PROSVETA Uiedalšk! Ib eftevnilkl •alf 8. Lswaáste Am OfflM ol PObiketleo» »667 Im* Uvkkk Am pfl-YEAR ^a^lojlovenske narodne podporne jednote ■■,". *'TI OWBWBMBHHWW Chicago, III., pondeljek, 23. oktobra (October 28), 1933. IS. U* AI ti Oninh mi «HA ». un. Komentarji . pote». - Postni U P¡£» - "BoUMki Kabricirani svetniki je prelomil z razorožl- konferenco ta Ligo naro-fUiavil je. da Nemčija ne i nikomur konferirala, z ur se pogajala in nič pod-Edokler ji velesile ne pri-enakopravnosti. Nato je il parlament in odredil „>", ki dokažejo svetu, da i narod misli tako ko on, I Ker on že pol leta uči i narod z gajžlo in gorja-jo je treba misliti, in ker lorjacarji edini kandidat-"narod" seveda potrdil kar on hoče. ¡ogla vi bosje Lige narodov ijo toliko časa natezali, je izlegla Hitlerja. Zdaj zi-Še bolj bodo zijali nekega ko Adolf spusti v tek novo vojno maáino, katero u hrbtom Lige. Vse k*-da prihodnje leto bo zelo na novicah iz Evrope. * * • velt je ustavil uvoz 11-f ii inozemstva. Ta korak pravilen, če bi Rooaevelt |s federalnim monopo-ilkoholnih pijač, da bi nam-k vlada izdelovala in pro-pijače. Na ta način bi poskrbela, da lahko tek-i kvaliteto blaga v tujini (privatno konkurenco federalne cene bi lahko tako nizke, da bi ne mogel butlegar tekmovati z vla-em bi pa vlada imela kp dobiček, da bi lahko znižala dohodninske dav- Roosevelt ne računa s Pijačo iz tujine je prepo-uto, da bodo ameriški P*rku itje žganja in vina imeli da bo privatni ka- khko prodajal strup po cenah in grabil čim več- fit. That's ali. itarem kraju izhaja faši- list "Pobeda" v sloven-in srbohrvatskem jeziku, listu čitamo, da "prvi, in najveličastnejši cilj jugoslovanskega nato mora biti: združenje Jugoslovanov v eni sami fti Združeni Jugoslaviji, bo raztezala od Soče in do Črnega morja in la, od Drave, Donave in ud/(' do Egejskega mor- Ascpunc. fo, aaüiaa at apyiaUat^po,u^ proTtded for aestloe HQS. At of Oct. «, 1MT, authorised oa June 14. Wit. BuUcrtflloa fC.00 Yterlj STE V.—NUMBER 207 VELIKE NBAI-SKEDEMONSTRACIJE V ILLINOIS!) NRA udarila progresivne rudarje; sili jih nazaj v staro unijo. Vodstvo progresivne unije se obrne na sodišče za enake pravice Springfield, III. — Zadnje dni so Člani Progresivne rudarske u« nije, katerih je 25,000 do 30,000 v Illinoisu, imeli "praznik". Prišli so v Springfield, da registrirajo svoj protest proti odloku federalne industrijske administracije, ki je zaključila, da ne more priznati Progresivne rudarske u-nije.in da se morajo člani vrniti nazaj v United Mine Workers unijo, če hočejo uživati enake pravice do dela na podlagi premogovnega pravilnika. Z rudarji vred, je prišlo okrog 10,000 njihovih žena in hčera ki so tudi organizirane v Progressive Women's Auxiliary in pomagajo svojim možem in očetom v boju za priznanje nove unije. Demonstracije rudarjev so trajale zadnji četrtek in takrat je bil v množici na ulici ustreljen Melville Staples,, lokalni vodja progresivnih rudarjev v Taylor-villu. Ustrelil ga je Peter Hay-nes, lokalni vodja nasprotne unije v istem mestu, ki je bil še tisti dan aretiran in na povelje Šerifa odveden iz Springfielda nekam drugam v zapor. Ta dogodek je zelo razkačil progresivne rudarje, toda nemirov ni bilo Governer Homer je pripravil vojaške čete za vsak slučaj. Ves dan v petek so progresivni rudarji zborovali v baseball in zborovanje je trajalo pozno v noč, čeprav jih je motil dež. Med njimi samimi se je pojavilo nesoglasje glede vprašanja, kaj naj storijo z ozirom na odlok NRA. Ali naj se vržejo na piketne linije in ustavijo vae delo v rovih, v katerih delajo rudarji nasprotne unije, ali naj gredo domov in čakajo izida borbe na sodiščih ? Claude Pearcy, glavni predsed-nik Progresivne rudarske unije je končno odločil za zadnjo Milijon podpisov za svetovni mir Nabirali jih bodo v 10 čevljev vi-soko knjigo, ki bo predkricna Washlngtonu in Ženevi New York. — (FP) — World Peaceways organizacija je pričela s kampanjo za milijon podpisov v interesu svetovnegs miru in je v ta namen izdala "največjo knjigo na svetu," ki je visoka 10 čevljev. Knjiga ima napis: "War Is a Super-Racket" ali "Vojna je največje raketirstvo". Kadar bo knjiga polna podpisov — eden milijon — bo predložena wa-ahingtonski vladi in nato poslana Ligi narodov kot ameriška spomenica za svetovni mir. Knjiga je razatavljena v hotelu Rooaevelt v New Yorku. It tega hotela bo šla po drugih večjih poslopjih mesta New Yorka, nakar bo »pomladi pričela romati po deželi z avtotrukom. S kampanjo za zbiranje podpisov je, World Peaceways organizacija mislila pričeti na Člkaški razstavi Stoletja napredka, ampak je vodstvo razstave odklonilo prostor za knjigo, ker bi zbiranje podpisov za mir menda ne pomenilo — napredka. Kampanja za milijon podpisov ; e bila otvorjena s shodom, kjer je bila glavna govornica predaed-nica World Peacewaya mrs. Dur-ach, ki se je tudi prva podpiss-v knjigo. Kampanjo sta pozdravila in ji želela uspehe tudi mrs. Rooaevelt, žena predsednika Združenih držav, ter Arthur Henderson, predsednik rasorožit-vene konference in delavski vo-ja na Angleškem. Vmi flof . J® glas svojega gospoda Skočil je pokonci ko vojak, ko mu je nacijaki načelnik dal pove-Ije [bodo vsi Jugoslovani tako »i v "Veliki Jugoslaviji, podali "bratsko roko" j« Slovanom in se zdru-»Cehoslovakijo, Poljsko in Vodstvo sveta 9iova-Slovani aaj vladfjo ¿vet! toti "prvi, veliki, sveti Uki cilj" vseh jugosl9-lacionalistov. J« tem ciljem je, ker ima P»n«ki, nemški, poljski in * fašisti tudi take '7 ,n ¿e ti cilji udarijo J. bo velik kup kaše. Ve-Pjalavije, Velike Italije, JJfcntfije ne bo, temveč bo ¡«P n»-snajfe. Medtem pa npitalitti Francije in R * Poskrbeli, da so de-«rednje, vzhodne in J™l* njihove majhne ■■• (>ni — 1 ameriškimi vred - že vlada-Majhn«. fašistične gla-I m kraju ne vedo, da * kapitali vladajo avet Kovore vse jezike! • • » Ksroda poroča — ni po-I J"*<> Pobral — da je ■•^"Hki duhoven na Pri-* * iiral dva Slovanih*'11* ( irila in Metoda, g"» oltarju neke cer-,rjUvrM> je apremeni " g l'r»'kr*ti| v Petra in iÜn4rn' d* •fcbilj Ali ,1 De, «rniki niso A» je kaj rasli ■t* prihajajo svet-11 lih verniki volijo? ^'''ricirani se pot in pozval rudarje, naj gredo na delo kolikor je uposlenih. Rekel je rudarjem, naj čuvajo svoje pogodbe, ki lahko postanejo neveljavne, če se ne vrnejo na de-lo po dveh dneh "praznika". Več lokalnih voditeljev je bilo proti temu in zahtevali so takoj šnjo piketno akcijo; za "trajni praznik" se je izrekla tudi vodi teljica ženske organizacije Ag nes Bums Wieck. Končno je ve-f klamaciji naalovili sledeči ultimat na oblasti: "Davkov ne bomo plačevali, dokler ne bodo naše drutine preskrbljene; obreati od naših dol-gov ne bomo plačevali, dokler ne bodo cene naših pridelkov krile stroškov produkcijo; kupovali bomo le to, kar neobhodno potrebujemo; is naših hiš ae ne bomo pustili izgnati; naših pridelkov ne bomo prodajali, dokler ne narastejo cene na stopnjo .naših izdatkov, bomo jih pa zamenjavali Z delavci in brezposelnimi za Stvsri, ki jih potrebujemo na farmah in na basi stroškov produkcije obeh strank". , Bismark, N. Dak. -— Governer Unger je pred nekaj dnevi uvedel embargo na izvažanje pšenice iz države Sevfrne Dakota. Cena pšenici je padla na ftSc bušelj. Governer je Izjavil, da so farmarji tisti "pozabljeni ljudje", ki Jih Je federalna vlada svojo Niro in farmsko pomožno akcijo popolnoma prezrla. Uncoln, Nebr. — Governer Ne-braske, Bryan, se je pridruiil guvernerju Sev. Dakote in ošigo-sal federalni program obnove, ki šf .ni prinesel nobene pomoči far-marjem. Bryan Je rekel, da so farmsrji vssk dsn revnejši. Cene, namesto ds bi rasle, padajo in farmarji stalno propadajo. Bivši governer Nebraake, Keith Neville, je resignlral kot predsednik državnega odbora industrijske administracije za Ne-brasko. Bankirji la tovarnarji sanjo kapovati strojib*! Drugim privatnim osebam so strojnice prepovedane Waahlngton, D. C. — Federalna