21. številka. Ljubljana, v sredo 27. jaiiuvarja._XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MUL
iMhaia v«ak dan »«««r, izimLi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman s* avatTO-ogerske dežele za vse leto 15 glo*., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., s* četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
nn'mesec, po 30 kr. za Cttrt leta. — Za tuj« dežele toliko ve«, kolikor poštnina znaBa. Z». oznan'ila plactije se od ćetiriutopne petit-vrste po 6 kr., če *c oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne VTacajo. — Uredništvo in npravmstvo je v Gospodskih ulicah st. Vi. OpravniStva naj se blagovolijo požiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Valuta.
Velevažuo in za naš gospodarski obstanek skrajno pereče upraSanje o reformi valute bliža se baje rešitvi. Ogerski finančni minister dr. Wekerle napovedal je bil pred kratkim to željno pričakovano regulacijo in vsa Ogerska pritrdila mu je glasno. Te dni mudil se je dr. Wekerle na Dunaju in rezultat njegovih konfereneij s finančnim ministrom avstrijskim dr. Steiobacbora in z ministrom unanjih zadev grofom Kultiokvjem je baje jako povoljen. Ministra zjedinila sta se takisto glede temeljnega principa, kakor glede vseh važnejših podrobnostij regulacije valute in zajedno storila velevažen korak, sklicala sta namreč za moteč februvar dve posebni enketi, ua Dunaj in v Bošimpešto. Ti dve enketi ne bo-deta izrekli zgol principijelno svoje mnenje glede regulacije valute, scgo posvetovali se bodetn o vseh modnlitetab regulacije same, kakor je bil to dr. \Vekerle svoječaauo povedal v ogerskem državnem zboru.
Vladi avstrijska in ogerska imata namen, predložiti tema anketama popolnoma izdelani načrt za regulacijo valute, zlasti ker v zmislu avstrijsko-ogerskc pogodbe ni pravilno, da bi stoprav ti enketi izdelali načrt, nego je to dolžnost dotične vlade. Enketi posvetovali se bodeta o načrtu za regulacijo valute, kakor ga bodeta predložili obe vladi, enke-tama bode torej presoditi, oziroma odobriti načrt o razdelitvi bremen, o vrednoti, o pridobitvi potrebnih sredstev, o načinu parlamentarnega obravnavanja te predloge, o udeležitvi tistih bank, katerim je dovoljeno izdavati popirnati denar in končno o principijelni določitvi relacij. Glede vseh teh točk sta finančna ministra avstrijski in ogerski že popolnoma jednih mislij ter bodeta o vseh teh točkah forraulovaia primerna uprašanja za enketi.
Kakor rečeno, bodeta ti enketi sklicani Se tekom meseca februvarja in do tega termina morata biti obe vladi zložui ne samo glede velikih principijelnih točk, nego tudi glede vseh potrebnih določb za praktičuo izvršitev regulacije. Enketi imata eminentno praktičen pomen in čim bodeta sklicani, stopilo bode uprašanje o regulaciji naše valute na trdna tla, postalo bode konkretno.
Finančni minister dr. Steinbach izjavil je bil
LISTEK
Neprostovoljni ubijalec.
Povest. Spisal V. G. Koiolenko; poslovenil Z. Dokler. (Daljo in konec.)
Kmalu po tem pogledu se vzbudim iz svojega spanja. Obrnem se, vzdignem sekiro . . . roke so se mi tresle. Pogledam Btarca. Moje Brce je popolnoma otrpnelo. Zavedal sem se zločinstva, kojega sem nameraval učiniti. Pogledal sem vnovič starca. Nnjegove oči so bile zelene — zletela sva drug proti drugemu. On se ustraši, meče se po zemlji, kot besen. Vzdignem roko in mnhnem — starec ni imel več časa ustati, povali se pod moje noge. . . a jaz sem njega, mrtvega ..... z nogami .... Postal sem krvoločen, odpusti mi gospod Bog . . . . .
Pripovedovalec je globoko vzdibnil.
— Kaj potem ? uprašal sem videč, da je utihnil in se zamislil.
— A, . . . odgovoril je on . .. kaj potem? No, tolkel sem ga, izmival sem se nad njim, pogledal tem okrog : k nam je jabal da malem ko-
v svojem govoru o finančnem ekBpose-u, da je stabilizacija avstrijsko valute skrajno potrebna in da je zadnji čas poprijeti se resno rešitve tega upra* sanja. Rezultat dogovorov mej dr. Steinbachom in ogerskim finančnim ministrom svedoči, da se naš minister drži svoje obljube in ako bode izvršil začeto delo, stekel si bode veliko zaslugo, katero mu bodo hvaležno pripoznali vsi narodi avstrijski ne glede na njih politična načela.
V finančnih krogih, avstrijskih in ogerskih, vsprejet je bil načrt finančnih ministrov jako ugodno in pri posvetovanji, na katero sta povabila ministra vso odličnejše in uplivnejše člane Dunajske Haute finance, se je pokazalo, da gledajo ti krogi z zaupanjem v bodočnost in da bodo vladno namero krepko podpirali. Tudi v inozemstvu bavijo se finančni krogi z eventualnostjo, da se bode upeljala zlata vrednota, a nikjer nI videti odpora proti temu načrtu, zakaj ondu je snano, da boda Avstro-Ogerska regulovala svojo valuto, ne da bi to oško-dilo ravnovesje državnih dohodkov in troškov in zato je upravičena nada, da budemo kmalu imeli za naš gospodarski razvoj, da ne rečemo obstanek, prepotrebno primerno regulovano zlato vrednoto.
Državni zbor.
Na Dnnaji 23. januvarja.
V včerajšnji seji obravnavale so se še zadnje resolucije k trgovinskim pogodbam, mej njimi za nas velevažna resolucija k znanemu dostavku o carini na vino. Kot zastopniki prizadetih okrajev govorili so posl. Ciani, Pfeifer iu Borcić. Izvrstni govor našega domačina posl. Pfeiferja vzbudil je občno pozornost v zbornici.
Predsednik S molk a otvori ob 10. uri dopolu-dne 102. sejo ter prične takoj obravnavo o nadaljnjih resolucijah.
Jed naj *ta resolucija, ki je prva na dnevnem redu, zahteva od vlade, da v možno najkrajšem času predloži zbornici zakonski načrt glede odprave živinske kuge na plučab, potom pobijanja okužene živine in določitev svote, katero odmeri država prizadetim lastnikom pobite živine.
Posl. Lienbacher nasvetu jo k resoluciji do-! stavek, naj se vlada pogodi z Nemčijo o garancijah,
njiču Ivan Zaharov; v lokah je imel puško. Približal se je, jaz njemu. L,jžal bi bil poleg starca, tako sem skleuol. Pogledal je na me, obrnol konja in zbežal ; s puško je konja priganjal.
Zavedel sum Be. Na ljudi nisem gledal. Šel sem na kozla, poknil po konjih — in z mesta se niso ganili. Zagledam starčevega sivca pred vozom stati — pozabil sem že nanj. Stal je, kakor da bi bil tako naučen. Jaz sem se prekrižal. Videl sem, da moram tudi to žival zraven gospodarja položiti. Stopil sem k konju: Idi z voza, rekel sem gospej, za slučaj, da bi konji iz strahu vzdivjali. Ubogala je kot mul otrok. Tudi otroci so izstopili in so se matere ovili. Strah jih jo bilo — mesto tiho, temno, a vozijo se s temi vragovi.
Izpregel sem konje, vzel zopet sekiro in sem stopil k sivcu. Idi, velel sem mu, idi s pota, jaz te ubijem. Ni hotel iti — Ah ti 1 .... Oči so se mi zmračile, lasje pod kapo so ustajali. Zamahnil Bem z vso močjo, zadel sem ga na glavo. Zakričal je in se zvalil pod moje noge. Prijel sem ga za noge in ga vzlekel k gospodarju. Ležita tukaj!
Sedite se, velel sem gospej. Posadila je v voz mlajša dva otroka, dečka ni mogla. — „ Pomagaj".
katere nam jamčijo ustavljenje mejsebojnega uvoza in izvoza obeh držav le, kadar nastopi silna potreba.
Posl. Fuchs meni, da bode valed drakoničnih naredb v pogodbi o živinskih kugah vsa kupčija z živino prešla v roke prekupcev, ki se pečajo občno le z živinsko kupčijo. Radi tega nasvetuje, da vlada priredi izvajevalni navod k pogodbi, kateri najstrožje točke pogodbe po moči ublaži.
Posl. Hagenhofer se boji otvorjenja rumunske meje, ker bi vsled nove pogodbe v slučaji unešenja kuge po romunskem i/.vozu Nemčija svoje meje zatvorila in bi to upropastilo kmetski živelj naših planin.
Posl. Brenner zahteva, da vlada še v tekočem zasedanji predloži v 11. resoluciji zahtevani zakonski načrt in da vlada zahteva, da se podpore deželnim kmetijskim sovetom in družbam še letos zvišajo.
Naslednji govornik Wenger pa še jednič nujno prosi poljedelskega ministra, naj deluje na to, da se romunska meja ne odpre.
Vladni zastopnik Sperk izjavi, da se vlada z Nemčijo že pogaja in je poslednja pripravljena priznati našemu zakonskemu načrtu jednako veljavo, kakor jo ima njen državni zakon. Vlada -bode se podvizala zakonski načrt kmalu predložiti.
Tudi Poljak KrainBki obrača se proti otvor-jenju rumunske meje iz gališkega stališča.
Na priporočite v poročevalca Hallwicha se resolucija z dostavkoma posl. Lienbacher in Brenner vsprejme.
