And (Leto) XIV. (9) Ko. (Štev.) 43. BUENOS AIRES, 31. OKTOBRA (OCTUBRE) 1957 Svetovni kongres katoliških časnikarjev Dunaj, v začetku oktobra. V dneh od 30. septembra do 3. okto¬ bra je bil na Dunaju 5. svetovni kon¬ gres katoliških časnikarjev. Več kot 400 delegatov se je zbralo iz 32 držav, da bi v imenu svojih glasil — in tudi svojih čitateljev — pretresli vprašanja, ki da¬ nes zadevajo katoliški tisk. Od dneva, ko se je kongres pričel s službo božjo v katedrali sv. Štefana, do dne, ko se je zaključil s slovesnim Te Deumom v cerkvi sv. Karla, so delegati pretresli številne probleme in so pri tem potrdili načela, na katerih temelji ka¬ toliški tisk, ter so nakazali smernice, ki jih terja prihodnost. Kot je Sveti Oče podčrtal v svoji po¬ slanici kongresu, more katoliški tisk “s sredstvi, ki mu odgovarjajo, služiti re¬ snici v cerkvenem, kakor tudi v posvet¬ nem območju”. Tu da leži temeljni namen katoliškega tiska in njegova ple¬ menitost.. Kakšna naj bo torej vloga ka¬ toliškega žumalista? “On naj bo” — pravi sveti Oče “vodnik in svetovalec čitatelja, izpolnjujoč pri milijonih odra¬ slih ljudi vzgojno delo.. Izraža naj v ime¬ nu vseh odzive krščanske vesti in tol¬ mači naj to, kar misli svobodno in trez¬ no javno mnenje. Katcl.ški časnikar bo vplival ra razmišljanje, ne da bi vsi¬ ljeval sodbo, navajal bo k dejanjem, ne da bi delal silo odločitvam: vzpodbujal bo navdušenje za velike stvari, ne da bi pri tem razpihoval ljudske strasti.” Gradeč na teh temeljnih načelih, ki jih je z njemu lastno umsko globino očrtal sveti Oče v svoji poslanici, so nato števiini ugledni katoliški novinar¬ ji in drugi javni delavci v svojih re¬ feratih pokazali na različne dolžno¬ sti, obzorja in težkoče, ki jih naš čas terja od katoliškega tiska. Urednik časnika Osservatore Romano, Conte Dalla Torre, nestor avstrijskih katoli¬ ških časnikarjev dr. Friedrich Funder, bivši upravnik pariškega “La Croix” Emile Gabel, predsednik zveze špan¬ skih katoliških novinarjev Francisco de Luiz y Diaz, upravnik časopisa “V Avvenire dTtalia” Raimondo Manzini, berlinski profesor Emil Dovifat — to so imena predstavnikov katoliškega ti¬ ska, ki so imeli daljše referate na ple¬ narnih zasedanjih. Spričo tesne- in neločljive zveze med tuzemskim in nadnaravnim poslanstvom krščanstva tudi katoliškemu tisku nuj¬ no pripadajo poleg verskih tudi važne družbene, politične in narodnostne na¬ loge. Vsa ta vprašanja so tem bolj važna in pereča, ker je največji sovraž¬ nik vere danes komunizem, ki je sve¬ tovnonazorsko in hkrati tudi politično gibanje. Toda, kot je naglasil bivši mi¬ nister angleške laburistične vlade lord Pakenham v svojem govoru, katoličani nimamo enotnega političnega gibanja. V določenem okviru more katoličan pri¬ padati katerikoli stranki. Sploh je za katoličana in tudi za katoliškega žur- nalista značilno to, da v končnem ozi¬ ru deluje le po svoji vesti. To je odli¬ ka katoliškega tiska v primerjavi s to¬ talitarnim, in posebej, s komunističnim tiskom. Naravno je zategadelj, da se v katoliškem taboru svobodno uveljavlja¬ jo različna družbena in politična nazi- ranja. Nekatera od teh skušajo kolo ča¬ sa zavirati, druga pa odpirajo nova ob¬ zorja in skušajo nuditi nova pota. To¬ da, kot je naglasil francoski minister Pflimlin v svojem odličnem govoru, da¬ nes vse bolj prodira prepričanje, da se moramo katoličani okleniti napredne družbene misli, kajti le tako se bo kr-1 ščanski svet mogel učinkovito upreti svojim sovražnikom, le tako bo mogel zadostiti težnjam, ki obeležujejo današ¬ njo dobo. Minister Pflimlin, ki je pred¬ sednik napredne francoske katoliške stranke M.R.P., je očrtal politično per¬ spektivo, ki se danes odpira krščansko mislečim ljudem spričo katastrofalnih porazov, ki jih je doživel in jih doživ¬ lja komunizem na duhovnem polju, v borbi idej. Trije problemi, da so pred¬ vsem važni v tej zvezi. Na prvem me¬ stu je zamisel o združeni Evropi. V tem vprašanju morajo katoličani, kot je Pflimlin naglasil, delati zato, da to združenje ne bo temeljilo samo na ma¬ terialnih koristih, ampak bo koreninilo Nova zagonetka Kremlja: žukov odstavljen Sovjetska agencija Tass je v soboto objavila naslednje kratko poročilo: “Pre- zidij vrhovnega sovjeta ZSSR je posta¬ vil maršala Sovjetske zveze Malinovske- ga za obrambnega ministra ZSSR. Pre- zidij vrhovnega sovjeta ZSSR je razre¬ šil maršala Sovjetske zveze Žukova dol¬ žnosti obrambnega ministra ZSSR”. Poročilo je povzročilo veliko presene- nečenje na Zahodu, prav tako v satelit¬ skih državah. Opazovalci so menili, da je' Žukov- trdno povezan s Hruščevom in da je zaradi neomejene oblasti v voj¬ ski nepremakljiv s svojega položaja. Iz poročila Tass-a ni razvidno, ali bo Žu¬ kov odšel v pozabo ali pa bo segel še višje. Po mnenju tujih opazovalcev je Žukov imel vse možnosti za predsedni¬ ka ZSSR, medtem ko so Hruščevu napo¬ vedovali padec v prihodnjih šestih mese¬ cih. Zanimivo je, da je Tass objavil to poročilo pol ure po vrnitvi žukova z obi¬ ska v Jugoslaviji in Albaniji in da je do spremembe prišlo dejansko tik pred konferenco satelitskih držav v Moskvi. Adenauer prekinja diplomatske slike s Tilom Krščansko-demokratska vlada Zahod- 1 ne Nemčije, pod vodstvom Adenauerja, je prekinila diplomatske odnose s Tito¬ vo Jugoslavijo. Do tega koraka jo je pri¬ vedlo Titovo priznanje komunistične Vzhodne Nemčije Adenauerjeva viada je večkrat urad¬ no poudarjala, da ne bo- vzdrževa’a di¬ plomatskih stikov z državami, ki pri¬ znavajo komunistični režim Vzhodne Nemčije. Za bonsko vlado posebna dr¬ žava Vzhodne Nemčije uradno ne ob¬ stoja, ker smatra, da je le del nemške¬ ga ozemlja, ki ga je okupirala ZSSR in še ni osvobojeno. Bonska vlada je tudi objavila, da bo prekinila d'plcmatske stike z vsako državo, ki bi priznala Vzhodnonemški komunistični režim. Ker : je to storila Titova Jugoslavija, se je Adenauer držal svoje grožnje in prekinil. diplomatske stike z Beogradom. Pred tem korakom se je bonska vla¬ da po redni diplomatski poti posvetova- | la z Londonom in Washingtonom, od ko- j der so ji odgovorili, da z zadovoljstvom I gledajo na odločitev Zahodne Nemčije. Kljub hudemu pritisku zahcdnonemške- ga kapitala, ki vzdržuje cvetočo trgovi- j no z Jugoslavijo — letne izmenjave do¬ brin je bilo med obema državama do 100 milijonov dolarjev — se je Adenauer držal načel, ki jih je postavil v svoji politiki do komunistične Vzhodne Nem¬ čije in do držav, ki priznavajo ta režim. Bonn je objavil, da “z obžalovanjem” prekinja odnose z Beogradom, ker pač ni sovražno razpoložen napram jugoslo¬ vanskim narodom. Titov veleposlanik v Bonnu je izjavil, da je Bonn klonil pod pritiskom Washingtona in Londona, po¬ luradna jugoslovanska agencija Jugo- press pa je označila prekinitev odnosov za “brezglavo dejanje. Noben korak bonske vlade ne more zanikati dej¬ stva, da obstojata dve nemški državi.” V Washingtonu in Londonu se stri¬ njajo z Adenauerjevlm sk’epom in pou¬ darjajo, da povsem razumejo razloge za ta korak. Kakor Zahodna Nemčija, ta¬ ko tudi USA in Anglija ne priznavata zakonitega obstoja vzhodnonemškega komunističnega režima. Vztrajata na trditvi, da je vzhodna Nemci'a okupira¬ na od sovjetov in da 17 milijonov njenih državljanov ne more svobodno odločati o svoji usodi. Vprašanje gospodarskih odnosov med Zah. Nemčijo in Titovino ostaja odprto, čeprav Bonn ne bo več vzdrževal svoje gospodarske misije v Beogradu, zahod- nonemška vlada ne namerava odpoveda¬ ti plačevanja vojne odškodnine Titovini. Zahodnonemška vlada plačuje Jugosla¬ viji 67 milijonov dolarjev v obliki brez¬ obrestnega posojila, s katerim namera¬ va beograjskemu komunističnemu reži¬ mu odplačati dolgove iz druge svetovne vojne. Francija bo začasno zastopala bonsko vlado v Beogradu v trgovinskih zadevah. V ameriškem zunanjem ministrstvu pa so takoj po Titovem priznanju vzhod¬ nonemškega komunist enega režima za¬ čeli proučevati spremembo ameriške po¬ litike napram Beogradu. Pričeli so si postavljati vprašanje, če se Tito zado- vol.ivo vzdržuje zunaj sovjetskega sa¬ telitskega imperija, da bi mu bilo še vredno pošiljati gospodarsko in vojaško pomoč. Položaj je dosegel kritično toč¬ ko zaradi dveh razlogov: 1) Vedno jasneje postaja, da Tito, ki ga je nekoč Moskva zavrgla, in obsodi¬ la, postaja vedno bolj prijateljski do Hruščevega režima. 