vlads je zadnje dni vzela trgovino s strojnicsml pod svojo kontrolo. To se Je ugodilo na podlagi pravilnika industrije za manjše atrelno orožje. Ta pravilnik določa, da tovarne, ki Izdelujejo strojnice In podatrojnl-c«, morajo prodajati svoje Izdelke le federalni in državni vladi ter njihovim pododdelkom. Izjema je le za banke in velike kor-poradje, ki lahko kupijo strojnice in podstrojnice « dovoljenjem justičnegs in vojnegs tajni ka. RooeeveK želi. da ae člkaška razstave nsdsljuje v prihodnjem leta Chicsgo. — Predsednik Rooaevelt je v soboto v pismu izrs-ti I željo, ds bi se svetovne rsz-atava v Chicagu nadaljevala le prihodnje leto. Pismo je bilo nsslovljeno ns Rufusa Daweaa. predsednika razstavne orgsnizs-dje. Roosevelt je obljubil, ds priporoči kongresu, naj dovoli nadaljnjo vsoto denarja za federalne ekshibite na razstavi. Voditelji razatave so mnenjs, ds lahko poskusijo, so ps razne le-laine in kontraktil ovire. Pred-{Zw mora lllinoisks legialaturs sprejeti poneben zaklju/ek V U namen. , Hovjetaka atrojepiaka dobila 10 tet za tatvino pftealnega stroja Moskva, 21. okt. — Tukajšnje aovjetako aodlšče Je včersj obeo-dilo neko mlado strojepisko na deaet let zapora, ker je ukradla plaalni atroj. Moskovsko časo-pisje komentira, da je bila sodba "zelo milostna", kajti tatvina socialne lastnine v Rusiji se na vadnn kaznuje s smrtjo. Roosevelt povabil sovjete na konferenco " • ' Prvi korak za priananje bolj še viške vlade in prijateljake od noša je mod Ameriko ln Rusijo storjen. Sovjetska vlada obvestila Rooaevelta, da pride Litvinov v Waah-ington. Ameriški bankirji hitro nainanil), da bodo dali kredite Rusiji "Četrta lateraaeloaata' failsHčaa Nov naval na naclje v Avstriji. Musaolinljev llat ae norčuje Is Habeburšanov T met elektrike ae ko maral *> boljšati" Memphis, Tenn. — David L4-lienthai. komiaar Tenneaaae Val-ley Authority, ki upravlja vlad ni projekt pri Muscle Hhoalsu, je tukaj ns shodu rekel, ds se bo moral trust elektrike "poboljša-11" in poatati boljši gospodar interesu delničarjev, če bo hotel konkurirati vladni elektrarni. I On je rekel, da bo oprava vladne elektrarne prodajala elektri ko po produkcijskih stroških, po veliko nižji ceni kakor jo prodaja trust. V konkurenci tudi ne bo popu sil Is, kar pomeni, da bodo Dunaj, 21. okt. — Dunajska "Reichspost" je objavila poroči« lo is Rima, ki se glasi, da Italija organizira "četrto internaclona-lo", ki bo konsolidirala vsa fašistična gibanja v Evropi. Taka intemacionala je potrebna, poudarja poročevalec, da čim prej uniči socialistično ¡n komunistično Intemacionalo. Prvo mednarodno fašiatično zborovanje, ki bo pod vodstvom Italije in ki I-ma poroditi fašistično intemacionalo, se bo menda vršilo še to jesen ali zimo v Švici. Dunaj, 21. okt. — Dollfuesova vlada v Avatrijl je za enkrat pustila ofenzivo proti socialistični stranki, vrgla pa se Je s podvojeno silo ns hitlerjcvce. Avstrijski nacijl 10 postali zelo drzni, odkar je Hitler prelomil s Ligo narodov In rasorošltveno kon-f< n nco, in apet so začeli s teror- Aretacije nacljev so na dnevnem redu. Zadnji četrtek je federalna policija odkrila tajno sejo hltlerjevoev pod semljo, v Sremogovniku pri Voltsbergu na tajerskem; aretirsll so dva inženirja, dva železničarja, štiri u-radnlke, enega učitelja, dva delovodje, nekega tovarnarja In več drugih. V Vorarlbergu je bil zaprt predaednik lokalne tr-govake zbornice; tam je bilo ras-puščeno godbeno društvo, ki nI hotelo igrati avstrijske dršavne himne. Na Dunaju je policija udrla na več tajnih sestankov, aretirala nekaj oseb in zsplenila večjo množino nacijskih letakov. MIlan. Italija, 21. okt. — Tukajšnji Mussollntjev list "III Po-polo d'Italia" je te dni islll močan curek mrzle vode na možnost poroke med svstrijskim "kronprln-cem" Otonom in italijansko princeso Marijo. List komentira neko veat iz avatrljakih monarhi-stičnlh krogov, ki ae Je glasila, ds se Oton Hsbaburškl ženi pri hčeri itslijsnskegs kralja in «e se ženitev obnese, bo Italija dala nazaj Avstriji Jušne TIrale, čeprav Je Oton naaprotnlk fašizma. Muaaolinijev llat se norčuje Is te vesti ln piše, ds v Italiji ne vedo nideaar o tej ženltvl, a ne glede na to, naj ae Oton ženi kjerkoli, južne Tlrole, ki "jih je Bog dal Italiji", ostanejo v ItaJI-Ji. Dalje piše, da Oton ne bi bil Habeburtan, če bi razumel fašizem. Oton mora vedeti, da brer pomoči Italije, ki je nasledila avstrijsko cessrstvo((), bo avstrijski prestol zanj zelo kislo grozdje. (Oton Je sin zadnjega avstrij» skega cesarja Karla in eesariee Clte, biva z materjo vred nekje v Belgiji, star je 20 let In si domišlja, ds je avstrijski In ogrski preetolonasUidnik.) Predaednik čikaške solverse vodi delavekl odbor v dkag« Chicago. — Kotiert Maynard Hutohina, predsednik čiksške univerze, je imenovan za pred-sedniks lokalnega vladnega delavskega odbora, ki Ima posredovati v sporih med NRA In H-kaškimi delodajalci ter delavskimi unijami Moskva, 22. okt. — Komiaar zunanjih zadev Litvinov odpotuje v Washington še pred koncem tega meseca. S seboj bo vzel za ftOO milijonov dolarjev naročil za ameriške atroje, živila in drugo blago. Washington, D. C, 21. okt. — Vlada Združenih držav ae je po šestnajstih lotih Ignoriranja mo-akovake boljleviške vlade deflnl-tivno odloČila, da prisna Sovjetsko unijo ln stopi a njo v prijateljske stike. Ta korak je bil storjen 10. oktobra, ko je predsednik Roosevelt direktno brao-jsvll Kalinlnu, predsedniku centralnega Izvrševalnega odbora sovjetov, naj pošlje koga v Washington na konferenco. Kalinin Je odgovoril 17. oktobra, da ga povabilo veeel! ln da Je sovjetska vlada sklenila, da pošlje v Washington komisarja zunanjih zadev Makslma Lltvlnova. To so sgodl kakor hitro se obe vladi domenita glede datuma konference. Beaedilo Rooseveltovega povabila ln Kallninovega odgovora je bilo sinoči objavljeno. Takoj po objavi koresponden* ce so reporter j i drli v Belo hišo, toda Roosevelt jim nI dosti več povedal. Rekel je, da povabilo samo še ne pomeni priznanja, ki je odvisno od Izida pogajanj. Pogajanja J* pel sna nje in pogodbe mod obema deželama bo oeebno vodil Roosevelt aam. DrugI visoki uradniki, ki so v tesni zvezi s prsdaednikom, ao rekli privatno, d« so prepričani, da bo pogodba prijateljstva In dl-plomatične zveze med Zdrušenl-ml državami In sovjetsko Rusi« jo sprejsta In Waahington dobi prvič boljševiškega poalanlka. Vsa vprašsnjs glede dolgov ln odškodnine bodo zadovoljivo rešena; druga vprašanja so malenkostna. Direktna trgovinska zveza prinese Ameriki večino sovjetskih naročil In ameriška vlada bo dala Rusiji precejšnje kredite. Is New Yorka je takoj prišla vest, da se bankirji v Wall stree-tu še pripravljajo za obssšen business s sovjetl. Olajšali bodo privatne kredite sovjetski vladi. Stopili bodo v zvezo z Amtorg Trading korporscijo v New Yorku, ki poshije še več let kot so* vjetsks trgovinska agentura v Ameriki. Moskva, 21. okt. Sovjetska vlada je danes objavila prvo direktno korespondenco med predsednikom Rooeeveltom In Kali-ninom brez komentarja, toda sovjetsko Šaeopisje komentira zet lo prljateljako obe brzojavki, Mnenje Je, da Je Rooeeveltovo sklicanje ameriško-ruske konference v Washlngtonu prišlo v za-lo resnem momantu, ko Je med-narodna situacija slino zapletena. Učinek prijateljakega zbil. žanja Sovjetske unije In Amerike mor« biti ugoden ne le za obe deželi, temveč mora dobro vplivati na vso mednarodno situacijo In pomagati k svetovnemu miru. Kdaj po j dr Litvinov v Ameriko, še nI določeno. Vsekakor o-d Ide kmalu. Te dni je namenjen Carigrad, kamor Je bil povabljen k alavnoatl desetletnice turške republike. Morda odpotuje kar Is Turčije naravnost v Združene drftave. I privatne kompanije stisniti vodo Is kapitalizacije In od strsniti potratno razsipanje Is uprav. HMly Honda> obrali hrbet — Waahlngton. D. C — Zgodilo se je nekaj neverjetnega. Billy Sunday, znani misionar In fanatični zagovornik prohlblclje, je U dni naznanil, da "rrahlbteija nI več njegov busiutee" , • • prosveta Glasovi iz naselbin THE ENLIGHTENMENT IN LASTNINA ILOTIH» HASODN* rOI»roSNS Zanimive h tiefte Ii ravlh krajev jBDNOT« Ml fcf •f|M «f „i m tiru t* u« i-N« «M» »• MN SSJltoSi. m. Ii U u tat rt Wta, u Ciliil« »• Si « JS ÍT u> a* aa ctik«««') ••«» »r T c«aa ««U««* P° tai'XJtü mM«' A4*artlalM raU_ laflptA vili n«t M ISIWW M fMi UM Mik • IMW.