Ker se je dvanajsta resolucija obravnavala zajedno z deseto v prejšnji seji, dojde na vrsto trinajsta, ki zahteva, da se vlada z vsemi državami, s katerimi je sklenila trgovinske pogodbe, pogodi, da se sestavi v slučajih prepira, izhajajočih iz po-godeb, razsodišče, ki ima odločiti prepirno stvar.
Resolucija ne na priporočilo posl. Peeza, ki izjavi, da je isto sklenila italijanska zbornica iu hoče podoben načrt skleniti i nemška zbornica, vsprejme.
Predsednik Chlumeckv izjavi, da boče obravnavo otvoriti o resoluciji k dostavku o carini na vino, čemur se protivi posl. Kajzl, ki zahteva, da se obravnava o četrti resoluciji zadevajoči otvor-jenje rumunske meje.
— Približal sem se, dečko je roke proti meni molil. Že sem ga hotel prijeti, a spomnil sem se ... .
Vzdigni ti dečka. Jaz sem krvav, boji se me.
Seli so. Poknil sem z bičem. Konji se niso premaknili. Kaj zdaj? „Posadi dečka na kozla". Poteguol sem povodce in konji so zdirjali. Krvi bo se bali.
Proti jutru sem izročil gospo uradniji v vasi. Sam sem bo Šel javiti. „Uklenite me, jaz sem morilec". GoBpa je razložila ves dogodek. „Mene je rešil" je končala. Zvezali so me. Ubožica je plakala. »Zakaj ga vezete? On je dobro delo učinil. Moje otroke je rešil hudodelcev". Ubožica. Vidši, da se nikdo za njene besede ne zmeni, sklonila Be je k meni in me hotela ruzvezati. Ustavljal sem se. — Odstrani se. — Odstrani se, tega ne smeš storiti. To je ljudsko, da, božje delo. Sem li kriv ali ne — razsodil bo Bog in dobri ljudje. — „A kakšna krivda bi to bila?" — Moja ošabnost, sera odgovoril. Radi te sem tudi mej te zlodejce pal — prostovoljno. Od sveta sem se obrnil, na ljudi nisem poslušal, povsod sem samolastno postopal. In to me je dovelo do — zlodejstva ....
Ubogala je in odstopila. Odpravljala se je na
Pusi. Lupul naznani, da odsek še ni ničesar sklenil o. četrti resoluciji in nasvet u je, da se vrne odseku, kar se tudi zgodi.
V obravnavo dojde resolucija k dostavku pogodbe o carini na vino.
Resolucija poživlja vlado pogoditi se neposredno z italijansko vlado, da se znani dostavek premeni potom revizije na način, ki obema državama jednako ugodi in da Be za laška uvozna vina določi carinski nastavek, ki ne bode našega domačega vinarstva preveč oškodil. Vlada naj zajedno ukrene pravočasno potrebne naredbe, tla se domača vinoreja ne oškoduje in v bodoči konkurenciji kolikor možno podpre in sicer sosebuo s tem: a) da se domačim izvoznim vinom dovolijo primerne nizke vozarine po Železnicah; h) da se pospeši prodajanje domačih vin na inozemskih vinskih skladiščih in c) da se večje svote dajo na razpolago v iztrebljenje trtne uši.
Posl. Ciani zagovarja resolucijo in jo vspre-jemu priporoča.
Naslednji govornik, posl. Pfeifer, zagovarja v izbornem govoru naše vinarstvo in šiba mej odobravanjem poslušalcev nesrečni dostavek v trgovinski pogodbi z Italijo. Takoj početkom zahteva, da se ugonobljenju zadnjih naših vinogradov brani z dovoljuimi sredstvi in se v ta namen dovolijo potrebne svote.
Carina na vino, odmerjena na 3 20 gld , vidi so mu trtna uš št. 2. S pravo trtno ušjo, oziroma št. 1., bi že še šlo, ker je nada, da se nasade ameriške trte, a naši diplomati so nam donesli drugo hujšo, katera nas bode trpinčila celih 12 let. Čuditi se je, da vinoreja nima milosti v vladnih očeh, ki uiti dovoliti neće, da bi se odpisali davki po trtni uši prizadetim vinogradnikom. Popravljanje naših vinogradov ovirala je doslej le vlada, ki nam ni hotela deliti ameriških trt, pač pa je velike svote porabila v popotovanja po Francoskem, katerih uspeh je bil povsem ničeven. Ljudstvo trpi, da se bureaukratizmu ugodi, ki ne pomisli, da si s tem uniči vir mnogih davkov. Lakota na Ruskem je naravnim potom prouzročena. Sila naših vinogradnikov pa potom vladnih nesrečnih naredeb. Na Ruskem je ni zakrivil nikdo, pri nas vlada. Mi ščitimo prekoristne ptice, Lahi je pa ugonobe; mi redimo laškemu kralju do 100 000 njegovih podanikov in njihove družine, da, še na svoje stroške pošiljamo jih domov, k temu pa še laški hUkus na-piavlja dobro kupčijo s popotnimi listki v tujino.
Poleg vsega tega lovijo še tuji laški ribiči po naših vodah in nam kratijo i isto domačo pravico, konečno pa izdamo še svoje vino-rejce! Plača temu je — iredeutstvo! Tak položaj bil je mogoč svcje dni, ko je Kaligula imenoval svoje konje članom Rimskega senata, a danes? — Znižanje carine daje Italiji silne dobičke, kajti ista dežela pridela osemkrat toliko vina, nego naša. Poleg tega je še pridelovanj« 2- do Škrat boljši kup nego pri nas, tako da se bode hektoliter vina postavil v Ljubljano za 10, 12 gld. Naša vina bo se doslej po Koroškem in Kranjskem dobro prodajala, a v bodočnosti je bodo izpodrinila po vsem cenejša laška vina in u tem so uničeni naši vinogradi, kajti vinogradnik si bo premislil darovati 800 gld. za oral sveta,  na   katerem  pridela vina,
katerega niti prodati ne bode mogel. V ostalem priporoča najtoplejše resolucijo.
Posl. Borčič omenja isto o Dalmaciji, ki bode imela škode do .5 milijonov in katere svet bode izgubil vrednosti za 80 milijonov goldinarjev.
Trgovinski minister slišal je klik par sto ljudij ni pa slišal milijonov drugih. Poslanci ne bodo morilci domovine, konečno priporoča isto tako toplo vsprejem resolucije.
Posl. Heinemann izjavi, da bode glasoval za resolucijo, ker se kot državljan čuti vezanega delati za sodržavljane, katerim preti nesreča, ako-prntn niso v njegovem volilnem okraji.
Resolucija se na to vsprejme.
Končno se prečita se drugič in tretjič pre-inenjeni zakonski načrt o grajenji hiš za delavce in se na priporočilo poročevalca Grossa vsprejme.
Seja se na to ob 3. uri popoludne zaključi.
Govor poslanca dr. M. Laginje
v 98. seji  drž.  zbora due 16. jaiiuvarja 1892.
(Konec.)
Omejiti hočem svoje opazke na to, da sta Istra in Dalmacija taki deželi, da na njih tleh nikakoršna druga kultura, ki bi bila količkaj uspešna, ni mogoča nego vinoreja. Tla in klima-tični odnošaji, posebno pa suho in rahlo zemljišče so taki, da niti ni misliti na druge stroke gospodarsko produkcije, ki bi bile uspešne ali izdatne. Z novci, kar jih dobi za vino, plačuje Dalmatinec in Istran svoje davke, z njimi plačnje svoje znatne in težke dolgove, katere je moral storiti po nerodovitnih letih od 1850 do 1870.
Z dohodki od vina morajo si prebivalci Dalmacije in Istre nabaviti najpotrebneji živež povprečno za več nego jedno leto.
Zaradi tega je vse gospodarsko življenje, obstanek ali propast teh dežel, odvisno od tega, da uspeva vinska produkcija in da so cene vina take, da vržejo gotovi dobiček vrhu proizvodnih stroškov. Pri carini 20 gld. so pač mogla naša vina konku-rovati z italijanskimi, pri carini 3 gld. 20 kr. pa absolutno ne bodo mogla vzdržati konkurence.
Nj. ekscelenca gosp. trgovinski minister prijavil je danes kot glavni dokaz proti temu cenik italijanskih vin in to iz Barlete, ako se prav spominjam, v katerem je nastavljena povprečna cena s 30 lirami. Mislim, da ta povprečna cena ni osnovana. Čuli smo sicer res o vinih drugega in tretjega reda in še o nižjih vrstah in se pride na 12, 8 in celo 7 lir.
Torej bode povprečna cena veliko nižja. Meni vsaj zagotavljali so ljudje, ki se pečajo z vinsko trgovino, da bodemo imeli dobre kvalitete po 11 gld. za hektoliter v istrskem odnosno dalmatinskem primorji, vštevši carino 3 gld. 20 kr. in nekdo drugi, ne Hrvat, nego Italijan, ki se bavi z vino-rejo, je rekel da lahko poseka svoje trsje, ako ne dobi 11 gld. za stroške pridelovanja vina (posl. Spinčič: V najboljših letih!), da, v najboljših letih, če je obilna bira. Kje je tu dohodek od zemlje, kje skromni dobitek, katerega se ipak opravičeno nadeja, kje stroški za vzdržavanje obitelji.
Več nego jasno je torej, da se nam ne bodo dobro godilo pri eventuelni konkurenci italijanskih vin, to je, da bodo v najboljšem slučaji padle cene našemu vinu za tretjino, in to je vse, kar bi presegalo visoke pridelovalne stroške, to znači nedo-statek vsega dobička.