2) Ameriški kongres vedno močneje pritiska na washingtcnsko vlado, naj dokaže, da je Tito res svoboden sovjet¬ skega vpliva in da je pomoč komunistič¬ ni Jugoslaviji upravičena. V tem ozračju se je zato Dulles konč¬ no odločil in objavi 1 , da je sklenil uki¬ niti večji del ameriške pomoči Titu, vključno letala na reakcijski pogon. O tem. koraku se je USA posvetovala s svojimi zavezniki, zlasti z Anglijo. Po¬ drobnosti o postopku dokončne ukinitve pomoči Titu, tako gospodarske kakor vojaške, pa bodo morali še izdelati. Jugoslovanski tisk je močno napadel zahodnonemško vlado in trdi, da “pre¬ kinitev diplomatskih odnosov pomeni poskus vmešavanja v jugoslovansko po¬ litiko” ter dodaja, da “maščevanje še ni bila nikdar za nikogar uspešna metoda nastopanja proti Jugoslaviji”. Živčna vajraa Iek konference Dogodki na Srednjem Vzhodu med Turčijo in Sirijo se bližajo kritični toč¬ ki. Sirija je vložila pri ZN zahtevo, naj preiščejo njeno trditev, da se Turčija pripravlja na napad na Sirijo in da je zato nakopičila nad 50.000 vojakov ob turško-sirijski meji. Ta korak sirijske vlade je takoj izkoristila USA ter je prav tako hitro zahtevala, da zadevo predebatira skupščina ZN. Sovjetska vlada še padalje po radiu in tisku ščuva Sirijo proti Turčiji in obto¬ žuje Turčijo napadalnih namenov, Turči¬ ja pa vztrajno odgovarja, da premika svoje čete v skladu z rednimi jesenski- kirni premiki vojske, kakor je to dela¬ la vsako leto. Medtem je v turško egej¬ sko pristanišče Smirno priplul del ame¬ riške šeste flote, ki še stalno: zadržuje v Sredozemlju za odbitev kakršnega ko¬ li napada ZSSR v sredozemski bazen. Poveljnik šeste flote, je objavil, da je tudi v duhovnih vrednotah, v zavesti evropskih narodov, da jih družijo du¬ hovni ideali, ki presegajo vrednost po¬ samičnih nacionalizmov. Drago je vprašanje odnošajev med Vzhodom in Zahodom. Tu se moramo boriti proti u- tvaram in ie treba razgaliti komuni¬ stično mirovno propagando. Pokazati je treba tudi solidarnost z zasužnjenimi narodi in je treba delati za njihovo osvo¬ boditev, pri čemer je pa treba upošte¬ vati, da razvoj sam že budi nova upa¬ nja. Dogodki v Madžarski in Poljski, da so vsem nam vrnili zaupanje vase. Na tretje mesto je pa Pflimlin postavil vprašanje zaostalih predelov sveta, kjer danes živi več kot ena milijarda ljudi. Tem da je treba materialno pomagati. Toda treba jih je tudi duhovno dvigniti in jim zlasti predočiti, da Zahod ne že¬ li samo, da bi bili svobodni ampak tu¬ di, da bi postali soodločajoč činitelj na svetovni pozornici. Med največje zanimivosti kongresa je treba prišteti prisotnost osmih katoli¬ ških časnikarjev iz Poljske. To so bili “pristni” katoliški novinarji, ki so pri-1 šli na kongres z odobritvijo’ kardinala ! Wyszynskega. Ti so svojim iz Zahoda govorili o resničnem stanju doma, o I svojih nadah in bojaznih. Kot je pove- dal novinar Jerzy Turowicz iz Krako-j wa imajo sedaj katoličani po’eg lepega števila čisto verskih listov tudi en ted¬ nik in en mesečnik široke, vsedržavne naklade, ki pišeta o splošnih družbenih in kulturnih vprašanj h v katoliškem duhu. Pri tem pa da niso všteta glasila PAX-a, ki da je kolaboracionistična or¬ ganizacija, katera pa uživa veliko ma¬ terialno podporo države. V eni svojih končnih resolucij je na¬ to kongres izrečno proglasil, naj se pra¬ vim poljskim katoliškim žurnalistom iz Poljske materialno omogočijo pogosti obiski v zahodnih deželah. Kongres je v eni svojih resolucij tu¬ di potrdil prepričanje o tem, da bo vsem deželam, ki danes trpe pod komuniz¬ mom, kmalu zasijala boljša bodočnost. Do tedaj pa naj se begunskim katoli¬ škim novinarjem nudi materialna pod¬ pora in pomoč. Po direktni intervenciji slovenskega delegata in delegata iz Južne Tirolske, se je v eno od resolucij vnesel tudi člen, ki predlaga, naj se o raznih spornih vprašanjih, posebej pa o manjšinskih vprašanjih, po posredovanju mednarod¬ nega katoliškega tiskovnega sekreta¬ riata v Parizu, razpravlja med katoli¬ škimi žumalisti prizadetih narodov. Cerkvena in posvetna oblast Avstrije sta kongresu nudili vso podporo. Du¬ najski nadškof Konig je bil ponovno gost v kongresni dvorani in je tudi de¬ legate povabil na sprejem v svojem dvorcu. Dunajski župan Jonas in av¬ strijski zunanji minister Figi sta tudi vsak zase pr redila slovesen sprejem ta¬ ko, da so delegati imeli dovolj pri’ož- nosti, da se med seboj pobliže spozna¬ jo tudi na družabnem polju in da hkrati utrdijo zveze z merodajnimi činitelji nove avstrijske države. Na d’ani je, da morejo biti takšni stiki nadvse koristni za vse sodelujo¬ če, koristni pa morejo biti tudi za slo¬ vensko stvar in sicer ne samo na ver¬ skem in ideološkem področju, ampak tu¬ di na političnem in narodnostnem popri- šču. B.G. APROBO ARGENTINA UN PROTOCOLO AMERICANO Argentina se convirtio en la primera . nacion en otorgar su aprobacion final al protocolo de conver.cion interameri- cana sohre derechos y deberes de los es- tados en easos de guerra civil. El embajador argenfno en la OEA, Dr. Eduardo A. Garcia, deppsito el ins¬ trumente de ratificacion en la sede de la Union Panamericana. La convencion fi- ja las normas a qqe los gobiernos de- beran ajustarse para impedir en su .te-, rritorios actividades que puedan fomen- tar la lucha civil en otros paises. ARGENTINA ODOBRILA AMERIŠKI PROTOKOL Argentina je postala prva država, ki je končno odobrila protokol medameri- ške konvencije o pravicah in dolžnostih držav v slučaju državljanske vojne. Argentinski veleposlanik pri Organi¬ zaciji ameriških držav dr. Eduardo A. Garcia je deponiral ratifikacijske listi¬ ne na sedežu Vseameriške zveze. Podpi¬ sana konvencija vsebuje določila, da morajo vlade posameznih držav v sluča¬ ju državljanske vojne v kaki drugi dr¬ žavi na svojem področju preprečiti vsako delovanje, ki bi lahko pospeševa¬ lo boje v drugih državah." njegovo ladjevje pripravljeno za takoj¬ šnjo akcijo. V Washingtonu je na tiskovni konfe¬ renci Dulles uradno objavil, da USA v slučaju sovjetskega ali sirijskega napa¬ da na Turčijo ne bo stala ob strani, pač pa bodo njeni bombniki napadli narav¬ nost sovjetsko ozemlje. ZSSR ne bo o- stala varna pred napadi ameriških bombnikov, kakor se je to zgodilo z rde¬ čo Kitajsko v korejski vojni. Ge bo na¬ padena Turčija, -se ho- sprožila sila NA¬ TO in držav bagdadskega pakta, ker je Turčija članica obeh obrambnih zvez. Države bagdadskega pakta sedaj moč¬ no pritiskajo na USA, naj postane pol¬ na članica te obrambne zveze na Sred njem vzhodu. Doslej sodeluje samo v go¬ spodarskem, političnem in policijskem oddelku te organizacije. V tem skrajno napetem položaju je Hruščev poslal iz Moskve osebna pisma socialističnim in laburističnim stran¬ kam Zahodne Evrope, v katerih jih po¬ ziva, naj socialisti in komunisti nastopi¬ jo skupaj in ohranijo mir v Evropi in svetu. Socialistične stranke so ta pisma Hraščeva objavile in sporočile v Mo¬ skvo, da imajo zunanjepolitični značaj ter bi zato Hruščev moral pisati pisma ne vodjem socialističnih strank, ampak naravnost posameznim vladam zahodno¬ evropskih držav, ki so edine ustavno in zakonito upravičene odločati v zunanji politiki. Hruščev je s temi odgovori do¬ bil hudo klofuto. Takoj potem je pozval komunistično stranko v Angliji, naj intervenira pri britanski vladi, da bi Macmillan pripra¬ vil Eisenhowerja do tega, da bi tudi Hraščeva povabili na konferenco, ki sta jo imela Macmillan in Eisenhower prejšnji teden v Washingtonu. Tako London kakor tVashington sta objavila, da ne vidita potrebe po sklicanju kon¬ ference velikih treh ter onačila moskov¬ sko taktiko kot propagandni trik z na¬ menom, da bi se konferenca spremenila v komunizmu koristno zasedanje. Mos¬ kva tvrdi, da danes samo dve velesili, t. j. Anglija in USA, ne moreta več u- rediti svetovnega položaja, niti ne kri¬ tičnih razmer na Srednjem Vzhodu, naj¬ manj pa brez ZSSR. Označila je konfe¬ renco kot kovanje sovražnih načrtov proti Moskvi in njenemu imperiju. Macmillan je prejšnji teden odletel v Washington na konferenco z Eisenho- werjem, na kateri sta oba državnika raz¬ pravljala o pojačanju sodelovanja med obema državama in o potrebi spremem¬ be zunanje politike obeh držav zaradi nedavnih dogodkov na političnem in znanstvenem področju. Konferenca pred¬ stavlja začetek vrste konferenčnih sti- Na svoj narodni praznik 29. okto¬ bra so Slovenci znova poudarili svojo odločitev iz leta 1918, da ho¬ čejo živeti v popolni svobodi. V ta namen so še pojačali svoje napore, da se slovenski nared reši sedanje komunistične sužnosti in 2 aživi zno¬ va življenje v svobodi in demokra¬ ciji. kov med vrhovnimi politiki zahodnih držav v prihodnjih tednih. Koncem ok¬ tobra se bo Macmillan sestal v Otawi s kanadskim predsednikom Diefenba- kerjem, kmalu nato pa z zahodnonem- kim predsednikom Adenauerjem. Glav¬ ni tajnik organizacije Atlantskega pak¬ ta Spaak bo v prihodnjih treh ted¬ nih obiskal V/ashington' in London. Po končani konferenci med Eisenho- werjem in Macmillanom sta USA in An¬ glija objavili, da sklicujeta za 16. de¬ cember sestanek vseh članic NATO v Parizu, katerega se bodo udeležili pred¬ sedniki teh držav. Tako bo ta konferen¬ ca ena najodločilnejših konferenc te organizacije, ker bo mogla na licu me¬ sta sprejeti in odobriti sklepe, ker se je bodo udeležili dejansko vrhovni povelj¬ niki vojaških sil držav-čianic v osebah predsednikov držav. Najpomembnejši predsedniki bodo Eisehhower, Macmi¬ llan in Adenauer. Glavni namen teh konferenc bo prouči¬ ti in ugotoviti dejansko vojaško, gospo¬ darsko in politično silo Zahoda