« PHOSVETA 1417.if B«. A»*.. CWmI». NEUSES or TI«C rSPZSATEP PliSSS. ^^m^i U Dalum v ofcUt»»)» UM). pala« ■M*i. 4a Ja • u» MUimo« S«Ufcla aarMnlaa Foaoviu ju prav «Ml lta( a» »larl. Domač drobiž Obfckovalci razstave Chicago. — Svetovno razstavo in urad SNPJ so obiskali: Joe Reja z ženo Kosife in tremi hčerkami, Cleveland, 0: V javnem odbora West Allis, Wis. Mestni odbor Je soglasno odobril imenova nje Franka Puncerja za člana odbora javne knjižnice (Libra ry board). Puncer je član društva it. 104 SNPJ, društva Bled JPZÖ in soc. kluba it. 180 JSZ. V West Allisu se nahaja že 23 let. Smrtna nesreča Mullan, Ida. — Anton Skan-tel, član druitva it. 214 SNPJ star 28 let in rojen v Sparti, Minn., se je smrtno ponesrečil zadnji mesec med potovanjem iz Callfornije v Idaho. Vozil se je s tovornim vlakom in najbrž je padel med vožnjo pod vlak. Na iii so ga mrtvega na tiru v okolici Susanvilla, Calif. Zapuiča starše, dva brata in dve sestri. Zanimiva debata Chicago. — V soboto, 28. ok tobra, zvečer se vrii v Kafkovi dvorani, ogel 20. ulice in Aveis a ve., javna debata, ki sta jo a-ranžirala med seboj mladinska odseka klubov it. 1 (Chicago) in 114 (Detroit) JSZ. Predmet debate: Ali naj socialistična Shod brezposelnih Pueblo. Cok». — Dne 1« oktobra se je v Orlovi dvorani vr-šil javni shod, katerega je sklicala organizacija brezpoaelnih. Eden do glavnih govornikov ni prišel in slišali so se glasovi, da je bil poslan v zapor v Novi Mehiki, ko se je mudil na premogovnem polju, kjer je stavka. Njega je nadomestoval drugi govornik od organizacije Prijatelji sovjetske Rusije. Doslej so bili delavski shodi med nami zelo slabo obiskani. Poselilo jih je le od dvajset do petdeset ljudi. Na teh shodu pa je bila dvorana polna. Udeležilo se ga je precej drugorodcev, ampak «večino so tvorili Slovenci. Marsikdo, ki je že dolgo v socialističnem gibanju, se je nehote stavil razna vprašanja. Ali se bomo že pričeli enkrat nekoliko gibati in zavedli mrtvila med delavstvom in postali razredno zavedni ? Ali se bomo pričeli zavedati negotovosti našega obstanka? Govornik, tridesetletni borec v socialističnem gibanju, je zelo dobro orisal svetovni položaj in ljudje so z zanimanjem sledili njegovim besedam. Da li bodo govomikove besede ka, vplivale na ljudi brez temeljnega znanja o kapitalistični uredbi, je vprašanje. Morda je pritisk krize tako močan, da ljudje Iščejo utehe kjerkoli. To bo najbrž pokazala bodočnost. Brez močne organizacije ne bo delavstvo ničesar pridobilo. Le ako je organizirano, lahko zahteva brezposelnostno zavarovanje in druge stvari, da se odpravi miloščina. "Mladina v Rusiji ne more nikakor razumeti revščine v Ameriki, ki ima polne žltnice in moderno mašinerijo, ki lahko producirá vse, kar ljudstvo potrebuje, je dejal govornik. "A-meriški delavci so zelo pokorni in pohlevni, vse lahko prenesejo, nikake upornosti ni v njih." Govornik je povedal resnico. Pri delavcih je tako malo upora, da ne upajo niti oddati svojih glasov socialističnim kandi-Atom pri volitvah. Naii pradedje na Slovenskem so imeli več upornega duha, ko so se u hvaliti. Mnogo delavcev je brez dela. Kdor pa je tako srečen, da ima delo, mora delati za tako ni-zko mezdo, da nikakor ne more pošteno preživljati sebe in svoje družine. Kot ste čitali, je zadela skoro celo Slovenijo katastru^, ko je nastala velika poplava. V Celju je voda odnesla dve brvi in Kapucinski most, tako da je bilo Celje z« nekaj ur popolnoma od rezano od sveta. Nekatere hiše v nižinah so bile poplavljene do srede oken v pritličjih. Ko je voda upadla, se je pokazalo strašno razdejanj«- Skoda je ogromna — Jernej Krajec, bivši član in na ročnik. Skupna zabava Pittsburgh, Pa. — Naznajam, da priredita na Zahvalni dan, 30. novembra, društvi št. 34 HBZ in 163 KSKJ skupno zabavo v Slovenskem domu *a 57. st. Prosimo druga društva, da na omenjeni datum ne prirejajo ma investicijskima trustoma. Zdumpala jima je 13,700 navadnih delnic Ročk Island železnice po $111.84, cena teh delnic pa je danes okrog $4-75; bila je že $2. Prav tako tudi 16.050 delnic St. Louis k San Franciseo železnice po $106.22. Te delnice so sedaj vredne $3.25. Tema svojima podjetjama je sdumpala še več drugih slabih investicij, poleg tega pa ju tudi rabila za goljufanje zvezne in državne vlade. Da »o se "partnerji" izognili dohodninskemu davku, kakor tudi družba sama, sta trusta (direktorji) prodajala delnice drug drugemu in pri vsaki transakciji pokazala zgubo. Radi teh fikcijskih "zgub" ni Dillon, Read & Co. ter njenih "partnerjev" dosegel ne državni niti federalni zakon, nanašajoč se na dohodninski davek. Ta bančna tvrdka dela velik biznis tudi s tujezemskimi investicijami. Ameriškim investor-jem je prodala samo brazilskih vladnih bondov, municipalnih in federalnih, za $186,000,000. Od defaltu za teh bondov jih je v $144,000,000 in se danes na trza ba v s ličnega značaja, ker bi s *u dobe skoraj za vsak denar, tem škodovali sebi in nam. Pro- Zanimiva je kupčija, s katero stranka deluje za ustanovitev splošne delavske stranke? Vstop prli fevdalnim grofom in tlaki, brezplačen. "Delavci, organizirajte se! Z Nagrada vrli učenki močno organizacijo boste lahko Cleveland. - Miss Theresa^1! ' fff^JS Rahotina. hčerka Andreja luJ * ** hotine, je svoje študije v Col- linwood High šoli dovršila tako Pr°m' *ončal govornik gram na naši zabavi bo pester in objavili ga bomo pozneje. M. Ilerjjevich. Naznanilo Verona, Pa. — Društvo Rad-nička sloga št. 602 HBZ priredi plesno zabavo v soboto zvečer, 28. oktobra, v prostorih Narodnega doma na Arch st. Igrala bo domača godba in vse bo preskrbljeno za najboljšo zabavo. Vstopnina je 26 centov. Odbor. Kako je Wall street osku-bil investorje Senatni*odsek odkril nova žon-gliranja "visokih financ". — Bankirji se zavarovali pred tožbami * r::' Washington. — Senatni odsek, ki preiskuje vrtoglave finančne igre Wall streets, je zadnji teden zopet odkril senzacijo za senzacijo. Na rešetu ima bankirsko tvrdko Dillon, Read k Co., ki je poleg Morganove družbe največja investicijska firma v deželi. Lastuje jo majhna skupina "partnerjev". Ti "partnerji" so strigli ame riške investorje še z večjimi škarjami kakor striže ovčar ov Ostrigli so jih za težke mi- odlično, da je za nagrado dobila prosto Šolnino v državni bolnišnici, kjer se bo vadila za bolničarko. Miss Rahotina je članica SNPJ. V bolnišnici Milwaukee. — V okrajno bol Joe Hočevar. Igra in veaellca Ročk Springa, Wyo. — Slovenski dom priredi dne 28. oktobra ob 8. zvečer veselico igro. Najprej bo petje pod vod-nišnico~»oodpeljali "strica" Vin-1 stvorn Franka Plemela nakar centa Dobnika, starega 70 let, i*ra in potem ples. V spod zaradi neke bolezni v grlu. Dob- njih prostorih bo pripravljeno nik je doma is Uke nad Mozir- okrepčilo za žejne goste. jem in star naseljenec. N«areča na cesti Cleveland. — Avto je povozil Johna Cernovlča, ki je doma ii Račinja na Primorskem. Povo-len Je bil na čakaHšču aa električne vozove po krivdi vozlte- Vse uljudno vabimo, da se te veselice udeleže. Zabava bo zanimiva in imenitna. John Omeyc, oekrbnik Slov, doma. _ Pismo iz atare domovine Celje, Jugoslavija. — Cenjeno ------------,-------- ------I V WIJ«. ■ ■ ---w—-- Ija. Ima prebito lobanjo, zlomijo- uredništvu Prosvetel — Ker sem no nogo nad stopalom in več manjših poškodb. Nahaja se v Charity bolnišnici. Nov grob v Argentini Buenos Aires, Arg. — V Rosa-riu je 12. sept. umrla po dolgi in mučni bolezni Rozalija Laza-rlč, stara 31 let in doma is