Razumeva se, da se v tacih okolščinah nikakor ne moremo ogrevati za to, da se vsprejmč trgovinske pogodbe. A ne samo proti temu zlu moramo se silno pritožiti nego tudi proti odno-šajem, ki se nahajajo še vedno v ribarstvu, v kabo-taži ali v brodarstvu ob obali. Kajti, gospoda moja,
od 1. 1866. bilo bi Že na času, in moral bi priti čas, da bi Avstrija v političnem kakor tudi v gospodarskem oziru, da je morska obal od Soče pa do Spiča naša in samo naša. (Pravo 1 Pravo! mej somišljeniki.) f
Ako nam pripoveduje Nj. ekscelenca grof Franc Coronini, da se na Furlanskem,' na dolnjem Goriškem, proti tisto pni ni 10 kr. more piti vina kolikor se ga hoče, verujem popolnoma Nj. eksce-lenci; tak slučaj se je res dogodil. A ne more za pravilo vzeti tak slučaj, ki se je dogodil, ako se motim v Villa Vicentina. Dopuščam celo, da bode tudi pri olajšalnem stavku 5 lir 77 cent, a pri nas 3 gld. 20 kr. jeden del Goriškega lahko prodal svoja vina bližnjim italijanskim vasem, mestom in trgom.
A to so tako majhni, neznatni lokalni interesi, da se nanje nikakor ne more ozirati. K večjemu bi se mogle priznati odredbe za olajšanje in eventuelno pospešenje pri mejnem prometu. Zato bi bil jaz sam. Vino torej, ki se lahko pije proti ustopnini 10 kr. (Posl. dr. Vašaty: Tega Coronini gotovo ne pije!) bilo je ali pokvarjeno takozvana „bersaa, ali pa se gre za indolentnoga človeka, ki se ni potrudil da bi peljal to vino v Gorico ali kam na Kras, kjer bi bil smel gotovo nastaviti ;50 kr. ustopnine in bi bil vino pri tem dobro prodal.
Te naše pritožbe, ki se tičejo posebno vinske carine in ribarstva in plovbe ob obali, ki se je žal od naše strani dozdaj popolnoma zanemarjala, ne smejo se zrnatrati kot narodnostno nasprotovanje.
Gospoda moja, svečano moram izjaviti, in mislim, da smem to reči tudi v imenu svojih gosp. tovarišev iz onih dežel, da se tu niti misliti ne sme na narodnostno mržnjo ali kaj jednacega. Mogoče, da se bode po naših razlaganjih govorilo o neki italijanofobiji; a že sedaj se moram zavorovati proti temu z znanim stavkom : Coriolan, ne govorim, ker sem gladen kruha. (Pravo! Pravo! in čujte mej somišljeniki.)
Konečno se nam je reklo: Skoro matematično gotovo je, da Italija ne bode uvedla one klavzule, ki zakriljuje izvažanje njenega vina, ker se temu opirajo notranji in vnanji odnošaji.
Tu mi je omeniti nastopno: Italijanska vina, ona vina, na katera se zdaj poglavitno misli, imajo v obče dovolj alkohola in so dosti sladkeja od naših, tako da zadoščajo zahtevam nemške pogodbe, namreč 12 stopinj alkohola in 28 gramov suhega ekstrakta iz litra pri 10O Cels. Oital sem včeraj nekega Italijana proračun, v katerem zagotavlja svoje južne rojake, da bi mogli po zahtevah carinskega kartela IVa milijona hektolitrov prirejenega rezkega vina izvoziti v Nemčijo, (čujte!) Sedaj bodemo morali doma konkurirati z italijanskimi vini, za katera moramo plačati eventuelno 3 gld. 20 kr. carine, na drugi strani pa bodemo poskušali pošiljati naša rezka vina na Nemško, kjer imamo carino 10 mark ali 6 gld. To so torej koristi, katere imamo iz pogodb. Dovoljujem si z nekaterimi kratkimi opazkami osvetliti notranje in- vnanje razloge, s katerih morda Italija ne bode uvedla nje ugodne carine.
Z dobrovoljnim dovoljenjem Nj. ekscelence g. predsednika prečita! b;dem članek, ki sem ga našel v prilogi k „11 Caifarou torej v italijanskem časopisu z dne 10. decembra 1891. članek poroča o nekem glavnem shodu italijanskih vinskih produ-centov, ki se je vršil v Rimu dne 10. decembra če se ne motim. Tega shoda udeležilo se je pet delegatov, mej njimi naš dobri prijatelj Bonghi, šest senatorjev in druge ugledne osobe. Predsednik je bil conte Ginosso. Pri tem shodu sklenila se je nastopna resolucija (čita):
„Che venga applicata, immediatamente, la clausola mantenuta nel nuovo contratto coll1 Austria,
W Dalje v prilogi.
pot, prišla je k meni se opraščat, objela me je . . . „Ti ubožec" I Velela je otrokara, da me naj obja-mejo. — Kaj hočeš? Ne oskruni mladičev. Jaz sem morilec. Mislil sem, da se otroci sami mojega zločina boje. Toda ona je prinesla mlajša dva ; starši je sam prišel. Ko se ju mlajši ovil mene, se nisem mogel vzdržati, zaplakal sem. Solze so curkoma tekle. No, dobro srce je ta žena imela. Radi tega mi Bog morebiti ne bo tega greha uštel.
— „Če je na svetu le nekoliko pravice, mi te rešimo. Nikoli te ne pozabim." — Sam poznaš naše sodnije, one bo počasne. Obdržali bi me bili ves čas v ječi, da bi me ne bila ona rešila.
— A vkljub temu bo te obdržali v ječi?
— Držali so me več časa. Glavna reč je — denar. Poslala mi je gospa pol tisoča denarjev in pismo svojega moža. Ko je prišel denar, se je vsa stvar pohitrila. Načelnik me je pozval k sebi. „No, rekel je, tvoja stvar je v mojih rokah, če daš mnogo, te čisto oprostim?"
Ah, mislil  sem si,  to  je velikodušnost! . . Zakaj bi denar dajal.   Sodi me strogo, da bi jaz tvoje postave znal, bi drugače govoril. A on — samo za denar.
Ničesar ne dam. Po zakonu sodite, kojemu sem jaz podvržen.
On se je zasmejal. „Vidim, da si glupec! Po zakonu se ta stvar da na dvojen način razsoditi. Zakon je dvomljiv, a razsodba je v mojih rokah. Kakor hočem, te tudi obsodim."
— Kako to?
— Tako. Ti si neumen. Poslušaj: Ti Bi gospo z otroci branil?
— In kaj potem ?
— No, rešil. To je mogoče, da ti za dobro delo uštejem. Na pol je mogoče, ker je dobro delo. Tu imaš jedno razsodbo.
— In druga, kakšna je ta?
— Druga? Poslušaj: pomisli, kakšen otrok si ti. PoraiBli, da je proti tebi Btarec — torej si ti mladenič. On te je Ščuval, a ti bi ga bil moral naznaniti načelništvu. A ti nisi rekel ni besede in si ga umoril. To bi Be ti zamoglo ušteti v greh, ker si samolastno ravnal. Razumeš?
— Da. Pri vas ni pravice. Ničesar ne dobiš od mene; kakšnega sodnika sem našel? Ti si razsodili . . .
On ae je razsrdil.
— Dobro.   Zaprl  te boni v ječo ,  dokler še imam dovolj drugega dela.
— Dobro. Pa groziti se ti ni treba.
In zaprli bi me bil v ječo, da se ni uinešala gosjia. Prišlo je tako pismo od nekod, da se je načelnik popolnoma prestrašil. Poklical me je k sebi, kričal je name, a še ta dan me je izpustil Bil bo m prost, ne da bi bil sojen. Sam sedaj ne vero, kako je to bilo mogoče. Ljudje pravijo, da bodo tudi pri nas nastale pravične sodnije. In jaz čakam . ..
— A kaj je z Ivauom Zaharovem.
— Propal je. Imel je s starcem pogodbo: Zabarov naj jaha za menoj. Će bi jaz starca ne ubogal, bi on mene ustrelil. Bog je drugače sklenil. . . . . Zabarov je prišel k meni, ko jo delo že bilo končano. On se je ustrašil. Domov prišedši je izkopal iz zemlje denar, a proti jutru je hiša pogorela. Ali jo je sam zažgal, ali je Kuzma to storil — to ni znano. Proti večeru je še ostalo oglje. Celo gnezdo je propalo. Babe se še zdaj po svetu klatijo, a sin je na „galerah". Da bi se odkupil, nima denarja.
Tako, .... Prišli amo hvala Bogu, na svoje mesto in tudi aolnce že razpošilja svoje žarke.
Priloga »Slovenskemu Naroda" fit. 21, đnć 27. januvarja" 1892.
ed inserita nel protocoHo del 1887, in forza della quale si scenderebbe per la introduzione dei nostri vini in Austria dal dazio di lire 50 per ettolitro al dazio di lire 8 per ettolitro.
Che si ribassino le tariffe ferroviar ie per il trasporto dei vini ed altri oggetti agrari. — L'onorevole Giusso sviluppio chiaramente e longa-mente questi voti, e dimostro che coll' applicazione immediata della elausola suindicata nel trattato di commerio coll' Austria, si potrebbe dare ampio sfogo ai nostri vini in quello stalo, con grande solievo della crisi che affiige, specialmente le pro-vincie meridionali, per il mancato smercio del vino".
To se pravi: „Takoj naj se uporabi v zapisniku od 1. 1887 uvrščena in v novi pogodbi z Avstrijo pridržana klavzula, po kateri je znižana uvozna carina za naša vina v Avstrijo od f)0 Lir, to je 20 gld. na 8 lir to je 3 gld. 20 kr.
Treba je znižati železniške tarife za prevažanje vin in drugih agrarnih pridelkov. — Predsednik conte Giusso razložil je jasno in natanko te želje in dokazal, da bodo po neposredni uporabi te klavzule trgovinske zveze z Italijo naša vina našla široko polje za prodajo v oni državi v ^lajšanje krize, ki jih tare in da bodo velik dobiček imeli iz tega posebno južni kraji, ki neso mogli stržiti svojega vina."