v vidu uspešne sovjetske iztrelitve medcelin¬ ske balistične rakete in poskusnega sa¬ telita. Ugotoviti morajo, v kakšni meri so ti sovjetski uspehi prekosili obramb¬ no silo atlantskega pakta in kolikšna je potreba, da se USA priključi kot pol¬ na članica k bagdadskemu paktu, ki ga sestavljajo Anglija, Turčija, Irak, Per¬ zija in Pakistan. Na konferencah bodo razpravljali tudi o posledicah zahodno- nemške prekinitve diplomatskih stikov z Beogradom ter o spremembi zahodne politike napram komunistični Jugosla¬ viji. V Washingtonu in Londonu izjav¬ ljajo, da se je sicer Titu posrečilo, vsaj na videz, ostati neodvisen od Moskve, to¬ da ugotavljajo, da se njegova zunanja politika vedno bolj strinja z zunanjo po¬ litiko sovjetskega bloka. Sovjetski blok pa na svoji strani skli¬ cuje konferenco satelitskih predsednikov ob priliki novembrske obletnice bolj- ševiške revolucije v Moskvi. Iz Azije bo na konferenco prišel Maocetung, jz Ev¬ rope pa vzbuja največje zanimanje po¬ tovanje Tita v Moskvo. Zahodni opazo¬ valci menijo, da bo ZSSR ob priliki pro¬ slav obletnice revoluc r je in konference satelitskih predsednikov zaradi propa¬ gandnih namenov znova presenetila svet z izstrelitvijo novega satelita ali rake¬ te. Toda, ker se je že polegel strah pred sovjetskim znanstvenim napredkom po izstrelitvi prvega umetnega satelita, zato ta moreb‘tna druga izstrelitev ne ho več tako učinkovala, razen če bi se tokrat podali naravnost na Luno. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31. X. 1957 V pozdrav In slovo Dr. Miha Krek je po vrnitvi v Was- hington poslal uredništvu Svobodne Slo¬ venije pismo, v katerem želi, da bi spo¬ ročili vsebino pisma v “pozdrav in slo¬ vo” Slovencem v Južni Ameriki. Rade- volje in z veseljem ustrežemo želji dr. Kreka in objavljamo dobesedno najbolj značilne odstavke iz pisma. Po uvodnih besedah, k.er piše o teža¬ vah s prihodom v Južno Amer.ko, o če¬ mer smo že pisali, pravi: Med kongresnimi dnevi smo se sešli s Slovenci v Sao Paulo, ki sem zanje zvedel, oziroma sta zvedela zanje pri¬ jatelja Stare in Smersu, že samo radi teh bi se bila pot obilno splačala. Pr,- šli so v Brazilijo ali kot prvi begunci po drugi svetovni vojni, a i pa kasneji, vsak na svojo roko. Z naseljenci naše¬ ga rodu izpred vojne skoro nimajo sti¬ kov, z ostalimi Slovenci po svetu pa tu¬ di, ne. Vsak je sam zase živel in si po¬ magal, kakor je vedel in znal. Ni orga¬ nizacije, ki bi jih družila. Menda sem bil prvi obiskovalec, ki je prišel med¬ nje “iz širnega sveta”. Zato je vsako¬ mur bilo toliko mileje, da smo lahko ne kaj ur skupaj presedeli in kramljali o tem in onem. Večinoma so mladi ljudje to, mlade družine in posamezniki, ki so po trdih začetkih, popolnoma sami v tuji deželi, zgledno napredovali. Zanimajo se za vse življenje med Slovenci doma in v tujini. Povedali so, da je po vsej širni Brazi¬ liji raztresenih kakih 3000 naših ljudi, ki pa med seboj nimajo nikake poveza¬ ve, dasi imajo tisti, ki so se naselili pred vojno, nekaj svo.ih krcžkov in dru¬ štev. Brazilija s hudourniško nagi co in neurejenostjo drvi v napredek. Naš člo¬ vek tam r.e ostane tovarniški delavec a- li sploh nekvalificiran ročni delavec in prav je, da ne. Delavska in socialna za¬ konodaja je še neurejena in p aca ne¬ primerno nizka. Tisti, ki so prišli v Bra¬ zilijo strokovno izobraženi, so že do¬ segli primeroma dobra in visoka mesta ali pa so se že osamosvojili Nato nadaljuje: Po končanem kongresu sem kljub- vsem čudnim oviram končno le mogel o- stati v Buenos Airesu vsaj par dni. Da¬ si sem padel v stavko telefonskih in brzojavnih delavcev, dasi se je priprav¬ ljala splošna stavka in je bilo več nemi¬ ra v mestu, kot sicer, sem po dobroti prijate jev in ob požrtvovalnosti naših dobrih 1 udi mogel dneve bivanja v tem mestu, kjer je največja skupina naših novih, povojnih naseljencev, zelo krepko izkoristiti. Tekem nekaj ur je vodstvo strankine organizacije uspelo sklicati toliko zaupnikov in starih naš h sobor¬ cev in prijateljev, da je bila dvorana kar pretesna, še sedaj se čudim, kako je to b lo mogoče, ko vem, da živite raztrese¬ ni, da Vas je v mestu malo in so v Bue¬ nos A resu od srede mesta do Vaših bi- va’išč in domov velikanske razdalje, ži¬ vo se zavedam, ko'iko je bilo zato tre¬ ba truda in kako je vsaka družina mo¬ rala presekati svoj red in odložiti dru¬ ge stvari, kako je bilo treba naenkrat pustiti vse drugo in oditi na sestanek, da smo se mogli videti in stisniti roko. Vem, da ta izredna pozornost ni velja¬ la meni osebno, sprejel sem jo kot ma¬ nifestacijo zavednosti, da smo mogli ma¬ nifestirati idejne in prijateljske vezi, ki jih nikak vihar življenja ne zlomi, le utrdi in poglobi jih. Hvaležnosti mi niti prib’ižno ni mogoče izrazita živo sem si predstavil, kako ste utrujeni žrtvova¬ li skoraj vso noč. Preko po’noči smo bi¬ li skupaj v dvorani. Govorili smo, kot da drugi, naslednji dan, ni de’oven dan in kot da Vi ne bi imeli še ure poti do svoiih domov, kamor ste mogli priti le “zgodaj zjutraj”. Zatem omenja z lepimi besedami svo¬ je obiske pri duhovnikih, učitel"h slo¬ venskih tečajev, v slovenskem semeni¬ šču v Adrogue-ju in svojo udeležbo na četrtkovi seji uredniškega odbora Svobodne Slovenije. Nato pa pismo za¬ ključuje tako’e: “Kot je slovensko bogoslovje in je bogat' tisk za duhovno življenje edin¬ stveno dragocen sad slovenskega “ču¬ ten'a s Cerkvjjc" tako sta tednik in Zbornik Svobodne Slovenije edinstvena dokaza splošne naše izobraženosti, ple¬ menite želje našega človeka, da bi bil stalno na tekočem z narod •um življe¬ njem in splošno važnimi dogodki in raz¬ vojem, na drugi strani pa dekaz, da ima¬ te v svoji sredi ljudi, ki z nepoplačlji- vo požrtvovainostjo stalno dajejo skup¬ nosti od svojih moči in znanja. Tudi sejo Narodnega Odbora za Slo¬ venim smo mogli opraviti. Dasi je v se¬ danjem položaju izključeno, da bi mogel ta vrh naše narodno polit''čne organi¬ zacije učinkovito delati, je vendarle prav, da pri vsaki priliki poudarimo njegovo važnost. V Narodnem Odboru Or. Joža Basaj — sedemdesetletnih Glavni tajnik Lige Katoliških Sloven¬ skih Amerikancev Dr. Joža Basaj je v začetku oktobra praznoval svoj sedem¬ deseti rojstni dan. Tisoči, ki jim s svo¬ jim požrtvovalnim delom v slovenski ka¬ toliški dobrodelnosti ta mož pomaga in vsi njegovi številni prijatelji so veseli, da je Dr. Basaj ki'uh visoki številki zdrav in krepak kot mladenič. Vsi žele, da bi mu ljubi Bog ohranil to zdravje in čilost, saj vsi vedo, da Dr. Basaj sploh drugače ne more, kot vdano slu¬ žiti Bogu in blagostanju svojega bliž¬ njega. Dr. Jože Basaj kot kandidat SLS za kranjski okraj za volitve v Oblastni odbor dne 23. I. 1927 Ko je po prvi svetovni vojni prišel iz ruskega ujetništva, je vstopT v služ¬ bo pri Zadružni Zvezi v Ljubljani. Ra¬ vnatelj Zveze je ostal vse do leta 1945, ko je z drugimi političnimi begunci mo¬ ral zapustiti domovino. Službeni naslov pa niti približno ne pove vloge, ki jo je Dr. Basaj imel v slovenskom zadruž¬ ništvu med dvema vojskama. Dal je slo¬ venskemu zadružništvu svoje ve’ike spo¬ sobnosti in v procvit zadružnega go¬ spodarstva vložil vso svojo vnemo. Kot urednik Narodnega Gospodarja in za¬ družni predavatelj je širil idejo svobod¬ nega zadružništva in razumevanje za¬ druge ket skupnega sredstva gospodar¬ sko š ; bkih za zbolišanje in napredek. Kjer so bile v zadrugah nesreče, kjer je bilo treba prenašati podvojeno odgo¬ vornost in neprijetnosti, pri sanacijah, spremembah pomanjkljivih uprav, pri ustanavljanju nov'b zadrug, pri vodstvu začetnih, bolj nebogljenih zadrug je bil Dr. Basaj. Ni čuda, da so mu člani na¬ čelstva Zveze, k' so videli v njem izred¬ no meč, poverjali vse več in važnejših do’žnosti in ga pošiljali v i'azna podjet¬ ja, kjer je imelo zadružništvo svoje važne interese. Tako je Dr. Basaj po¬ stal član uprav mnogih osrednjih slo¬ venskih zadružnih podjetij, med drugim tudi predsednik upravnega sveta Za¬ družne gospodarske banke. Pri vsem pa je ostal skromen, mravljično priden, navdušen zadrugar, varuh zadružnih premoženj. S tem, da smo povedali, da je Dr. Basaj dal več kot svoj delovni dan za¬ družništvu, pa še niti malo nismo iz¬ črpali vsega področja, kamor je segala njegova bogata iniciativnost in marlji¬ vost. Med fantovskimi katoliškimi vzgojite¬ lji in voditelji je bil v prvih vrstah. Ne samo v tistih letih, ko je bil predsed¬ nik Slovenske Orlovske Zveze, smo ga slišali na taborih in zborovanjih mla- d : ne, v predavalnicah, pri sestankih in sejah, povsod, kamor so ga klicali, da je pomagal pri katoliških slovesnostih in vodil k najboljšim rešitvam pri o- srednji organizaciji prav tako kot pri najmanjšem odseku v gorski župniji. S pisano in govorjeno besedo je nepre¬ stano učil in navajal k dobremu pri napredku splošnih narodnih mamfe- stacijah, katoliških shodih, mladinskih zborovanjih in manjš'h krajevnih pri¬ reditvah. Nad dve dosetletji jo bil Dr. Basaj med najbolj