La-nišča v Istri. Sf HUI itt'*rrta iwi cwll Calumet, Mich. — Jakob Cop, star 68 let in samec, je bil sad nji teden povoAen do smrti od avl« na oesti pri Cliff Minu. Cop se Je "pečlarit" tamkaj In ni lal še več let. Zapušča brata in tri sestre v Detroit»! in Milwaukee ju. bil večletni naročnik Prosvete in član SNPJ, me še vedno zanimajo stvari, ki se tičejo nafte dobre organizacije in delavskih razmer v Ameriki. O naših delavskih razmerah pri nas v Celju se ne morem po- ce. i j one. Pri tem pa so poskrbeli, da jim za storjene čine no more nikdo do živega, ne ostriženi in vestorji niti vlada, ker so igrali "legalno". Dillon, Read k Co. je pred več let! organizirala dva investicijska trusta in izdala delnic za 86 milijonov. "Partnerji" so plačali te delnice po 20 oentov, inve-storjem pa so jih prodajali leta 1929 od $55 do $60. Na ta način so zaae naredili velike proiite obdržali kontrolo nad investicij-skama trustoma za malo vsoto $5,100,000, kar ao faktiČno vložili v ta trusta, ter pozneje "zdumpali" tisoče slabih delnic svoje banke tema firmama oziroma delničarjem. In vestorji so pokupili skoraj za 80 milijonov delnic teh dveh investicijskih truatov, nimajo pa nad njima nobene kontrole. "Partnerji" so v čarterju zapi sali, da direktorji niso postavno odgovorni za svoje čine, to je, da niso podvrženi tožbam radi njih akcije t Ko je prišla kriza, je Dillon, Read k Co. pričela "dumpatl" slabe bonde in delnice tema dve- je Dillon, Read & Co. dobila v svoje področje bondni trg brazilskega glavnega mesta Rio de Janeiro. Nekako pred 10 leti je prekitpila neko bankrotirano tvrdko, ki je imela investicijski monopol, za $120,000, nakar je mestu posodila $12,000,000. Za vsakih $100 je mestu dala $80. bonde pa prodajala ameriškim investorjem po $97.76. Ta kupčija ji je prinesla $389,000 čistega profita. Mesto je rabilo denar za pla nirartje nekega hriba, katero delo je bilo oddano ameriški tvrd ki Leonard Kennedy. 46% delnic te tvrdke je v rokah Dillon, Read k Co., kar pomeni, da je naredila nadaljnje profite tudi pri tem delu. Ko je odvetnik Pécora pokazal na skoraj 907* deialtiranih brazilskih bondov, ki jih je Ameri-čanom prodala Dillon, Read k Co., je "partner" Robert Hay ward pričel navdušeno govoriti o velikem prijatelstvu in patriotizmu, ki ga Pražili j a goji do A-merike. Pécora ga je zavrnil, da je njegov govor "slabo spričevalo za član« tvrdke, ki je naredila milijone s prodajanjem brazil skih bondov ameriškim investor jem, ki so v teh bondih izgubili težke milijone." Leta 1928 je Dillon, Read k Co. financirala Boliviji posojilo za 23 milijonov v svrho "izbolj šav". Pet milijonov od tega posojila je šlo za municijo angleški tvrdki Vickers Ltd. Pa tudi večji del ostale vsote je Šel za priprave za vojno s Paragvajem. Za konstrukcijska dela je šlo od tega posojila manj ko dva milijona in pol. Tudi ti bondi so Že več let v defaltu. Družba je kupila tudi neke tu-Jezemake, absolutno ničvredne bonde za $120,000 in jih prodala ameriškim "suckerjem" za 12 milijonov! In nikdo ji ne more do živega, ker je v čarterju zapisano, da direktorji niso podvrženi tožbam! Nemška fašistična demagogija je privabila tudi mnogo delavstva in inteligence v svoj tabor. Hitlerjeva stranka je pa pozabila, da ao med njimi ljudje, ki so lačni in da so jih zvabile v fašistični tabor lepe besede o socialni politiki, o kruhu itd. Toda ko je fašiaem prišel na krmilo, je pa del na kolena pred kapitalizem in je moral socialna vprašanja odgoditi, oziroma zavreči. V delavskih vrstah tudi prav dobro čutijo, da je bajka o zaposlitvi dveh milijonov nezaposlenih neresnična ter da se tudi prejemki zaposlenih teden za tednom zni žujejo. Vse to delavstvo ve. Zla sti občuti delavstvo pezo raznih zbirk za fašistične alavnosti in socialno pomoč, dočim kapital k vsem tem akcijam le malo prispeva. Najbolj razočarano pa je bilo delavatvo, ko je Hitler sklical generalni svet gospodarstva. Ta svet je dokazal, da Hitler sodeluje z velikim kapitalom (Thyssen, Krup»p-Bohlen). In govori na sejah tega sveta so jasno pokazali, da namerava ta gospoda pač se otresti socialnih bremen ter poslabšati prav naglo socialno-politično zakonodajo, Vsi ti dogodki močno vplivajo tudi na fašistične ljudske množice, ki zahtevajo izpolnitev so-cialno-političnega programa. Iz naravnih razlogov narašča nejevolja, ki se pojavlja tudi na fa šističnih manifestacijah. Režimu torej ne preostaja drugega kakor da zapira tudi te ljudi in jih spravlja v koncentracijska taborišča. Politika gospodarskega sveta pa obenem zvišuje po svojih kar-telih cene, uvaja višjo carino ter tira nemško prebivalstvo v največjo bedo. Hitler je v Nemčiji šele omogočil male ljudi in kmete iakoriščevalnim verižnikom s svojo politiko. ■ Materijalne skrbi nemškega naroda so črv, ki bo omajal fašistični režim in sodba naroda bo ostra. Pred sodbo naroda režima ne bo rešila niti kapitalistična politika inflacije. Klic po kruhu je vtak dan jač-ji, Toda klica "Hitler, daj kruha!" nemški kapitalisti nočejo slišati.—"D. P." no zmago odreši! ne samo čijo, temveč ves svet A j grenke so kroglji<*, ki jih Eler še drugače v svojem daje okušati kljukastemu &e Na pr. "Beli «vet obvlad pretežno bedaki - če vladajo o čemer p4 iahit0 mimo! In nobene besede g da bi Nemčija v tem oziru < kakšno izjemo ... Mož vsekako v koncentracijsko rišče. No, tako daleč režim za ie noče iti, tolaži se s tem, bila ta knjiga zaključena i pred 30. jan. Ampak tudi primeru bi ne smeli biti \ takšni stavki, kakršen je dnji — če bi Spengler v r simpatiziral z narodnim I mom: "Rasa, ki jo ima« ne rasa, h kateri pripadaš je etos, drugo — zoologija plemenska politika, ki jo u nacistični sistem, naj bi bi mo — "zoologi ja" ? Razumljivo je, da takšne ge hitlerjevski tisk ne moi poročati in da so jo n. pr. nem glasilu "Völkischer achter" odpravili z opazi "Spengler je samo politiz filozof zgodovine, in sicer ničevanja do ljudi". — Za Carstvo je postal tedaj r ven element. Se malo in bo okusil vse sladkosti, njegovi bivši oboževalci svojim političnim nas| kom . S0l v I Zmaga krtz assprotRl-kov! Oswald Spengler ne priznava "tretjega caratva" Pomohkl delavci piketirajo HkebHke ladje Philadelphia. —Člani Marine Transport Workers unije, ki je pridružena I WW, piketirajo ladje, ki dovažajo po skebih nalo-žen sladkor s Kube. Kubanska slndikalistična unija pomolskih delavcev pravi v pismu, da je splošna stavka na Kubi še vedno v moči. NI dobil državljanstva, ker mt-l aH, 4« je Hoover «e predeednik New York. — Ko Je oodnlk v I Bronxu zadnji petek vprašal ne-] kega imtgranta in prosilca za Jr-šavljan»ki papir, kdo Je adaj| pmlftrdnik Edruftenih držav, Jr pr«.*»I«v stala za Raetherja. Ovadila ga in njegove sotrudnik« da so si umazali roke z i finančnimi manipulacija« osebami, ki so zapletene ro, je mnogo uglednih čil Tiar. soc. stranke, ki so poskusili vse, da bi it v vrli, kar pa se jim ni poj» posrečilo. Ker so postaji kritja vsak dan večja, j< aled javnost morala dozi jedro stvari. Režim «evi kriva podrobnosti, toda cija je tako velika, da danes o tem vsa Nemč pričakujejo o zadevi celo poročilo. Zveza nemikih kinem fov in druge reprezentati ganizacije so s šksndtloo »i, kar je za vlado in pr privržence režims w nerodno. Raeth» r je v< prvovrstnega strokovnj| filmskih zadevah. Bil vplivnejši svetovalec desna roka ministra w gando dr. Goebbelsa. RAZNO Tiskarna srbakeg« k*J Bega list s odkrils na i Dunajska PoU^ j*. gem iskanju našlajM ponarejevakev av.trU* kovcev, v katero je bJN tudi nek Cap. IsMn' m tiskarne. Pri hišai ^» sojo pc^orsan iavršili. »o na*J. veliko r „„Uric in klišej«v mj* vanje razoih doku*«" < ¡¿Slovanskih potnU^ ¿nem «o naši. mnor d£ in redkih pornogr»1^ natlskovs! in * ni trgovini tajno r^ Našlo se je tudi m"«. komunističm^^ on tiskal «nrf ^ , Uvodom ^;hnVr ***** ^ nr ' ^ * ao se pa tudi pr^" ao-ioeiali*tičnf »ar slrrii. da " obem* vpehilf' UKK, 