Tako mislijo Italijani o klavzuli, ki jo mogo rabiti izključno po svoji volji.
Pri vprašanji o znižanji naše uvozne carine na italijanska vina, o kateri odločuje Italija, izključno Italija, stavi se, gospoda moja, samo od sebe vprašanje: Jeli bode merodajno naše mnenje o neve-rojetnosti ali italijansko mnenje o koristi uporabe. (Tako je! na desni.) Reči moram, da nam je v tem oz i m dati prednost našim južnim zaveznikom. (Popolnoma pravo! na desni.) Na žalost moram izjaviti, da je tudi resolucija, ki jo je predložil g. Franc Coronini, po mojem mnenji palijativno sredstvo, za katero bi se niti zanimati ne imeli mi, ki hočemo glasovati proti pogodbam; ker kaj bi to značilo? Značilo bi: Ti, Italija moraš tudi znižati carino na vino, ako jo mi znižamo. Mi nemarno nikakega interesa na tem, da znižamo carino od 20 gld. na polovico in jo smatramo kot zaščitno carino za naša vina. (Pravo! na desnici.)
Mislim, da s tem sem povedal zadosti, da sem vsaj deloma utemeljil, zakaj bodem glasoval proti predlogi. Mnogo bi imel povedati še o tem, a ura je že precej kasna, z druge strane pa se je že razpravljalo in govorilo toliko o tem predmetu na vse strani, da bi morda le ponavljal, kar je nepotrebno.
Predno završim, zrnat rani za svojo dolžnost, povedati velečastitemu gospodu poslancu za Dolenjsko nekaj besed.
Gospod profesor Šuklje slavil je nedavno trojno zvezo kot jamstvo miru. (Klici na desni: O je! o je! in smeh na desnici.) Pri tem izjavil je, ako sem razumel, da je to izrekel v imenu vseh slovenskih poslancev. (Poslanec Purghart: To bi bilo žalostno!) To moram popraviti v toliko, da mi je znano, da neso vsi slovenski poslanci pozvali ali pooblastili gospoda kolego za tako izjavo (Pravo! na desni); bržkone hotel je reči, da so ga za to pooblastili vsi gospodje, s katerimi je on govoril. (Veselost).
Drugega ne rečem ničesar. Moje mnenje o tem, katero po mojem preverjenji tudi v slovenskih krogih ne bode ostalo osamljeno je:
So vojne, v katerih ne umrjo vsi, a je tudi mir v katerem ne žive vsi.
Na grobu našega slavnega rojaka generala Grivičiča,' ki je v sredi dežja krogelj v vojni I. 1866, če se prav spominjam pri Kraljevem gradci, tofcej v vojni ni mogel najti smrti in ki je pozneje umrl v miru, bilo je zapisano: V hiranji svoje domovine ni videla njegova velika duša življenja zase."
Trdno sem preverjen, da bode pri bodočih državnozborskih volitvah, naj se bodo vršile prej ali slej, „mati Slovenija razvila zastavo Slave (Odobravanje) in pozvale volilce s klicem: Naprej legije v volilni boj ; kajti v takem miru v hiranji ne moremo živeti! (Živahno odobravanje in ploskanje. — Govorniku čestitajo.)
Politični razgled.
Hi «► i ra ii Je dežele.
V Ljubljani, 27. januvarja.
Državni zbor. V Zadnji seji poljskega kluba predložil je posl. Struszkievvicz poseben melijoraciiski projekt, da bi tisti dolgovi, kateri so bili narejeni v moli-joracijske namene, imeli v zemljiški knjigi prednost pred drugimi dolgovi. Klub je sklenil predložiti poslanski zbornici dotičui že izdelani zakonski načrt. — Klub posvetoval bo je nadalje o vladni predlogi glede Duuavske parobrodne družbe Debata, ki se je o tej predlogi unela, bila je jako ostra, tako da klub ni prišel uiti do tega, da bi se izrekel, bode-li glasoval zanjo, ali jo odklonil. — Carinski odsek razpravljal je v zadnji seji o pogajanjih z Rumunijo in Srbijo, zlasti o resoluciji, da naj vlada izpoiliije posamnim obrtim posebne koncesije. Mnogi
poslanci izrekli so se, da takih predpisov vladi ni smeti dajati, ker ovira to popolnoma vsako poga janje.   Odsek sklenil je nekatere točke resolucije izpreineniti.
Češke zadeve. Liberški okrajni šolski svet suspendoval je češkega učitelja Fuchsa, ker se je za časa cesarjevega obiska v Liborcu odnašal provokatončno. Proti suspenzovanju rekuriral je Jtacha na deželni šolski svet, kateri je razveljavil ukrep okrajuega šolskega sveta kot popolnoma neupravičen in stran-karsk. Znamenito je to, da je dotični seji predsedoval sam namestnik grof Thuo iu da se je storil ta ukrep jednoglasno. — Češki socijalisti imeli so te dni delavski shod, na katerega so prišii tudi privrženci mejnarodne aocijalističue stranko. Vsled tega nastal je pretep. Narodni socijalisti vsprejeli so resolucijo, naj pomore država strattajočiin delavcem ter začne že zdavna projektovane zgradbe v Pragi.
Oger&ke volitve. Miuolo nedeljo imeli so madjarski volila priliko slušati vsega vkupe nad 800 kandidatskih govorov, najvažnejši pa je bil seveda govor ministra Barossa Ta minister je sicer ljubljenec opozicijskih strank, a v svrho svoje izvolitve se vender ni ustrašil pobijati v svojem govora vse opozicijske frakcije. Baross govoril je tudi o trgovinskih pogodbah in dokazoval, da bodo nove tu pogodbe v kratkem donesle Ogerski mnogo dobička, tožil pa je, da bode carinska politika Francije močno od-škodila živiuorejo ogersko. Glede notranje politike ogerske izrekel se je seveda za vladui sistem. Volila so mu popolnomu pritrdili in vsprejeli njegovo kandituro jednoglasno.
Vii«t imc clržttve.
JTraucija in Holguvija.
Francoski veleposlanik v Carigradu izjavil je 21. t. in. velikemu vezirju, du vsprejme vlada Francoska bolgarsko noto, iu da zrnatra s tem za končano vso afero. Porta javila je to nemudoma svojemu komisarju  v Sofiji.  Bolgarska   iz  začetka ni hotela zadovoljiti  se z ustnim  naznanilom,  da se bede začelo zopet olicijeluo  obč> vanje mej vlado francosko in bolgaisko,  ter zahtevala pismene iz jave.  Porta zniatra to  terjatev za neupravičeno, tembolj, ker je dobil Rešid bej od velikega vezirja nalog, bolgarski vladi naznanit« pismeno, da je Francija vsprejela  bolgarsko noto tri da se s to zado volji. Afera Chadourueova je s tem končana. Jb^raneonka zbornica.
V soboto končalo se je zasedanje francoske zbornice. Zaradi proračunskih razprav ni imela zbornica nikak h božičnih praznikov. Prihodnje sušeni nje začelo se bode dne Iti februvarja. V'adn og:;i a se ie na ta način zanjo jako opasni razpravi o Uubbardovem pcdlogu zaradi zakona o dru&rvib. Radikalci m Blijuj da bi se, vaprt-jemši (a zakonski predlog, začela faktična ločitev cerkve in države, kar je njih največja želja. Konkordat skušali so že večkrat odpraviti, pa se jim doslej Se ni posrečilo. — Vsled konca zasedanja je tudi Hubbardov predlog preložen ad ealeudas gruceas. — Deklaracija 5 nadškofov, prvi povod lliihbardovmu predlogu, ni v soglasji s papeževim pismom — do nadškofa Pariškega in vsled tega razcepili ne bod<> šk< fje v dve stranki. Proti deklurujnčim nadškofom dvignil se je prvi kardinal Lavigerie in njemu pridružili o se še mnogi drugi cerkveni d< stojaustveniki. Upia-šanje je samo, kogu bodo slušali francoski katoliki, ali sv. očeta ali tisto petorico nuoškofov, katere; vodi Paul de Cassagnne?
Blsmarek o trojni »vezi.
Glusilo kneza Bismarcku, „H.miburgcr Nacb-ricbteu", prineslo je zanimiv in izve^tno insjnrovan članek o trojni zvezi. List očita voditeljem nemške politike, da bo zbok diploinatiške m *pretiioUi svoje še povečali osobne antipatije uiej Nemčijo in Rusijo in da ima sedaj Avstro Ogerska moč v rokah, pritiskati na Nemčijo oziroma pobotati se z Rusijo, tudi ako bi merodajni gospodje v Berollnu v to ne dali svoj *ga privoljenja Sedanjega iazinevja ni moči na dolgo vzdržati. Nemčija bode prej ali sle j primorana podpirati avstrijsko politiko ? Oiijeutu proti ruski, in s tem bi se oškodil ne samo ugled Nemčije nego tudi mirovna misija trojne zveze. Nemčija bi mogla celo priti v nevarno kolizijo z Rusijo. Ako bi se pa že to ne zgodilo, poBtala bi Nemčija vsaj nekako odvisna od AvBtrije Člaukar „liani burger Nachrichten" izvaja vse to na dolgo in široko in iz vsega se vidi, da je imel Bisraarck, ko je sklenil trojuo zvezo, glede" Avstrije jako čudne namene. Bržkone jih imajo tudi dandanes Se Bero linski politiki
Dopisi.