vidnimi združevalni¬ mi osebnostmi v naši skupnosti. V politično področje ni šel rad. Za¬ družno in prosvetno delo se mu je bolj prilegalo. Pa vendar so ga z’asti go¬ spodarstveniki klicali in volili tudi v stanovsko politična zastopstva, ker so nujno potrebovali njegovo razgledanost in neumorno delavnost. Kristalno čista nesebičnost pa je bila njegova najvišja : n najbolj cenjena odlika. Vsakdo je ve¬ del: Kjer je Dr. Basaj, tam vlada ne¬ sebično poštenje. Napranv sebi je naj- strežji, od vseh sodelavcev je zahteval popolno vdanost dobri stvari. Edino le ta njegova lastnost je bila odločilna, da je v letu 1945, pod sovraž¬ no okupacijo, v najhujših razmerah in ob na j več jem tveganju prevzel predsed¬ stvo Narodnega Odbora za Slovenijo. Tedaj so iskali moža, ki bi mu zastop¬ niki vseh političnih demokratičnih sku¬ pin mogli popolnoma zaupati. Prosili so Dr. Basaja. prevzel je, tvegal življenje in družino, za las ušel smrtni nevarnosti pred preganjalci, prehodil trnjevo pot v begunstvo preko Karavank v Vetrin e. Od tam sta bila vrnjena dva njegova mladoletna sinova, vrnjena in končala svojo begunsko pot za vedno skupno z drugimi slovenskimi fanti, ki so bili te¬ daj izdani. Pa kelih strašnega trpljenja še ni bil poln. Njega samega so angle¬ ške oblasti na titovsko zahtevo zaprle v Volfsbergu, češ, da je sumljiv narodne¬ ga izdajstva in sodelovanja z Nemci. Dolge mesece je preživel in premolil v ječi, predno je bil rešen. Ko je dopotoval v Združene Države, je rekel: “Kakor okleščeno drevo sem”. Soproga, gospa Asta, je umrla poprej, dva sinova sta bila vrnjena, dve hčeri sta ostali doma, on sam v tujini. Odkar je v novem svetu, posveča svoj čas in moči krščanski dobrodelnosti. Nihče ne živi bolj skromno kot on, nik¬ jer ne sveti luč zvečer dalj, kot na mizi Dr. Baša ja, generalnega ta mika Lige. Zahvalna pisma, da je komu bilo poma- gano, so mu edino svetno zadoščenje, živi in dela iz “stare vere”, da so vse, kar imamo skupnega dobrega in zdra¬ vega, morali neki dobri ljudje prigarati, pritrpeti, z ne'zmerno ljubeznijo po ma¬ lem zbirati za skupen namen. In trden je in uren, da ga komaj do¬ hajaš. V vsako družbo dobrih prijate¬ ljev rad vplete veselejšo stran, da pre¬ žene malodušnost. Zaupan;'e seje, kot bi bi'o vse okoli njega “z rožcami postlano”. Bolj sebi kot njemu čestita¬ mo: Dokler bomo imeli ljudi tolike volje, take vere in ljubezni, ho narod lomil vsa nasprotovanja in zmagoval vsake težave. Bog ga živi! Z.Z. BEfi PREB TITOIZMOM Povodenj beguncev dokazuje obupanost nad komunizmom imamo obliko skupnega narodnega predstavništva, kakor nam jo je dalo naše ljudstvo še doma. V tem se Slo¬ venci tudi odlikujemo med mnogimi dru¬ gimi narodnostnimi skupinami v begun¬ stvu, ki so razpad’e v prepirajoča se omiz'a. Mi smo v Narodnem Odboru o- hranili svojo legifmacijo politično zre¬ lega naroda, politično zavedne protiko¬ munistične emigracije.' DobT sem tudi priložnost, da je ve¬ liki dnevnik La Prensa, dal kar veliko prostora za objavo vsebine mojih raz¬ govorov z njegov : m urednikom in da je radijska postaja El Mundo objavila mo¬ jo kratko izjavo na stavi ena vprašanja. Vsaj preko teh dveh sredstev sem dose¬ gel vse, ki ste č'tali in poslušali. Pro¬ sim sprejmite to za pozdrav. Dasi smo hiteli, kar smo le mogli, dasi so Vaši in moji prijatelji, ki so prv' zvedeli, da sem tam, storili vse, kar je bilo človeško mogoče, da bi obvestili vse dosegljive, vem, zelo dobro vem, da sem se megel srečati samo z majceno manj¬ šino vseh tistih, ki bi j'h mora 1 poiska¬ ti in pozdraviti, da sem le sem in tja malo poškilil za kulise Vašega življenja in ustvarjanja. Hudo nam je bilo vsem, ko je bilo treba oditi na letališče in proč tako hitro. Tako spričo ovir, ki so izgle- dale vse do zadnjega nepremostljive, sem vesel in hvaležen, da sem mogel opraviti vsaj toliko. Te vrste naj ve’jajo pred vsem tistim prijateljem, s katerimi se nisem mogel srečati. Pozdravimo in po¬ slovimo se vsi v enem in v upanm in zaupanju, da bomo imeli moči in zdravja, da bemo enotnega duha, zdru¬ ženi v skupnih namenih in ciljih mogli še kaj dobrega storiti, bilo v emigraci¬ ji, bTo za našo domovino. Zaupajmo, ker Višja Roka vodi naša pota in Se bo Bog smatra 1 , da bi bilo nujno potreb¬ no in koristno, se bo že tudi nudi’a prili¬ ka za ponoven daljši obisk vseh naših naselbin in ustanov. Na vse strani in vsekemu posebej: Prisrčna hvala, z Bogom in na svi¬ denje. Posebni dopismk New York Herald Tribune in Washinton Post and Timčs Herald je dne 4. oktobra objavil svoje poročilo z Dunaja o navalu beguncev iz Jugoslavije. Članek se odlikuje od dru¬ gih poročevalcev, ki po vodilu uradne politike skušajo vedno dobiti zagovor za vsak nezdrav pojav v titovini. Ros- cue Drummend odločno pove, da je titoi¬ zem povzročil v Jugoslaviji zlo in ne¬ srečo. Begunci so samo en dokaz za to dejstvo. Slučajno so pa sedaj tisti po¬ jav, ki ga zapad na'bolj vidi in sliši, ker noče videti in slišati 18 milijonov obupanih ljudi v Titovini sami. Gospod Drummond piše: “Jugoslovanski držav¬ ljani beže v naraščajočem številu. Nji¬ hov beg je tvegani protest proti vedne slabšim razmeram pod Titovim komu¬ nističnim režimom. Ti prebegi so se v zadnjih dveh letih več kot podesetorili.” Pisec je dobil uradne številke avstrij¬ skega ministrstva notranjih del. Te šte¬ vilke odkrivajo, da je tok protikomuni- stičn'h, protititovskih Jugoslovanov, ki heže, še večji in višji, kot smo sodili po prejšnjih poročilih. In ta beg beguncev še vedno narašča. Dalje piše pisec v svojem članku: “Na'novejše stat ; stike, ki so jih sesta¬ vile avstrijske oblasti, kažejo, da bo do konca letošnjega leta pribežalo naj¬ manj 16.000 Jugoslovanov. To so neza¬ dovoljneži, ki se ne strinjajo. Beže na tajne načine preko 150 milj dolge skup¬ ne meje, ki je zastražena. To je neza¬ konita emigracija, kakršne doslej ni bilo v zgodovini Jugoslavije. Naslednje številke pokažejo kako je ta emigracija naraščala: A ttGENTIN A Ustavodajna skupščina v mestu San¬ ta Fe je prejšnji teden nadaljevala svo¬ je delo. Poslanci vseh polit, skupin so posegali v živahno debato ter pojasnje¬ vali stališča svojih strank do raznih vprašanj, ki naj bi dobila primemo in pravično rešitev v ustavi. Poslanci manj¬ šine, se pravi, poslanci, ki ne pripada¬ jo ljudski radikalni stranki, so radika¬ lom hudo očitali, da hočejo s spremem¬ bami v ustavi uveljaviti samo svoj po¬ litični program, .nič se pa ne ozirajo na potrebe sedanje demokracije in republi¬ ke. Tako so radikali zagovarjali samo državne šole, zlasti univerze, pa tudi glede družine in zakona so v svojem po¬ ročilu predlagali besedilo, ki je v na¬ sprotju s stališčem kat. Cerkve. V raz¬ pravi o teh vprašanjih so poslanci kr¬ ščansko demokratske stranke nastopili z vso odločnostjo. Radikalom so celo za¬ grozili z zapustitvijo poslanske zborni¬ ce v slučaju, če ne bodo pristali na reši¬ tev, ki bi bila sprejemljiva tudi za po¬ slance navedene stranke. Manjšina v po¬ slanski zbornici nadalje nastopa proti radikalom v vprašanju volilnega siste¬ ma, ki naj bi veljal pri prihodnjih pred¬ sedniških volitvah. Radikali zagovarja¬ jo svoj stari večinski sistem, vse ostale, politične skupine so pa za proporcio¬ nalni i^olilni red. O vseh teh vprašanjih so v poslanski zbornici obširno govorili, niso pa o njih še glasovali. Pač pa so iz¬ glasovali nova določila o socialnih pra¬ vicah delavcev in nameščencev. Za ta določila so glasovali vsi poslanci usta¬ vodajne skupščine, Med tem, ko so ra¬ dikali zaenkrat pomirili poslance krščan¬ sko demokratske stranke, se je razmer¬ je med radikali in konservativci, ki v poslanski zbornici sestavljajo blok sre¬ dine, tako zaostrilo, da je 11 poslancev te polit, skupine zapustilo ustavodajno skupščino v znak protesta proti nasto¬ panju in zadržanju radikalov. Javnosti so pojasnili svoj korak s posebno izjavo. Tako je ustavodajna skupščina ostala brez kvoruma. Poslanci vseh političnih skupin, ki še sodelujejo pri delu ustavo¬ dajne skupščine so imeli v Bs. Airesu več sestankov, na katerih so iskali mož¬ nosti za nadaljevanje in zaključitev de¬ la ustavodajne skupščine. Nekateri gremiji so za torek in sre¬ do v prejšnjem tednu proglasili stavko ter jo tudi izvedli. Stavka pa ni bila splošna, kakor so to nameravali, ker je v njej sodelovalo samo 20% delav¬ stva, 80% jih je pa redno prišlo na de¬ lo oba dni. Pred to stavko je imel pred¬ sednik republiko gen. Aramburu govor po radiu. V njem je opozoril ves narod na zgodovinsko odgovornost, ki jo ima¬ jo vsi do države. Znova je naglasal, da decembra še 5400 begunskih ljudi iz Ju¬ goslavije več. To pomeni, da bo prebežalo od Tita samo v Avstrijo v letu 1957 naj¬ manj 16.000 ljudi. Treba pa je dodati, da je samo nekaj manjše število begun¬ cev, ki se prebijejo iz Jugoslavije v Ita¬ lijo preko Trsta. Avstrija pridno in človekoljubno po¬ maga tem beguncem, ravna z njimi kot političnimi begunci, čeprav mnogi med