28. OKTOBRA. Vesti iz Jugoslavije STRUGAH OGLEDU Ur m- našli: ustreljeno LJvedk«. - Vod« je izgini JU smradu ni več. — Za ¿•vi zdravstveni ukrepi Ljubljana, 6. oktobra. L zbor j neslovenskih geo-E . ge je zaključil z dvema La Večjo skupino, ki je ^ dva velika avtobusa, sta •edla univ- prof* dr" An" Melik in dr. Milko Kos na sko. Ustavili so se naj-v Stražišču, kjer so si ob ^enju geografke gdč. Hleb-|ve gledali sitarsko obrt, na-H nadaljevali pot v Kranj, 10 jih sprejeli gimnazijski rji in jim razkazali zaroti stare gorenjske me-Iz Kranja so izletniki vali na Bled in Bohinj, jte skupina, broječa 20 kov, pa je v enem avto-odpotovala v četrtek iz pe ob 14.15. Pot jo t je skozi Grosuplje in Ra-polje v Dobrepeij©, na-4o Oplotov, zaselju poleg so se podali pro-poljski jami. Tam so jim i pripeljali na vlaku, nem vozu, z gorskih n ubito medvedko, mlado Ustrelil jo je bil lovski nj Hegler, uslužben pri Mo-% Kakor je povedal geogra-p, je to storil v silobranu, je slučajno prišel preblizu ¿čema in ga je srdita mla-uedvedta takoj začela napa-i. Tako so geografi že na ri pogled lahko spoznali, da u skrajni meji nepokvarje-jrirode. Ogledali so si nato Rpoljako jamo, kjer je od le-1127 izpeljana iz nje cev na fcko in je tako ob sušni dobi fltfja dobrotnica Suhe Kra-fc ko prihaja semkaj do 30 11 vozovi po vodo. Pretek-ndeljo »e je voda držala še črpalke, zdaj pa se je že u-nila v normalno lego, kakor ■i v najhujših sušnih časih «lini trajni vir ondotnega ivslca. Jama je poldrugi ■eter ri kaki zaupni privatni osebi. Ko se 20. maja ni več vrnil domov, so se razširile najrazličnej še vesti. V glavnem so si bili domačini edini v tem, da je nekdo Crešnarja Ignacija napadel, ubil in nato oropal. Te govorice so celo povzročile dva kazenska procesa zaradi žalje-nja časti, ko so si nekateri drugi drugim očitali roparski umor. Kakor pa se je zdaj pokazalo, ni bilo na teh vesteh nič resničnega. Ko je pred dvema dnevoma nabiral v Crešnarjevem gozdu sosedov sin Bernik v bližini znanega Bernikovega križa kakih 40 korakov pod markirano potjo, ki drži na Resnik in dalje na Roglo, na strmini med redkimi smrekami gobe, je naletel na okostje, pokrito s preperelimi cunjami, iz katerih je Bernik takoj spoznal obleko Crešnarja Ignacija. Prihiteli so sorodniki in so ugotovili, da je to res truplo Crešnarja Ignacija. Na lice mesta je prišla takoj orožniška patrola in nekaj ur nato sodna komisija z zvedencema zdravnikoma iz Konjic, ki sta po pregledu okostja podala svoje mnenje, da je Crešnarja Ignacija, ki je bil štel že 74 let, v njegovem gozdu zadela srčna ali možganska kap, zaradi katere je padel na tla in tam mrtev obležal. Od trupla je ostalo Mamo golo okostje, ki se je takoj sesulo pri preiskavi. Iz prepe-rele obleke so mogli dobiti zavito hranilno knjižico in v njej premočene 100 dinarske bankovce, po številu kakih 12 do 15, kar se bo moglo točno ugotoviti Aele, ko se papir popolnoma posuši. Okostje so sorodniki takoj po pregledu spravili v že pripravljeno krsto in odnesli na Creš-narjev dom. Tako se je po več mesecih rešila zagonetka, ki je povzročala mnogo razburjanja in strahu na našem mrnem Pohorju. Nevarna vlomilske tolpa Celje, 6. oktobra. V občinah Slivnici in Dobju ae je pojavila v zadnjem času roparska tolpa kakih 10 oseb, ki strahuje tamošnje prebival«* in je zagrešila že celo vrsto zltti-nov. Tako so zločinci v ponedeljek 2. t. m. okrog 3. zjutraj vlomili v ledenico trgovca Emila Gra-aellija v Slivnici ter odnesli 40 kg slanine in zaboi piva. Nsto so «e ves dan skrivali gozdu blizu Vrečkove gostilne v Jezer-cah, okrog 21. pa so se napotili k hiši posestnika Karla Mahneta v Jezercah in pokradli p"ri-lo, ki se je sušilo pred hišo. Obiskali so še kovačnico Mihe Lončarja v isti vasi in odnesli raano orodje,j med tem tudi klre. 8 tem orodjem so vdrli v klet posestniks Jožeta Krsnjca ter mu Izpili in odnesli nekaj pijače. Kranjčev rejenec Konrad ( Hlsdin, ki je spal na skednju, ae je od ropota, ki so ga povzro-. čili vlomilci, zbudil, |*»grebil j«' lovsko puško, ki jo je imel na akednju In šel k vratom. Vlo-milci pa so skočili k vratom in j ( jih ti*ali, da bi lllndm ne m«* *tr«P |geJ ven. Naposled jt uspelo odpreti vrata. Nameril je svojo puško, sprožil in zadel «nega vlomilcev. Neznanci so pobegnili in so med potjo izgubili dva klobuka in čepico. Pri kovaču Cadežu so vzeli voziček, naložili ranjenca in ga odpeljali v bližnji gozd, voziček pa so nato vrgli v neki jarek. Okrog 23:30 se je vračalo več ljudi iz Pučnikovega mlina v Dobju, kjer so kožuhali. Med njimi je bil tudi posestnikov sin Ivan Gračner iz Jezerc, ki se je vozil v večji razdalji pred ostalimi a kolesom. Na bano-vinski cesti blizu gostilne Martina Gučka je Gračner j a ustavilo okrog deset moških, ki so imeli na sebi nahrbtnike. Eden izmed njih je zaklical "Pucaj!" Drugi pa je dejal, naj ne streljajo. Začulo se je še enkrat povelje: "Pucaj!" V tem je že počil strel. Krogla je zadela Grač nerja v levi bok, šla skozi želodec in obtičala v levem boku. Ker se Gračner ni takoj zgrudil, je pristopil eden izmed roparjev in ga udaril z vso silo po glavi, da se je Gračner onezavestil. V tem so prišli po ce«Jti Gračner-jevi znanci, zaradi Česar so napadalci pobegnili. Gračnerja so prepeljali takoj v celjsko bolnišnico, kjer jebil v torek zjutraj operiran. . Orožništvo z vso Vnemo zasleduje drzno razbojniško tolpo. Pričakovati je, da bodo zločinci kmalu izsledeni. Prebivalstva se je zaradi teh zločinov polastilo veliko razburjenje. Za mrtve proglašeni Okrožno sodišče v Mariboru je proglasilo za mrtve sledeče pogrešance iz svetovne vojne: Jakob Kopčič, delavec v Zgornjem Dupleku; Franc Hržonjak, viničar na Turškem vrhu; Ivan Wei8bacher, delavec v Brstju; Franc Doki, tesar na. Sta venskem vrhu; Simon Dobršek, kovač v Laporju; Jurij Pečar, viničar v Melju; Andrej Kovačič,-tesar v Varožu in Maks Habit, delavec na Janževskem vrhu. Požar v 1'oljčanah V nedeljo 1. okt. zgodaj zjutraj je zgorelo gospodarsko poslopje Alfonza Korošca v Polj-čanah. Živino so komaj rešili. Ogenj je uničil seno, slamo, 2000 kg krompirja in vse orodje. Domneva se, da sta ogenj povzročila dva neznana potnika, katerima je Korošec dovolil, da sta prenočila na senu, toda zjutraj sta izginila. Avtomobil po tračnicah Dne 5. oktobra je pridrvel v Ljubljano iz Maribora prvi avtomobil, ki vozi po železniški progi. Vozil je 142 minut in pripeljal 22 oseb. Avtobus ima prostora za 40 oseb in je predel jen v dva kupeja za kadilce in nekadilce. Avtobusi te vrste, ki jih izdelujeo v Avstriji, bodo zdaj redno vozili po železniških progah po Jugoslaviji. Samomor dobliškega župana Alojzij Stonič, župan v Dobli-Čih pri Črnomlju v Boli Krajini, je 28. septembra izvršil samomor. Vzrok* je menda bila bolezen, katere se ni mogel izne-biti. Imel je tvor v glavi in hodil je okoli zdravnikov v Zagrebu in Ljubljani, toda pomoči ni bilo. Star je bil 32 let. SLUŠAJ TMEISSEN Komisija Socialistične Interna, cionale za preiskovanje položaja političnih kaznjencev je izdala brošuro z naslovom "Teror v Braunschtt eigu", v kateri so opi-sana zverinstva hitlcrjevsklh tolp nad socialisti, ki so bila štor-jena v zadnjih dveh, treh mesecih. Pa kljub razmeroma velikemu obsegu še niso tam našteti vai slučaji, kajti jih je preveč. Pravzaprav je ta knjižica samo neznaten odlomek is statistike aločinov, ki je preplavila in še preplavlja Nemčijo. Kljukasti križ, vešala in umori so simboli nove Nemčije, ki ogroža ves svet. Iz te brošurioe Internacionale objavljamo opia o smrti aodru-ga Matije Theisaena. To je grozno čtivo. Toda treba bi bilo, ne samo treba, vsi delavci bi morali prečitati to knjižico, da bi vedeli, pred kom se morajo s strnjenimi vrstami braniti in nad kom se morajo maščevati, ko pride dan plačila. In ta ne izostane. • ' Sodrug Matija Theissen, zelo značajen in odločen mož, bivši vojak na fronti, je bil tajnik pla-čilnice Zveze atavbinskih