teleieralične denarne cen«- 26. oktobra. Papirna renta 64.05 — Srebrna renta 67.25 _ Zlata renta 74 55. — lSSOletno državnoposoiibi 110 20 Banking »keij„840— Kreditne akcije 211.— — London 118 05 — Sr«H»r<, 104 85.— Os. kr cekini 5 65. — 20 frankov 9 48. l><-iinr*tYriir ren* 25. oktobra. Državni fondi. Denar. Hlago 6', avstrijska papirna renta . . . 63 90 64.20 6', renta v srebru .... 60 95 67.15 4% renta v zlatu (davka prosta) . 74,40 74.60 Srečke (loži) J854. 1..............106.50 106.75 „ „ 1860. I., eeii.....,121.— 110.50 .. .. 1860. 1„ petinke . . . '118 50 121.50 Premijski listi 1864. 1.,............133.50 134,— Zem.ljiščine odveznice. Štajarske po 57,................96.50 97.50 Kranjske, koroške in primorske po 5", 95.— 96,— Ogerske po 5%................77 50 78 — Hrvaške in slavonske po 5'g . , . . 85.— 86._ Pedmograške po 5°..............74.50 74 50 Delnice (akcije). Nacijoualne banke..............835.— 837._ Unionske banke ... ... | 64.25 64.75 Kreditne akcije.........212.60 212.80 Nižoavstr. eskomptne družbe . , . . 750. 760._ Angio-avstr. banke..............94.50 95 _ Prečke (losi). Kreditne po 100 gld. a. v. . 161.25 ' 161.75 Tržaške „ 100 ., k. d. . 120,— 121.— 50 „ „ ., . 60.— 61,— Hndeuske „ 40 gld. a. v. . 28.75 29.25 Palmove „ 40 „ „ „ . 3U 7 o 40.25 Falffi-jeve ., 40 „ „ „ . 27.— ' 27.50 Clary-jeve „ 40 .............28.75 j 29.25 St. Genois ,, 40 „ „ ,, . 32.60 J 33.50 VVindischgratz-ov* „ 20 „ ., „ .j 28. 23.50 Waldst.e.in-ove „ 40 „ „ „ 22 25 i 22.75 Srebro in zlato. Ces. cekini . . . •............5.66 ' 6.66 Napoleonsd'or.........| 9.48 ' 9.46 Srebro....................105 30,105.25 Žitne cene preteklega tedna. Za tiste, kterim nova mera iu vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 340/'ion mernikov. Ileči V Ljubljani V Novcm-mestu gl. kr. V Kranj i g'- ' Reži (hektoliter ( mernik ( hektoliter ( mernik , v f hektoliter Joimena > ., ( mernik Ajde Prosa Tu Ovsa (hektoliter ( mernik (hektoliter ( mernik (hektoliter ( mernik ( hektoliter (mernik 78 ' 86 80 38 65 63 35 86 80 20 20 26 10 3 20 51 2 I 15 30 63 28 99. 85 30 24 90 t9 8 10 80 46 16 80 30 24 16 88 20 21 57 6 V Mariboru gl- I kr." V Ptuju gbjkr. V Ormnžu gb i V Trstu K'- 5 1 6 2 5 1 ' 98 20 90 20 60 80 9 70 78 60 3 10 95 77 85 50 67 70 73 60 62 85 9» C 1 3 i 1 i 80 70 80 9 40 66 60 40 80 40 95 kr. V Celovcu gbjkr. V Zagrebu g'- 1 hr ^ 4 90 34 92 68 74 70 67 46 ar, 12 88 80 86 90 73 15 80 16 40 27 60 3 40 97 27