Iz l.ju»>3jan Ui okolic«? 24. januvarja. [Izv. dop.] (In ser a t i.) V 8t. 13 „Slovenca" z dne 18 januvarja je dopis z naslovom: „Leposlov-stvo in i umni t i židovsko liberalnih uovin." V tem dopisu pripoveduje nezuan dopisnik o romanu „FUr Leben und Tod", katerega je priobčila „Neue Freie Presse" in katerega glavni namen je, delati propagando za neko amerikansko zavarovalnico za „živ-
ljenje*. Dalje pa tudi poroča, da bode izšel v „ VVelt-blattu" roman z naslovom „Verzweiflung und Ket-tung", katerega namen pa bode delovati za razširjanje in razpečavauje ogerski!. „Joszivlozov Gosp. dopisnik se spodtika in huduje nad tem, da je „ži-dovsko-iiberalni tiBuk vpregel tudi lepoBlovstvo, beletristike v poniževalno službo običajnega insero-vunja". Mi pa se temu kar nič ne čudimo in se nad tem nič ne spodtikamo, ker se vsak trudi, bo-dmi na katerikoli način, zagotoviti bi svoj obstanek. Saj se pri nas v Slovencih še vso drugače godi. Pri uas se sicer ne pošiljajo „iuserati v leposlovni obliki, v obliki romana" mej svet, temveč, kar je še slabše, v obliki besede božje, v obliki prepovedi. Pri nas se tudi beseda božja vproza Bv poniževalno službo običajnega iuserovuujaw. Kaj zopet izdirate svojemu bližnjemu pezdir iz očesa, mej tem, ko imate v svojem očesu bruno? Ali Vam je leposlovje, roman, uzvišeuejši od besede božje ? In ali se ne zlorablja pri nas huje beseda božju, ko v židovsko liberalnih listih leposlovje ? Ali ne pitajo ne-katci • naši duhovniUi, mesto da bi ljudstvu razlagali besedo božjo, ono le s samimi iuserati? Ali ni včasih po pol ure dolg govor na leci le samo inserat za „Domoljuba", „Dom iu Svet" iu „Slovenca"? Ali niso nekatere prepovedi le sam inserat, v katerem se brani ljudstvu naročevati se po svoji volji in svojem prepričanji na liste, katero si hoče? O, gospoda, Vi ste v tem oziru še mnogo slabeji, ko židovsko-liberalni Usti 1 Najprej skrbite za-se, pred Bvojini pragom pometajte najprej, potem pojdite še-le k sosedu! Najprej se hudujte iu epodtikujte nad seboj in nad vročekrvnimi svojimi tovariši, mladimi knpelaui, potem pa še le nad drugimi l
Iz 9Iedvo«l 25. januvaijti. [Uv. dop.J Kako dobra iu prijetna je služba župana, vidi se iz tega, da je naš g. župan J. C. sicer že pred 10 leti sam govorii, da ne prevzame več župaustva, ko bode potekla doba njegova, tudi tedaj ue, ko bi mu ob-čiua dala 1000 gld., da pa vender še ne mara od-itopiti, akopram to vsa občina iskreno želi. Ko je bila zadnjič volitev župana — dolgo dolgo je že tega — tedaj se je Župan naš spozabil tako dal/ e, da je sam sebe volil) To je mož beseda! Neki odbornik pripovedoval je lani, da je pri letui seji župan predložil proračun in ustavil vanj 10 gld. za tioške volitve novega Župana Jo-li občina tn sv to plačala, ne vem. Sedaj je pa vse mirno iu tiho zaradi volitve, daairavno je poteklo že zopet 5 let Tekom petih let bilo je jict občinskih sej, a kako čudno se ravna z obrtniki in gostilničarji, to poročim prihodnjič.
Domače stvari.
Ivan Železnikar f.
Pfidrž'tljbč si, da ocenimo pozueje bolj obširno časnikarsko in literarno delovanje pokojnika, prijavljajo za danes nastopne črtice, ki so nam došle iz prijateljske roke:
Nemila smrt pokosila nam je zopet vrlega Holiojevnika na narodnem polji: Ivan Železni k ar izdahuil je po večmesečni mučni bolezni v najlepši debi včeraj svojo blago dušo.
Kdor je pazuini okoin zasledoval slovensko gibanje v zadnjih desetih letih, ta jedino ve soditi, kaj je bi! nam Slovencem Ivun Želez ni k ar. Rodoljub plemenitega iu kreme-uitega značaja, neupogljiv iu ueouiubljiv, do-Bledeu v Hvojeni delovanju do zaduiega trenutna zastavil je svoje pero, kadar je bilo treba, v blagor svojpga narodu, katerega je čez vbh ljubil. Njegov položaj bil je silno težaven, kajti delovati je moral v dobi, v ka teri, bogu bodi potožeuo, razjedajo našo moči domače borbe.
lvau Železn ikar bo ni bal boja; boril se je kakor lev za principi', kateri u um morajo biti sveti, ako nam je mar obstanek slo venskega naroda
U vide l je, da pot, uu katero so žalibog krenili nekateri v verskem obziru preveč strogo misleči Slovenci, m prava iu je le na kvar našemu nurodu; uvidel je, da bojni krik: „Vera je v nevarnosti!", katerega no nekaterniki brez vsake potrebe trosili v svet, uima nobeno pod-iage iu da je zategadelj popolnoma nepotreben Zato je vse tuke in jednake  napade kot
neistinite in neopravičene odbijal z nekako posebno, le njemu lastno spretnostjo. Kdor je imel priliko občevati ž njim, občudovati je moral njegovo izredno nadarjenost.
Ivan Železn ikar je bil temeljito verziran v svetovni literaturi in za slovenskega žurnalista kakor navlašč rojen, kajti poznal je slovensko gibanje po raznih našin pokrajinah iz lastnega opazovanja.
Kakor vsa njegova oseba bil je tudi njegov zlog markanten. Pisal je ostro in rezko, kadar je bilo treba, prekoračil pa ni nikdar meje dostojnosti, kar se žalibog čestokrat dogajo v političnih listih.
Ko ga je že kruta bolezen vrgla v posteljo, ni odložil svojega peresa, temuč pisal je še vedno, četudi je moral v svoji bolezni silno veliko trpeti. Zadnji podlistek za -Slov. Narod" pisal je še za zadnjo številko lanskega leta.
Udanega v usodo, spravljenega z Bogom, še do zadnjega izdih Ijflja upajoč, da se bode bolezen obrnila na boljše, upognila ga je vender konečno smrt ter ga rešila groznih muk.
Kolikor nam je danes znano o njegovem življenji je sledeče:
Ivan Ž e 1 e zn i k ar se je rodil v Štiški vasi pri Cerkljah dne 28. decembra 1839. Gimnazijo završil je v Ljubljani leta 1850., bil je potem 2 leti vzgojitelj pri Češkotu v Ljubljani, Bel je potem s pomočjo Ljubljanskih rodoljubov na Dunaj učit se pravoslovja. Tu se je mudil 3 leta, ter se pozneje vrnil v Ljub-Ijtuio. Nekoliko časa služboval je v pisarni notarja Rateja v Slov. Bistrici. Po smrti Tomšičevi pvišei je 1. 1871. v Maribor k redakciji „Slov. Naroda". Pisal je, tako so sodili nekateri, preostro proti klerikalcem, zato je to mesto kmalu ostavil ter prišel zopet v Ljubljano kot inspektor banke „Slovenije". Uvidši njen polom, izstopil je še pred njenim po'iomom ter šel na Štajersko. Mudil se je uekoiiko časa v Sevnici, potem pa šel zo-jijt k notarju Rateju, odkoder Be je povrnil .1881. v Ljubljano kot urednik -Slovenskega Narodu".
— (I. Železnikarf.) Nekateri prijatelji pokojnega našega urednika ter nekatera tukajšnja narodna društva so sklenila, da pokojniku ne po klouijo veucev, nego da dotični denar rajši obrnejo v bodoče preskrbovale njegove zapuščene rodbine. To naznanjamo tudi kot odgovor na uorašanja, katera so nam o tem došla.
— (Cč. gg. pevcem Ljubljanskim.) Opozarjamo gospode pevce, da se blagovolijo udeležiti danes poskuSuje za  pogreb  pokojnega gosp.
Ivaua Železnikarja.   Shod ob 8. uri zvečer v
prostorih ^Glasbene Matice".
— (Narodna čitalnica v Ljubljani) izdata je ravnokar bvoj letopis, iz katerega povzamemo, da je imela v preteklem letu 29G drušfve-nikov, namreč: 4 ČaBtue, 277 Ljubljanskih in 15 vuanjili. Iz marljivo sestavljenega tajnikovega poročila je razvideti, da no se vsled uovih razmer morala preunroditi društvena pravila, ki so bila potrjena. Odbor imel je 8 sej, veselic priredilo se je: Silvestrov večer, dva plesa, dva koncerta v postu, jedeu vrtni koncert in d/a koncerta v adventnem Času. Bivši pevski zbor čitalnice združil se je večinoma z novim pevBkim zborom -Glasbene Matice", s katero je čitalnidki odbor sklenil pogodbo glede prirejevanju treh eitaluiških koncertov. Z druzimi društvi narodnimi bila je čitalnica v tesni zvezi, posebno z „Dramatičnim društvom" in .Sokolom" ki
lIu  iMula   uuniit   iiiti/lutnvra   in   v.*havA  v   MKalniAlfih
prostorih, istotako društvo »slov. biciklistov0. „Družba sv. Cirila in Metoda" imela jo tudi svoje seje v čitalniških prostorih. Raznih veselic in slavnostij vnanjih narodnih društev udeležila se je Čitalnica kjer in kakor je bilo mogoče. V društveni dvorani delila se je tudi preteklo leto 8G ubogim učencem in učenkam popolna obleka. Bleivveisove siavnosti udeležila se je čitalnica z banketom v društveni dvorani in vrtnim koncertom. Veselica slovenskih abiturijentov in hrvatskih gostov vršila se je tudi v čitaluiškiu prostorih, isto tako prvi koncert tam-burašev „Sokola" in mnogo druzih veselic. Na spomlad preseli bo čitalnica iz sedanjih prostorov, kjer je bivala že trideseto leto, v nove prostore, kjer bode začasno dokler se ne zgradi .Narodni dom". »Skupnih dohodkov imela je 5099 gld. 42 kr. stroškov pa 4870 gld. 32 kr. preostane torej 229 gld. 10 kr. in 1522 gld, 50 kr. v obligacijah. Časopisov ima: političnih 25, poučnih in zabavnih 25, skupaj torej 50.