niimi odkritosrčno povedo, da so zapu¬ stili svojo domovino zaradi neznosnih gospodarskih razmer, ki vladajo .tam Stvarno so torej ti ljudje napravili po¬ litičen korak zaradi gospodarskih vzro¬ kov. Pa vendar jim avstrijska vlada 1 ni mogoče zviševati plač, če se istoča- 'koro vedno dovoljuje pravico pribežali- ! sno ne poveča proizvodnja, vsem je pa šča. Le majhno število je vrnjenih. To so ali nezaželene osebe, ali mladostniki, ki ne morejo v svet brez staršev. Cilj teh jugoslovanskih beguncev pa ni ostati v Avstriji. Oni hočejo le zbe- zagotovil družinske doklade. Vlada je pred stavko tudi objavila,' da bo z vsemi sredstvi zaščitila vse de'avo!jne ljudi in da bo z vso odločnostjo nastopila pro¬ ti saboterjem. Zato je vojska zastraži- do 15. septembra je bilo 876 beguncev. Skupno do srede septembra preko deset tisoč beguncev. Da bi mogli ugotoviti, kaj pomeni to nevarno, drzno bežarje ljudi, da bi se rešili razmer, ki jih smatrajo za nezno¬ sne pod titoizmom, je zopet treba pri¬ merjati to sliko z izse’jevanjem iz Ju¬ goslavije v zadnjih sedmih letih. Na razpolago imamo zopet številke avstrij¬ skega ministrstva notranjih del. Od le¬ ta 1951 do 1953 je bilo število beguncev iz Jugoslavije po 1200 na leto. V letu 1954 je bilo 1922 beguncev in v letu 1956 je število skočilo na 5289. Letos- pa je to število potro'ilo. Begunci še vedno prihajajo. Ta teden [ spodarski sistem. Toda tisoči jugoslo- je prišlo po 60 ljudi na dan. če bo dotok slovanskih beguncev v Avstriji danes obdržal to moč, bomo imeli do konca i pričajo, da je vsak komunizem, naj bo resu v dnevih stavke pomagala vzdrže¬ vati tudi osebni promet s tramvaji, om¬ nibusi in podzemskimi železnicami, v ko¬ likor ni zadoščalo pri navedenih usta¬ novah zaposleno uslužbenstvo. Stavka, ki so jo organizirali nekateri sed. vla¬ di sovražni gremiji, delavcem ni pri¬ nesla nobenih koristi, ampak samo ško¬ do, ker delavci za dneve, ko so stavkali, ne bodo dobili p'ač. Vlada je namreč stavko proglasila za protizakonito. Z vprašanjem zbojšanja socialnega položaja delavstva in nameščenstva se bavi tudi zadnje pastirsko pismo argent. škofov. V njej argent. cerkveni dosto¬ janstveniki omenjajo dolžnosti, ki jih ima moderna država do č’oveške družbe zlasti do delavstva, pa tudi na dolžnosti, žati iz Jugoslavi e preko Avstrije in po- ! la še pred izbruhom stavke železnice in tem potovati v Kanado, Avstralijo ali ; vsp javna poslopja. Vojska je v Bs. Ai- v kako drugO' deželo. Jugoslovanski uradniki tukaj na Du¬ naju skušajo napraviti čim manj kisel obraz k temu pojavu. Vplivati na emi¬ gracijo ne morejo. Da bi jo učinkovito ustavili, bi morali vso mejo posejati z minami ali zagraditi z vojaki. Teda vsi izgovori in razlage ne more¬ jo spremeniti de'stva. Ta emigracija je: I ■ dokaz velike nezaposlenost 1 , ki je nobena komunistična država ne bi smela imeti in je nobena ne prizna, 2. dokaz resnega gospodarskega nro- padanja, 3. dokaz hude stiske in nezadovoljno- . Siti ljudstva, ki je ubralo divjo pot da zapušča domove in često celo trga dru¬ žine, ker so razmere brezupne sedaj in tudi v bodočnosti ne dajejo nobenega izgleda. 4. dokaz, da je titovski komunizem prav tako vse razočara 1 . Isti pojav je vedno bolj očiv : den v satelitskih deželah in v Sovjetski zvezi sami. Tako titovski kot sovjetski komunizem ni uspel, da bi si pridobil mladino. Ne more dobiti mla- j dih ljudi niti z indoktrinacijo niti s ti¬ ranijo. Moramo namreč vedeti, da so ju¬ goslovanski begunci večinoma mladi ljudje. 5. Končno trdijo jugoslovanski begun¬ ci, da slutijo gospodarski polom. V czadnju te njihove s’utnje pa se vedno bolj jasno kaže nezadovoljnost, ki na¬ staja v Jugoslaviji, ker Tito navezuje vse tesnejše zveze z Moskvo. Ljudje ve¬ do, da ta smer vodi v nesreče. Seveda so še ljudje na zapadu, ki pra¬ vijo, da je samo sovjetski tip komuniz¬ ma škodljiv kot diktatura in kot go- ki lih imajo nameščenci do skup¬ nosti. Argent. škofje se zavzemajo dalje za svobodne delavske sindikate ter konč¬ no ostro obsojajo sabotaže in nasilna dejanja, ki jih povzročajo polit, na¬ sprotniki sed. vlade. VELIKE- .ŽREBA¬ NJA I DA BOSTE DELEŽNI GJA NAGRADNEGA OB 10. LETNICI SVOBODNE ij SLOVENIJE p V ARGENTINI, PORAVNAJTE % TAKOJ ZAOSTALO IN TEKO- ? ČO NAROČNINO LISTA. 1 pod kakršnokoli masko ali firmo ali imenom, naj bo nacionalen ali pa sa¬ telitski, vsak, prav vsak povzroča go¬ spodarski propad in političen pekell”. Buenos Aires, 31. X. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. SLOVENCI BUENOS AIRES Naročnikom in bralcem Svobodne Slovenije V tiskarni Dorrego, ki tiska Svobod- j no Slovenijo, v torek in sredo t. j. 22. in 23. oktobra, stavci niso prišli na de¬ lo. Ker sta ravno torek in sreda vsak teden v tiskarni rezervirana za Svobod¬ no Slovenijo, zato pretekli teden list ni mogel iziti. Argentinski dnevniki pa so izhajali tudi med stavko zaradi tega, ker se grafični delavci gremija dnevnih časopi¬ sov niso priključili stavki, pač pa so to storili grafični delavci manjših tiskam. Na praznik Vses svetnikov v petek, 1. novembra, bodo molitve za mrtve ro¬ jake ob 4. uri popoldne pred jugoslo¬ vansko grobnico na pokopališču čaka- rita.. Proslava praznika Kristusa Kralja Slovenska kat. akcija v Argentini je j kot prejšnja leta tudi letos pripravila lepo proslavo praznika Kristusa Kralja. Bila je v kolegiju Santa Rosa, Bme Mi- V ARGENTINI prevzame vodstvo Pristave. Oblika kluba da je tudi primernejša za prido- ; har je v svojem govoru naglašal, da je bitev pravne ose bnosti. praznik Kristusa Kralja izrazito praznik p 0 poročilu ing. Albina Mozetiča se kršč. apostolata. Kristus namreč hoče, j e razv ji razgovor, v katerega je pose¬ je prišel tudi škof v spremstvu svojega tajnika ter g. Mernika. Vsi odborniki so škofa sprejeli pred vrati, nakar so se skupno podali na lepo okrašeno ter na novo tlakovano dvorišče. Vsi navzoči so da je svet njegov. Do tega ima tudi pra- g a j 0 ve £ delničarjev. Pri volitvah so gla-! škofa sprejeli s ploskanjem. Pevski zbor vieo, saj je svet odrešil in ga obnovil po ; sova ij lastniki 332 delnic, trije so se gla- resnici, pravici in oblasti. Seveda pa ni g0V anja vzdržali, a dva sta bila proti. zadosti, da to vemo. Potrebno je, da se tudi mi z resnico seznanimo. Poznati moramo vire krščanstva, sv. pismo. Skr¬ beti moramo za pravico v svojem živ¬ ljenju, gojiti življenje milosti, težiti za svetostjo. Za te stvari se nam ne sme zdeti škoda časa in sredstev. Glede ob¬ lasti grešimo, ker imamo premalo lju- Po ustanovitvi Slovenskega kluba so bila prebrana in z malenkostnimi spre¬ membami nato tudi sprejeta pravila te¬ ga kluba. Pri volitvah upravnega odbora Slo¬ venskega kluba je bil z veliko veči¬ no izvoljen za predsednika Janez Kralj, v upravni odbor pa naslednji: Milan bežni za skupno dobro in vidimo le se- j Magister, Jože Prijatelj, Marko Krem- be. Papež želi, da posežemo globlje v. g ar> Ivan Klemenčič, Marijan šu- sodobno življenje. Ne sramujmo se svo-. št er cič in Vera Kokalj. V upravni odbor je vere, pomagajmo ji pri razširjanju,, p r j de j 0 še zastopniki Društva Sloven- a to neprisiljeno. Papež Pij XII. našte- j Cf , V; Slovenske fantovske zveze, Sloven- va več oblik tega apostolata: molk v g j. g dekliške organizacije in Kegljačev, trpljenju, zgled, sodelovanje s hierarhi- #y nadzorn j odbor so bili izvoljeni: Si- jo, srčno žrtvovanje življenja. mon Rajer, Emil Cof in Avgust Čop, st. Po masi so se vsi podali v dvorano’ člani razsodišča so pa dl*. Jože Dobov- ter jo povsem napolnili. Na sporedu je šek, Lovre Jan in Jože Poznič, bila uprizoritev drame v treh dejanjih ‘ OSEBNE NOVICE tre 1655 v Bs. As. V zavodski kapeli Preiskava od Diega Fabbri-a v prevodu Družinska sreča. V družini g. Franca je bila najprej maša, med katero je pel pevski zbor Gallus pod vodstvom pevo¬ vodje dr. J. Savellija. Direktor A. Ore- NOVICE IZ SLOVENIJE Umrli so. V Ljubljani: Maks Urban¬ čič, upok. FFanc Slana, pom. banov, taj¬ nik v p., Vinko Medved, upok. električ¬ ne cestne žel., Franc Pate, invalid, ing. Stane Avanzo, gradbeni inženir, Ana Jesenovec, Alojzij Gabrič, žel. uradnik v p. in Peter Jerala, posestnik v žejah, Franc Semrekar, upok. v Ptuju, Franc Schlag, upok. drž. žel. v Polju, Franc Aleš, pleskar in črkoslikar na Jesenicah, Milan Zdešar v Piranu, Marija Prevc v Dražgošah, Barbka Krečič, roj. Žgur na Colu, Franc Gologranc, stavbenik v p. v Slov. Konjicah in Terezija Kunčič, roj. Klemenčič v Lescah. dr. Branka Rozmana. Uprizoritev drame j n n j e gove žene g. Marije, roj. Pe- je pripravil Gled. odsek Slov. kult. ak- temelj v Lujanu, se je rod la hčerka, ki cije. Poročilo o predstavi sami bomo ob-1 j e dobila pri krstu ime Olga. Za botra sta bila g. Rudolf Schauperl in ga Ceci¬ lija Hronski, otroka je pa krstil g. Franc javili v prihodnji številki. Izredna skupščina na Pristavi Gospodarski odbor za upravo Prista¬ ve je v imenu “Gospodarske družbe EDIN v ustanavljanju” sklical