delavcev v Braunschwelgu. Ponoči so vdrli v njegovo stanovanje hitlerjevski udarniki (Sturmtruppen). Takoj so se vrgli nanj. Priskočila je njegova Žena, toda takoj so jo začeli pretepati. Zatem so Theisaena odvlekli na|K>l mrtvega v poslopje "Volksfreunda". Tu so ga tepli in tolkli s tolkači in jekleni-mi šibami po obrazu, po glavi, preko ust in preko oči. Potem so ga položili in pretegnili preko mize in ga surovo tepli z bičem. Ko so se njegovi rablji še utrudi-11. so ga vprašali, če hoče iasto-piti iz stranke in se odreči svojem mandatu. Odgovoril je: "Ne!M 4 Zatem so mu udarniki strgali vso obleko s telesa in ga bičali dokler ni bilo vse meso raameaar-jeno in je viselo kakor cape od telesa. Znova ao ga vprašali, 6e hoče izstopiti Iz strank«. Spet euak odgovor: N«! Razmesarjeno telo so polili za tem a slano vodo. In nato ao ga znova bičali. Theissen je zavplil: MPal, če me hočete ubiti, ml dajte revolver, da bi se mogel ustreliti sam II" Surov smeh je bil odgovor. Potem so mu |m prinesli revolver. Theissen je nastavil orožje na sonce in sprožil. Petelin jo poskočil. Toda revolver je bil prašen. In z novim surovim tuljenjem so ga po tem dolgo spet bičali. Samo avoji nenavadno močni telesni konstrukciji se je imel zahvaliti a. Theissen, da ni izgubil zaveati. Nato se je pojavil vodja udarnikov in deželni poslanec Alper iz Braunschweiga. Poznal Je Theissens iz raznih razprav in mu je rekel: "Cloveče! Matija kaj pa delaš ti tu? Kaj, ao te mak) natepli?" In nato mu Ja Theissen odgovoril: "Vzamete J lahko na veat, da hočejo tu ubiti človeka!" "No, Matija", je re-kel Alpers, "lahko me vendar tikaš še naprej, saj smo vendar Modrugi . T Nato je Al|>crs težko ranjenega Theissens odpeljal v svoj« stanovanje, odkoder ga je pa vrgel spet ven z besedami: "No, to pot ai se še izmazal!" Toda, Če komu kaj poveš, da smo te malo natolkli in natepli, če }H>jdeš v bolnico ali pa k adiavniku, pri demo po tebe spet. Pasi se torej!" In 8. maja t. 1. je bilo uradnp razglašeno: Zaradi odstopa neni ško-nacionalnega ministra tthanc in pravde, dr. Kuchentala iapra znjeno ministrstvo je bilo pre-nešeno na deželnega poslanca od vetnika Alpersa. Alptrs je vodja obrambnih oddelkov v Baunsch weigu. Pred kratkim je bil imenovan aa zastopnika obrambnih oddelkov v državnem ministrstvu. Drugega dne je bilo Thelsse-novo telo ena sama črnorjava gmota, raamesarjena, »krvavela in otekla. Proti njegovi volji ao ga preneali v bolnico. Ko je čutil da se mu bliža zadnja ura, je o-risal svojim sodrugom in prija teljem. kaj ae je z njim godilo in pripovedoval: "V domu Volk sfreunda aem videl še tudi so-druge Vilema Riekeja, Heinri cha Simona, Fridricha Truteja Viljema Warneckeja in mnoge drugih. Letali so na kupu alame Samo po stokanju sem poznal da še živijo .. ." Dva tedna je Matija Theisaan umiral v bolnici. In potem je šale umrl. .. Theissenova Žena in osrednje vodstvo Zveze stavblnskih delavcev ata podala kaaensko ovad bo. Nato je dalo državno pravni štvo os. zastopstvo zapleniti rnr t vo Theissenovo truplo i Drugače bi morali uradno priznati, da je nastopila Theissenova smrt žara di mučenja. In na dan pred pogrebom moža so zaprli še Theissenovo ženo Morala naj bi izročiti fotografije avojega mučenega moža in izda ti, kdo ga je fotogrufiral . , , • Tako torej poroča brošura, is dana od Internacionale, o Theis senu. To je samo eden edini slu čaj. In takih slučajev je danes v Nemčiji na tisoče. Is tega barbarstva naj vsraste nova Nemčija?! D« zrasla bo;* todr Nemčija, kjer bodo imeli umor za najplemenitejšo in najbolj, fa atno dolžnost! In k vsem tem grozodejstvom svet le protestira, pa šu to samo delno I Marsikje jih z molkom c«lo odobravajo. In vsa te gro zodejatva se vrše tudi v sname nju konkordata in skupnosti vseh krščanskih ver Nemčije. lIn nn vse to gleda ves kulturni sv«t mirno, in civilizacija a« niti m' gane ?! Kaj je morda zato vae to v redu, ker je irtev delavec in ker je ta delavec večjld«! mark siat?! Jugoslovanski delavec! Ali ž«lii kaj takega morda tudi Ti7 Ali se tudi ti morda navdu«uj«š z« razne fašističiM instinkte In parole? Ne želiš tega? Potem stori svojo dolžnost v bortri proti vsemu temu: organiziraj s« vztrajaj zvesto v vrstah organi s!ran«ga proh tarlata, zavedaj se, da Je samo v združenju moč in odpor! Zato se pridrufti in vstra jaj v vrstah svobodnega in razredno savednega proletariata. SIcer: pričakuješ lahko naj hujš«! Železna peta deluj«, železna peta dviga glave. 2ator«j — na branik! V Javni prazniki v Ameriki Povsod v Združenih državah se prasnuje vsaj šest javnih praznikov, ali strogo rečeno ni* mamo niti enega narodnegu prazniku, čigar prosluvljunjo bi bilo obvezno v vsaki državi Uni-^ Niti Fourth of July ali Dan neodvisnosti ni — vs«j po zakonu — naroden praznik. Vsaka država določa aa sebe, kaki dnevi naj se Imajo smutiati kot javen praznik. šestorica dni, ki se širom Združenih držav prasnujejo kot zakoniti prasni ki. so Božič, Novo leto, Washingtonov rojstni dan (22. februurja), Dan neodvisnosti (4. juliju), Labor Day (prvi pondeljek v septembru), Dan sahvale (Thanksgiving Day) (zadnji četrtek v novembru). Navada je, da predsednik Združenih držav proglaša vsako leto Zahvalni dan, ali ta proglas sam na sebi napravlja ta dan zakonitim praonikom le za distrikt Columbia in za teritorije. Zato vaak governer posameznih držav sledi s svojim posebnim proglasom. Na tak način ta dan, postaja zakoniti praznik tudi v državi. Sicer vsi ti proglasi so nostall le zakonita formamoaf lil ae ta dan splošno proslavlja v zadnjih letih celo v Inozemskih deželah, kjerkoli živijo Amerikanci. Rasun teh šestih splošnih prasnikov imamo precej drugih sakonitih ali javnih prasnikov, ki se proslavljajo le v nekaterih državah. Dan 12, oktobra Jo "Columbus Day" v apomin dneva, ko j« Kolumbus stopil na ameriška tla. Ta dan a« proslavlja v 34 državah. Splošni volilni dan (Klectloii Day), prvi turek po prvem pon-deljku v novembru, se priznava kot sakoniti praznik v vseh dr« žavah rasun v šestih. Rojstni dan Abrahama Lin-colna (Lincoln's Birthday) dne It. februarja, je sakoniti pras-nik v 20 državah. V južnih državah pa ae priznavata kot javna praznika rojatna dneva Jefferson Davlsa,predsednika južne konfederacije tekom civilne vojne in Roberta K. Iom!adi. To J« bolj Aolskl prasni k in namen mu J«, d« se vtisne otrokom |>omen jn važnost dreves Iti gozdarstva. Na milijone novih dreves m sadi ta dan. Tudi rasn« tujerodne skupino proslavljajo svoj« i>os«bn« prnz- t nike. Tako imamo "German Day" dne 0. oktobra, ko iientško organizacije in akupln« v tej «ležell proslavljajo spomin onega dne v I. 16H3. ko so prišli prvi nemški naseljenci v Ameriko, Francos! seveda proslavljajo pad Baatllj« dne 14. julija, ki Je n«Jv«ČJI francoski narodni pras-nlk. Tudi druge skupine Imajo vač ali manj sllčne posebne praznik«.-— FM« 11 «mm m 11 ie «s k mm: (od leve m tem) Fnlg tnrij» llalM«. «"d ¿a »r*.**« mmmmt armado ^dinlfT^ ^ ir- Ha« Marti* i« J-« BUs »Umandez, k.,Unreal v«d)e gu«rtM» ž«t«. Zato! G. H. Kh*w je bil kot mlad mož na počitnicah pri svoji sestri. "Nekega Jutra." pripoveduje, "ml je zmanjkal liat, ki s«m imel n« njem zapisanih par verzov. *Crac«', srm se razsrdil nad s«stro, 'soneta nikjer n« najdem — gotovo gs je Harry vrg»l v ogenj T — Pa me ogorčeno zavm« sestra! 