— (Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani) imela je preteklo nedeljo svoj tretji občni zbor v mugistratni dvorani. Letnemu poročilu povzamemo, da je imela blagajna v preteklem letu 1611 gld. 24 kr. skupnih dohodkov, 231 gld. 86 kr. pa skupnih stroškov, preostane torej koncem leta 1891 1379 gld. 38 kr. društvenega premoženja. Pri dopolnilnih volitvah izvoljeni so bili v načelstvo prejšnji odborniki gg. Bonač, Kune in Šlegl; na novo pa prejšnji nadziralui odbor gg. Hinterlechuer, Zirenstein iu Bogel. Namestniki so gg. Špan, Cirk in Preskar. V nadzorni odbor za leto 1892 izvoljeni so gg. Vrtnik, Luznar, Večaj; namestniki so pa gg. M ožina, Dostal in Kolesa. Na predlog g. Srečka Nollija določila se je glavnica 1000 gld. za rezervni zaklad. Načelnik izraža odstopivšim odbornikom posebno pa tudi namestniku načelnika gosp. Jerneju Žitniku za požrtvovalno delovanje društveno zahvalo in poroča nadalje, da se bode po posebnem odboru društvenih člaoov, ki so v ta namen žrtvovali po trebno denarno svoto, priredil dne 7. februvarja obrtniški plesni venček, od katerega se nadeja, da bode donašal blagajni vsekako nekaj čistega dohodka ne da bi društvena blagajna imela zato kak riziko. Ker je pri sedanjih časih posebno malim obrtoval-cem potrebno oskrbeti si nekaj dohodka tudi ob času bolezni ali nezgode, vabi odbor vse obrtnike, da pristopijo temu koristnemu društvu in da tako okrepčajo jedino zavetišče, katerega ima v humanitarnem oziru dosedaj obrtniški stan.
— (Azijo) pri carinskih plačilih, ki se morajo odfitevatl v zlatu uamesto srebra, nastavljen je po sporazumljenji obeh tinaučuih miuistrov za mesec lebruvar na 17Va°/o-
— (Umrla je) danes na Vrhniki soproga c. kr. notarja g. Aut. Komotarja, gospa Amalija K om o ta r roj. F lis, v 36. letu svoje starosti Pokoma bila je domoljubna podpirateljica uaroduega življenja na Vrhniki. Bodi ji blag spomin!
— (Nesreča.) Po neprevidnem ravnanji z nabito lovsko puško pripetila se je nesreča v Babui gou v nov« moškem okraji. Puh stoik Anton K. prišel je domu z lova in postavil s šibrami nabito dvo-cevko k peči. Devetnajstktni sin hotel je puško ob- siti na neki žrebelj, pri tem pa je zadel ž ujo ob zid, da sta se sprožili obe cevi. Mati Margareta K. bila je zadeta v desno roko iu hudo poškodovana, očeta Antona K. pa je zadelo v levo roko in je tudi težko ranjen.
— (Z Dolenjskega) se nam piše. Pred več leti korakali so skozi Mirnopeč vojaki. Polkovnega zdravnika pozvali so v Mirnipeči k nekemu za pljučnico bolnemu Človeku. Zdravnik ni zapisal dražega zdravila, nego sok navadne rudeče pese ka-koršna se za salato rabi, to je, je. Zribajte surovo peso, sok ožmite in bolnik naj ga namesto druge pijače pije. To se je istinito zgodilo in bolnik je ozdravil. Od takrat uporabljajo v Mirnipeči in okolici za pljučnico zmiraj ta lek, z najboljšim uspehom. No zakaj Vam to pišem ? Zato ker mislim, da bi bilo umestno, ta lek v Slov. Narodu objaviti. To že celo zdaj, ko toliko ljudij umre za pljučnico katera nastane iz inlluence.
— (Potrjeni zakon.) Nj. Vel. cesar potrdil jo sklepe jedine seje deželnega zbora Goriškega z dne 29. decembra lanskega leta.
— (Na novo razpisana o bi i uska v.o-litev v Št. J n n ž u v Rožni dolini u a Koro Škem,) ki ima že skoro svojo zgodovino, vršila se bode   sv. Blaža dan, 8. febr. t. 1.   Nasprotniki že
-lUrlui    v/i t   t   tu> al I a   nanuniain   Am. hi aa nhA r ftali na
krmilu. Pri prvi volit vi so se vršile tako nezaslišane goljufije, o katerih se je na lici mesta moral prepričati c. kr. vladni svetnik sam, ko je vodil preiskavo, da c. kr. deželna vlada ni mogla drugače ukreniti, nego s težkim srcem ovreči prvotno volitev ter razpisati novo. Ako bi se bili le senci primerno pregrešili kje na tak način Slovenci, smemo biti prepričani, da bi bili vsi od prvega do zadnjega prišli v — kriminalno preiskavo!
— (O bčina Ko tmaraves na Koroškem,) v kateri so letos prvi pot zmagali Slovenci pri občinskih volitvah s hudim naporom, ker so se nasprotniki borili obupno za nadaljno gospodstvo, dobila je v osobi g. Matije Prosekarja, vrlega domačina in neustrašljivega rodoljuba, pravega moža za župana, katerim je bi) izvoljen z vsemi slovenskimi glasovi. Nasprotniki se volitve niso udeležili. Tudi v razne odseke voljeni so le samo naše gore listi, pravi pošteojaki. Čestitamo iz dna srca in želimo, da bi tudi po druzih krajih posnemali vrle in odtočne te bojevnike za prosveto narodovol Živeli t
— („Popotnik",) glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" ima v svoji 2. štev. nastopno vsebino: I Pregovori in izreki ter njih obravnava v ljudski šoli. (Za nagrado,) (I.) — H. O koncentraciji pouka v ljudski šoli. (Konec.) (H. Schreiner). — III. Kmt tijsko gozdarska razstava v Gorici leta 1891. in slovensko učiteljstvo. — IV. Doneski k zgodovini naših šol. (VII.) (Iv. Strelec.) — V. Listek. Listi s Kranjske. (II.) (Bruno Trdno-Btal.) — VI. Društveni vestuik. — VII. Dopisi in druge vesti. — RaznoternoBti. — VIII. Natečaj. — IX. Naznanilo.
■— (Razpisana si užba.) Mesto pomožnega učitelja na čveterorazredni ljudski šoli II. razreda v Slovenjem Gradci je izpraznjeno. Prošnje pošljejo naj prosilci ali prosilke do 20. februarja krajnemu šolskemu svetu v Slovenjem Gradci. Znanje slovenskega jezika je potrebno.
— (Hrvatsko akad. društvo „Hrvatska" v Gradcu) volilo je v seji dne 23. t. m. novi odbor. Voljeni bo: Predsednik g. Gjuro Ferri, stud. jur.j podpredsednik g. Josip Lohert, stud. med.; tajnik g. Milan Vlad. Crleujak, stud. med.; blagajnik g. Dragan Mance, stud. med.; knjižničar g. Josip Radović, stud. med. Revizorja: g. Mijo Cettolo, stud. med , g. Pavel Ćulumovie, stud. med.
Jutri „Jour«fixe". 1
Društvene veselice.
— („N arodn a či t al n i ca Novomeška" in „ Dolenjsko pevsko društvo") priredita Vodnikovo svečanost dne 1. svečana 1892 v prostorih Narodnega doma. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vspored pod vodstvom gosp. pevovodje V. Tuček-a. 1. A. Stohr : „ Koncertna fantazija za glasovir", igra gospica Julija Halter. 2. Dr. A. Dvorak : „ Ujeta" dvospev za sopran in alt, pojeta gospici Marija PavloviČ in Matilda Mechora; spremlja na glasovirji gospica Antonija Pajnič. 3. Pr. Gerbič: „Milotinke" št. 2. Sopran-solo, poje gospica Marija Pavlovič, spremlja na glasovirji gospica Antonija Pajnič. 4. A. Forster: „ Venec Vodnikovih in od njega zloženih pesnij" za moški in ženski zbor in samospeve. Spremlja na glasovirji gosp. I. Hladnik. Potem sijajen ples, pri kateiem svira oddelek meščanske godbe.
— (Čitalnica v Brežicah) ima občni zbor in veselico dne 31. januvarja 1892 v prostorih hotela Klembas. Začetek občnemu zboru ob 5. uri popoludne z običajnim dnevnim redom. Vspored veselice. 1. Gospod Zamuda ali Kako hitro mine čas! Igra v je dnem dejanji. 2. Prosta zabava, petje in ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. Gostje dobro dosli!
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Trst 26. januvarja.*) Povodom smrti časnikarja-kolege, izrekajo svoje sožalje:
uredništva „Naše Sloge*', „Slovanskega  Sveta" in Edinosti".
Celovec 27. januvarja. Najglobeje sožalje nad smrtjo blagega prijatelja Ivana Železnikarja. Bodi mu večen spomin.
V. Legat.
Bern 26. januvarja. Narodni svet vspre-jel jednoglasno trgovinske pogodbe z Ntničijo in Avstro-Ogersko.
Peterburg 26. januvarja. Švedski kraljevič došel. Na kolodvoru pozdravila ga car in carjevič.
_■ v   rr _ _jl___ili- jtj._-.in__________y>_ ____■_.