skupšči¬ no delničarjev Pristave v soboto dne 12. oktobra t. 1. ob pol štirih popoldne. Občni zbor, katerega so se udeležili lastniki 337 delnic bodisi osebno ali s pooblastili, je vodil ing. Albin Mozetič. Zbranim delničarjem je poročal o delu gospodarskega odbora ter o trenutnem Reberščak v Marijini baziliki. V družini g. Ivana Sušnika in ga Lojzke, roj. Ko¬ privc v Carapachayu se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Janez. Krstil ga je g. Albin Avguštin, Družino g. Franca Senovršnika in ge Mimice, roj. Tašner v Villa Adelina, je tudi razveselil sinček. je zapel škofu v čast zdravico “Pod trto bivam zdaj”. Zatem je bil kratek po¬ zdravni govor slov. dušnega pastirja v San Justo g. Janka Mernika. V svojem govoru je g. Mernik pozdravil škofa kot nadpastirja, kateremu v varstvo smo za¬ upani tudi slovenski verniki. Nadalje se je zahvalil župniku iz San Justa g. Marconi-ju za vse dobro, kar je za nas Slovence že storil, posebno, da imamo Slovenci lahko vsako nedeljo svojo ma- I šo. Nadalje je prosil škofa naj vsem podeli, posebno pa še organizaciji “Ka¬ ritas”, svoj nadpastirski blagoslov. Sle¬ dil je pozdrav tajnika Slov. Doma g. Ovna, ki je škofa pozdravil v imenu čla¬ nov. V imenu žena ga je pa pozdravila s krajšim govorom gospa Zakrajškova. Zatem je zbor zapel zopet dve pesmi, na¬ kar je sledil otroški del. V imenu otrok je škofa pozdravil Zakrajškov Janezek in mu skupno z Brasovo Alenko izročil lep šopek. Otroci so nato pod vodstvom svoje učiteljice gdč. Klajnškove zapeli: “Slišala sem ptičko peti” in “Marko ska¬ če” nato je pa zapela solo, Rožic ne bom trgala Tcmazinova ob spremljavi s har¬ moniko g. Brasa. Otroci so še skupno za¬ peli “Ko so tkali naše trate”, zatem je pa bilo rajanje najmlajših iz slov. šole ob spremljavi petja in harmonike. Ta točka je bila najbolj privlačna za vse. Nazadnje je spregovoril škof sam. Za¬ hvalil se je za lepo prirejeno akademijo, ki je bila njemu v čast. Nadalje je pove- Vsak teden ena ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI VODE... Čez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene travnike, moj ljubi hodi k meni v vas ter vriska in poje na glas. Saj hodim, hodim res za njo kakor meglica za vodo, sem strgal nove čeveljčke, zdaj pa še svoje bom noge. Po vasi ljubček prižvižglja in znamenje navadno da, zavriska, da razgrinja se, zapoje, da razlega se. je bila zmeraj polna. S tem je videl, da smo veren narod, ki spolnuje svoje ver¬ ske dolžnosti. Pravi, da nam hoče nado¬ meščati domovino s svojo škofijo, v ka¬ teri nas je največ Slovencev, hoče nam nadomeščati slovenske škofe in duhov¬ nike, ki so toliko storili za nas, da smo vero ohranili na takšni višini. Prosil nas je, naj pri tem vztrajamo in vero ohrani¬ mo. Nato je čestital pevskemu zboru in njegovemu dirigentu ter rekel, da bi lah¬ ko pel v kakšni katedrali, čestital je tudi predsedniku Karitas g. Goršetu ter želel naj Karitas napravi vel ko dobrega za pomoči potrebnim. Čestital je dalje gdč. učiteljici in otrokom k tako lepemu pet¬ ju in rajanju. Nazadnje se je še ponov¬ no zahvalil vsem za lep sprejem. Končno je rekel, da z vsem srcem ter vesel po¬ deljuje svoj nadpastirski blagoslov nam in vsej naši trpeči domovini. S tem je bila akademija škofu v čast zaključena. Prevzvišeni je nato otrokom razdelil sladkoi-čke. Večina rojakov se je nato podala na svoje domove. Ostali so dobili okusno kosilo v domu. Med igranjem slov. plošč in streljanjem je opoldanski čas kmalu potekel. Ob pol štirih je pa bila tekma v ! odbojki med moštvom Slov. Doma in Belo XI. REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENCEV v Bs. Airesu sklicuje odbor Društva Slovencev za nedeljo 1. decembra 1957 ob pol enajstih dopoldne v dvorani Slovenske hiše na Ramon Falcon 4158, Capital Federal. Sinčka so prav tako dobili v družini g. Izid°rja in Eve Borštnar. Hčerko pa so j dal, da nas Slovence že nekaj let pozna, dobili v družini g. Dušana Šušteršiča in ! posebno po nekaterih salezijanskih du- ge. Radojice r. Kramar. Družino g. Miha | hovnikih zlasti po g. Merniku. G Merni- stanju Pristave. Navajal je, da bi bilo J Klemena in ge. Angele, r. Koprivc v Ca-: ku se je prav lepo zahvalil za vse, kar treba dela za ureditev pristave, da bi rapaehayu je razveselil sin Friderik. 1 Je storil za Slovence že tukaj v njego- bolj služila svo.im namenom, pospešiti Kot objavljamo na drugem mestu, v ' škofiji, po njem se pa zahvaljuje in povečati. V ta namen je predlagal u-^ zadnja številka Svobodne Slovenije za-j tudi drugim slovenskim duhovnikom, ki ; R us j” Rezultat je bil 2T za Slov Dom stanovitev Slovenskega kluba, ki naj j radi stavke ni mogla iziti. Ker se je j delujejo v njegovi škofiji za Slovence, i Po kon g an i j gri j e b ji a p ros ta zabava. ___’ nabralo toliko gradiva, zato prosimo vse ! Pravi, da si je večkrat ogledal ob nede- I Xudi sregolov je bil bogat. Prišli so tu- I bralce,^ ki s tolikim zanimanjem berejo ljah cerkev na Belgrano, kjer smo Slo- | di g . odci Harmony jazz , ki so razgibali Primoža Brdnika “Japonska” — dežela venci prej imeli sv. mašo in videl, da staro in mlado. Jh.M. paradoksov”, da je v tej številki zaradi pomanjkanja prostora ta podlistek od- padel. Nadaljevanje bo pa sledilo v pri- Dnevmi red občnega zbora bo naslednji: 1. Overovitev in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov. 3. Razgovor o poročilih odbornikov. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Volitve: odbora, nadzornega odbora, predsednika razsodišča. 6. Predlogi. 7. Slučajnosti. Odbor vljudno vabi vse članice in člane, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeležijo. Če ob napovedani uri občnega zbora ni zadostne udeležbe članov, se občni zbor vrši pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Člani, ki stanujejo zunaj Velikega Buenos Airesa, morejo pooblastiti katerega koli člana Društva Slovencev, da jih na občnem zboru zastopa z vsemi pravicami. To pooblastilo velja za vsa glasovanja in za vsa deja¬ nja in pravice, ki jih imajo člani na občnem zbora. Brez ozira na stalno bivališče pa morejo v zgornjem smislu pooblasti¬ ti tudi člani, ki so zadržani zaradi bolezni ali službe. Prav tako morejo po pooblaščenih biti zastopani na občnem zboru rod¬ binski člani po svojih poglavarjih (mož lahko zastopa ženo in otroke) ali pa rodbinski poglavarji po svojih rodbinskih članih (sinovi in hčere lahko zastopajo očeta in mater). Član, ki želi biti zastopan na občnem zboru po pooblaščencu, mora te¬ ga pismeno pooblastiti in pismeno pooblastila poslati tajništvu Društva Slovencev najkasneje tri dni pred občnim zborom; v primeru bolezni in službene zadržanosti pa je dovoljeno predložiti pooblastilo pol ure pred občnim, zborom društvenemu tajniku. Samostojne predloge za občni zbor je treba poslati Društvu Sloven¬ cev vključno do 17. novembra 1957. Buenos Aires, dne 28. oktobra 1957. Pred občnim zborom bo ob 9,30 dopoldne v kapeli Slovenske hiše skupna slovenska sveta maša. Tako je vsem udeležencem občnega zbora omogočena udeležba pri sv. maši. ? * hodnji številki. SAN JUSTO Moronski škof Raspanti med Slovenci V nedeljo 20. t. m. je bil zopet za Slovence v San Justo in tudi za druge, ki so se udeležili tamošnjih prireditev lep in pomemben dan, ki bo ostal vsake¬ mu v lepem spominu. Med Slovence je ta dan prišel prvi moronski škof monsi- gnor Dr. Miguel Raspanti. Ob 8. uri je bila v župni cerkvi sv. maša, katero je škof daroval za Slovenc. Med mašo je škof imel pridigo, v kateri je poudarjal in razvijal nekatere misli: predvsem, da je zelo vesel, da Slovenci vsako nedeljo v tako lepem številu napolnijo to cer¬ kev. Nadalje je naglašal, naj pri tem ostanemo in tako svojo globoko vero, ki smo jo pidnesli iz zasužnjene domovine, ohranimo. Nadalje pravi, naj ravno na misijonsko nedeljo, ko ves svet prosi in moli za misijone, tudi mi molimo, da bi Bog vzbudil v našem na¬ rodu in tudi v drugih veliko misijonskih poklicev, ki bi ponesli sv. vero narodom, ki je še nimajo. Med sveto mašo je veli¬ ka večina Slovencev prejela sv. obhajilo, katerega je delil ves čas škof sam. Pri maši ie lepo pel Sanhuški pevski zbor pod vodstvom g. Štefana Drenška. Po končani sv. maši so se vsi Sloven¬ ci podali v Slovenski Dom. Kmalu nato V.NASTOP SLOVENSKA PRISTAVA ™ka je ukazana, MORON - CASTELAR 10. XI . ^“pk zdeji? SLOVENSKE MLADINE Nad 1000 oseb, ki se vsako leto ude¬ ležuje naših prireditev, bo letos, še večjem številu prihitelo na slovensko Pristavo! L '® Otroški nastop ® Rajalna dekli¬ ška vaja * Telovadni na¬ stop fantov 8 Prosta vaja deklet \ -m. VELIK SREČOLOV z dobitki za vse! II. Trije gorenjski ljudski plesi naše folklor¬ ne skupine: “POTRKAN PLES", “ŽAKLI" in “KOVTRI". DRUŽABNA PRIREDITEV IV. PROSTA ZABAVA v veseli slovenski družbi Začetek prireditve ob 14. uri; nastop in izvajanje slovenskih ljudskih plesov pa ob 16. uri. V NEDELJO 10. NOVEMBRA VSI V MORON! VSE ROJAKE VLJUDNO VABITA S.F.Z. IN S.D.O. NOVA ETAPA DAVDAM-a ob dvoletnici nstcnoviivel & prvim oktobrom 1957 je D A Y D A M kupil saove prostore za svoje pisarne na ulici VI AMONTE 44®, Buenos Aires, kjer je pričel uradovati 21. oktobra tega leta. .S prvim oktobrom 1957 je D A Y D A M zvišal obrestno mero vsem starim vlagateljem na 3® % (trideset ©dsto) letno in nudi isto ugodnost vsem novim vlagateljem do dosega nove kvote: 300.000.