'N« bodi no otročji! Ha j otrok še ne zna brat I' r ItMla Hoda pravi, da mu j«' nekdanji avstrijski miui*i*r Dsi«dusftycki dejal: "Kdor do trldes«Uga M« ni bil radikalen, je lopov kdor j<> pn še |sitem, j« osel." WTOBUHt^R. OKTOBgj FH0SVETX i Arnim Ádtmíii SMEH V DŽUNGLI AVTOBIOGBATUA AMK&IÍKKC.A YaiBKUKMCA Poslovenil Stanko Leben Polagoma aU Štefan in Kari skupaj dobila delo na palubi majhnega potniškega parnika, ki je vozil med Novim Yorkom in Bostonom. Uto dni in pol sta delala na tem parniku, glav-ni stan pa «U ve» čas imela v hiši Mra. Schmid-tove v Brooklynu, kjer sta prejemala tudi pošto iz domovine. Kadar je parnik čez noč stal v ladjišču, bo-disi v Novem Yorku ali Bostonu, sU Štefan in Kari navadno šla gledat ta ali drugi film. Bila je doba pretepaških burk in ginljivih melodram s cowboy j i. Začele so jima ugajati progaate srajce in pisane ovratnice, kakršne sta videla da nosijo gizdalini v filmu. Najrajši bi se bila poamerikanila čimprej, pa sta bila preverjena, da je oblačenje po ameriški modi začetni in najvažnejši korak v tej smeri. Ljubezniva Mrs. Schmidtova je bila prepričana da sta dobra fanta; samo to bi bila strada'videla, da bi se ustalila in prijela za stalno delo na kopnem, kajti potem bi se lepega dne morda naključilo, da bi eden ali drugi zasnubil njeno hčerko Matildo, ki je bila približno njune starosti in lepo, primerno dekle. Štefan in Kari pa, Štefan še bolj ko Kari, sta bila dva nemirna, Hilada fant« sredi neustaljenega, dinamičnega novega sveta. Štefan se je naglo učil angleščine in ameriškega ponašanja. Bral je ameriške časopise in "Narodni Glas", ki je izhajal v Novem Yorku. Filmi so ga z vsakim mesecem bolj zamamljali. Večina teh filmov je prikazovala ameriško življenje zapadno od Hudsona, razburljivo, krasno življenje na daljnem Zapad u. Nekega dne, leto dni in pol po njunem prvem srečanju, sta Štefan in Kari pohajkovala ob novoyorškem pristanu, kjer je bil privezan njun parnik. Ubijala sta čas s pogovori, ki sta jih pletla okoli zadnjega razbojniškega filma z divjega Zapada, ki sta ga pred dvema dnevoma videla v nekem bostonskem kinu. Ko sta za nekaj trenutkov premolknila v Živahnem pogovoru, se je Štefan iznenada postavil pred Karla. "Reci," je dejal z nenavadnim glasom in pod vplivom trenutne odločitve, "aH ne bi pystila tega dela in jo mahnila proti Zapadu?" Sedaj sta znala že toliko angleško, da sta govorila samo v tem jeziku. Štefan, ki je bil zdoma nekoliko bolj Izobražen kakor Kari, se je v novem jeziku razumel za spoznanje bolje od svojega tovariša. "V redu," se je zarežal Kari. "Pa pojdiva na Zapad, Štefan. Meni je prav tako/' Popoldne istega dne sta pustila delo na parniku; vsak je prejel dva in trideset dolarjev dnine. Potem sta šla v trgovino z oblekami v Manhattanu in si kupila dva široka cowboyska klobuka. Štefan je namreč menil, da mora človek tudi na zunaj biti kakor Zapadnjakar, če se je že odločil, da odrine proti Zapadu. Toda na večer pred odhodom na Zapad sta se obesila na dvoje deklet, ki sta ju zvabili s svojimi pogledi; povabila sta ju v restavrant na večerjo, po večerji pa sta dekleti predlagali, da bi se šli sprehajat na Brodaway. Smejali sta se fantovima klobukoma ln Štefanovim bajkom o življenju na Zapadu. Oduševljeno je pripovedoval o ogromnih čredah bivolov, ki blodijo po širnih planjavah v Texasu in Oklaho-mi. Bahaj ae je s svojo ln Karlovo spretnostjo v streljanji, v jahanju na neosedlanlh konjih in z drugimi junaštvi z divjega Zapada, ki jih je poznal iz filma. Dekleti sta se hihitali njegovi in Karlovi nenavadni angleščini. Štefan pa je pojasnil, da na ta način govore ljudje na Zapadu. Ko so se tako sprehajali med gnečo po Broad-wayu, sta se dekleti nenadoma oprostili, češ, da imata domenjen drug sestanek, in sta izginili v vhod podzemeljske železnice. Nekaj trenutkov nato sta Štefan in Kari odkrila, da sta brez denarja in da ima vsak le še nekaj niklja. Carodejki sta bili žepni tatici, ki sta bili posebno spretni morda prav s takimi žrtvami, kakršna sta bila Štefan in Kari. Ko ju je minil prvi naval razjarjenosti, se je Štefan zasmejal. "Pa pojeteva vendarle na Zapad," je dejal. "Kar na vlak bova skočila, ali misliš, da ne?" V kinu je bil namreč videl bandite skakati na drveči vlak. Kari je bil previdnejši. Pregovoril je Štefana, naj opusti misel na pohod proti Zapadu in naj se vrne k Mrs. Schmidtovi; tam bosta počakala, dokler ne dobita novega dela. Mrs. Schmidtova je bila vesela, da ju ima zopet doma. Kmalu je Kari dobil delo na barki, ki je prevažala premog, Štefan pa v neki ladjedelnici v Brooklynu. ** III. Naslednji dve leti Štefanovega življenja sta minili brez posebnih dogodkov. Delal je po deset ur na dan. Povzpel se je do spretnega delavca v ladjedelnici in je za svoja mlada leta služil lepe denarce. Medtem je postopoma napredovalo njegovo poamerikanjenje. Nekoč se je delovodja v ladjedelnici obregnil obenj napol prezirno, češ, da je Hunky. Takrat je Stefaft sklenil sam pri sebi, da se bo tako dobro priučil jezika in običajev te dežele, da ga nihče ne bo mogel prepoznati za tujca. Dvakrat na teden je zahajal v kino in či-tal "Newyork American". Od sezije do aezije je nosil boljšo obleko; ob sobotnih večerih se je včasih pridružil tovarišem iz soseščine, po večini rojenim Američanom ali poamerikanje-nim priseljencem, ter z njimi odšel na .razvedrilo. Včasih, če je videl posebno razburljiv film, se ga je zopet lotila misel, da bi šel na Zapad, kdaj pa gdaj ga je zamikalo, da bi šel k vojakom ali k mornarici. Toda vedno ga je pridržalo v Brooklynu to ali ono. Eden izmed poglavitnih vzrokov, da se ni premaknil iz Brooklyna, je bil ta, da je Matildo videl vedno rajši. Jemal jo s seboj k predstavam v kinu. Neredko je premišljal, ali se. ne bi poročil. Zdrav je in krepak, služil lepo mezdo in njegovo delo je neka j stalnega; Matilda, ki jo je videl slednji dan, je pa tudi čedno dekle, okroglega, zdravega života, bujnih, bledozlatih las in mehkih plavih oči; ne sicer bog ve kako lepa, kakor je Štefan pripomnil sam pri sebi, čedna pa vendarle, čvrsta, zajetna in dobrosrčna kakor mati, pa neugnana pri delu, vedno urnih rok po hiši; dekle, z eno besedo, ki bi poštenemu delavcu bila dobra zakonska družica. Ona pa je bila tudi vsak trenutek voljna občudovati Štefanove ovratnice in njegovo glumaštvo; in če se je zanjo in za mater prelevil v igralca, kar je delal pogosto-ma, ter v igri posnemal Charlija Chaplina ali koga drugega iz filma, ga je nagradila in pohvalila s smehom do solz. Vse to je omehčalo in ganilo Štefanovo srce tako zelo, da bi bil skoro zaprosil za njeno roko ... Pa je še okleval. Ne bi se bil še rad dal prikleniti za vedno . .. (Dalja prihodnjič.) Rudolf K renal: PILOT i. V zvezdah se je izgubljal pogled mladega človeka. Ne prvič. A v vseh. svojih pet in dvajsetih letih se nI vanje^ nikoli tako poglobil kakor nocoj. Bilo mu je, kakor da vidi v njih vso svojo mladost, vso svojo ljubezen. Smehljaje ae je begal z očmi od ene do druge, meril nebo od obzorja do obzorja kakor mornar. Po dolgih letih je spet doživljal trenutek, ko mu je duša pela veaellml glasovi pričakovanja. Viaoko v temo zakovani zlati Žeblji ao mu dajali novih sil. Izgubil je bil že nekaj krasnih priložnosti, da se ubije. Prav za prav jih je bil zamudil. Imel je denar — in tudi ljubezen bi bil lahko imel. Ali v prsih še dolgo ni čutil več nobenega ognja. V davno minuli bolečini mu Je otrpnilo srce. Vse kar mu je ostalo je bil nemir in trpek spomin. • ^ Gledal Je v zvezde in zdaj pa zdaj aašepetel: Jutri! Skuša ar je poglobiti v sebe. Zaman Čutil Je hlad. In not mu ni dala miru. Soj zvezda, rahel šum drevja, nihajoče aence in tu pa tam v temi ae izgubljajoči koraki ao ga od trenutka do trenutka bolj vznemirjali. Kam Le kam gre ves ta čaa ln vse kar Je v nJem? ae je vpraševal, aebl Je allšal le prazen, nesmiseln odjek. Ubit t Povsem ubit sem na uro, na prav na bil- le al je dejal ln pogledal kakor da nI bil mialil ničesar drugega, kakor svojo uro. Bila je dve. Jutro se je žalo. Se pet ur do sedmih. • Mlademu Jerneju je bilo, kakor da je vse svoje življenje stavil na eno karto. Zjutraj se mu odkrije. Zjutraj apozna morda novo vsebino sebe. Nekaj minut je Ae nepremično strmel v noč. Obraz mu je mra-čil trpek nasmeh. Naveličan sebe je legel k počitku in zaspal z mislijo, da je vse prevara, privid —• mrzla, premišljena laž. • Na proatranem letališču je vladala grobna tišina. Zelena plan ae je tu pa tam rosno lesketala. Prvi žarki so drobne bele