O njegovem literarnem delovanji omenimo dai.es samo toliko, da je Bodelova* pri »Novicah« od I. 1858.—82. pozneje pri „Slov. Gospodarju*1 in E nspielerjevem „Slovencu". Bil je tudi Botrudnik -Ljubljanskemu Zvonu", za katerega je mej drugim pisal krasen Članek „Osapska dolina", slednjič bil je lastnik iu urednik „Škratu" in „Brusu" in susebno v zadnjem listu je z brezobzirnim sarkazmom bičal naše včasih neznosne politične razmere. Tudi v mestnem odboru je sodeloval več let kot mestni odbornik. Ostavd je udovo in petero otrok. Večna mu pamjat!
Dunaj 27. januvarja.   Gospodske zbornice član Linsberg umrl.
Dunaj 27. januvarja. Nadvojvodinja Marija Valerija povila hčerko hanes zjutraj. Mati in dete počutita se povoljno. Cesarin nadvojvoda Franc Salvator sprejela čestitke. Nadvojvode, nadvojvodinje in cesarica bdeli vso noč pri Mariji Valeriji.
. Dunaj 27. januvarja. Dve neznani osobi, izdavši se za asistenta Billrothova, skušali tta mistifikovati tukajšnja uredništva z vestjo, da je Billroth sprejel t.legrafična poročila o smrti Stambulova. Direktne poizvedbe pri Billrothu pokazale so, da je bila vest izmišljena.
Razne vesti.
* (Nov doprsni k i p Ko m e n s k e g a) sta skupno izgotovila Praška umetnika akariemičui slikar J. Iivpota in kipar Fr. Heidlbdrg. Umetnika, ki sta ob jednem lastnika Bkupue tvrdke na Smihovu (Karlova tf. č 568) dovršila sta delo vredno občne pozornosti. Doprsje ima naravno velikost; visoko je HO cm in se odlikuje z izrazom obraza Komenskega po najstarejših slikah. J. Iivpota in Heidelberg iz-gotavljata odlitke bodi si bele b.di-si bronzovane po 8 gld. in darujeta od vsakega prodanega koBa 2 gld. „Ustredni Matici školskč".
* (Morilca služabnic.) Včeraj se je začela na Duuaji senzacijonelna obravnava proti zakonski dvojici Schneiderjevi. Obtožeua sta Franc Schneider, 35 let star, rojen v Amstettenu in njegova žena Kozalija Schneider rojena Ca-pillari iz Beljaka, 41 let stara Obtožba ju dolži raznih doprinešenih umorov, zvabila sta namreč sluznice pod raznimi pretvezami v gozd, jih tam zavratno umorila in oropala. Nekatere umorjeue sluznice bo se našle v dotičuem gozdu. Fr. Schneider je nadalje še obtožen zaradi dveh Blučaiev na silstva. Mej preiskavo hotela se je žena S^hueider-jeva umoriti ter je skočila skozi okno stranišča na dvorišče. Padla pa je na spodaj stoječo streho in se le malo poškodovala. Dokazani so trije zavratui umori, katere sta izvršila oba skupaj. Obširua založba navaja vse podrobnosti ter konča s tem, da sta oba zatoženca kazala pri vseh svojih zločinih skrajno brezsrčnost in sta zaradi primerno malega dobička zavratno umorila uboge sluznice, ki bo jima zaupale kot posredovalcema dobrih služb* Zvubivša jih tako v samotni gozd, preko katerega bi imele priti do obljubljenih dobrih mest na kaki izmišljeni graščini, sta jih napadla in umorila mej potom.
* (Ruske ženske in vojna.) Iz Peter-burga se poroča, da se je od več strani poudarjalo pri vladi uprašanje, kako bi se uvedla neka občna službena dolžnost za ženske v vojni. Na vsak način bode treba pomnožiti sedanje ženske pomožne moči. Predlaga se, naj bi se v vseh ženskih uči-I išči h uvedel elementarni pouk za ravnanje z ranjenci. Že sedaj poučuje se v ženskih gimnazijah na kratko anatomija, ta pouk naj se popolni s kirurgijo, kolikor jo jo potrebno v gori omenjeno svrho. Ta projekt se z mnogih strani odo bruje.
Bratje „Sokoli"!
Da skažemo zadnjo čast bratu
Ivanu Železnikarju
zberemo se jutri v četrtek popoludne ob Va4. uri v spodnjih prostorih „Čital-nice". — Priti je v društveni obleki.
V Ljubljani, dne 27. januvarja 1892. 4
Na z dar!
ODBOR.
Poslano.
Slavno uredništvo! Vednost' dokazuje, da so zgolj bacile uzrok raznih boleznij, a vsled tega se trudi od državnih do mestnih zdravstvenih oblastev vse, da se z vsemi sredstvi, kateri so na razpolaganje, vojuje proti temu sovražniku človeštva.
Kakor znano, je v velikem kakor v malem čednost najhujši sovražnik raznovrstuih bacil.
Dasi smo prepričani o h aleviedni skrbi naših mestnih očetov za naš telesni blagor, vender prezrl je doslej mestni fizik a t, kakor tudi prej imenovani gospodje, proti-zdravstveni nedostatek, kateri traja v našem stolnem mestu že odkar pomnimo. To je brezobzirno oues-naaenje fcestt In ulic po občinstvu, katero je za nas prebivalce ozkih ulio res prava kuga
Ako si ogledamo Ključarske, Krojaške, Ribje, Lin-garjeve ali Medene ul.ee, ju tam nevarno hoditi zaradi ledu, katerega je Um vsak dan kar cela drsalnioa.
Po leti, ko odpiramo okna zaradi svežega zraka, je še to malo sraka, kar ga dobimo v ozkih ulicah, po amo-njakovih vzduhih tako okuženega, da radi zopet zapremo okna.
Raz okna v teh ulicah gleduti že iz dostojnosti ni mogoče. Ker takim nedostatkom ni primere v nobenem drugem stolnem mestu, ker se to v Ljubljani godi tako-rekoč tik mestnega urada, misliti je pač, da bi se dalo le z nekoliko resne volje odpraviti tako onesnaženje cest in ulic, posebno ker je ravno v tem delu mestu javnih stranišč dovolj.
Prebivalci ozkih ulic upamo za trdno, da se bode na merodajnem mestu kaj ukrenilo, 'kar bode naredilo konec temu onesuaienju ulic, ki je zdravstveno škodljivo fn proti vsaki dostojnosti. (107)
Več prebivalcev ozkih ulic Ljubljanskih.
Listnica uredništva:
Gojp. dopisniku b Pivke- Poslane pesmice nesmo mogli porabiti, ker pesmi sploh prijavljamo le pri posebno izrednih prilikah. Poslano jutri.
Ćč. gg. dopisnike, katerih dopisov še nesmo mogli prijaviti, prosimo, da blagovole potrpeti. Nabralo se nam je zopet mnogo gradiva. Ustrežemo vsem, kar prejo mogoče.
„LJUBLJANSKI ZVON"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
26. januvarja.
Pri !»I»llčii Schlager, Honigstein. Tsehelnitz, Berger z Dunaja. — Tamiker iz Gradca. — Krhavc iz Ribnice. — Lunaček iz Travnika. — Har.tung iz Novega mesta.
Tri Slonu: Weiss, VVenzl, lirami z Dunaja. — Ber-ner iz Gradca. — SauSin iz Trsta.
Pri |ii£u«'iii Uolo«lvorux Schvrabl iz Trsta. — Jerman s Krškega.
Pri »*Mtrl(»nem t-eanrju: Suehar, Šinkovic z Dunaja.
Tri linvankein dvoru: Khun i; (iradca.
Pri Vlrftiitu: Ilovar iz Litije. — Doi-gou iz Semiča.
Umrli so v Ijultljanl:
24. januvarja: Maks Makove?., pleskarjev sin, 8 mo-Bece, Dunajska cesta, delavske hiš.' št. —, katar v črevih. — Anton Potrato, uuilrovlj. računski svetnik, 82 let, Turjaški trg št. 1, roarax.
25. januvarja: Alojz Božič, delavčev sin, 8 mesecev, Stari trg It 18, ošpice. — Marija Debevec, delavčeva hči, 1 leto, Ulico na Grmi št. 9, ošpice. — Marija Sedej, dekla, 75 let, Kolezijske ulico št. 1, pneumonia. — Martin Riha-rič, posestnik, 52 let, Kravja dolina št. 11, dementia pio gressiva. — Marija Vovk, tesarjeva žena, 64 let, Špitalske ulicu št. 9, cuiphvsema pultu. — Jožef Korče, redar, 50 lt:t, Hrenove ulice št. JO, jetika.
96. januvarja: Elizabeta Vcnkcllor, mestna uboga, 86 let, Karlovska cesta št. 7, emphys. pulm. — Ferdinand Rudolf, usnjarjev sin, 10 mesecev, sv Petra cesta št. 70, božjast. — Mutija Jelenčič, krojač, 64 let, Gradišče št. 3, jetika.
V d o ž e 1 n i b o 1 n i c i: ■ • 23. januvarja: Janez Lenart, delavec, 38 let, sarco-
matore. — Janez Zabred, delavčev sin, 13 let, kroničen katar v črevih.
24. januvarja : Marija Hlebš, delavčeva hči, 3 leta, pneumonia catarhulis. — Andrej Suia, posesnikov sin, 17 let, sarjomatoris.
Tržsie cene r B\jul*l jiuel
dne 27. januvarja t. 1.