— pesov. Našim vlagateljem moremo nuditi to ugodnost, ker vršimo velik del naših operacij po mednarodnem trgu, kjer nas tuja valuta ščiti pred devalorizacijo domačega denarja. Zato je ta povišek obrestne mere razumeti kot garancijo našim naložnikom, da njih nominalne vloge ne izgube na dejanski vrednosti • Za vloge iz inozemstva v katerikoli valuti velja pa še za naprej običajna obrestna mera. D A Y D A N iščeš praktičnega KNJIGOVODJO, tudi po urah; špansko-slovensko STROJEPISKO s trgovsko prakso in korespondenco; tehničnega RISARJA IN KALKUUSTA. Pismene ponudbe poslati na Casilla 120, Correo Central, Cap. Federal In kot vedno je D A Y D A M zdaj še bolj rojakom na uslugo s svojo brezplačno trgovsko posvet »vainieo. Stanko Jerebič - Bogdan Vrtovec odgovorna družabnika Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires. 31. X. 1957 - No. 43 MENDOZA Mladinski dan .. ■■■ ■. ■ ,,-r ’ ;£■? : .J J . I Ob obilni udeležbi rojakov, kakršne že dolgo ni bilo na naših prireditvah, se je v Mendozi dne 22. septembra vršil mla- ! dinski dan. Zanimanje zanj je bilo ve¬ liko. Zlasti med starimi naseljenci, ki so sicer malo oddaljeni od našega skupne¬ ga življenja. Prireditev se je začela ob 18. uri. Trije fantje so slovesno prižga¬ li bakljo. Za uvod je govoril predsednik SFZ Janez Štirn. Nakazal je naloge in cilje, ki jih mora imeti slov. mladina pri oblikovanju samega sebe. Zdrav duh v zdravem telesu. Se pravi: duhovna izobrazba in telesna krepitev. Fante in dekleta je tudi opozarjal na naloge, ki jih imajo do svojega naroda, ki ga mo¬ rajo vsi vsestransko poznati. V naslednji točki so nastopila dekle¬ ta v krojih s simbolično vajo Gor čez ižaro. Pokazala so ,da so se za nastop dobro pripravile pod vodstvom ge Mari Hirscheggerjeve. Za dekleti so nastopili s prostimi vajami fantje. Enotna izved¬ ba je pokazala strumno povezanost mladcev. Vodil jih je Peter Bajda ml. Naraščajnice so pokazale simbolično va¬ jo na narodno pesem Rožic ne bom tr¬ gala. Tudi ta točka je uspela, za kar ima zasluge Anica Bajdova. V ponos- g Ž V nedeljo 3. novembra ^ ob 4 popoldne Gostovanje pevskega zbora iz Ramos Mejia V SLOVENSKEM DOMU ¥ LANUSU Opereta: Čevljar in vrag s spremljavo orkestra in nastopom moškega zbora Za časa letne sezone oddajam po ugodni ceni 2 sobi s kuhinjo bodisi mesečno ali polmesečno. Naslov: efarij Žnr^a Calle 34-45 Miramar, FNGR, Provincia Bs. Aires BOŽIČNI DARILNI PAKETI IZ TRSTA CITKUS PRISPEJO V 25 DNEH Glavni zastopnik OTON F R E S L Maipu 735 — T. E. 31 - 5142 Capital nem nastopu je telovadna skupina fan¬ tov izvedla živahno prosto vajo, ki je simbolizirala gibe boksa, dekleta pa so v svojem ponovnem nastopu z rajanjem ob spremljevanju našega harmonikarja prepletale trakove naših narodnih barv v slovenski šopek. Po teh nastopih je predsednik odprl razstavo dekliških in fantovskih ročnih del. Ljudje so res občudovali zmožnosti in iznajdljivost mladine. Razstavljeni so bili prti, prtički, razna kuhinjska posoda, otroške risbe, lep domač kolo¬ vrat, knjižne omare, različni okraski, avbe in še mnogo drugih zanimivosti. Razstavo sta uredili Marija in Jožica Božnar s sodelovanjem Janeza Plahute. Med odmorom so dekleta gostom po¬ stregla s klobasami, potico, tortami, pe¬ civom in pijačo. Ob tej priložnosti je imel govor duš¬ ni pastir Jože Horn. Kot glavno misel je poudaril dejstvo, da mladina prav ta¬ ko pomlajuje in povezuje skupnost, ka¬ kor otroci družijo in povezujejo druži¬ ne. Mladino je boril naj bo ta priredi¬ tev šele začetek novih prireditev. Po¬ zdravni govor je imel tudi predsednik DS Jože Bajda. Za zaključek so fantje in dekleta v režiji Rudija Hirscheggerja uprizorili Finžgarjevo igro Veriga. Dekoracijo odra je oskrbel Janez Plahuta. Igra je bila podana z velikim uspehom, čeprav je nastopala mladina, ki od doma nima zgledov in pravih predstav o odru, nje¬ ga zakulisnih težavah in žrtvah. Toda slovenski človek je željan gledaliških predstav, kar smo mogli ob tej prilož¬ nosti ponovno opaziti. Igralci so se glo¬ boko vživeli v svoje vloge in tako pri¬ tegnili gledalce, da so z velikim zani¬ manjem sledili tej stari kmečki drami. Uspeh je rodil vročo zeljo, da bi tudi v Mendozi mogli pogosteje gledati igre na odru, ki je sedaj naša last. Vso pohvalo so izražali rojaki nad zamislijo naše mladine, da si je zgradi- JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires Peskete za Možie vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA K A L E Č A K Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (68) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Osemindvajseto poglavje A. Lacade si predrzne napraviti državni udar Župan sije od sreče. Podjetno pomak¬ ne naprej košato jeklenosivo brado, pod vijoličastimi visečimi lici. Na župano¬ vi pisalni mizi v Hotelu de Vi.le leži namreč priporočilo prijatelja, dobrega a- potekarja Latoura iz Triera. Preiskava o massabiellski vodi ni samo prijatelj¬ sko ugodna, temveč tudi znanstveno nad vse imenitna. Adolf Lacade ne razume dosti o kemiji, razume pa blagoglas- nost visokodonečih propagandnih tujk. V čednem Latourousovemu seznamu, ki sliči velikanskemu receptu, se omenja že koj na začetku klorove spojine z ap¬ nencem in magnezijem in sicer v veliki množini, kar je posebej poudarjeno. Klor je dober, apnenec je dober, magnezij je dober. Vsi zdravniki predpisujejo klor, apnenec in magnezij. Kako lepo, da se vse tri korifeje farmacevtike nahajajo v taisti vodici in sicer v tako zdravilni spojini. To je šele ena stvar, muzajoče premišlja Lacade. Vedno znova se po¬ glablja v prijazne račune, skozi katere mu kakor fata morgana sijejo še prija¬ znejši. Za k’orati korakajo v sklenjeni vrsti karbonati. Ti karbonati, Bog ve, da niso slabši od kloratov, posebno, če so spojeni s sodo, kakor v tej analizira¬ ni vodi. Toliko o medicinski kemiji ve tudi stari skadkosnednež Lacade. Po kosilu, kjer ti postrežejo z dvanajstimi jedili, prinese žlica sode bikarbone za¬ želeno olajšanje. Poglej no, olajšanje presitim prinese sedaj lurška voda zastonj. O vrednosti silikatov, ki so na tretjem mestu, župan ni preveč gotov. Toda zakaj bi silikatom ne zaupal, če nastopajo skupaj z aluminijem, ki je nedvomno zanesljiva ruda? Da se na¬ haja v vodi še železov oksid, ki se daje bledičnim otrokom in oživljajoči fosfor, to je že skoraj preveč dobrin. Zadnja stvar je “organska materija”, ki s števil¬ ko sedem zaključuje vrsto. Prisotnost organske materije, v kateri gotovo tiči tudi skrivnost, Lacadea še posebno ve¬ seli. Ime zveni tako čudežno filozofsko in predstavlja ostanek, ki ga znanost še ni mogla pojasniti. V njem se najbrž skriva zdravilna snov za živce, o čemer je pred kratkim doktor Lacrampe govo¬ ril v kavami Francais. Pozitivnemu de¬ lu preiskave je apotekar Latour pripi¬ sal z določenim poudarom še negativ¬ ni stavek: “Ugotavljamo, da v tej vodi ni nobenega žvepla.” Lacade si mane roke. Na žveplo se rad požvižga. Z na¬ raščajočo zadovoljnostjo začne brati La- tourov izvleček. “Posebnost te studenčnice”, piše La¬ tour,” je res pomembna. V dobro stu¬ denčnice moramo dodati, da ni le lahka za prebavo, temveč ima v sebi izredno osvežilno moč, ki jo terja življenski pro- la prenosljivi oder. žrtev je bila velika in vsa mendoška slovenska skupnost je s svojo pomočjo pripomogla k uresni¬ čitvi načrta. Izdatno podporo pa so nu¬ dile tudi mladinske organizacije iz Bs. Airesa, za kar jim tudi na tem mestu topla zahvala. Sedaj imamo svoj prostoren oder, ki more služiti kakršnemukoli dramatske- OBVESTILA Kdor ima brošuro HISTORIA DE UN FUSILADO v kasteljanščini, ga prav lepo prosimo, naj jo izroči v upravi Slo¬ venske hiše, Ramon Falcon 4158, na po¬ sodo ali v odkup. Uprava revije “Slovenska Beseda” sporoča, da bo v kratkem izšla nova, povečana številka na 32 straneh, ki bo v celoti posvečena 40 letnici smrti dr. Jan. Ev. Kreka. Sodelujejo s svojimi članki mu delu. Seveda ne moremo zamolčati,' najboljši slovenski pisci in poznavalci . ._, , __._r . ■ 1 dr. .J. E. Kreka. Priložena bo tudi slika da bo izpopolnitev odra s potrebnimi velikega pokojnika . Ta številka bo na kulisami zahtevala še znatnih izdatkov. Toda želja po oživljanju lepe slovenske dramatske tradicije bo gotovo premaga¬ la vse ovire. Oder se zelo lepo prilega prostoru, ki smo ga po dobroti Petra Bajde imeli na razpolago. V pripravi je že nova predstava. To pot za razvedrilo burka v štirih deja- njih. ■ _ _ _ 1 M 'i SLOVENCI PO SVETU AVSTRALIJA Slovenski pevski zbor Triglav v Mel- bourne-u bo priredil dne 2. novembra pevski