kapljice apremlnjali v prosojne bisere. V zraku ni bilo najmanjšega vetra. Med širnim poljem je solnce zlatllo sinje nebo. V daljavi so se trgale tenke megle in odkrivale smaragdno zeleno hribovje. Jornej je stal v tem jutranjem miru pred velikih potniškim letalom. Kakor v sanjah jo gledal kraanefU jeklenega ptiča na belih betonakih tleh. Bilo mu je, kakor da Je to ailno telo aa vse čaae zasadilo svoje kremplje v ozračje aemlje. Ka. more gen i ti njega, tega Pelikana. ki nemo strmi v vzhod, > solnce? Preko vaega letališča je pla nil šum. Vitko telo letala se Je atreslo. Propeler ae Je v blaznem vagonu nevidnih ali zavrte — potem je pa stroj zabučal, kakor bi se bil pred Jernejem odpiral pekel. Jernej je vztrepetal v neizrec-nl tesnobi. Motor je iskal svojo pesem, ubiral za njo strune, da zapoje. Eksplozija je sledila eksploziji. Jerneju se je krčilo arce. Bilo mu je, kakor da se prebuja, da vstaja v novo življenje. Mahoma je stal na zemlji in ugledal sebe v rastočem pomladnem jutru. Minute ao potekale. Jernej se je • strahom bližal beano pojočemu ptiču, katerega krila so trepetala kakor v mrzlici. Od propelerja mu je zavela v obraz hladna sapa. Motor je že pel svojo mogočno, vsak glas ubi-jajočo pesem. Iz njega ni bilo več čuti pretreaov iskanja. Pel je po zakonu svoje lepote pelo je čudovito jekleno srce. Jernej je za nekaj trenutkov pozabil na oglušujoče bučaoje motorja, na sebe, na vse. 1 Neznana sila ga je zvabila v trup letala. Stopil je vanj. kakor da je bil vn svoje življenje nilot Srce mu je vstrepetalo kakor Letalo je lahno vztrepetalo. Jernej je posluhnil bučanju motorja. Jeklo je pelo, poživljalo njegovo srce, ga opajalo. Jerneja ni bilo več med ljudmi. Bila je le še njegova duAa, ki je sledila delu sveta. Okoli ustnic se mu je poigraval nasmešek neizmerne sreče. Tedaj se je letalo nenadoma znašlo v zraku. Brez sunka, brez žvižga je splavalo v sinjino. e Motor buči. Enolična je njegova pesem. Časih zahrumi. Poje, kakor je dano njemu — jeklu, zmirom grozeče. Brez vprašanj hiti vse dalje — silni brzec v neprestanem boju — zmagujoč sebe in svet, Jernej je ves njegov. Ves je predan njegovi sili, pesmi, ki je pred njim, povsod okoli njega. Predan je jeklu, svetlemu, enolično in veličastno pojočemu telesu. Le to divjo enolično pe sem hoče od njega, ga poje, ka kor mu je dano, da se ne utrudi in ne omahne v globočino nemoči. Jernej posluša in gleda skozi okno na zemljo. Nekje v zlati globini vidi cvetoče vrtove, bele trakove cest, razorane grebene gora, smaragdna jezerca, mrač ne, nepregledne, kakor zeleno morje vzvalovljenih gozdov, bi seme relce, prijazne, doline, vasice, mesta in trge, zapuščene koče — neskončno pravljico, neizmeren škratov svet — tu grozo obdan, tam z ljubeznjio. Časih zagrnejo vse beli oblaki. Nikamor ni videti. Tedaj okle ne Jerneja čuvstvo neznanega trepeta. Silni ptič se bije skozi oblake. Se dviga. In motor buči spet visoko v sinjini. Jerneju je: pred njim gre bog, ki ga izkuša, ki mu smehljaje se ponuja vso lepoto. Jernej jo sprejema in ve, da ga ta bog more sleherni trenutek pahnit na kako belo pečino, v temno globel sredi mračnega gozda. In Jernej gre dalje — kiju buje, se spaja z motorjem v eno telo — buči, posluša,' misli — zdaj pa zdaj ga premaga spo- daleč je od sveta. Tam nikogar, ki bi ga moge Morda je duša — ena sama — a kdo ve kam in komu namenjena. Nikogar ni. Prav nikogar. —- Jernej drvi skoz neskončno praznino. Pod njim je svet, nad njim sinje nebo. Da. Da. Vse je. In vse je pozlačeno od solnca. Tam doli je pomlad. Zemlja je od belega in rožnategj) cvetja kakor zasne žena. Pred njim je bučeči motor, pri volanu molčeči, resnobni pilot. Tu je zdaj Jernejeva usodnost. On pa zaprt v tesnem prostoru letalovega trupla, družbi štirih še zmirom začudenih, vsak po svoje premižljujo-čih potnikov. Jernej jih gleda Samo gleda. Na kaj pa naj mi sli on? Cesa se naj spominja Koga? Haha! Za nikogar ne ve, ki bi mu to uro mogel zaupati svoje srce, sebe, ki bi mu mogel povedat svojo misel, s katerim bi moge deliti svoje veselje, mu pokazat vso polnoto stvarstva, vso srečo v tej pesmi stroja Z naslado premišljenega ub jalca, • hladnim ostankom prej šnjega otožja, pobarvanim na smehom, ki je veljal — bučeče-mu atroju, je pomialil, da se po neki volji more vsak trenutek zdrobiti v prah. Stresel se je. V tej skrajnosti je vstal, pogledal skozi lino v besneči propeler — ln ne sebe, jekla mu w bilo žal, njega, ki je drvelo preko grebenov gora in globoki dolin ln pelo brez prestanka. 2al mu je bilo le tega srca, mu je pilot bil duh, poslušen vodnik. Tedaj ee je Jernej spet zavedel sebe, tistega nekdanjega, neoebičnega otroka, ki je le dajal — da bi bil lep. Vso tisto ljubezen, ki bi jo mogel dati živi podobi, zamaknjen v čuvstvo 1 ... —FVderataj Pletum. Po izgredih med delavci v jeklarskih tovarnah in deputi v Ambridgeju, Pa. Ubit atavkar na ulici. najmanjšemu utripu, sleherni njegovi bolečini, kako delata složno drug z drugim, je spoznal zmagovalca: srce-motor — pilo-ta-duha. II. Zdaj je Jernej pilot. Ni dneva, ko bi sebe ne zaupal motorju. Sluti, ko umre nekoč to srce, se zgrudi tudi on na zemljo. Časih pa vzame, kakor za šalo, s seboj tudi sinčka. — O tudi to je doživel. In kadar umrje s svojim motorjem on — pride na njegovo mesto sinček — kjerkoli in karkoli v svetu. Zato ga časih, kakor za šalo, .vzame s seboj v sinjino in v bele oblake. Zlobni sosedje "Našim sosedom res nik< ustrežeš," toži gosj>od Bre "Kaj so mar tako prepirlj 'To ravno ne, samo zrn so nezadovoljni. Ko je naš mlajši ponoči vekal, so god li, češ da hočejo v miru i zdaj, ko ga moja žena hi petjem uspavati, pa ner "Pustite vendar ubogega ka, naj joka!" Carnegiejev stotak Carnegie, eden najbogatejših Zemljanov, je potoval po Kavkazu. Prišel je tudi v neko vas, kjer je bila ravno maša. Carnegie gre v cerkev in sede skromno v klop. Ko začne mežnar zbirati darove, mu spusti v klobuk lep nov dolarski stotak. Po končanem zbiranju je stopil pop na prižnico in dejal: "Dragi verniki I Zbirka je vrgla en rubelj in osem kopejk. In če je bankovec, ki ga je oni stari mož spustil v klobuk, pristen, je še sto dolarjev več. Dragi verniki l Molimo, da bo bankovec pristen!" AH ate naročeni na dnevnik Vroareto'? Podpirajte svoj I krt! STANOVANJE V NAJ 6 sobno, čisto in svetlo vanje. Steklen porč. Kurji premogom na peč. Lepa pn En blok od S.N.PJ. dve Dobra transportacija. Cena $26.00 mesečno. Garaža ak čete. Oglasite se na 2721 S lard A ve., Chicago, III. Lawndale 0599. (< ZA BOŽI PatovanjMN » KUtrnijo pr*i S«»w il m oarbnim iiktnin Htrtatlwfl modrrnrm «kiprwfl.n »»«a« "ILE DE FRANCI NOVEMBRA 25 in DEC ali • krmnim imvIm p.rnik.» "CHAMPLAIIT DECEMBRA 2 m«fc.WM.-D*» * Nitk. rrnr » »■• kr»i» KWt>-Za pojMMil« M oHrt.11. M n»** •li na SreneH J&na SOS N. MiH>l«tn Art« TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA glasovi motorja — veselo in pol- srcu ae predajajočega srca, je no pričakovanja. Smehljajo se | dal njemu, pojočemu jeklu. je pogledal okoli sebe, po ljudeh — in Je bil ves praeenečen, kol je videl samo blede obrase, plaš-| no in začudeno mu je pa igral vaak živec tako I veselo, kakor da ae je malo prej napil zdravega vina. V se-1 Ali ni ono, kadar poje v sinjih višavah, vreden simbol srca? .,, Kadar je samo, odvisno le od sebe in od njega: pilota-duha!— Jernej je tedaj prvič pogledal pilota. In ko je videl, kako je hI je začutil tolikšno aproščo-l pilot ves predan pojočemu etri-nost. da se mu je svet pred očmi) Ju, kako «ledi slehernemu glasa „ motorja, vsakemu njegovemu levil. ▼ tiskarsko obrt spadajoča de Tiska vabila za veselice In shode, vlzitnice, , «J knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, nira slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku VODSTVO TISKARN« APELIRA NA CU* g. N. P. J, DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI S.N.P.J. PRINTE« 2457-6* 8e. Lawndale A**9*