-				kr			kr
Pšenica, hhtl.		...		7 T	Špeh povojen, kgr. .	—	H1
Kei,	n	...	6	80	Surovo maslo,    „ .	—	72
Ječmen,	r	» .	4 39		Jajce, jedno :   .   , .	—	3
0 r«h,	■		3 0*		Mirko, liter .	—	8
i Ajda,	n		G 46		Goveje        meso, kgr.	—	Sil
' PrObO,	n	•    t •	•r>	16	Telečjo          „ ,	—	58
tvoruza,	_		5	10	Svinjsko        , j,	—	6 ;
Krompir,	n		•>		Kostruuovo    , „	—	40
Leča,	n	•    •    • 1	1 i	—		—	60
Grah,	■	•    •    • 1	10	—	Golob......		20
Fi*.ol,		♦    • •	il	-	Seno,   100 kilo .   . .	1	87
Maslo,		kgr. .	—	M	Slama,   „     „   .   . .	2 n	
Mast,		■	1—	61	Drva    trda, 4 rjiuotr.	7	—
•Spoli frisen		n		50	„    mehka, 4 ,	5	—
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opa-sovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
i \M	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	738'4 mm. 7383 mm. 739 5 mm.	—0 4» C 2 4U C —3 6» C	brezv. sl. svz. sl. svz.	obl. jasno jasno	000 BDI. 1
Srednja temperHturu —0*5, za 1*1" nad normalom.
Izkaz avstro-ogerake banke
z dne 23. januvarja 1892.
Prejšnji teden 421,561.000 gld. (— 10,572.000 gld.)
Bankovcev v prometu Zaklad v gotovini
Portfelj.....
Lom bard.....
Davka   prosta ban kovčna r nerva . .
246,364.000 151,814.000 26.693.000
(_|_ 77.000 (— 14,371.000 (— 2,028.000
37,235.000   „   (-{- 12,466.000    , )
XD"CL3n.aJsl^^ borza
dno 27. januvarja t. 1. , včeraj
Papirna renta.....gld.
Srebrna renta ..... „
Zlata renta......„
5°/0 marčna renta ... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije   .   ,   .   . „
London ....... „
Srebro.......„
Napol........„
G. kr. cekini.....„
Nemške marke .... „ 4% državne sroike iz 1. 1854 . Državne srečke iz 1, 1864 . . Ogerska zlata renta 4°/» • • ■ Ogerska papirna renta 5°/0 . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . . Zeru I j. obč. avstr. 4,/i°/o zlat» zast. listi
Kreditne srečke....... 100 gld
Rudolfove srečke10 „ Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..   . .
95-20
94*55 111-35 103 20 1043-— 307"— 118-05
938
559 57-92'/, 250 gld. 100 „
100 gld.
danes gld. 95*85 „ 94-80
„ 10330 „ 1058-„ 310-50
9-38»/. 5-59 „ 57-92«/, 137 gld. 75 kr.
181 1C8 102 122 115 184 'dO 162 233
75 15 70 50
50 40
Zahvala.
Za mnogobrojne izkaze srčnega sočutja mej boleznijo in oh smrti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega očeta, gospoda
Josipa Ekel-na
c. kr. vladnega svetnika in okrajnega glavarja v p.
za mnoge darovane vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem dragim in visokospoAtovanim prijateljem, znancem in sorodnikom, zlasti gospodom uradnikom c. kr. de/.elno vlade in obema mestoma, RudoMovemu in Ljubljani, svojo najsrčnejšo zahvalo tem potem, ker nam ni mogoče zahvaliti vsakega posebe.
(106)
Žalujoča obitelj
MAG GI
kJEVA
zabela za j n lic
izvrstne izbire se dobi pri Ivanu i.iMkiujtiiu-ii v l.jnl»-
ljiiiii. (20—6)
40 litrov
(82—3)
mim nepsnetega mMa
sn odda de vnak <l»u v I.uvi-ici pri go.np. liVii«'«>-lu.
Prejemnikom odda se mleko v množini od dveh litrov navzgor in velja liter r IiImo \ l.)iit»ljmio «loMt,iivl|«'u 7 kr. Ako se naroči vsaj 'JO litrov, velja liter le 6'/. kr. Naroča se ali naravnost v I.u\ri«-i ali pa v -oslilniti »•Pri belem volku**, 4«lrilnlii>ilie uliee št. -I.
po
55 V^r-
i
I I
i
naravnost s Fraoooskega pripeljan, najbollle stare vrste, v ateste-
i
i
i
v Ljubljani, Dunajska costa. |
♦
i
■ReSS]v^1 kleniciih a 3 gld. iu v malih jtlESf***       klenicah a 1 gld. 75 kr.
Piccoli jeva lekarna
„Pri angelju
ff ti ti /ij tt naftu i!<t s«' f»t*of« jk»9 zt'tju MVntr
tttt !!<»   i Xfl".iu,ji'ji*.
(59-2)
puškar
v Horovljuli (D'«'S'Iii«'li) ii» Iioio-.lieui
r.t;—
izdeluje in prodaja vsakovrstne nov«* ptiMk<> iu rev«L verje ter vn« lovske priprav«, putrarc ter tlrugo
Mtr«*l|lvo po najnižjih cenah. — Pušku jo vse pr*>-Hkutieue  na ces. kr. Iskusavalllčl ter  zazuamenovano z znamko tega zavoda. (175—BI)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
VVElSER.jcvo
ucilisce in vzgojevališče za deklice
Dunaj, I, VVeihburggiiHse Nr. 10.
Pravica javnosti (1024—6)
za zasebno ljudsko in meščansko šolo, 2 nadaljevalna kurza; penzijonat.
Veliki svetli prostori z izborno ventilacijo, pre-skudeiie učiteljske mod, bogata zbirka učnih priprav. Izvrstna hrana iu skrbno nadzorovanje gojenk.
Prtivoveljtsviie Nvetločb«?. "-^C
Ugodna leg* blizu mestnega parka. — Penzijonat J« urejen z velikim komfortom. Za telovadbo in ples posebne dvorane.
Prospekti pošiljajo se brezplačno in frankovano.
Magdalena Vollrath,        Dr. Karol VVeiser,
upraviteljica peuzijonata. ravnatelj.
protlitjn.
(21—10)
„Ljublj. Zvona" letniki 81,82,83,84,85,86,87, 88.
„Štovana" letniki 85, 8(>, 87. Zbrani spisi Stritarja, zvezki i., 3., 4., 5., 6.
- vse v elegantno vezanih platnicah. ——
Vse te knjige dobe se za malo vsoto Ji« sld. — NataCneje podatke «i.* in se dobe pod Šifro    (17—f>) M. L. Stadion 33. Trst.
V najem dam svojo
gostilno na Krškem
n  pohištvom, a  ateklenlno, a naiuliuo  ln kuli tuj »ko opravo.
Na razpolago so sledeči prostori: dve sobi za stanovanje, dve gostilniški sobi, devet sob za tujce, vinska klet, ledenica in lep vit s kegljlšceni, tudi po zimi za kegljanje pripravnim. — Pogoji izvedo se pri meni.
Fran Gregorič
posestnik na Krčlcein.,
(9G-2)
Samosvoja, povsem poštena in zanesljiva
babica
priporoča se častitim damam. Dame v drugem stanu dobe za samo 9 gld. dobro hrano in popolno oskrbovanje in
sicer za 9 dnij. (109 j—11)
Z odličnim spoštovanjem
Emilija IMa.sko
udova, hči zdravnika, izpitana babica, Gospodske ulice št. 3 uhod in zvonec je tudi v Židovskih ulicah št. 4.
D«-VALENTINA ZARN1KA
IZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina    Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz  državnega  zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisuena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in prldejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „NARODNI Tiskarni" v Ljubljani.
©I©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©I©
©l©l©l©l©l©l©l©l©l©
ITaznanilo.
Hranilno in posojilno društvo na Ptuji
ima
občni zbor za L1891
dne 1. februvarja 1892, ob 10. uri dopoludne
v društvenih prostorih
po   s 1 e d. e £ e rsa.   d. n. e tt n. © m. redu:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nad/.ornistva in nasvet glede računov in porabe čistega dobička.
3. Volitev ravnateljstva.
4. Volitev nadzorništva. . f>. Razni nasveti.
Ako bi dne 1. februvarja ob 10. uri dopoludne ne priilo zadostno Število zadružnikov skliče se po $ 40. društvenih pravil tinti dnu ob 11 . uri dopoliidiir s tistim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. (9f>—2)
Na Ptuji, dne 22. januvarja 1892.
Na udeležbo vabi uljudno ravnatelj8tV0.
©|©|©|©|©|©|©|©|©|©
Št 227.
Razglas.
(32-3)
l*oblraii|e paajefra davka na leto 181)2. bo je v 1. «lan Januvarja 1892. 1. pričelo, in Bicer je ta davek plačati v okrožji Ljubljanskega mesta od vsacega psa, mmši samo tiste pse, ki bo za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni.   Lastniki psov naj si najdalje
WmT" d.o 2.O. fe'br-u.Tretrja. t. 1. ~W
preskrbe letošnje marke pri mestni blagajnici proti plačilu 4 gld. av. velj.
Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, naj plačajo v pravem času takso, ker od 10. dne prihodnjega meseca naprej bode konjac lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. januvarja 1892.
p
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Dobiva se tudi vsakovrstno hlino In knlilujtfko orodje po najnlajl eenl. — S tum ponuja se vsem p. n. gospodarjem, KOMtiliiicarjviu, predMto|ul«tvow bolnic itd« najboljfta prilika, avoj« ht&no in kuhinjsko orodje po veni dopolniti ali pa hI no« o ouslalltt.
NfiVRStdm priporočam svojo ualastf sa riOVPOtaill mowo (foupodsmti« sestavljeno  klano potrebščino la  želeaa od
Kld. IS'— do gld. 200---
9 ntt nj it nat'ipviln sv ta kaj in vestna
(54—4)
f
Velika Praška razstavna
(35-7)
goldinarjev
Glavni dobitek
100.000
loterija. I Predzadnji teden.
goldinarjev
Srečke po 1 gld.
prodaja
J. C. MAVER.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1
......_ ..
76