koncert. V cerkvi sv. Frančiška v Paddingtonu sta se poročila: Štefan Kočar iz Roga- čevcev v Prekmurju in Marija Bernjak iz Radencev, v cerkvi Matere božje v Waverley pa Franc Kranjc in Ivanka Tebec. USA V Clevelandu so se poročili: Ivan Boh in Marija Magdalena Košnik, Boris Res¬ man in Kristina Sever, Mathev Grda- j dolnik in Stanis’ava Butara ter Frank j Vidmar in Kristina Baškovič. DRUŠTVENI OGLASNIK Občni zbor Društva Slovencev bo v nedeljo dne 1. decembra t. 1. dopoldne v Slovenski h:si, Ramon Falcon 4158. PISARNA DRUŠTVA SLOVENCEV posluje vsak dan od 9. ure dop. do 18. ure zvečer. Odprta je tudi ob sobotah i popoldne od 16. do 19. ure in ob ne- i del j ah po sv. maši do 12. ure. razpolaga tudi nenaročnikom. Dekle, ne veš kam bi šla v soboto po¬ poldne? Pridi na Pristavo v Moron. Imaš priložnost gojiti vsake vrste šport. Ob pol pet b pa lahko prisedeš k dekle¬ tom, ki vezejo. Pričakujemo te. Občni zbor SDO bo v nedeljo, 3 no¬ vembra dopoldne po mladinski sv. ma¬ ši na R. Falcon. Dekleta vemo, da je ude’ežba častna dolžnost; zato. nobena ne bo izostala. V. družabna prireditev, ki jo za vso slovensko avnost prirejata mladinski Organizaciji SFZ in SDO, se bo vrši a v nedeljo 10. novembra popoldne na slo¬ venski Pristavi v Mcronu. Mladina pri¬ pravlja z vso vnemo lep program. Poleg raznih rajalnih nastopov 'n rarodmh plesov je na sporedu tudi tradicionalni srečelov. Vabimo vsa rojake, ki jim je pri srcu naša m’adina, da po svojih mo¬ čeh prispevajo dobitke. Dohodki pr're¬ ditve so namenjeni gradnji prepotreb¬ nih družabnih in športnih prostorov. Vsakoletni izlet, ki ga prirejeta mla^ dinski organizaci i SFZ in SDO, bo letos v n »del’o. 17. novembra. Obveščamo člane, da bo v nedeljo 3. novembra po mladinski sv. maši samo kratek informativni sestanek. Vsi lepo vabljeni. Odborova seja bo kot po na¬ vadi. SFZ Mlajši člani in naraščajniki! V nede¬ ljo 3. novembra popoldne se spet zbere¬ mo na Pristavi. Na programu so šport¬ ne vaje in igre, potem pa sledi kratek vzgojni sestanek. Vabi Pristava v po¬ mladnem zelenju in pa odbor SFZ. Članom Mladinskega Doma sporoča¬ mo, da bomo imeli v nedeljo, dne 3. nov. zvečer ob pol 8. uri družabni večer, ki ga prirejamo v čast g. ravnatelju, ki je ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y AdministraciOn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina pred kratkim godoval. Na sporedu je petje Slov. kvarteta ter druge pevske in glasbene točke, ter skupna večerja. Vse člane in prijatelje vabimo, da se tega večera udeleže. Vabi odbor Vsem rojakom sporočamo, da jih bo¬ do v teh dneh pred veliko družabno pri¬ reditvijo, ki jo za vso slovensko javnost prirejata SFZ in SDO drugo nedeljo v novembru, obiskali zastopniki obeh or¬ ganizacij. Pridružite se tudi vi vsem ti¬ stim dobrim srcem, ki bodo pomagala naši mladini do lastnih prostorov in igrišč na svoji lastni zemlji! Članstvo SDO in SFZ pozivamo k ak¬ tivnemu sodelovanju pri splošni nabirki za srečolov naše mladinske prireditve. V vsakem okraju so določeni voditelji¬ ce nabirke, ki so odgovorni za delitev dela. Sodelujmo vsi, organizirano in brez izjem! Gre za naše lastne prostore! SL® S&E N ®W AK izključno zastopstvo MIJ MAM, S. M. 1,. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7883 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — .najboljše električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7883 ali osebno v trgovini. DARILNE PAKETE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE pošilja najceneje, najbolje in najvarneje po novi carinski uredbi "PMEKPRES" Milam Seriie CHARCAS 476 — T, E. 32 - 0248 Buenos Aires ' ZA TE POMLKE ZNIŽANE CENE! Najbolj domača in živahna slovenska rireditev MARTINOVANJE SLOVENSKE BESEDE bo v soboto, dne 9. novembra t. v običajnih prostirih v Santos Lugares. SLUŽBO DOBI Slovenska strojna delavnica in livar¬ na sprejme tovarniške delavce z ali brez prakse in vajence za strojno stroko za nove delavniške prostore v C. REMEDIOS DE ESCALADA 135 SAENZ PESA, Vitla Raffo, FNGSM Dohod: Od ul. Lope de Vega in Gral Paz 3 kv., od postaje S. Pena 3 kv. B. SELJAK Delavce proti pleči in nagradi na produkcijo IŠČE ZA BARVARNO €®EI A, S. A. MUNRO L U I S MARIA DRAGO Oficina Personal ■sj na mladinski priredi¬ tvi SFZ in SDO, Slo¬ venska Pristava v Castelarju ... ko v mestu ogledujete v lepo opremljenih izložbah okusne in praktične predmete, ne pozabite na našo mladino, ki zbira dobitke za srečolov V. tradicionalne družabne prireditve. «a ces. Z ozirom na izredne kemične spoji¬ ne, ki studenec odlikujejo, ne bomo šli predaleč, če rečemo, da bo medicinska znanost v kratkem postavila zdravilni massabiellski studenec na prvo mesto med našimi domačimi zdravilnimi vrel¬ ci.” S tem je povedano več, kakor bi kdo želel, klic medicinski znanosti pomenja že pritisk nanjo. Veliki Filhol se ne bo o- botavljal, potrditi sodbo malega Latou¬ ra, zakaj tudi pri raziskovanih vrana vrani oči ne izkljuje. Toda korak za ko¬ rakom, Lacade. Filhola zdaj še ne potre¬ bujemo. Filhol bo napadel zadnji in od¬ ločil zmago! Njegova analiza bo mogo¬ če že čez eno leto kras'la etikete stekle¬ nic, ki jih bo po širnem svetu razpoši¬ ljala “Lurška zdraviliška družba.” Na'prvo je treba zmagati v boju, v boju namreč, čigar strateško pripravo so pokvarili korektorji Massy, premo- dri Dutour in neumni Jacomet. Proti tem obotavljivim peresarjem, ki vsi ca- plajajo po birokratski vrvici, mora ven¬ dar vstati mož, mož dejanja in resn ; č- nosti, ki bo presekal gordijski vozel. Kdo naj bi bil sicer v Lurdu ta trgovski Aleksander, če ne on, Adolf Lacade! Da pa bi zgradil to veliko bodočnost, je nujno, da se zavaru e votlino in stude¬ nec. Dutour in Jacomet sta z nemoral¬ no nespametjo zasledovala Bernardko in njeno družino, da bi na ta način bra¬ nila državo proti čudežu. Mora’a sta iz¬ tiriti ob revščini, preprostosti in ne¬ dolžnosti. Lacade pa je napadel čudež sam in je uspel. Tega si je sedaj svest, zakaj v rokah ima Latourjevo priporo¬ čilo. Toda sedaj pride glavno vprašanje: kako bo mogoče Gospe iztrgati votlino, to se pravi, iztrgati jo vraž evereem,, koprnenju po nepojasljivem in hrepene¬ nju človešk h otrok po pravljici? Drža¬ va je odpovedala. Cerkev je odpoveda- i la. Obe sta se zvezali pred dvajsetti- sočglavo množico, pred “ljudskim giba¬ njem”, ki jima je zelo zraslo čez glavo. Država in Cerkev se bojita vsake lastne volje, ki se grozeče dvigne v množici. Najgloblje gibalo obeh ogroženih družb je strah pred samovoljo mase. Gibalo, ki žene Lacadea, pa je najvzvišenejše in najmočne še gibalo tega stoletja — dobra kupčija. župan je preživel velikonočne dneve — ki so bdi v tem letu precej zgodaj — v brezdelju, čeprav ni bil prež posla. Na njegovi pisalni mizi ležijo v: šoki, oble¬ deli kupi zakonov, odredb, uredb in u- kazov francoske vlade, ki so se tikali , lurške občine vse od velikega leta 1789. Lacade je vso ropotjo skrbno preiskal. Ni si bil preveč v svesti, v ko¬ liko je francoska vlada posameznim ob¬ činam privolila zavoljo avtonomije in proste trgovine. Župan je v svoji obla¬ sti absoluten kralj. Nihče ga ne imenu¬ je, temveč ga ljudstvo svobodno izvoli. Nihče ga ne sme od županstva odstavi¬ ti, razen ljudstva. V vseh državnih za¬ devah je pooblaščenec prefektov, ni¬ kdar pa njegov podložnik. Njemu sa¬ memu je zaupano, izdajati naredbe, ki se v ožjem smislu tičejo njegove občine. Vital Dutour ga je že pred nekaj ted¬ ni opozoril na praktično naredbo. Toda j Dutour je pravi jurist, ki vedno visi > med da in ne. Zdaj je prišel čas, da se ! spodbuda državnega tožilca uresniči, to¬ da na povsem drug način, kakor si ta predstavlja. Župan pokliče v sobo svoja dva tajnika: Capdevillea in Courregesa. “Sedita in pišita!” Kakor vojskovodja nosi Lacade med narekovanjem svoj trebuh po sobi sem- intja. “Z ozirom na zakon, ki je bil izdan 22. decembra 1789, na zakon, ki je bil iz¬ dan 24. avgusta 1790, na zakon, ki je bil izdan 22. julija 1791 in končno z o- zirom na zakon, ki je bil izdan 18. julija 1837 in ki se vsi tičejo občinske upra¬ ve, odrejam...” Lacade je pustil ,da so se mu stare letnice raztopile na jeziku. Takile zgo¬ dovinski datumi poplemenitujejo tiste¬ ga, ki jih vzame v usta za živo potre¬ bo. Z žepnim glavnikom si je počesal zmršene lase in v zamotanem uradnem stilu nadaljeval: “Z namenom, da bi zakoličil obžalo¬ vanja vredne dogodke pred massabiell- sko votlino, ki škodijo interesom vere... Odstavek!” “Z ozirom na županovo dolžnost, ki mora bdeti nad javnim zdravjem — v velikem številu so namreč domači in tu¬ ji ljudje pričeli piti izv : r v imenovani votlini, ki je močan mineralni izvirek in bo na razpolago množici šele po zdrav¬ niškem predpisu — z ozirom, da ji je za uporabo potrebno oblastno dovoljenje, odločam sledeče:...” “...odločam sledeče...” doni pono¬ sni odmev obeh tajnikov. Lacade obstane, potlej pa se kljub debelosti zažene, da ga pisarja komaj dohajata. (Nadaljevanje)